# Evolucijska teorija je zgodovinska znanost in kot taka obravnava singularne dogodke, ki niso ne neposredno opazovani in ne ponov- ljivi. Tako evolucije ne moremo oznaèiti kot “dejstvo“, za katero bi lahko doprinesli nara- voslovne znanstvene “dokaze” v smislu eksakt- ne znanosti, kot sta fizika in kemija. Èe po- gledamo, kaj so metode eksaktne znanosti, ta- koj lahko ugotovimo, koliko so te metode uporabne, ko gre za raziskavo `ivljenja. Najprej je tu mehanistièno-deterministièni naèin obravnave. Naravoslovec misli svet kot nek mehanizem. Ali gre pri tem za klasièni, kvantni ali valovno mehanièni mehanizem, ima samo specialni pomen, ni pa principielne narave. V obse`nih podroèjih narave je ta na- èin mišljenja bolj ali manj uspešen, postane pa problematièen tam, kjer nastopi `ivljenje. In sicer je toliko manj uporaben, èim višje je `ivljenje razvito. Druga metoda je sistema- tièno ponovljivi eksperiment. Samo kar lah- ko proizvedemo na ta naèin, ima rang znans- tveno dokazljivega. Vse ostalo je teorija ali hipoteza. Eksperiment je tako dvorezen meè: je spoznavno orodje, pa tudi meja spozna- nja. Èesar ne moremo proizvesti s sistema- tièno ponovljivim (x-krat ponovljivim) eks- perimentom, se nahaja zunaj podroèja kemije in fizike. In dejstvo je, da v laboratoriju ne moremo proizvesti `ivih bitij! To dejstvo in ugotovitev, da na vseh pri `ivih bitjih upo- rabljenih aparatih lahko merimo odgovarja- joèe fizikalno-kemiène velièine, dokazujeta, da so fizikalni in kemièni procesi nujni, toda ne zadostni za `ivljenje. Èe na vprašanje “Kaj je `ivljenje?” hoèe naravoslovec dati strogo  !                 znanstven odgovor, se ta lahko glasi samo: “Znanost ne ve, kaj je `ivljenje”. Kot npr. tudi fizika ne more povedati, kaj je “mate- rija“, ali psihologija, kaj je “duša”. Seveda je hipotez o `ivljenju cela mno`ica. Toda pri tej bogati ponudbi ne smemo pozabiti, da gre zgolj za hipoteze in ne za znanstveno do- kazana dejstva. Tretja metoda eksaktne zna- nosti pa je diferencialno-vzroèni princip, kjer se kot orodje uporablja matematika, posebno diferencialni in integralni raèun za v labo- ratoriju proizvedeni mehanizem. Tudi pri tej metodi se izka`e, da izraèunljivost preneha tam, kjer se zaène `ivljenje. Ker `ivljenja oèit- no ne moremo proizvesti v laboratoriju, se prodajajo hipoteze kot ugotovljena dejstva. Veliko kemikov, biokemikov in t. i. “mole- kularnih biologov” vseh rangov, tja do no- belovcev, je razvilo precejšnje sposobnosti pri razliènih prikazih, da `ivljenje ni niè drugega kot zapletena fizika in kemija. Obièajno so njihovi izdelki - po recepturi Prigogina - tako spretno zaviti v matematièno ireverzibilno termodinamiko in informacij- sko teorijo, da ne le laiki, ampak tudi šola- ni fiziki, kemiki in biologi temu nasedajo in te modelne predstave voljno sprejemajo v svo- jo podobo sveta kot gotova dejstva. Seveda je npr. kemik Manfred Eigen jasno uvidel, da s klasièno informacijsko teorijo ni mogoèe razlo`iti nakljuènega nastanka informacije in semantike - kot njegov model biogeneze to zahteva -, zato je informacijo enostavno de- gradiral v zaporedje semantike prostih sek- venc. Pri tem moramo sploh reèi, da infor- macijska teorija ni naravoslovna, ampak teh-       nièna znanost. Èe gledamo na naravne pro- cese skozi oèala informatike, potem je na me- stu vprašanje, ali se sploh še nahajamo v pra- vem naravoslovju. Informacija je vendar “mi- sel” in misel izhaja iz intelekta, iz duha. Zato tudi pri materialistiènih teoretikih takšen na- por, da bi informacijo izvajali iz ne-intelekta, iz sluèaja. Prikaz nastanka in razvoja `ivljenja - to sta namreè dve razlièni stvari -, ki nam ga po- nuja Èujèeva, je ob upoštevanju vsega doslej navedenega kratkomalo diletantski. Dejansko ne vidi nobenega problema. Stvar je poda- na tako kot v šolskem uèbeniku, ki niza do- loèene podatke brez sleherne kritiène reflek- sije. Nastanek `ivljenja sprejema tako, kot nam ga predstavljajo materialistièno usmer- jeni biogenetiki tipa Jacques Monod, ki vidi organizem kot kartezijansko pojmovan stroj. Izhaja iz znanega eksperimenta, ki ga je leta 1952 prviè izvedel Stanley Miller, ko je v apa- raturi iz enostavnih spojin, kot so metan, amonijak, vodik, dušik, voda, ob sprošèanju elektrike in obsevanju z UV-`arki dobil me- šanico bolj sestavljenih molekul, med njimi tudi aminokisline. V številnih podobnih po- skusih - opisanih v bioloških knjigah - se je dalo pokazati, da je mogoèe na ta naèin do- biti sestavne elemente proteinov (aminoki- sline) in nukleinskih kislin. Takšne “organ- ske” molekule ogljikovih spojin najdemo tudi v meteoritih, tako da se raèuna z njih nastan- kom celo povsod v vesolju. Ta proces ime- nujejo biogenetiki “kemièna evolucija”. Na- slednja stopnja je “biokemièna evolucija“, kjer se manjše molekule povezujejo v veèje in konèno v velemolekule (proteine in nu- kleinske kisline). Tako naj bi najprej nastala enojna molekula ribonukleinske kisline (RNK), ki slu`i v celici za prenos informa- cije od dezoksiribonukleinske kisline (DNK), nosilke genov, do ribosomov, kjer se sinte- tizirajo beljakovine iz aminokislin. Iz RNK pa naj bi nato nastala še DNK, torej nosil- ka dednega zapisa. “Toda `e z RNK,” ponav- lja Èujèeva za drugimi, “se je zaèelo razmno- `evanje in po zakonih naravnega izbora so prevladale velemolekule, ki so omogoèile hi- trejše razmno`evanje in veèjo storilnost” (56). Velemolekula DNK naj bi se, kot je prepri- èan Christian de Duve, zgradila `e v nekaj letih. Kakorkoli `e “pred 3,8 milijoni let je bila pracelica `ivljenja z vsemi bistvenimi last- nostmi dograjena,” lapidarno ugotovi naša avtorica. Skratka `ivljenje je zaèelo svoj zma- goslavni pohod. Vse to hipotetièno nastajanje naj bi se izvršilo èisto samo po sebi, spon- tano, zgolj po nakljuèju oz. na osnovi dolo- èenih, v samih molekulah vsebovanih zako- nitostih ob selektivnem delovanju okolja. Nedvomno ima ne`iva materija zmo`nost do neke mere producirati oblikovno struk- turirane tvorbe, kot so atomi, preproste mo- lekule (aminokisline, nukleinske baze) in kri- stali. Toda problem nastopi pri nastanku ti- stih dolgih, po doloèenih vzorcih urejenih in zavitih verig, torej molekul velikank, in sicer prednostno takih, ki jih prištevamo k proteinom in nukleinskim kislinam. Takšne veri`ne povezave, èe naj bi nastale spontano, so naèelno nekaj povsem drugega kot nizko- molekularne spojine ali kristali. O nastan- ku teh kompleksnih velemolekul imamo vr- sto najbolj rafiniranih hipotez, vse pa temelje na vzorènih poskusih v laboratorijih, kate- ri naj bi prikazali mo`nost zamišljenih pro- cesov. Toda iz delnih rezultatov sledijo potem neverjetno drzni zakljuèki, ki jih najdemo v delih J. Monoda, M. Eigena, B. O. Küpper- sa, L. E. Orgela, C. de Duveja in številnih drugih. Toda za vse te predstavitve ali teorije o “nastanku `ivljenja” velja, da ne upošteva- jo osnovnih izkustev s podroèja resne zna- nosti. Èe se namreè upoštevajo znani zakoni kemije in tudi okolišèine, pridemo do dru- gaènih rezultatov. Tako je npr. Bruno Voll- mert, znani strokovnjak na podroèju sinteze  # velemolekul, dokazal, da za sluèajni nasta- nek nukleinsko-kislinske ali proteinske ve- rige pod pogoji t. i. “prajuhe” ni nobene ver- jetnosti. V mešanicah take vrste, kot so raz- topine, nastale pri Millerjevih in podobnih poskusih, ne morejo nastati velemolekule, niti ne srednje velike molekule s pribli`no de- setimi èleni v koncentracijah, ki bi dopusti- le razpravo o t. i. molekularni evoluciji. Za potek prebiotiène evolucije manjkajo najva`- nejši predpogoji. Polikondenzacija nukleoti- dov z verigo 106 strukturnih enot - kot jih ima bakterijska DNK - je preprosto nerazlo`ljiva. Majhni koraki, povzroèeni po mutaciji, ne ute- meljujejo nobene selektivne prednosti, veli- ki koraki pa so ekstremno neverjetni. Vsi doslej objavljeni eksperimenti, ki naj prika`ejo po- likondenzacijo nukleotidov in aminokislin, so za problem evolucije irelevantni, ker so bili izvedeni s èistimi monomerami in ne v “pra- juhah” iz Millerjevih eksperimentov. Nasta- nek takih verig v eksperimentalno dobljenih mešanicah je z enako gotovostjo in iz ena- kih razlogov nemogoè, kot je nemogoèa kon- strukcija perpetuum mobila.1 S pojmom “samoorganizacije” se vnaša v ne`ivo materijo neka miselno doloèena, na- èrtovana samozakonitost, ki nasprotuje vsa- kemu izkustvu in vsakemu eksaktnemu opa- zovanju. Kako je nastalo `ivljenje — tudi zgolj fizikalno-kemièno gledano —, ne vemo. Vse- kakor pa se tak nastanek ni mogel zgoditi zgolj s fizikalno-kemiènimi principi, ampak je moral biti na delu smotrni `ivljenjski prin- cip. To pa je nekaj popolnoma drugega, kot nam hoèejo vsiliti spekulacije ideološko orientiranih avtorjev. Pri vsem tem ne smemo spregledati, da vse t. i. “samoorganizacije” vedno predpostavljajo “organizatorja“, torej kemika, ki jih usmerja in deluje kot `ivljenjski princip. Zato je neodgovorno iz tega izva- jati svetovnonazorske posledice ali prepro- sto sprejemati ideološko motivirane izjave biogenetikov v kršèanski svetovni nazor, kot to poène Bibijana Èujec. Seveda rešuje svojo vero tako, da na koncu vsega prida Boga, ki da dodatno posega v svoje stvarstvo in raz- voj usmerja tako, da dose`e svoj namen. Toda s tem Bogu podeli vlogo mašilca lukenj, ki ne more zadovoljiti nobenega kritiènega mi- sleca. Bog je tu bolj nek “asylum ignoranti- ae” kot resnièni stvarnik. Saj bo vse vesolje na koncu vendarle unièeno. “Njegov konec bo ogromno, temno in hladno vesolje z redko posejanimi èrnimi luknjami, ki se bodo konè- no razpršile v najosnovnejši pepel” (245). Vsaj njena znanost ji tako govori, medtem ko se njena vera nahaja v “drugem nadstropju”. Èujèeva se strogo dr`i Teilhardove zahteve, ki pravi, da “evolucija ni le hipoteza, teorija ali sistem“, ampak “splošen pogoj, ki se mu morajo v prihodnosti ukloniti vse hipoteze, vse teorije in vsi sistemi, èe hoèejo biti smi- selni in pravilni”.2 Sledi pa Teilhardu tudi v naèelu, da `ivljenje ni niè drugega kot speci- fièni uèinek materije, ki je postala kompleksna. Tako naj bi prišlo do prve `ive celice vseskozi po principu naravnega izbora. Enocelièarji naj bi se nato zaèeli zdru`evati v mnogoceliène or- ganizme (59), dokler ni bil po 200 milijonih let celiènega zdru`evanja dovršen osnutek `i- valskega organizma in pripravljen na “eksplo- zijo vrst” (66). Prvotne `ivali, nastale po zdru- `evanju celic (dejansko mnogocelièarji ne na- stajajo z zdru`evanjem celic, ampak izkljuè- no z delitvijo, s to razliko, da se pri enoceli- èarjih delitveni produkti loèijo, pri mnogo- celièarjih pa ostanejo skupaj), so bile podobne `ivalcam, “katerih najbli`ji današnji potomci so ploski èrvièki (nemertimi in nematodi)” (66). Najprej je treba opozoriti, da nemertini (in ne nemrtimi) in nematodi ne spadajo med plo- ske èrve (Plathelminthes), ampak da gre v enem primeru za `ivalsko deblo Nemertini in v drugem primeru za razred Nematoda, ki spa- da v `ivalsko deblo Aschelminthes. Iz èrvov naj bi po eni strani nastali meh- ku`ci (pol`i, školjke, glavono`ci) in razno-       vrstni èlenono`ci (Arthropoda), po drugi stra- ni pa naj bi se iz njih razvili vretenèarji. Naj- bolj zabaven pa je nastanek sesalcev. Ko so se samicam dinozavrov “iz jajc izlegli mla- dièi, so lizali materine prsi in sèasoma so se iz njih razvile mleène `leze: nastali so sesalci” (68). Ker je `ivèni sistem v razvoju sesalcev postajal vse bolj kompleksen, je to nujno pri- peljalo do nastanka èloveka. “Èeprav je pre- hod od primatov do èloveka potekal postop- no, prek homonidov (pravilno je hominidov, op. J. H.), v teku nekaj milijonov let, se je s èlovekom pojavila bistvena nova razse`nost, predvsem duhovna” (70). Teilhard v tej zvezi govori o emergenci duha. Za njegov princip kompleksikacije to ni problem, kajti pri nje- govem osnutku razvoja je materija `e od vsega zaèetka dejansko “duh-materija””. Kot pri Èujèevi zadostujejo mutacije DNK in narav- ni izbor za razlago evolucije, tako je tudi Teil- hard uèil, da je evolucija do èloveka potekla popolnoma “afinalno“, šele od èloveka na- prej, ko so njegovi mo`gani dosegli dovolj visoko kompleksnost, je dobila evolucija smo- trno usmeritev. Kakšno je v resnici stališèe naše avtorice o naravi èloveka iz skromnih omemb, ki jih najdemo v njeni knjigi, ni tako jasno razvid- no. Govori o tem, “da smo zavrgli dualizem“, pri èemer oznaèi odnos med dušo in telesom s pomoèjo dvojne narave svetlobe. To pa po- meni, da gre za identiteto neke stvarnosti, ki se nam samo ka`e v dveh oblikah. Dejs- tvo je namreè, da svetloba kot primarni pojav ni dualistièna oz. se ne obnaša dualistièno - enkrat kot valovanje, drugiè kot delec -, am- pak da je t. i. dualizem svetlobe sekundar- ni pojav, ki nastane šele ob interakciji z apa- rati. Èloveka moramo torej pojmovati “kot celoto, pri èemer razlikujemo med duševnimi in telesnimi pojavi” (78). Je to morda psiho- fizièni paralelizem, ki uèi, da so duševni in fizièni pojavi samo razlièni naèini ene in iste stvarnosti? Vsekakor zavraèa Platonov in Des- cartesov dualizem, ki da sta “neumrljivost du- še samo predpostavljala”. Danes je posebno napredno, ko nekdo misli, da je rešil problem “telo — duša“, èe oznaèi èloveka kot “telesno-duševno enoto”. V bistvu pa je tudi to neke vrste srame`lji- vi paralelizem. Vse tiste, ki tako mislijo, lahko vprašamo, kako je potem s truplom? Po èem se razlikuje od `ivega telesa? Samo po kemiz- mu? To bi bil potem paralelizem. Toda ravno ob pojavu trupla je veliko vprašanj: je umi- ranje samo postopen prehod iz višje materialne zapletenosti v ni`jo (vsakokrat s paralelno iz- gubo zavesti)? Ali pa pomeni umiranje loèitev dveh “entitet“, dveh “bitnosti“? Poglobitev v bistvo duhovnih pojavov nam vendar za- gotavlja, da gre za medsebojno uèinkovanje dveh entitet: snovnega telesa in njega upo- rabljajoèe in od njega uèinke sprejemajoèe duše. Platonov uvid v razliènost duše in telesa in njeno nadkriljivost nad telesom je temeljna resnica; je pa seveda nepopolna, kolikor ni èisto pravièna do vloge in vrednosti telesa. Kljub temu ostaja Platonov uvid popolno- ma resnièen, ne glede na nepopolnost. Tudi ni zgolj neka predpostavka oz. vera, kot to vidi Èujèeva, ampak uvid intelekta v bistvo neke resniènosti. Glede pojmovanja duše je Teilhardov nauk neprimerno bolj nesprejemljiv, saj avtor Pojava èloveka popolnoma ignorira naravo èloveka kot osebe. Ne vidi prepada, ki loèi osebo od celotnega apersonalnega sveta okoli nje in tudi ne èisto nove razse`nosti biti, ki se javlja v personalnosti èloveka. Edina raz- lika, ki jo vidi med èlovekom in `ivaljo, je “samozavest”. Personalnost pa ni zgolj stop- njevanje samozavedanja. Namesto jasnega uvida v bistvo duše personalizira celotni koz- mos, mnoštvo heterogenih stvari, ki ne mo- rejo tvoriti nikakršnega organizma. Danes velja “evolucijska teorija” kot neke vrste univerzalna teorija in višek znanstve- nega spoznanja. Po njej opisano dogajanje,   # imenovano evolucija, razlagajo teoretiki kot “neovrgljivo dejstvo”. Tudi ta proces poda- jajoèa in po njem imenovana teorija je poj- movana kot tako gotova, da za njene zago- vornike ni nobenega razloga, da bi se vprašali po njeni upravièenosti, reflektirali o njej in njenih predpostavkah, veljavnosti in daljno- se`nosti. Ker naj bi evolucijska teorija vse èu- dovito razlo`ila, oèitno ne more biti razlo- ga, da bi jo napravili za predmet raziskave. Vendar, èe se ne pustimo zaslepiti videzu in ohranimo kritièno distanco, lahko kmalu ugotovimo, da “evolucijska teorija“, kot se nam predstavlja danes, posebno v darvini- stièni varianti, ni višek znanstvenega spoz- nanja, ampak konèna toèka nekega duhov-       nega razvoja, ki ima svoje izhodišèe pri Des- cartesu in njegovemu mehanistiènemu po- gledu na svet. Kar pristaši “evolucijske teorije” (poudar- jam: “teorije“) menijo s to besedo, sicer ne razumejo kot princip (ker nekaj takega za po- zitivizem ne obstaja), vendar kljub temu nek nenaravni, domnevno znanstveno potrjen mehanizem povišajo v sam rang principa. Ne- vede prekoraèijo mejo, ko doloèenemu me- todiènemu miselnemu nastavku odgovarja- joèo miselno zvezo, ki bi imela veljavnost samo v postavljenem kontekstu, razširijo na daleè preko nje segajoèe obmoèje. Samo èe bi se natanèno izognili takemu preseganju, po specialni metodi omejenega predmeta, bi obstajala naravoslovna obravnava po pra- vici. Vendar zastopniki evolucijske teorije iznièijo to opravièenje sami s tem, da jim njihov miselni produkt ni veè teorija (ali model) z omejeno uporabnostjo, ampak kar resniènost sama. Goethe je nekoè zapisal: “Teorije so obi- èajno prenagljenosti neuèakanega razuma, ki bi se `elel rešiti pojavov in namesto njih vriva podobe, pojme, pogosto samo besede”. Evo- lucija, ki jo ima v vidiku teoretik evolucije, ni neposredno dan pojav. Kar nam je pojavno dano in še ni moteno po racionalnem miš- ljenju, je izvirna zaznava vsepovsod ugotov- ljivega spreminjanja, nastajanja in mineva- nja, predvsem v svetu `ivljenja. Glede pri- marnega znaèaja tega oèitnega, ni potrebna nobena razlaga. Vendar moramo takoj do- dati, da nastajanje, razvoj, lahko smiselno, tj. da ne nasprotuje razumu, obstaja samo v okviru in na temelju `e obstojeèega, odgo- varjajoè reku: “Postani, kar si”. Beseda evo- lucija pomeni izoblikovanje, razvoj, kot se npr. cvetna zasnova razvije v cvet. Razvija se lahko samo nekaj, kar kakor koli `e je (re- cimo `ivljenje). Temu nastajanju ne smemo podtakniti neke razlage, èe noèemo, da bi raz- krojili pojav in na njegovo mesto postavili nekaj njemu neprimernega. To je fenome- nološki vidik evolucije. Nekaj drugega pa je evolucija kot tema naravoslovne teorije. Osnovna zamisel le-te je, da nekaj izhaja iz drugega, da ima konèno nek zaèetek. Tu pa nastopijo miselni prob- lemi, kajti odgovor, kaj tu pomeni “zaèetek“, je navadno podan zelo lahkotno, ker je “za- èetek“, odgovarjajoè metodologiji naravoslov- ja, lahko samo nekaj snovno-energetskega in informatiènega. V posledici nastavljene poti je treba iskati nato nek mehanizem, ki to evolucijo povzroèa. Bogastvo `ivih oblik, ki tvorijo v naravi doloèen red ali sistem, je se- daj pojmovano kot rezultat tega mehanizma. (Neodarvinizem pozna tu le nakljuène mu- tacije genov in naravno selekcijo.) Na mesto nazorno ugotovljive povezave stopi nena- ravni miselni konstrukt, torej “evolucijska teorija”. Tako vpeljana “evolucija” (dana v narekovaj) ni veè nekaj pojavno danega, am- pak goli abstrakt, ki “eksistira” samo v obliki tega izra`enega mehanizma. To preobliko- vanje pomena evolucije v “evolucijo” mo- ramo izrecno poudariti, ker je v javnosti na- vadno razširjen le slednji pojem evolucije. Tu nam poskušajo teoretiki evolucije nepre- mišljeno sugerirati, da se s pomoèjo meha- nizma “evolucije” da obnoviti fenomen evo- lucije, torej v naravi potekajoèe dogajanje. Ker pa je pojav ali fenomen predpostavka za vsako konstrukcijo “evolucije“, ne more no- bena mehanistièna redukcija nikoli obnoviti evolucije, ravno tako kot nobene predpo- stavke ne dose`emo z ravni po njej predpo- stavljenega. “Evolucija” pa postane ideologija, èe se pusti zagovornik teorije zapeljati k temu, da “evolucijo“, preko po njem objektivno - tj. od spoznavnega subjekta neodvisno - pojmo- vanega dogajanja poisti s celotno resniènost- jo, tako da jo dvigne v univerzalno razlago, ki zaobsega vso resniènost. S tem spremeni “evolucijsko teorijo” v oznanjevalko totalnega   # evolucionizma, torej ideologije. Takšne ideo- logije poznamo izvedene iz Darwinovega nauka, ki postane s tem darvinizem. Pa tudi Teilhardov nauk je evolucionizem, ki daleè presega tisto, kar je na osnovi specialne me- tode paleontologije, ki ji je bil zapisan, lahko utemeljil. Teilhard je namreè specialni na- èin obravnave neke specialne znanstvene dis- cipline, ki je sicer tako kot disciplina kot tudi v svoji metodiki popolnoma legitimna, pre- našal na celoto vsega, kar se da raziskati. S tem pa je prekršil temeljni princip, po ka- terem je naèelno nastopila vsaka znanost in pod katerim mora ostati, namreè princip uporabe specialne metode za specialne pred- mete. Tega bi se moral zavedati vsak, ki se sklicuje nanj. Kljub ujetosti “evolucijske teorije” v po- gosto zgolj umetno predmetnost, brez poz- navanja ontološke diference, se neprestano govori o zaèetkih in prehodih. Seveda bi zna- nost lahko ugotovila tiste pogoje, pod kate- rimi nastanejo zaèetki, toda zaradi ujetosti v neko lastno racionalnost, ki vse predhodno ignorira, zapada s svojimi “rešitvami” ved- no le v hude zmote. Te so najbolj vidne pri vseh njenih predstavah o zaèetku kozmosa, `ivljenja, jezika, uma in nravnosti. Zavedati se moramo, da evolucija in z njo povezane teorije niso dejstvo, ampak mi- selna tvorba, kjer se nam ne odpre zunanji svet neposredno in brez predpostavk, mar- veè so opazovanju predpostavljeni koncepti, teorije in jezik, da bi nam postalo mnoštvo pojavov dostopno. Verjetno ni podroèja v okviru naravoslovja, kjer bi obstajalo toliko teorij, kot ravno v obmoèju evolucije. Tudi nobenega, kjer bi znanstveniki sprejemali toliko, pogosto duhovitih, hipotez kot dejs- tva in s tem ponarejali pozitivno vedenje. Tudi znanstveniki namreè podlegajo fasci- naciji evolutivnega. In to jih pogosto navaja k temu, da imajo domneve in ideje kar za prava dejstva. Toda dejstvo je, da marsikaj na rodovniku `ivljenja še ni pojasnjeno. Zavedati se mo- ramo, da vsako novo spoznanje hkrati po- glablja naše neznanje. Ker se nam narava skri- va, vsebuje vsako vedenje tudi nevedenje. Vzemimo primer: Èujèeva navaja, da nam pri razlagi evolucije `ivali pomaga Haecklovo naèelo (Haeckel ga je imenoval “osnovni bio- genetski zakon“), da je ontogeneza skrajša- na ponovitev filogeneze. V tej formulaciji domnevno vedeno je bilo pozneje odprav- ljeno z ne-vedenim. In danes ne govorimo veè o tem zakonu. Drug tak primer je trditev Èujèeve, da je danes “drevo `ivljenja” tako- rekoè ugotovljeno in da je “zraslo iz ene same prvotne celice” (55). Resnica je drugaèna. Vse konstrukcije t. i. “drevesa `ivljenja” so se iz- kazale kot skrajno pomanjkljive. Raziskave so pokazale, da v resnici z obilo fantazije skonstruiranim drevesom `ivljenja ne manjka le drevesno deblo, ampak tudi sleherna po- vezava med vejami, tako da so iz dreves naj- prej nastala rodovna “grmovja“, ki so se z na- daljnjo raziskavo spremenila v rodovne “sno- pe”. Zoolog Joachim Illies je zato poimenoval paleontologijo kot “frustrirano podvzetje iz- gubljenih oblik prednikov”. Do danes paleontologija ni odkrila no- benih prehodnih oblik (missing links) med glavnimi skupinami `ivali. Vsi fosili, kate- rim so dodelili to vlogo, so v najboljšem pri- meru modeli zamišljenih vmesnih oblik, toda z znatnimi omejitvami. Celo Arhaeopteryx, standardni primer bioloških uèbenikov, kot domnevna vmesna oblika med reptili in ptièi, ne vzdr`i kritiène presoje. Dejansko je bil to `e moèno specializiran ptiè, relativno odda- ljen od “neposredne meje” med reptili in pti- èi. Medtem so bili najdeni še starejši fosili, ki povsem izgledu dokazujejo, da so `e pred arheopteriksom eksistirali višje razviti, torej “pravi ptièi”. Vse tisto naivno navajanje pre- hodov in izvorov ene oblike iz druge - kot nam jih slika tudi Èujèeva - nima nobene       znanstvene osnove. Stilni krogi `ivalstva ali rodovna debla (phylumi) si stoje neodvisno nasproti. Morfološko ne moremo nobene- ga prototipa izvajati iz drugega. Tudi èe go- vorimo o materialni kontinuiteti, ki pove- zuje vse `ivo, nam ravno paleontologija prièa, da ne obstaja morfološki kontinuum, ampak da so se osnovni tipi `ivalstva razvili neod- visno drug od drugega. Izvajanje vretenèarjev iz èrvov pa je navadna pravljica. Vretenèarje so namreè poskušali izvajati `e iz sedmih sku- pin nevretenèarjev, vendar so vse te hipoteze danes zavr`ene. Ameriški darvinist Ernst Mayr je npr. po- stavil trditev o kontinuiranem razvoju oèesa od najni`jih `ivali do najrazvitejših. Obstajale naj bi vse vmesne oblike od svetlobno obèut- ljive pege na ko`i ni`jih `ivali, do popolnega oèesa pri glavono`cih in vretenèarjih. Dejan- sko pa gre pri njegovih ilustracijah vseh vme- snih oblik oèesa v neki kontinuirani vrsti - in to Mayr sam dobro ve - za organe, ki jih najdemo razpršene po vsem `ivalskem sve- tu, nikakor pa v neki genealoški povezavi, kot nam sugerirajo Mayrjeve slike. Principa vi- soko diferenciranega oèesa z leèo ne najde- mo šele pri višje razvitih, ampak `e pri me- duzah. Tu ne gre le za trenutne vrzeli našega znanja, ampak za naèelno stvar, ki zadeva evo- lucijo v celoti. Drevo `ivljenja, ki naj bi pri- kazovalo nek kontinuiran razvoj, je v resnici samo za`eleni konstrukt in niè veè. Najveèji problem je seveda nastanek èlo- veka.3 Tu ne gre le za njegovo telesnost, am- pak predvsem za vprašanje intelekta in svo- bode, govora in nravnosti. Za fizièno “an- tropogenezo” ne moremo pritegniti nobenih drugih kot zunanje oblikovalne kriterije. Na osnovi fosilov se poskuša ugotoviti, ali so do- loèeni znaki `e èloveški ali ne. Kar pa zadeva nastanek duhovnih lastnosti, trpi evolucij- ska teorija od Darwina naprej na nepresta- ni konfuziji instinktivnih in kognitivnih sto- ritev in njih emocionalnih predpostavk. Tu je najveèkrat prisotna te`nja, da bi posebnost èloveka sumirali iz posameznih storitev, ki so razpršene po svetu `ivalstva. Argumentacija poteka po Huxleyevem “pithecometra naèe- lu”. Èe je v neki lastnosti (denimo materinski skrbi ali “ljubezni“) kaka `ivalska vrsta bolj napredovala kot “primitivni èloveški divjak“, potem je evolucionarnemu izvajanju odpr- ta prosta pot. V tej “umetnosti” se je npr. po- sebno izkazal Konrad Lorenz pri izvajanju pojmovnega mišljenja èloveka. Tako kot za ontogenezo (razvoj indivi- duuma) se tudi za rodovni razvoj ne da za- misliti, da nastopijo bitja, ki so samo do do- loèenega odstotka èlovek, do drugega pa še `ival, èeprav je treba priznati, da pod pogoji neke še ne razvite telesnosti èloveškost še ni v polni meri udejanjena. Tu gre vedno za tisti izvirni paradoks, ki ga je formuliral von Humboldt: “Èlovek je èlovek samo po jeziku, toda da bi izumil jezik, je `e moral biti èlo- vek”. Za ovedenje govora (kar je èloveku dano z njegovo eksistenco) je pri tem brez pomena, kako obse`en je empirièni jezik. Z “veè jezika” ne more postati “veè èloveka”. Evolucijska teorija mora torej nujno zgrešiti zaèetek. Kakor ni razvoja `ivljenja iz ne`iv- ljenja, tako ni razvoja k duhu, paè pa se raz- vija eksistirajoèe `ivljenje ali eksistirajoèi duh. “Evolucija“, kot jo pojmuje evolucijska teorija, ni dejstvo. To ne pomeni zavraèanja evolucije, niti priznavanja k t. i. “kreacio- nizmu“, kot je danes razširjen posebno v ame- riških evangelièanskih krogih, kajti evolucio- narnemu nazoru, èe ostaja v mejah dokaz- ljivega, ni resne alternative. Toda vprašanje je, kakšen znanstveno-teoretièni status ima evolucijska teorija. Ker gre za zgodovinsko teorijo, svojih izjav ne more dokazati na ek- sakten naèin, ampak samo s posplošeno in- dukcijo, tj. s postopkom, ki iz spoznanj, dob- ljenih na specialnih predmetih (v podroèju paleontologije, biologije, genetike), vodi do splošnih hipotez. Od ene hipoteze do dru-   # ge gradi evolucijska teorija “sicer nek logi- èen sistem, ki pomirja duha, toda ne razlo`i bistvenih dejstev” (Grassé). Zato ima lahko samo status verjetnostnega dokaza. Naravoslovec, èe hoèe ostati objektiven znanstvenik, lahko za evolucijo uporabi samo pogojno formulacijo, ki izhaja iz uvida, da so zgodnejše oblike `ivih bitij, s svojimi po- sebnimi gradbenimi principi in morfološkimi elementi, predpogoj za nastanek poznejših, razvitejših oblik. S tem pa še ni niè poveda- nega o vzroènem problemu evolucije. Seveda so lahko posamezni razvojni dejavniki (npr. mutacije genov, vpliv okolja) sami po sebi vzroènega znaèaja, toda iz tega še ne sledi, da so v odnosu do celotnega rezultata evolucije kaj veè kot zgolj pogojni dejavniki. Ker po eni strani lahko vsak posamezni evolutivni dejavnik v njegovi uèinkovitosti ugotovimo samo ob upoštevanju vseh drugih dejavni- kov in ker raziskovalec po drugi strani ne more nikoli imeti pregleda nad celoto evo- lutivnih dejavnikov, je zanj vsakokratni evo- lutivni rezultat enaèba z veèimi neznankami. Še veèja neznanka pa je za nas sam nasta- nek kozmosa kot celote. To lahko vidimo na znani izjavi sodobne astronomije, da je ve- solje staro med 10 in 15 milijardami let. Èujèeva pravi npr., “da se je vse - od snovi do prostora - zaèelo pred pribli`no 15 milijardami let z velikim pokom, ki je singularna toèka, tj. nekaj, kar se ne da razlo`iti s fizikalnimi za- koni. Govorimo paè o stvarjenju v pravem po- menu besede, o stvarjenju iz niè” (208). Na drugem mestu pa zapiše: “Vesolje je bilo ro- jeno iz prostorno in èasovno singularne toèke z domala neskonèno temperaturo in gostoto” (225). Ti dve izjavi sta nedomišljeni in pro- tislovni. Po eni strani je singularna toèka “stvarjenje iz niè“, po drugi strani pa stanje z “neskonèno temperaturo in gostoto”. Pro- tislovje nastane, ker Èujèeva enkrat izhaja iz standardnega modela nastanka (Weinberg in drugi), ki odklanja pojem stvarjenja, in dru- giè iz religiozno-filozofskega pojma stvarjenja. Seveda imamo tudi modele, ki izvajajo ve- solje iz “vakuuma“, toda ta “vakuum” nika- kor ni mišljen kot niè, ampak kot neko ne- definirano stanje. Andrej Linde pa je npr. raz- vil celo hipotezo o “mnogih svetovih“, po ka- teri naj bi veliki pok v principu lahko nastal vsepovsod in vedno znova. Relativnostna teo- rija namreè dopušèa veliko število mo`nih modelov.4 Èe reèemo, da je vesolje staro petnajst mi- lijard let, to v samorazumevanju nauka o ve- solju ne pomeni, da se je svet zaèel pred toliko leti. Z zaèetkom vesolja je v jeziku astronoma mišljen predvsem nek èasovni horizont, izza katerega nazaj ne moremo napraviti nobene znanstvene izjave veè. Eksaktno-matematiè- no lahko namreè doka`emo, ne da bi po- stavili kakšno nepreverljivo hipotezo (tudi takih je dovolj), da preko tistega horizon- ta naš poseg v preteklost ni veè mogoè, da nastopi neko protislovje med splošno veljav- nimi zakoni fizike in sedanjo konstitucijo snovi v prostoru. Ta horizont nastopi, èe ho- èemo z veljavnostjo današnje fizike in njenih zakonov poseèi poljubno daleè nazaj v pre- teklost. Resniènost se nam tu zapre. Tako smo pred problemom, ali so morali biti za- koni ali iz današnjega stanja izvedena kon- stitucija ali celo oboje drugaèni. Toda kako je dejansko bilo, je popolnoma neugotov- ljivo. Nedvomno je, da bi `eleli konstituirati prastanje, iz katerega bi izvajali današnje sta- nje vesolja. Toda pri tem nam mora biti ja- sno, da gre konèno samo za nepreverljive hipoteze, ki pa imajo seveda svoj smisel. Vendar uspeh teh poskusov danes ni ravno opogumljajoè, kar seveda ne govori proti po- skusom razlage. Med najbolj razširjenimi modeli je danes t. i. “standardni model”. “Standardni” se ime- nuje zato, ker se velik del kozmologov zateka k tej razlagi. Toda tudi ta model ni nespo- ren. Najmoènejši argument proti njemu - vsaj        v zvezi z Einsteinovimi enaèbami - je, da naj bi bila v zaèetku vsa svetovna masa zbrana v neki singularni toèki, za kar pa ni nobenega smiselnega fizikalnega razloga in tudi mnogih astronomov to ne zadovoljuje. Vesolje bi mo- ralo biti v tem zaèetku, èe zamisel domisli- mo do kraja, nedoumljivo zgošèeno v neki toèki, kar bi pogojevalo, da bi bile njegove fizikalne lastnosti, kot npr. gostota materije (ta naj bi znašala 1014 g/cm3, tj. košèek ma- terije v velikosti èešnje bi tehtal 400 milijonov ton) ali temperature (2 bilijona stopinj), za nas praktièno “neskonène”. Tako stanje se- veda nikakor ni dokazano — je samo posle- dica, èe veljavnost doloèenih parametrov da- našnje fizike projiciramo poljubno daleè v preteklost. Po vsej verjetnosti je svet nekoè nastal. Kar je tu pomembno, pa je sledeèe: zakoni sveta verjetno niso bili taki, kot so danes. Nekoè so nastali, nenadoma ali poèasi, tega ne vemo. Modele, ki nas vodijo do nekega zaèetka, mo- ramo pravilno tolmaèiti. Tega zaèetka ne sme- mo razumeti, kot da se je pred toliko in to- liko milijardami let “zgodilo stvarjenje”. Po- meni samo, èe razmišljamo fizikalno, da pri- demo do neke meje tega naèina mišljenja. Stvarjenja ne moremo nikoli razlagati fizikal- no, to spada v drugo podroèje. Zato je nevar- no, èe neka standardna hipoteza dobi funk- cijo naravoslovne dogme. Ne smemo poza- biti, da je merilo za “pravilno” in “napaèno” v sodobni znanosti le merilo uporabnosti in uspešnosti metod, hipotez in modelov, ne pa merilo za resnico ali neresnico. Pri vsem uk- varjanju z znanostjo nam mora biti jasno, da noben zaèetek ni preprost, in da se ravno s so- dobnimi spoznanji in miselnimi mo`nostmi izka`e - z doslej nepoznanim poudarkom -, da nam meja 10 do 15 milijard let predoèu- je, kako se nam s spoznanjem te meje nara- va zapira. Nedvomno poznamo doloèene dele `ivljenjskih linij zvezd. Èesar pa zopet ne poz- namo, sta zaèetek in konec. @e samo za oce- nitev dozdevne starosti zemlje je bilo uporab- ljenih preko petdeset predpostavk. Astrofizika sicer dela s smiselnimi hipotezami in se na- giblje — tako kot biologija pri razvojnem nauku — k temu, da zamenjuje hipoteze z znanstve- nimi uvidi. 1. Prim. B. Vollmert, Das Molekül und das Leben, Reinbeck bei Hamburg, 1985, 94 sl. 2. P. Teilhard de Chardin, Der Mensch im Kosmos, München, 71964, 209. 3. Obširna razprava o nastanku èloveka je podana v moji knjigi Izvor èloveka, Ljubljana, 1996. O pojavu èloveka in etike pa razpravljam tudi v knjigi Kozmos, evolucija, `ivljenje, Celje, 2001. 4. O tem obširno razpravljam v delu Kozmos, evolucija, `ivljenje.