ZZ8. STBtlflB. f Lim]iH. ff pctvk. 5. oktobra 111? Lino. W*Bi »Slovenski Nvod* TOlfa p* pgjH. M Antro-Ogrsko: a NcaA)o: »to teto skupaj ntprej . K 30-- eelo l«to naprej . . . . K 34*— pol Iett n - ... 15— . cetrt lcta m m , , š 7-50 a Amcriko in vte druge dežele: na mesec , , • . . 2*50 cclo leto naprej . . . . K 40.— Vpra5anj«m glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UprandMro (spodaj, dvorišče lcvo). Kamflova ulica št S, Ul«!oa it SS. Uhata vsak te« sraoar lirtaail a«delj« 1b praznika. Inserati se računajo po porabJjenern prostoru in sicer: 1 ram visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vln., dvakrat po 7 vio., trikrat po 6 v. PosUno (enak prostor) 16 vln., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercij^h po dogovoru. Hori naročniki naj posljejo mročniao veJao ■$Bfm !»• amkraici. ^9M Na samo pismene naročbe brez poslatve deuarja se ne m oremo nikakor ozirati. „TfaroJaa liskama14 toleZoa it. 85. .Slovenski Narod" velja ¥ Linbl|ani dostavljen na dom ali če se hodi ponj t ^ celo teo naprej . . . . K 28-— I četrt leta „ . ij^ft^T *— pol leti....... 14 — I na rnesec ,.....» 2*30 Pasamezna iteviika velja 12 vinarjev* Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraćajo. Uredništvo: Kaallovm ulica ŠL 5 (v pritličju levo\ telefon M. 34. Politični položaj. g Dunaj, 3. oktobra. N'ajnovejši buletini — inspirirani iz-za. ministrskih kljuk, kar se očitno na-glaša — se glase tako, da se je politiški, oziroma parlamentarni položaj v nekoliko ublažil. Povod temu je včerajšnji govor poslanca Daszvnskega, ki je sicer grozno grmel proti gospodujoćemu režimu, proti vo.iaškemii gospodstvu v Galiciji in pruske:nu gospodarstvu med Poljaki, ali na konca ni naznanil, da bo-do glasovali — proti proračunu, marveč pusfil še veđno odprta vratca, ki orno-kočijo glasovanje — za proračun. Po-vedal ie tuđi, da se vlada s Poljaki še ni pogajala. To je res. včeraj namenjena konferenca Poljakov z dr. Seidlerjem je namrec odpadla, ali bo danes, jutri, ta teden? Kar se toliko govori o civilnem namestniku za Galicije je — po zatrje-vanju za kulisami — bo!j postransko vprašanje, kaj ti končno so Poilaki v de-želi vendar le na konju in vladajo po svoje. Glavno vprašanje pa je — takoj-šnje izplačiio vseh računov za vojne dajatve in rekvizicije. Naraćunali so soo mililonov in te hočejo takoj ime ti. S tem vprašanjem se je bavil tuđi zadnji ministrski svet in je dr. Seidler o tem poročal tuđi cesarju. Kakšna po-oblastila je dobil ministrski predsednik, to se kmalu pokaže, in od tega bo zavisno stališče Poljakov. Poslanec Da-szynski je sicer povedah da tako izplačiio bodo smatrali le za nekaj. kar je država dolžna storiti in s tem še ni rečeno, da bodo Poijaki že radi tega v skočili v vladino većino. Tuđi je Daszvnski okrca! tistega »konservativnecea Poljaka«, ki je v tem zmisla nalagal nemško časopisje. Pozival je, naj ga imenujejo, ako je res kje tak možakar skrit. Vendar je pustil — vratca odprta in zato razmerje Poljakov do te vlade še ni ugotovljeno. Pogajania se prično in — po pravici smemo biti radovedni na uspeh. Oficijozi vidijo neko olajšanje po-iožaja tuđi vsled nekih pogovorov s — Cehi. Moj češki informator iz prve ga vira pa pravi, da zadnie dni sploh ni bilo nikakih stikov z vlado, oziroma z tlr. Seidlerjem. Zadnji pogovor je bil Že pretekli petek. Kar pišejo zdaj oficiiozi o koncesiiah od obeh strani vsled mož-tiosti. da bi vlada odredila dopolnilne volitve. je vse le prazna kombinacija. Ćehi res zahtevajo dopolnilne volitve, ali kar se tiče pomiloščenih noslancev, so bolj tega mnenja, da jim tiče mandat brez novih volilcev. Ako pa hoće vlada to afero spraviti s sveta z dopolnilnimi volitvami, resi se sama sebe iz velike 2»gate, v katero je zalezia po lastni krivdi. Sinočna »Reichspost* irr>a zopet tendencijozue grožnje z razpustom po-slanske zbornice. čeŠ: očitno jef da ni-mamo opraviti s krizo vlade ali parlamenta, marveč da je tu potisnjen na po-zorišče državni problem. Zato mora vlada odlčno nastopiti in povedati slovanskim strankam in nemškim socijalnim demokratom, da s svojo taktiko postavljalo v nevarnost parlament sam. AH še sinoči je naznanil oficijozni ve-černik. da take grožnje je bolje opustiti, — ceprav so jih trošili oficiiozi že par dni sami. Ta ponizna izjava je došla po včerajšnjem govoru poslanca Daszyn-skega, ki je grmel obsodno filipiko proti vsem hujskačem in sovražnikom Ijudskega parlamenta ter jasno označil, kdo so tišti, ki hočejo parlament razbiti, da bi se vrnili k režimu — vislic, obsodb in najhujšega politiškega prega-tiianja. >Kolo Polskie« §e vedno vleče brez posebnega načelnika. To nalogo vrše izmenjevaje načelniki posamičrrih klubov. — Zadnje čaše se vzdržuje kandidatura poslanca Tertila za načelnika *K. P.«. Dimaf, 4. oktobra. Odgoditev pro-računskega odseka do torka dokazuje, da se vlada in Nemci od pogajanj s Poljaki nadejajo želienega uspeha. Znak copet oživljenega nemškega optimizma le tuđi deistvo, da so Woliovd postali nekam zamišljeni in da »zaenkrat« ne bodo izstopili iz Nationalverbanda. Ju-goslovani in Cehi opazujejo razvoj do-jrodkov popolnoma mirno in le obžalu-ieio Poljake, katerih moralični prestiž baš ne bo zelo naraste! vsled politike VL'iiKili besed in malih dejanj. Ako vlada preboli današnjo proračunsko krizo, se s tem položaj še nikakor ni spremenil. Za proračunskim provi-zorijem pridejo nove večie zadre;.;e sistema. Na obzorju se poiavlja temeljni problem dualizma, avstro-ogrska n a -podba, ki poteka z 31. decembrom... Ali bodo tak rat Poljaki za nekaj milijo-nov prodajali usodo vseh narodov, ali bodo oni, ki zahtevajo zase popolno svobodo, pomagaii Nemccm in Madžarom, da vkujejo Čehe. Jugoslovane, Ukrajince v nove verige? V ustavnem odseku se ie odigral danes karakterističen incident. Poslanec Oncinl je zahtevaU da naj prione odsek razpravljati o reformi ustave. Načelnik odseka dr Ma taj a mu je odgovoril, da za to še ni Čas, ker je to vprašanje odvisno od politične k o n s t el a c i j e. Ta izjava je v mar-sikaterem oziru čudna in karakteristična Ako je reforma ustave odvisna od politične konstelacije, potem bi mo^Ia ta politična konstelacija pač tuđi nanesti, da se jo sploh odstavi z dnevnega reda? In če se poslanec Mataja, kršćanski socijalec. spušča v tema političnih kon-stelacij, zakai so potem njegovi somiš-Ijeniki tako hudo zamerjali Cehomt kl so odklanjali udeležbo pri razpravah v ustavnem odseku z istim argumentom? Proračunski odsek je na predloc: poslanca Hummeria p r e-k i n i 1 svoje seje do torka. Referent Steinwender je utemeljeval ta korak s tem. da pogajanj a vlade s Poljaki še nišo končana in da torej še ni gotovo, ali ie većina za proračunski provizorij zasigurana. Proti metodam voinonadzo* rovalnega urađm. Dunaj, 14. oktobra. Ustavni odsek je spreiel danes po daljši debati sosrlas-no sledeče predloge referenta px>sianca P i 11 o n i ja: Zbornica vzame na znanje, da ie bil protiustavni vojnonadzorovalni urad razpuščen ter naknadno obsoja pogubno delovanje te oblasti. Zbornica ne more priznati nikake naprave kot ustavno, pri kateri se nedo-pustno mesa kompetenca skupne vlade ali armade s funkcijami avstrijskih oblasti ter ne d o p u š č a, da bi poslovala od vlade sestavljena komisija (nn-slednica vojnonadzorovalnega urada — op. ur.), pri kateri se ne da vsakčas popolnoma dognati ustavna odgovornost prizadetega avstrijskega resortnega ministra. Zbornica zahteva, da se ministeri-jalni komisiji ne da niti uradnega značaja, niti ne izroči izvrševalni oblasti; njeno delovanje naj se omeli na posredovanje med centralnimi uradi; na zu-nai pa naj posluiejo izključno le zakonito organizirane oblasti. Nadalje je bil sprejet predlog, da se vojnonadzorovalni urad (oziroma njegova nasledrrica tkzv. ministerijalna komisija) ne srne pečati stisko vno cenzuro. Vlada naj sploh skrči cenzuro pri člankih do 2000 besed na naj-več dve uri in proti odločbi cenzori a nai bo pripušten priziv. Podrobnosti prcdloga o cenzuri naj izdela tiskovni odsek. Soglasno ?e bil tuđi odobren predlog poslanca Redlicha, da bodi dovolje-no naročaii sovražne inne-vtralne liste ter revije. Končno je odsek sklenil, da se mo-rajo o d p r a v i t i označbc »p. ▼•« (po litisch verdachtig) in »p. ■.« (politisch unzuverlSssig). Poslanec Onciul je rahteval. da nai se odsek bavi z reformo ustave. Načelnik dr. Mataja je odgovoril, da je to odvisno od politične konstelacije. 2eleznKki odsek. Pododsok železniškega odseka je imcl v5eraj razpravo o investicijskem delovanju železniške oprave. Minister baron Đanhans je izjavil, da je iz preprićanja za investicije, a z ozirom na sedanje razmere ni mo-goče, se lotiti izvriltve načrtov. Na vprašanje poslanca dr. L a g i n j c je minister pojasnil, da so nastale neusodne finanćne razmere državnih železnic vsled stroškov za osobje in vsled velikih materijalnih cen. Izdatki za o«ihje so od začetka vojne poskočili od 340 na 640 milijonov fcron, torej se Šc već kakor pod niili, materijalni stro-Ski pa so narasli od 261 do 312 milijonov. — Kar se je že storilo za povećanje do-hodkov, Še ne zadostuje, potrebno bo novo zvf^anie tovornih ta.ifov in zvišanje mani- pulacijskih pristojbin. Drainbttf odsek. V brambnem odjeku je bil sprejet predio?, naj 5e povrnejo potom cezarske amnestije ^arže vsem tištim vojaškim ose-bam, ki so jih i^s^ubiie zaradi majhnih poli-tićnih ali discinlhmrnili pregreškov. Tuđi je bil snrejet dodatek, naj skrb! domobranski minister, da se ne bodo jemale šarže brez vsakes;a postonanja in da se taki slučaji pre-iščejo in pravično urede. ffolsrsfeirra raznniniitva. (Dopis iz Ptuja, 20. septembra.) Slovenski listi so objavili dopis iz Ptuja. kako slabo je naletel neki slovenski mladenič s svojo sloven- j ščino v tobakarni, kl je v — mestni hiši. Celo neki ča5tnik je bil tako dr-zen. da je mlaćcniai ^rozil z — vo-jaščino, kjer se že še nauči nemšči-ne . . . Meni se je včeraj pripetil na ptujski pošti še lepši sir čaj. Med 16 fra.^Hcami, ki se ♦_-., hrsatijc, čeprav ne znajo najprimitivnej^ib poštnib dnločb (meni so še tri računale za ekspresna pisma Ie po 45 v, dasi bi moral plaćati 50 in 55 vin. vsled teže) me^da ni nobene Slovenke. — Pred par leti so bile tu tri ali štiri Slovenke, ki so pa odšle. Danes se govori na posti le — nemško. Včeraj sem torej hotel oddatl risnio priporočeno in ekspresno. Fo-praŠal sem poštno uradnico ali bi ođ-šlo pismo z nočno pošto, ako oddam nismo le priporočeno. — »Diesc Sprache verstehe ich n i c h t« (»Tetra jezika ne razumem«) se je glasi! briskanten in prezirljiv odgovor.1 Ali dobila je tuđi odgovor po zasluženju. Na vprašanje, ali ni nikoear tu, ki zna slovenski, so se pouthnile vse ostale frajle in neki uradnik je bil silno zatopljen v svojo p*sanje pred sabo. Stal :>em pred okencem in moja peteljnka za nem-štvo na Spodnjejn ^tajersKcm je srepo gledala pred se. »No. ali bo kaj a'i nič?" — ^Pedcn Sie doch dcutsch, Sie konnen ja, ich habe Sie schon reden Kehdrt!« — »Znam, najbrže bolje nerro Vi, ali tu morate Vi znati slovenski, če hoćete tnkaj služiti . . .« »H i e r i s t e i n rieutsches Postaint nnd ich bin nicht verpflich-tet eine andere Sprache zu v^erste-hen . . .« Videl scm. da ine je dobro raznmela. Konstatiral sem pred pri-čami. da ie po i7ipvi urad niče v Ptuju — nemški poštni urad inda uradnica ni dolžna znati slovenski. — »Gehen Sie zum Hcrrn Vorsfand! (Pojdite k predstojniku!). — Bom že povoril o Vašem »n e m s k e ni p o š t n c m urad ii^ z višjim gospodom nego je Vaš predstojnik.« — »Das konnen Sie!« Zdaj pa nai reče kdo, da nišo na £taferskem — krasne razmere! Kdor v Ptuju ne zna in ne govori slovenski, mora počiniti lakote ali pa se mora izseliti. V mestu samem je ve-čina Slovencev,čeprav ne na papirju ob ljudskem štetju. In pod poštni uradv Ptuju spada menda 12 velikih, čisto slovenskih občin, ne vpoštevaje več lokalnih poštnih zvez. Da se upa v takih dejanskih raz-m©rah uradnica na tako nesramen način izzivati Slovence vuradu — ki je v prvi vrsti namenjen za nje, to presega vse meje. ki jih dopušča človeška domišljija. (Pred poldrugim letom sem bil slučajno na istem mesru priča, kako neka ženica ni mogla dobiti ne tiskovin ne pojas- nila, da bi ekspresno poslala denar svojemu sinu, ki je imel tri dni po-zneje iditi iz Borovelj na fronto. Skoro jokaje je hotela oditi. Tedaj je zavrelo v meni in — žena je poslala denar sinu.) Zdaj pa vprašam vse rodoljube v Ptuji:% vse župane in druge zaved-ne meže v vseh občinah tega poštne-ga okrožja: Kako je mogoče, da trpite take skandalozne razmere na toj pošti?! Ali Vas ne strese mrziica, da morate govoriti na s v o j i pošti v t u j e m jeziku, nemesto v — ptujskem, t. j. slovenske m?! Namesto, da bi bilo na tej pošti 16 Slovenk v službi, ni — nobene! Take in do pikc enake razmere vladajo tuđi pri drugih uradih ne Ie v Ptuju, marveč po mnogih krajih na Stajerskern. In posledice so grozne! Ni se čuditi, ako se je kakor kuga širil *šcajcrci.uinski« smrad med tem zapostavljenim in zatiranim ljudstvom, ki bi si naj pola.^oma sesalo v se prepričanje, da: »b!agoronim,ki nemški znajo!« Mariborska lista rotita starlše, naj za božjo voljo pošiljajo otroke v — slovenske sole! Poveda-li so tuđi skičaje, da so otroci jokaje pricapljali iz nemške sole domov, ker nišo tam — ničesa razu-meli!! Prepričal sem se. da je tako žalostno gibanje opaziti po mnogih krajih, zlasti v blizini nemšku-tarskih gnezd. Koliko slovenskih otrok iz ptujske okolice se ponemčn-je v mestnih šolah? Tuđi v Ormožu so mi ennko tožili, ali tuđi obljubili, da pricr.o agitacijo od hiše do hiše. Takim skandaloznim razmeram je treba narediti konec! Ti slovenska inteligenca vzdrami se, ojunaci se in otresi se doseđanje obzirnosti in skoro da boječnosti, stopi pogumno na plano in kaži tujcem in posebno slovenskemu priprostemu ljudstvu, da umeješ velikost svoje svete naloge med tem narodom in v svoji domaći hiši! Ptujci sami te bodo bolj spostovali nego doslej, ko se ti za hrbtom posmehujejo. Ali glavno je, da bo priprosto slovensko ljudstvo imelo v tebi dobrih vz-g 1 e d o v , in bo prepričano: d a b o imelo v vsaki potrebi v tebi svoje podpornike in zagovornike! Le tako prošine naše ljudske vrste oni narodni po -nos, brez katerega narod naš v boju z nemštvom mora propasti. Narodno ponosen kmet na Štajerskem ra je naš spas in naša bodoČnost Naš kmet ima v svojih rokah »biti in ne biti« vseh nemškutarskih gnezd! O tem bi bilo zaman izgubljati le eno samo^ besedo. Štajerski rodoljubi pa naj bodo prepričani, da je skrajni čas za k o -renit preo brat v vsem narodne m, podrobnem delu. Posebno v mestih in njih blizini je potrebna evidenca. poduk in bodrilo t;"e do zndnje koče in zadnjega otro-čička! L?!idstvo se mora zavedatl velikega časa. mora zavedno in ponosno se nripravljati na novo življenje. Ura bije — enajsta na marsika-teri naši fronti, zato: na delo, ker resnobni so dnovi, a delo in trud Vam nebo blagoslovi! Goriški begunec. L!O!fd Geov$e ^apoveduie Memfiji mačevanje. Rotterdam, 4. oktobra. Ministrslti predsednik LIoyd - G^orge je včeraj obiskal tište rrostne dele. ki so jih nemški letalci bombardirali. Ljudstvo mn je klicalo. Za-htevamo maščevanje za žrtve; treba je bombardirati nemška mosta. Ko je šel Llovd - Georfire mitno hiše iz katere so pri-nesii najprej pet mrličev in potem še ženo s petimi ubitimi otroci, je Lloyđ - George glasom ?>Daily Mali« zaklical: To bodo Nemci plaćali z obrestmi in z obrestmi od obresti. Amsterdam 4. oktobra. Lloyd George namerava podati v angleški zbornici važno izjavo o vojni v zraku. Napcvedal bo naj-brž represalije proti napadom n*»nn-ikih aeroplanov na angle&ka mesta. Hole uredno porodio. Dunaj. 4. oktobra. (Kor. urad.) Vzhodno bojišče in Albanija. Ne-izpremenjeno. I talijansko bojišče. Boji v odseku pri Sv. Gabrijclu so včeraj popustili. Včerajšnji dan nam je prinesel na vjetih 6 iiiilijanskih častnikov in 407 mož ter 2 ztlravnika. Naši letalci so zbili 3 so-vražna letala. Na tirolski fronti nobenlh posebnih dogodkov. — š. g. št. ISemiKo umilno porodio. Berolin, 4. oktobra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta Bavarskega. Včeraj-šnje sovražno bojno delovanje na Flan-drsktin je bilo enako onenm pre}šn}th dni: Globoko v pokrajino za našiml po-zicijami se^aioči in na belgijske kraje njnierjeni močni moteči ogenj proti po-sameznim odsekom našega bojnega pasu v sredini bojne fronte zbran v nai-silnejše učinkovanje v ognjenlli snokih. Vso noć je trajal od gozda pri Hoathoal-stu do Lyse siini artiljerijski boi * ne-zmaivšano silo. Danes zjutraj se je stcpnjeval do bobnajočega ognja. S pri-četkom moćnih angteških napadoT ▼ loku pri Ypresu je bitka na Flandrskem iznova vzplatntela. Pri drugih armadah je bilo vsled slabega opaaoTalnega vremena, bojno de'iovaitfe čez dan ometeno po većini na majhno mero; iele proti večeru je oživelo. — Skupina n*m-škega prestolonasIednfka.Na* vzhodnem bregu Mose se je pričefo, im se je stemnilo, kar najsitnejše streljaflie ob visini 344 vzhodno od Samogneaxa. Globoko razporedeni so kmalu nato prcdrli Francozi v napad, da bi zopet zavzcli od nas tam zavzete pozicije, ISapad se ie z velikimi izgubami hi brez« uspešno zlomil v obrambnem učinkova-nju rase srtiljerije in ob žilavem odporu \Vurtteniberžanov. — Skupina vof-vode Albrehta Wiurttem-berškega. Živahni artiljerijski boji so se razvnel! včasih tfle zapadno otl Mnslc in v Sundgavu. Napadov tam ni bilo. Vzhodno bolišče. Pri Jakobštatu, Dvinsku in ob Zbruču ter v kolenu Do-nave pri Gaiacu se ?e strelsko delova-nje včasih ojačilo. Izvidni boji so potekli na več točkah za nas uspešno. Makedonska fronta. Položaj ie ne-izpremenjcn. — v. Luđendorff. • . • iNEMŠKO VEĆERNO POROČILO. Derolin, 4. oktobra. (Kor. urad.) N a bojišču na Flandrskem so A n g 1 e ž i tuđi pri današnjem velikem napadu vdrli le nekako en kilom eter globoko v naš obrambni pas med Poel-capellom in Gheluveldom. Posebno Huto se vrši boj v 7 h o d n o oci Zonebeka in za-* padnood Becelaera. — Zosta-1 i li front ne poročajo ničesar posebnega. Italiiansko b o li 5 c e. Iz vojno-poročcvalske^a stana 4. oktobra. Vćeraj ni prišlo na s o š k i fronti do nikakih velikih bojev. Na odseku Sv. Gabriiela ponovni artiljerijski napadi in manjši sovražnikovi napadi z ročnimi granatami, ki so bili zavr-njeni. Trije sovražni letalci so bili tekom tekom dneva v zračnem boju zbiti na tla, med Rjimi en Francoz. Vsa letala so se vr-nila po bojih polnoštevilno. — Na obeh stra-nc'i A d i I k e doline živahni artiljerijski beji. -- Danes ponoči je eno naših pomorskih Ijfal obložilo kolodvor in izkladiSče v Polazzu jako uspešno s težkimi. sred-njimi in vžigalnimi bombami. Kljub Ijutemu odbijalnemu ognju so se vrnila vsa letala. Dne 3. oktobra ponoči je ena naših pomorskih letalskih skupin vrgla na kolodvore v Ronldh kljub megli in odbijalnemu ognju težke in vžigalne bombe z jakim uspehom. Vsa letala so se vrnila. Pred s klicanjem Ita'lijan-skega parlamenta. Brzojavka v »Mornins: Post« javlja, da žele v Italiji, da bi L!oyd Oeorge posetil italijanski slavni stan in ako mogoče Rim pred sklicanjem parlamenta. Ministrski svet je zopet zboro-val in reševal problem prehrane, ali reSil sa še vedno ni. V političnih krogih in pri vladi pa so tega prepričanja, da Je ncob-hodno potrebna ta reSitev pre.4 otvoritvljo Stran 2. .SLOVENSKI NAKOO*. one 5. oktobra 1917. 228 siev parlamenti dne 16. oktobra. — To so nal-značilnejši znaki italijanske notranje krize. V parlamentu je pričakovati burnih prizo-rov ob britkih pritoibah o notranjem položaju. LJoyd George gotovo ne ustavi toka ogromnega ljudskega gibanja proti vojni, katere Je v Italiji vse naveličano. razven maloštevilnih hujskaćev, kakor to soglasno Izpovedujeio italijanski vjetniki. Nemiri v T u r i n u. »Gazzetta Ti-elnese« poroča o nemirih v Turinu, da *o upornikl streljali tuđi s strojnimi puckam! in da so vojaki rabili orožje sele po dolgem obotavljaniu in pod pritiskom naknadno po-Micanili kontingentov. Skupine upornikov so se bile zabarikadirale v blšah. Ranjenih je bilo okoli 120 oseb, mrtvih 60. Iz Turina v London v sedmih urah. Poročali smo o poletn ilvcli itaiijanskih letalcev iz Turina v London. En-tentno časopis je poroča sedaj, da je dne 25. septembra italijanski letalec Laureati z opa-zovalcem Ponzom priletel iz Italije na An-gleško brez prekinjenja pori v sedmih urah; pot je dolga 1050 km. Polet je bil mestoma težaven zbog vetra in dežja. Laureati ie imel s seboj pisma za italijanske oblasti v Londonu in kraljevo lastnoročno pismo na anglcškega kralja, pisma na Llovd Qeorgea, Balfourja in londonskega župana in nekaj časnikov. 1TALIJANSKO URADNO POROĆILO. 4. oktobra. Od večera 2. oktobra do včeraj popolđne je trajalo bojno đ^lova-ne na zapadnih pobočjih hriba Sv. Gp.br!-jela. Ponovni napadi, katere je poskusil ?o-Tražnik s pomočjo Stevilnih jurl&ajočlh pa-trulj, bo se slomili v nažem oetu'u. Sročen sunek nam Je dal štiri sovražje 'astnike in 22 vojakor, ki s»o bili postiraci v nelu ami. Na ođseku pri Orehovljah smo pripeljall z nspešnega napada 27 vjetnikov. Na ostali fronti navadno delovanje obeh artiljerij. Neko sovralno letalo. katero je napađel eden naših letalc^v nad Avčaml. je bilo prisiljeno, Epnstiti «?e na tla v naših crtah: letalcl bo vjeti. ANOLEIKO URAONO POROČILO. 7. oktobra. Zjntraj je IzvrSi! so-vražnik mogoč^n napad na fronti nad ene milje na naše nove pozicije severao od ce-Mf* Ypres - Menin in vzho^ro od Polvicone-velda. N'emško infanterijo. ki je imela v nafem artiljerijskom crnju tržUe izgube, smo v neredn pognaTi nasaj. Nače čete so »ledile nmlkajočemu ?■■ sovražnikn ter vje-1c 5 mož. Tekom slertečih treh ur je sovraž-nik dvakrat obnovil svoe napade z močni-mi silami na isti fronti. Razvil ee je silen boj. Zopet smo odbili sovraSrtikn, na vseh točkah. izvzemSi jugovzhodni kot Polvgone-veld?. Tu se je pc^rečilo sovražniku Ease-sti dve naš' najtprednji postojanki. So-vražna artiljerija je bila vez dan đelavna v okolici Bullecourta ter južno in Fevemo od T^ecsa. £tevHo meseca septembra od nas vjptih znaim, "293 mof. všt^rši H?> častn* tov. Isti mesec smo vr»lernli 11 topor. med rnimi ?> težke topove. 57 možnarjev ra jarke in 377 strojnih pušk. Letaiski napadi na rcnška rresta. Tz Boro Ud a norc:-ajo. da so v noči na 3. oktober pofckuSali porražm letalci pole-teti nad Stuttgart. da so prileteli nad Frankfurt o. M.. nad lotarinške industrijske kraje. nađ Portraur.i. Rastatr, Baden-Baden in Tubicsren. Škode ^ovražni letalci niao napravili nobene pomembne. Poroč? se. da je bila samo ena osebs. ubita, 5 oaeb pa je bilo lahko ranjenih. Na r ii «*Ianov se aestaja vsak mesec ter Ima v rokah prlpravljalna defa za. okrožni zbor On ima nadzorovalno praviro indisoipUtiarno pravico nad lupani. LTradni jezik je povsod poljski, obravnavati se pa morajo tuđi drrjfirojezične vlo^e. Ce je ■ ezik zakonito dopn££en ali ^^ ie:a govori 10^- prebiva'cev. Predsednik Ima pravico 5istirati sklepa. Generalno imbematorstvo pa ima vrhovno nadrorovalno oblast nad delovanjem okrožnfh zastopov. Razne vojne vesti. OBSEDNO STANJE NAD ARGENTINIJO. Rottcrdam, 3. oktobra. »Mornlng Post* poroča iz Buenos AIresa: Prmđmed-j niJc je podpisa! dekret, ki razglala obtedno stanje nad republike Argcntinljo. Grika v rokah entente. Bern, Z. oktobra. Pro^r*s de Lvon poroda Iz Botiloisrne sur Mer: V preneralnem svetu v Pas de Calaisu je lzjavil Jonnart. da razpola^a ententa sedaj z vseml cestami in železnlcami GrSke. Ententa bo porabila errSkf* muniriiske tovarne t*r zaloge nsnja, blaga in pušk, da znlža uvoz na Grško za svoje vojaitvo Sklleanje boigarskag« aobrafij«. Sofija. 3. oktobrm. (Kor. urmđ > Na podlagi aklvpavlad« •• be akllealo bolfar-ako aobrunje za 15. oktobra, to i« 13 4*\ ppej, kakor jo bilo prvotno dola Mm. VVlIscn proti gospodarski vojni. Baool. 4. oktobra. > Mom ine Post« po-roča ix WeshJngtona: Prodaodatk WHaon zahteva v svoji noti saveznikom, da ti pf- kliftejo sklep pariške jopnodamke konfo-renc«, di k bo po sklepa miru »adalKrmla gospodarska vojna proti centralnim #r-iavtm. Odikodnina Belgiji. Haag, 4. oktobra. »Nlenwe Rott«rđ. Cout.* nrlcafta o^fy!dno is uradnth krotrov prihajajoč dopis, M pravi, da Ima Belgija j sabteratl od N«m«Je • mUiJard odikod- i Politiine v«itl. = Oovor hims< siMstra grali Czernfauu Vse madž.časopisje je navdu-šeno za govor, ki ga je imel minister ru-nanjih del erof Czerain v Budimpešti ter potidarjajo, da ie blstvo fesa co-vora tako, da bi postalo lahko podlaga za mirovna pogajanja. Ravnotako ie du-najsko časopisje iako vneto za ta govor. Znaćilno, jako značilno je, da so v Budimpešti vihamo pritrjevaii grofu Czer-ninu možje, ki so se še tri dni prej na javnem shodu navduševali za to, da ne sme biti vojni konec, dokler ni zagotov-Jjena aneksija enega dela Romunije. Med temi Uudmi so tuđi ministri. Dalje so se za grofa Czernina navdusili tuđi vsi mogočni pristaši grofa Tisze, dasi je bil ta sele pred kratkim prop:Iasil za škodljivce in izdajalce vse, ki se vne-majo za mir na podlagi porazumljenja. Ali so se mar ti nasprotniki miru naen-krat izpreobrnili. - Avstrijske iinančae razuiere. Pojasnila, ki jih je dala vlada v državnem ; boru, so prodrla tuđi v najširše krege in napravila so pretreslfiv vtis. S strahom so se Ijudje prijemali za ^lavo in se vprasevah: Kaj bo? Iz proračuna je jasno razvidno, da po izvezenih potih na^e vedno nesrečne iinančne politike in piiti do cilja, do ustanovitve ravno-vesja med državnimi dohodki in izdatki. Dolgov je 60 tisoč milijonov; to je svota, ki si jo navaden človek še predstavljali ne more. Kako hoče vlada dobiti pokritje? Ah — finanćm minister se je zopet zatekel k staremu sistemu: od preniožnih ljudi hoče imeti velike dav-l'c iz dohodkov, od revnih ljudi pa ogromne konsumne davke, A številke proračuna kažejo, da si niti vlada ne obeta posebnega uspeha od teh dav-kov. 300 milijonov hoće dobiti vlada iz davka od vojnih dobičkov, ki pa bo seveda le mimoidoč davek, 300 milijonov pa hoče vlada dobiti iz davkov na pivo, na sladkor, na premog in sploh iz naj-nujnejših potrebščin širokih ljudskih slo-iev. ki jih je nastala draginja že itak spravila na nič in imajo uprav pasje življenje. A vse to silno obremenjenje bo le kaplja na razbeljen kamen. Kaj pa po-meni 600 milijonov. ki jih hoče vlada še nad sedanje strahotne davke izprcšati iz ljudstva. Se za obrestovanie vojnih do!&ov ne bo dovolj. Ne, po tej poti ne pridemo nikamor. Treba bo poiskati d ru g s is t e m, da se pokrijejo strašne velike potrebe države, treba se je brez-obzirno postaviti na moderno stališče in s trdim progresivnim davkom na naj-večja imetja spraviti po krivdi vlade ža-lostno zavožene državne finance v red. — Poslanec Klofač o češkem dr-/avopravnem programu« Dunajski po-ročevalec madžarskega lista »Pest! Napio« je imel s poslancem Klofačem razgovor o programu novoustanovlje-nega češkeg:a državnopravnega kluba. Poslanec Klofač je izjavil: Program ce-lcga češkega naroda in obenem program vsakega naroda, odkar obstoji svet, je pač suverena lastna država. To je program, za katerega je Ogrska vedno, in zadnjič leta 1848/49 krvavela. za katerega je Prusija leta 1866. vodila bratomorno vojno proti nemški habsburški dinastiji, program, za katerega se, če tuđi ne krvavo, Madžari tuđi da-nes šc bore proti dunajski gospodstva-želuiosti. To je program vsakega naroda, ki normalno misli in normalno čuti. Svetovna vojna ie idejo demokracije in samoodločbe narodov spravila na površje, in mirovna konferenca bo te ideje oživotvorila. Kajti le taka rešitev more zajamčiti trajen mir. Edini dalekovidni ogrskl pol i tik grof Karobi je predvideč. kaj priđe, svojemu narodu žc dolgo pred vojno priporočal drugo orijentacijo. Ćuti! je, da se ni mogoČe ustavljati naravnemu razvoju sveta niti v vnanjl. niti v notranii politiki. Na vprašanje. kaj bo z mirom, je odgovoril posbnec Klofač: Mir je na potu. pa je še da!eč. Dosedanjih Žrtev ni mogoče aniflirati s kakim status quo ante. Ce naj bo to res zadnja vojna In če naj se osreči Evropa s trajnim mirom, potem mora gospodujoča ideja nove dobe, na-rodnostni princip, ki Je ujedini! Nemčijo in Italijo, zmagati tako, da ne bo nobe-nega zatiranega naroda več. = Kako se z naml postopa. »Hrvatska Država« piSe: Da popolnimo vrsto krivic, tekom te vojne storjenih našemu naroda, priobčujemo nastopna dva nova slučaja: Prvi dan mobilizacije 2f>. julija !0H. sta bila iz Dubrovnika med dru-jrimi prijeta tuđi dr. A. Puljezi. pod-fupan v Dubrovniku, in Luka marki Bona, oba c. kr. notarja. in suspendirana. Puljezija so doiŽHi tuđi, da je hotel pomagati dr. Cinjrriji, da odpotuje v Amerika Pripeljan je bil v Maribor in ko je bila dokazana neutemeljenost obtožbe, koncem 1914. izpuščen iz zapora. Mark! Hona ni bi! obtoien ali kot talec ie tičal " ^lbeniskfti jecah do konca 1914. Na to -» bila oba konfinirana v dveh stran-■l krajih na Gor. Avstrijskem In to d raporta dubrovniškega okrajnega aria Renkina. Prišla sta vsled tega orta v disciplinarno preiskavo. Na zpravi v Zadro sredi 1915. se je \z~ kaisa! Renkinov raport za lažnjiv, ali sodlSču to ni trio dovolj, ker ju Je moralo obsodrti. Zato je iztaknilo iz časo-pisov. da sta dala svoj Čas za Jukićevo mater prispevke in zato sta bila obsoje-iia na globo vsak 100 K» oeprav tega niti obtožena ništa bila. Vsled priziva le bila druga razprava na Dunaju, kjer se ie ponovno iskazala lažnjivost Renki-novega raporta. Od tod so šli spisi nazaj na prvo sodišče, da preišče zadevo glede podpore za Jukićevo in krivdo markija Bona, ker je bil navzoč ob balkanski vojni na znanem shodu v Dubrovniku, radi česar je bU pozvan pred celovško sodišče, ki pa ga je oprostilo obtožbe. Iz Zadra je šla kazenska stvar v Gradec pred tržaŠko sodišče in to ie sedaj sedito in razsodilo: marki Bona ie obsojen na globo 100 K zbog predsedo-vanja in udeležbe omenienega shoda, Puljezi pa je obsoien na 200 K globo, ker je Bil navzoČ na omladinski skup-ščini za Jukića in Je sorodpisal zapis-nik obeinskega sveta, ki je daroval pođ-poro za Jukićcvc mater. Po 38 mesecih je bila dvignjena tuđi suspenzija obeh pre^anjanrev. — Dejbtva, ki govore. =- Profesor Masarvk potuje, kaKor roroča >N. ir. Pressc««, po Kiiskem in predava o češkem vprašanju. Nedavno je govoril v Kijevu, kjer je poudarjal važnost Oeškesa problema in potrebo boja rm*i Nem-cm. = Papeževo mirovno posredovanje. Italijanski iisti poroćaio iz ocividuo dobrega vira, da je papež na podlagi odgovorov, K« jih je prejei od centralnih oblasti, poslal ententnim kabinetom direktno ponudbo, da je pripravljen posredovati za mir. Kakor zatrjujejo an-gleški listi, želi papež, da naj bi se mirovna pogajanja pričela še pred zimo. Švicarske informacije zatrjujejo, da bo ententa papeževo ponudbo energično o d k 1 o n i 1 a. — Koliko je na vsem tem resnice, se ne da dognati. Rimska »Tribuna* trdi. da se dosedaj ni nič drugega zgodilo, kakor da je Vatikan izročil angleški vladi tekst mirovnih od-govorov centralnih držav, da tako en-tento avtentično informira. »Corriere della sera« izjavlja, da ni res, da bi bil papež v novi noti sporočil ententi, da je Nemčlja po ustmenih izjavah pripravljena, opustiti Belgijo in franeosko ozemlje. = Nemški pasiorfi proti papeževi mirovni notf. V Arternu v Turingiji se je vršilo 24. septembra zborovame protestantskih pastorjev, na katerem ie bila sprejeta sledeča resolucija: *Od pa* peževega koraka za mirovno posredovanje, ker izhaja iz krivičnih In napač-n\b pridržkov in nagibov, ne moremo pričakovati. da bi nas privede! korak bliže do miru. Samo nemški meč nam more z božjo pomočjo priboriti mir, ki bi odgovarjat groznim žrtvam te vojne. Papež je sedaj razprostri svoje nežne duhovniške roke, da bi skoval mir, v katerem bi ne bilo nobenih zmagoval-cev in nobenih premaganih. Mi pa ho-čemo imeti dober nemški mir od Boga, ne pa mednarodnega miru od papeža.« = Vsenemška agitacija. »Vor-warts« poroča: Državni poslanci so prejeli vsenemški letak, ki pa je tuđi sicer razširjen. Letak pripoveduje strahote in prinaša v slikah »grozovitosti Rusov v Vzhodni Prusiji.« Tu je videti umorjene z razbitim čelom, iztaknienimi očmi, odsekanimi rokami itd. Vsaka ilustracija ima podpis, kakor: Poklonjeno g. Scheidemannu, poklonjeno g. Erzbergerju, g. Dlttmannu itd. Naslov brošure je: »Gospodom državnim poslancem, ki odklanjajo iiemško stražo ob meji, v spominsko knjigo.« Brezvest-nost, s katero hujska ta brošura* dokazuje ta - le primer: Prva ilustracija se kaže Zidom prijazna. Slika kaže Zida, ki so ga Rusi umorili, — da bi apelirali na solidarnostni čut poslanca Cohna. Na zadnii strani pa pade krinka. Tu pravi avtor: In v uspavani deželi smejo že leta in dni na škodo in sramoto Nemčije, — nekaznovano rovati črno-la??i in sovražn! v NemCIJ! rolen! ino-zemci (tore} očlvidno /tidi). sme z nem-^ke^a stališča opazovano. ničvredno mednarodno časopisje nuditi smrtnim sovražnikom Nemčije duševna orož-ja . . . smejo takozvani ljudski zastop-niki vse, kar je pravim Nemcem sveto, izdati s hujskanjem in razkrajanjem in z besedo in dejanjem. še nekaj je zani-mivo: Brošura Je tiskana na prvovrst-nem Hustracijskem papinu, kakrSen se danes komaj 5e dobi. Pri obsegu samo 8 strani, bi stala brošura danes najmanj do 20 vfnarjev. !n vendar se razdeljuje zastonj. Kdo plača? Dr. Božidar Soišić: Kako pomažemo našim invalidima ? Slike Iz naie ortopedifske bolnice I invalidskih škola. (Konec.) Kdor pozna psiho invalidov, ve" prece-niti vse težave, s katerimi se Je treba boriti v taki Soli. Le neskončna potrpežljivost in neumorna vztrajnost učiteljev more zrna-Kati nad apatijo, resijniacijo, malodušnostjo in upornostjo invalidnih vojakov. »Najprije treba pokušati i onda opet pokušat!, pa se truditi i mučiti kao učitelj tako i učenik. Istinska želja, da pomogneš, I bratska ljubav napram svima, kojima treba pomoći, naći će uvijek sredstva i puteva, koje dovode do cilja, pravi §ni*ić iz lastne skušnje in i« bogate prakse svojih požrtvovalnih pedagoških sodelavcev. V invalidski soli delujeta medicinec In pedagog roko v roki, da omogočita poSko- dovancem z frobrarbo do primernesja so- ciialneea staJiSča. Pa tuđi medicinec sam se v svoji stroki rad poslužuje pedagoških, vzKoinih metod. Ravno v ortopedski stroki se da z uspehom uporabliati vzKoievp'na sredstva za zdravljenje. Tako je nastala v noveiši dobi dclovna terapija — zdravlje- r.je z delom. Skrivni ali oVosteneli sklepl i udov se morajo namreč gibati, ker se z mi- 4 rovanjem stanje le poslabSa Najlepše In i brts vseb teikoč za z4ravnika in oacijenu f se da ta namen dosečl s pnmernim delom. i UUje »e pri tem razmaiejo in kri se hitreje pretaka, bolnik? pa delo tako okupira, da nitf ne misli n3 svoio bolezeti in na zdrav-lieaje. Tuđi to metodo je uporabi! Splšić v svoji bolnišnici i:i stecr z Jako lepim ■■ uspeh om. ! \ zadnjem poglavju podaj a pisateli dobro zamišljen in utemeljen nacrt, kako nai se v bndočc uredi vpraSanjc invalidov. Treba je -- pravi —, da dežchi prevzame s!;rb -ta invalide in sicer na ta r.alin, da se ustanovi samostojen urad za invalide, ki bi vodil vse organizatorično in administrativno delo, Ki bi se brigal za definitivno ortopedsko bolnišuico in invalidsko solo, skrb za naircščenjc invalidov, kontrolira! njih življenje in delo in podpiral tuđi njihove družine. čelo iiiijigo je diktiralo usmiljenje do invalidov in skrb za njihovo bodoenost. Po vsebini jako bogati tekst morda trpi v ue-kaferlh poslavflh na tem, da je pisatelj hotel podati izerpen pregled ćez vso sedanjo eskrbo invalidov. Tako bo morda za čitatelja - lajika težje umljlvo prvo poglavje, v katerem so popisamc različne konservativn# ortopedske metode in principi, na katerih slone. V poljudno - znanstvenih sestavkih Je pać kratkoča velika sovražnica jasnosti in razumljivosti. Nasprotno bodo dosegle krasne slike, katerih je v knjigi nad sto, popolen uspeh in bodo zanesle zanimanje za invalide v najširše kroge. S pomoćjo teh slik, ki so vse izdelane po originalnih iotografijah iz bol-niinice, se bo ljudstvo podučilo o tem, kr>-li!r.o dobrej^a more narediti spretna zdrav-niš!ca rcka za ubojje vojskine žrtve. Obenem bodo slike v tolažbo in bodrilo invalidom, ki jih je nesreća duševno potrla. Za naše poliedelce je posebno podučna slika 90., kl predstavlja kmete, ki jim manjkajo ali roke ali noge. kako spretno nalagajo seno. Tisk in klišeje je preskrbela »Dionička tiskara v Zagrebu«. Cena knjigi Je 4 K in Čisti dobiček je namenjen za ortopedsko bol-nišnico in invalidske sole v Zagrebu. Toplo priporočamo knngo vsem ilstlra, ki imajo srce za invalide, in tuđi vsem tl-stim, ki imajo uradno ali po svojem pokliču opraviti z njimi. Naši župani, učitelji in du-hovnikt nai si Jo nabavijo, da bodo sami podučeni o tem, kaj se lahko storl za ne-srečneže in da bodo invalide sami lažje po-dučevali in jih tolažili. • Na Hrvatskem bo §pBiĆ s svojtml predlogi in nacrti za definitivno rešitev tega vprašanja o invalidih sigurno prodrL Njegova lepa knjiga in dosedanji uspehi bodo veliko pripomogli, da se merodaini hrvatski krogi zainteresirajo za velevaino vpraJanje, Dober začetek sta že sedanja ortopedska bolnišnlca in invalidska šola, toda samo xa-Četek! Treba bo še ogromnega dela, velikih naporov, da se povoljno resi invalidsko vprašanje v vsem obsegu. Vsak dan se množi število invalidov in ob koncu vojne bo to število tako visoko, da bo tvorilo res-no nevarnost za narodno produktivno zmožnost. V hrvatski kraljevini so zaCetne tež-koče že premagane. Javnost je vzbujena, merodajni činitelji se bodo zavedli svoje dolžnosti. te sedaj se lahko sodi. v kakšni smeri se bo stvar dalje razvijala. V tem, da se v zagrebških zavodlh zdravijo tudl dalmatinski invalidi in da jlm je od dalmatinskoga odbora za invalide prideljen poseben zdravnik, se kaže stremljenje, da so Invalidsko prašanje resi za vse hrvatsko pokrajine. Pri nas Slovendh le polof*) đrugačen. Dosedaj nismo storlll Še niti enega koraka* da resimo to p rasan je. Naši merodaini krogt se Še nišo zganili m naša širša Javnost še ni poučena o stvari. Vzroke «a to apatijo moramo i s ka ti v vojskinlh razmerah. NaSa, nesrečna razkosanost po kronovinah pod različnimi upravnimi obi astmi je kakor vse-lej in povsodi tuđi na tem polju mogočat ovira skupnemu delu. Naši invalidi se moralo učiti na fujih tleh med ljudml, kl nt poznajo njihove duše, njihovi interetov In izobraževati v šolah, kjer ne zdravnik, ne pedagog ne moreta vložiti v delo del sorod-nega. sočutnega srca, Gradec, DunaJ! Ravno SpiŠićeva knjiga dokazni«, da je treba prilagoditi Invalidske Sole narod-nemu značaju in lokalnim potrebam posa-meznih pokrajin. Le tlsti, ki pozna narodno dušo in potrebe slovenskih invalidov, more ustvariti neka! res koristnega In nspeSneea. Za Hrvate Je šplSIĆ to nalogo Izborno reSL Skrb za Invalide Je stvar točntnega srca. Domaćemu človeku človek rajši po-maga in postrc ? ko tujemu, to Je staro pravilo. Tudl za .-Ude nspeSneiSe In Izdat-nejše deluje d ?č zavod al! domač nrad, ki je poučen o potrebah domačfh krajev. Skrb za invalide je pa tuđi stvar, M se tiče narodnega gospodarstva. Naravno Je, da ?5krbi vsak narod za svojce bolJŠe nego za tujce. Zato pa mora vsak narod sam skrbeti, da resi svojim Invalidom kolikor mo-sroče delazmožnostl, ker s tem rešule ta dviga občno narodno pridobitveno silo. Vsi ti razlogu humanitarni bi gospodarski, so gotovo tako tehtnl, da moramo tuđi Slovenci razmišljati o tem vprašanju. Veliko smo sicer že zamudili, vendar Je 5e čas, da stvar obrnemo na pravo pot. Če ne že prej, bo po sklepu miru stopilo pred nas invalidsko vprašanje v vsei svoji po? membnosti, in vsaj tačas bodimo pripravljeni za sprejera in nadaljnjo izobrazbo In* validov. Vprašanje je Jako zamotano, v kolikor spada pod kompetenco razllčnih faktorjev; vojaškfh oblasti, razllčnih mlnistrstev, po-sameznih dežel in občin. Zato Je epravičen predloc, da nai se ćela zadeva Iz roči enemn centralnemu uradu. To pa se bo moglo Izr vršiti v polnem obsegu sele v bodočnosti. Zaenkrat je treba stvar resno preštu-dirati in izvršiti predpriprave. Naši slovenski javni uradi, korporacije In narodno zastopstvo naj že sedaj ukrenejo vse potrebno, kolikor je pač v sedanjih časih mogoče. Morda bi se dalo že sedaj začeti ▼ Ljubljani s tem, s cimer so začeli v Zagrebu, z ortopedsko bolnišnico in invalidsko solo. Slovenski polki so imeli tekom vojne toliko izzub, da ne bi bilo neupravičeno, ko bi od vojnega ministrstva zahtevalj, da ustanovi ali pomaca ustanoviti v Ljubljani sličn« zavode za iu;*ne avstrijske dežele. Kako naj se to zgodf, o tem ne moremo tu raz-pravljatl: začetne težkoče in odpor od vseh strani bo brezdvomno velik, toda »treba Je slagati in z dobro, trdno voljo se lahko marsiVaj doseže . . . Če si predstavliamo, IcakSne vellVanske važnost! ho invalidsko vprasanle, zlastl v prvih letih po kopani vojni, ko se vmejo inval!dl v svoje dnrrače občine, Iščoč po-^""Č! in -zrAv?i:r\. Vro bo vlidnla na delav-<;Vem trjru zmc^njava in l:o bo cei narod iečal pod strašnJ'^il no^lođfcaml dolgolet-n-m porii-Tcva-^a in r■-"■rvanja, tedaj mora biti vsakemu jasno, da je treba zastavttt 2_5 StCV. .SLOVENSKI NAKOU-, anc 5. oktobra 1917. Stran 3. vsc sile in moči že sedaj ra smotreno reši-tev invalidske** vprašania. Tako se Uhito irornemo vsem neumesrnini p^skusom in improvizacijam ter krepko in po pteiniJMc neni nacrtu vzamcmo s»tvar v roke. Upam. da ponese Spišićeva knjit2 tud! V sloreasko javnost zanimanje sa »valute in ra?iJTT:cva:..ic za naprave, ki lahko ustva-rijo toliko dobrez* i* koristaeca. Dr. AL Zalokar. M iz tmm &. Smrt med begunci. \ čeraj je umrla v ljubljanski dcželni bolnišnici vdova po znuiicm gorio z žitom, koruzo in krornpirjem, masti pa jj zelo malo. Miristri so tuđi se zago-rovili, da se na Krasu in na sosednjem Kraniskem re misli na zaseženje krmil i:i je izkijučcna tvui vsaka vojaika rekvizicija. — % — V hegirr,; ;;vjd iaboriščt: v Vasni so rtr;:ira;i upravnega uračuikt Josipa HrasTer;?, Ver ?c ^sumljer!. Ua fc pone-vcril navi 17.000 kron denarja upravi. iM! 7x Noiik— >e shvr' v ivrsvi rc. ko sr. r : bv-unci iz <»ai Uj'. \ \ it^iii. ved-r- ' f?f sr.rr»v z bejf..? ri rlasti kadar opii. Ako je Kij U»ke;a ino^oče v rii.^-ii ti- r:ri. potoni ni CdJnu, će gre slabo besmicem in Ce je do slabše kot psi V hcsunitzcm tahorišč" v Stefn-'đziiti «o £o miiMstrskem "kažu zvišali :čJl:;:skI obrok masti n-t 12 dkg za ose-:v> toden in na 2 ilkg obrok olia za -ai^tn. S svetim soćlvjeni se je zadnji čas : rana nekrliVo zbot.*L' Ecor. V nekein po-jisnilu o ten rrrvl da ie ?tst rarširjen jucii po nevtro.Inem inozemstvu in da jj coho ?e obilo za!n*al iz Italije radi teh f??znai«ov. ker so iz njih izvedeli za i:,ihlo\e >*je*nikov. y*U\ pecH zc!Rl:e tujcem. Na skup-?«:T!«i 7omlii-ćne /ajcJfnice mestne oboi;-.: Kraijevic? v hrvat^kem Primorfu *» oliravnsfi iiastopni dnevni red: pro-i'a ja remh"!?5ča ^OStro^-. Neka madžar-sK:» bark i 7 Peke hočc kupiti to zem-I'T.^c. Neki konsorcij iz Trsta hoće kupiti to zemlii>če zz industrijo. Prva hrvatska hranifnija. podružnica v Kralie-v?ci. presi, nat se remfUšće »Oštro* ie« proda, da r>ride tako v hrvatske r-ike. ako se že ima prodati. Po čolgem v.iesirans'vcin razpravljani'i je bilo skle-n eno, da dokler traja vojna, se ne pro-tfi in ne da v najem nikomur niti pedi Opronino zem!;f§^e z<* ^radbo ho-t*jto\\ kooaltšča in sapn+oriia v okolici Dubrovnika, v Srebrnem. ob morju, |c i-milo neko Češko društvo. Gospa ba-ronica Haas-Tsichsn iz Steinnclia pa je ^jpiia ?epo posestvo v Zavrelju pri I'Ubrovniku. Prostor hoće porabiti za ?ojen?e cvctfic. Cene vinu na Primorskom. Vina. ki vsebujeio 9r' alkohola, pridelaneera na Krasu, GoriŠkem in na tržaškem ozem-I!'j stanejo iz vinoi?radn!kove kleti 333 *Ycn hektoliter. v Trstu v steklenicah za porabo v družinah 4 K 64 v Hter. v Tr^tu v Kostilnafc in krčmah 4 K 80 v lirer. na Krasu, Ooriškem v krCmali in ^stilnnh 4 K 4S v Hter; v osmicali 3 K ^* v liter. Cene so doloćene na pođ-fcgl temeljene cene za vsako stopno alkohola, ki znaSa za istrska in tržaška vina 30 K, za kraška in goriSka pa 37 K. P > tem se ima ravnati tuđi cena za iroJ icjša in lažia vina. Siadkor, kl ni bfl naročen« Te dni Je t'ošel v Split vasron sladkorja na naslov nekega trgovca. Ali ta ga ni hotel spre-ieti, trdeč, da ga ni narocfl. Svijale so s-mintja brzojavke, na kar je bil va-s.on sladkorja prodan nekemu drugemu trgovcu, ta £a je prodal zopet drusrema, *a raznim drugim in tako je sladkor Vidovito rastel v ceni. Konstatirano ie, da ie sladkor avstrijski. Pristojna oblast preiskuje to stvar. Oovort se Še o drugem vagonu sladkoria, ki pa Je izginU n« y* se kam, Poreška okolica nikakor n. more dobiU mesa v poreikih tmsucah. Apro-v»**cija pošilja h knieiom orožnike, da iiin CHipeljcjo vole iz hleva, ali kmet niti za bole»en na to ne dobi v Poreču ko-ićka mesa. — Trjatev je končana. Ve-Ćma gospode je prodaU grozdje trgovcu Kupfelwieserju na Brionih. Cene vinu še nišo znane, ali gotovo ie toliko, da bo vino izvanredno drago, Oskrbovanj« Splita. Dalmatinsko r;amestnišivo ie sporočifo mestni apro-v izaciji. da se strinja s tem, da bo Zadružni Savez odslej oskrbova! Split. Na Sušako (Ni Reki proJajaio krom-pir po 3 K Sii v. zelje 4, Špinača 2 K 60 v. grah 7. luk 2 K 80 v. komad ze-Lne paprike ii> do 30 v, breskve 3 K 20 v, jaboika 2 do 4, hru^ke 4, lešniki 2 K 40 v, ^roztlje 4, slive 2 K 60 v. jajca pf 70 v, govedina 12 K 80 v. teletina \i K S0 vt mast 30 K (ako se jo sploh dobi). V Senju prodajaio mast po 4° K kilogram Kdo y* kaj? Franc Mt-zetič, K. k. Ba^hofskomm^:! Jo Sarajevo, Bosna, poizveduje po starsih, Jožefu in RoŽi Mozetič iz Gorice, ki sta stanovala Via municipio S, kakor tuđi po bratu Jožefu, ki je shižil pri 97. pešpolku. 5. nadomest. stutnija v Radgonih leta 1915. Kdor kaj ve o njih, naj to sporoči na zgoraj navedeni naslov. Ha im 2a S.mlt Šalico"! S fronte sem prejel pismo sloven-skega literata, ki mi piše med drugim: >Za »Slovensko Matico« bi bilo treba reklamo >c bolje urediti. Trenotck po amnestiji se je, žal, zamudil! Toda — je - li sploh še treba reklame med nami za. naše edino literarno društvo? Ako so Čehi toliko žrtvovali za osebe, prizadete po vojni, bi li Slovenci ne mo-Kli tem boli in več za svojo Matico? Kadar je med Ceni nesreja najve^ja, je njih požrtvovalnost vseobčna in brezin ej na. Ko jim :e posorelo Naredni Ui-vudio, so še v isti noći nabrali nad pol milijona in v nekaj tednih dva cela mili iona! Zdaj nam je nesreća razrusila -Slovensko Maiico«. Ali hočemo iii mo-remo Ceiie posnernati? Danes stojimo vendar že neprimerno višje. kakor srno bili pred 50 leti. Ravno s tem bi mogli svetu, vladi in svojim kulturnim so-vražnikom pokazati, kako težko smo obćutili udarec. ki je padel na našo Ijubljenko, na naš narodni ponos — »Slovensko Matico«! S tem lahko naj-očitneje pokažemo, ali nam je jugo-slovanska deklaracija samo lepa beseda. in parada, ali pa jo misiimo z vso silo ciejanj in žrtevl — Toda ne tožimo, nejo delajmo sedaj, ko je čas! Dvignila nai bi se vsa naša domovina za svoje najstarciše, najzaslužnej^c literarno društvo »Slovensko Matico«. Kdor Slovenec — ta Matičar! To bodi naš klic! Slovenski trgovci, podjetniki, aVademični izobra-ženci, kmetovalci, obrtniki, častniki, podčastniki, vojaki, vsi slovenski nrad-niki, vse slovenske mladenke in žene. na noge za našo Matico! Imenik članov naše Matice bodi inteligenčni kateter slovenskega naroda! Vsakdo dancs it-lahka izda vsaj 4 kronce, saj dobi žanje dva lepa romana izpod peresn. Z^fke KveJrove in Etbina Kristana. KJor oli more?, pa priloži ?e nekaj kron Matici v dar in Podlimbar«kermi v čast! Kdor pa si oče ali mati odraslih sinov in hče-ra. vpiši sir.ka ali hčerko kot ustarov-ni>:a Slovenske M:tice*! K»0 kron pla-čaš nasnkrat ali ^aj v peterih obrckih po 20 K, — tvoj potomec bo dobival Matične založne knjige do svoje smrti in nikd?r ne pozabi, kaj si ustarovil zanj v dobi svetovne vojne, ko smo re-ševali »Slovensko Matico«! Vsi oni. pa, ki Vam je slučajno Vaš poklič ali Vas po«;e! sredi spioSnc vorie ne? reče prinesel blagoslov na Vaše imetje. se spomnite »Slovenske Mati :e-z večjimi darovi! Karror ie de£eva!o tiso čakov. stotisočakov ali morda ćelo milijon. tam se par sto kron ali tisočak ne pozna. Posnemajte Čehe. Poljake in Hrvate, ki žrtvujejo prav danes za svoje kulturne zavode cele milijone, s tem, da žrtvujete Vi, sebi in svojim rodbi-nam na ča«t, narodu v pono* in mlai-5emu zarodu v sljajen vz^lcd — vsi skupnj vsaj *t^t!«očak! Da Mhtevam preveč? Tuđi naš narod ni več Ie narod beračev, nego i^a v svoji sredi tuđi res-^čno premožre more. Trdno zai'pamo, da b^> nji!:--vo mlado blagostanje v blagoslov vssj naši slovenski re*f. j Nič se n% ženirajmo: pobarajmo, 1 poArkaimo in — dobtmo! i Tuđi jaz sem že tako storil in še storim. Te dni sem dejal deset, dvmiset besed — več i ih gotovo ni bilo! — tlo-vdnskenm tovamarji* um Matico. Vrli mol ie odgovori! na mofe besede z de-janjem: iz roči 1 mi je tiaoČak! Pojdite. prijateljice in prijatelji križem naše domovine, in rudi Vi tako ston te! Fran Govekar, odbornik »Stoven. Matice«. Dnevne vesti. — Odlikovanja pri Južni železnlcl. Spebrni zaslužni knžee s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: prozni mojr.ter Fr. Klansek, staciiski moister Franc Kakež, strojevodja Avgust Pin-Žan, vsi v Nabrežini, in brzojavni moj-ste-r Karei Braun v Divači. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje j^o dobiii: čuvaj Rudolf Krali, stroje-vodji Ivan Kove I in Iv. Zlo^ar, premi-kaća, Anton Supine ia Rudoif Ziderič, paziiiki: Josip Blažen, Ivan Kavčić, Sil-vester Kausek, t rane Paime, Josip K'usua, Anton Faganel, Josip Hladn k, Ivan Kojanec, Josip Kariž, Anton Ko-siita in I?etcr Raje, delavca Josip Fur^ lani in Aiojzij Mekole, ključavničar Le-opold Krainer, kurjač AnJrej Pertč in delavec Ivan SušteršiČ ter Ivan Švara, v>i v Nabrežini, prem kač Josip Skerk na Općini in premikać Ludovik Budin v Ljubljani. — Padel }e na soški fronti dne 25. septembra j?osp. Rudolf Lončar, teh-nik v Gradcu, poroćnik neke.^a pionir-sk^sra polka, od! kovan s signum lavdis, zadet od italijanske bombe iz ac '»plana. Doliitcla je mlađega moža. ki je bil vjIc v 22. letu, smrt zadnji dan predno bi bil s svojim oddelkom zapustil^ra dclj časa bojišče pri Grmadi. Ugledni rodbini iinančucga svetnika sr. Lončarja \:t.se sožalje ob bridki izgubi vrlega mladeniča. — Fadcl ie na romunskem boji^ču junaške smrti praporščak in jurist Vik-trr Rosi na dne 12. avpusta t. I. Pokopan ?e v 5orbi N'7u Foscanc. Bodi mu h!':a ruja zcm'.jca! — Padei je junačke smrti na italijan-skeii bojišču Častniski namestnik Pod-logar Dra?o, gorskega strelskega pol-ka st. 2 na hribu Sv. Gabrijela dne 6. septembra 1917. — Zbirke 20. lovakega bataljona. Porovajo ratu: O c. in kr. lovskem bataljo-nn Št. 20 jo bilo v široki javnosti redkokdaj £:.i3ati. tako da ćelo njegova pohvala in od-Iikovar.je v ce^erskeru povelju z dne 5. decembra 1916 ki v zgodovint c in kr. arroa-d«? rin:a primere. ni vzbudlla aploSne^a za-nimaejn. katere^a bi bila za*»ii:žil«. Vendar so pa ti -ovci na rlhem na probndo svojega dveletnega poveljnika In po saslugi tic-r.vrera Tp.ria1jr.ocra vc^stva in potporo njihovega f'danjej?a voditalia kakor tuđi povr^rira nađomestne stotnije na narav-nost sf'odeTi vtpZin posic^beli, da orekove-^ijo »vcj^ bojre čine in 4e1a. Bafalion itna že dvana>toruo sMk svojih postojank in zfradb ob gorcDti Fo€1 is mojstersk© roke rrraS^ogc 'r-*^!'rr. T.'---"-t-t *i^n Pr.^^^n^, eer'ern nadalje ih slfk in risb ođ globoko-čutt-'Tjea duna^ikega sllkarja Pavla R^bs, kslior tuli !2storico portretov naj bol j zna-r.ih ^vo.i'h ^aFtrikov, ki iin je v olju slikal na^poročnik i m. L>eon Echneider, ki se Je v m!rrem Čb--\j od7!l:oval kot monakovakl umetnlk. Po-T-rb!j*»no je tuđi ie za nađaljne portret© In zbirko fotoprrafij padlih njegovih junakov in prej^njih postojank. Prizo-r!?'"e radnjih bojev ra visoki planoti Ped-mih oVin, v kat.prih so dvajseti lovci v tridp^vni borM zoprt enkrat junačko in požrtvovalne vstrajall ter podobno kakor pri Zaleftfiikfri mesara Junija 1915., ko Je paiel rjihov major Fran R!rht*»r, Iigubili ▼ zroacovltfm nasVoku svoj^ira vroče ljublje-napa nadporoCrjma Frina M.ittas, se bo ist^t^.lo ovekov*»^i]o na platnu. PHkam so pridružuj« prva knjira »Ođ So^e do Zaje-zera ptsrra z Lojiića in krtice (194 strani, kartonirano «o feni^ov. zp.ložba Har.sen, SaarlouiF. PorenJ«), »pleal mz, porecnllt dr Aptnn Ddrrer. kateri bos ta pleđili dve nidal*ni: »Avetrijski železni lovci v Galiciji in Bnkoviri^ in »Oornka vojna, avstrijska ."•nr.?ika T^espm« (is KniFkih predelov in Jn/ne Tirolko.) Prv« t«h poi^tdnih v«va š'' h l'r.ijg tirolpkp^ra plovstvenp£?a zpodo-vir.nrja jr nagla obilo odjemalopv. <*iFti dobi "^k pripiid« vdovukemu In sirotin«k*-mti zakladu 2«> lovsV.^Ta bataljona, 1:1 j« bi! uetanovljrr nmfun jannarja 1916 ter izka-z;;^ npri^o požrtvovanosti v^eh 2e znatno svoto. Dru« zaHa<1 se j« nfttanovll tn z^rrad-bo p^omonihr p'^lim junakom. TrA-o «krbf; 20. love* za imrfltev Bvoje slavne zjođovi-ne in ra b'a^or drtižin svojih padlih. v pp-mer rc ! ntrrMon in n«'!oirrstna «totnija zve^to in sloSnt. me<1«ebojro norfplrata. d-.tš. \*ni M(! «ori žp rodoj v rrrina'nera ko- rerir'Vem ohn^irnju Djunih loverv, feprav M> «»rdr:1 v rj!hovih vrstah rastopani naj-različn^jš! narodi monarhije. — Otvor'iev s;avcnskcse Klcdali-ića. Na vĆerajSnio notlco z. Iv. ž. pod tem naslovom ne bcm oJirovarial. Meni ne gre za mnlcnkostne o^ebnosti, tem-već za stv*r. Veseliti m^»ra vsnko^ar Ie, da je dnla ta polemika o otvoritvi slo-ver-/«e?a £kda!?5ča vodstvu kinemato-fraii:nih pred stav povod, končno ven-dark: enkrat jasno izjavit:, da se n a -I a je a Cisti d o b I C c k kinemato-K r a f i č n i h predstav v fond, k i naj tvori trden finacijclni temelj ra bodočc slovensko g 1 t d a i i š 0 e. V zmeri tega dejstva bo javnost tuđi mnogo Ir.žje prcns5-:*Ia se to zadnio bre-sleda'iSčnr* serijo. — M. S. — Op. tired.: Z-.^J *c kratkom;;!© kont: \~J: tak;:i r>'lcmik. — Nrksztla n^ ćeviic. Pn'cir m^ajj* na obleke vrelje nareda, ki telce v krp.tkem, t-Jo'i naka;-:fn za promci s ćev-Iji. Na!c;.xi!a dobe ijuc'ie, ki rr.r>rz'tn na ! vsak način imeti usnjene čevlje in sicer jih bodo dobivali na posebnih mestih Nakazila na čevlje dobe pać tuđi vsi drugi ljudje, a čevlje same si naj vsak sam preskrbi kakor ve in zna. — Dobava Uavne živin« za vo- iaitvo. Dne 8. oktobra t. 1, ob 9. uri cio-poldne se vrši v Ljubljani na sejmišču prevzemanje klavne živine za vojaštvo. Vsi oni posestniki ljubljanske okolice, ki tele oddati svojo živino, nai io priženo omenjent dan in uro v Ljubljano na sei-mišče, kjer se bo prcvzela. — Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine. — Zagotovitev potrebšćine brusnih kamnov. Ker ie dobivanje iz inozemstva ovirano, ie nastopilo občurno pomanjkanje naravnih brusnih kamnov. Treba je znatno povzdiguiti izdelovanjc v tuzemstvu, ki doslej ni mo^Io kriti potrebe. Lečišca porabnega peščenjaka se naliajajo v tuzemstvu. Treba jih je od-kriti. že obstoječe naprave bolje izko-ristiti, v opuščenih zopet pričeti z obra-tovanjem. Smotrena poroOila naj vpoš-Ijejo interesenije, ki izdeluiejc brusne kamne ali iih rabijo, čirnprei mestu »Ma-schinenevitienz dea k. u. k. Kriegsmini-steriums« na Dunaju (I. Uraniastrasse 4). Zmožnim podjetnikom je zagotovlje-na kolikor mogoče velika oblastvena podpora. — Lludskošolske vesti. Ivanka Kalan je namešćena za supientinjo na de-ški soli v Spodnji Siški, Matilda D o -lenc je namešćena za supientinjo in v'oditeljico na enorazrednici v Oor. Jezeru, opravlja tuđi pouk v Otoki!, Aloj-zija J e g 1 i č je namesčena za supientinjo v Polšniku, Pavla Herbst v St. Petru. V Lichtenturnovi sirotisnici so name^čene izpra^ane učiteljske kan-didatinje Ana Lazar, Ana P i n t a r iu S. Ivana Masle, na privatnem žen-skem učiteljiSču v Skofji Loki za učite-ijeo M. Anucijata D o s t a 1. — Saharkj — strup. V nem^kem časopisu »Natur unci Gesellschaft^ oo-kaznte zdravrik dr. Richter, da je saha-rin strup in oštro obsoja državno oblast. ki JovoljLiie prodajo te?a sbdkega sirupa. — Zadruga krci3«5evf kro?ae?ć ttd. ter bolniška blagajna da svojim članom in članicam naznanje, da posluje od sedaj naprej v Gosposki ulici Št. 5 v hiši jrosp. Krai^herja. Uradne ure so od 8. dr 12. dopo!dnr\ Obenem se daje naznanje, da dotične vajenke in vajenci se naj pravočasno zgbse glede pomoćni- ske preizVušnie. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od IZ. do 29. sept. se je rodilo 14 otrok, umrlo je 45 o*eb, mrči nji-mi 22 domačinov; za grižo so umrli 0 tujci in 3 domaćini, za jetiko 1 tujec in 1 domaćin in vsleđ umora 1 oseba. Obolell so: za tifuzom 2 domaCina, H tujcev in 156*voja-Icov, za grižo 4 đomačin!. 4 tujci In 26 vo-jakov in za vratico 2 domaćina. — Smrtna nezgoda. Poeestnica UrSula UrŠiC z Jezera se je peljala na barjf s sro-jim 6!etnim sinjom Jakotorr.. Deće'i Je Fedel na vozn pol«g matere. Ko je Jel voz mn je š\o čez prsi, kar je dečka tako po-škodovalc. da Je kma!u na to umri. — Ponesreči!. Pod Tivolijem f? je ustavil vlak In čakal vhoda na kolpdvor. Z vlaka je stopil neki Črnovojnik fn hodil po drugem tiru. Nenadno f=e pripelje lokomotiva, ki vrte Crnovoinlka na stran, kjer je oble^al težko ranjen. T«iija za rešitev življenja. Gimnazijski dijak Boris V i I f a n v Kranju je rešil dijaka Josipa B i r t i C a smrti vtopljenja z nevamostjo za lastno življenje. Deželna vlada mu je za to priznala talijo v znesku 52 K 50 v. Dijaška kuhinja v Kranju. 1% poročila za minolo ftoleko leto jo posneti, da dru štvo ni samo prestalo tret.J-.--ga vojnoga leta, nego tuđi nepretrgoma in uapešno delova-lo. Ker ni štedil. jo primanjkljaj ćelo r.ara-sel za 400 K. Zaftetkom leta je dobivalo v dijaSki kuhinji 45 ubožnih dijakov hrano, koncem leta pa Se 26. StroSkl za hrano so v minol^m letu zna.šali 60SS K SO v. Tekom 23 let je drnltvo za hrano ubožntm dija-kom izdalo 114.350 K 20 v. Prerremba posesti. Kmecelnovo hiSo v Celju je kupil Karei Gregorič, voletržec z vinom. Umri je v Gradcu 2. oktobra po dalj-?em bolehani-i g. Emil Unar, davćni kontrolor v p. ter brat grospe Marije Pogr.Cr.Ik, sod. naf'oficj?la soproge v Ljubljani. PREMIJERA KRAIGHERJEVS ŠKOLJKE« r« sagrebikem kralj, gledali-šču je Imela jako lep uspeli. Hrvatski rti prlobčujejo obzirne recenzije, ki »oglasno pouđarjam avtorjev odličen dramatski talent. Kraigherjev« ^Školjke? Je »mel po-s'tus tekrrifc z veliko evropsko dramatiko — pravi r-ObzcroVff kritik, ki s pocebrvrr po-nrfarkom bel-ri piaateljevo uttvarjajočo si-lo, katera zmaguje nad tetavnostjo problema in f-iložnostno neokretr. ostjo in dolgo-verrflstio diatoga. Hrv. Država^ amatra, dl je drar.a potresena v kar^'-cteristiki rase in rrUjeja, da je premalo slovenska. U i« svu »litt-rarrcEtr drame, gospodin Kraigher je znao, da rijetkim okusom \ vještinem >zbjegav£ banjlnosti i aabionu; i iz t:»mt »3 najveći uapj-h cvog djela. »K. D.e pc^ebro povcerja, da se je pokaza! av-tor ok'snt-gs mojstra tuđi v »unanji tehnl- ki. — Gledališta uprava je poskrbela za povtcrs dostojno opremo, režiji Je bila iz-vrstni in igra!ci rnci rjimi zla^ti Pavić, Nuftie. Boritrik tur Mihščlficva so fgral! z veliko fjubesnljo ;Io stvari in s pohvaljenim uapehom. Publika je sprejela dramo z ne* obiiajnir.i »nter^s-jm ter opetovano izriic-no pohvalo. Kritika pri&akuj« i« dokaj ur.peiih renrir ki da jih školjka v mnogo večjl mert zssUži, kakor pa Sehnltzlerjevo »Ljubimkftnjc« ali drjge po-esne moderne tujc drarrit. — Favcritinia rr.aharr.dle v Kino Idealu. Va n'rji^j^nsV'i fi'm fg c.'ierrnva v pa- Iv'i iu-ij :k«ih Jtneza ter onm ka«e ori tn- tr!«Vo /iTijinie v -fc-j s,oji rr-vc^ro-iti In *»fc«-..->M?nest*. Pr!ljv.hIJ»Tl iiorrl«'Jskl nmet-Dll'.i, m^rt ri'm\ *: urar T o 1 p 5 s so pred-sta-fl."--y; ravrth rije;. To de'o je do3sg'o p-vaod najvaoja uepeh«. — Dani* do peno-dctjkf. NajJcna je v ne!*i dclikatopri trgovini na Bv. Petra cesti sredsia vaota denaria. Natanvnejšp se poizve v mestnem tržnena uradu od 10. do 12. ure đopoldne. Soika godba bo svirala v neđeljo zve-čer v kararni »Evropa« v priđ rđoram in. sirotam padlih vojakov. Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina 2 K. Aprovizacija. t Speh za tretji okraj. Mestna aprovizacija bo delila prebivalcem tretjega okraja v soboto, dne 6. oktobra popol-dne Špeh na nova nakazila za mast v KranjČevi hiši na Poljanski cesti št. 15.t Določen je ta - Ie red: Od 12. do 1. po-poldne št. 340—541). od 1. do 2. št. 541 do 740, od 2. do 3. St. 741—940, od 3. da 4. št. 941—1140, od 4. dalje št. 1141 do konca. Vsaka eseba dobi četrt kilograma. Kilogram stane 8 K 80 vin. f Špeh za četrti okraj. Mestna aprovizacija bo delila prebivalstvu četr-tega okraja špeh v nedeljo, dne 7. oktobra in v ponedcljek, dne 8. oktobra oba-krat dopoldne, na nova nakazila za mast v Kranjčevi hiši na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta - Ie red: V ne-deljo, dne 7. oktobra dcpoldne od 8. do 9. št. 1—200, od 9. do 10. št. 201—400, od 10. do 11. št. 401—600, od 11. do 12. St. 601—800. — V ponedeljek, dne 3. oktobra dopoldne od 8. do 9. St 801—1000. od 9. do 10. št. 1001—1200, od 10. do II. št. 1201 do konca. — Vsaka oseba dobi četrt kilograma. — Kilogram stane 8 K 80 vin. ^ Zelje na rumene izkaznice B. Mestna aprovizacija bo razdeljevala v soboto, dne 6. oktobra in v nedeljo« dne 7. oktobra strankam, ki imajo rumene izkaznice s črko B, v cerkvi Sv. Jožefa kislo zelje. Določen je ta - Ie red: V soboto, dne 6. oktobra popoldne od 1. do 2. št. 1—200. od 2. do 3. št. 201—400. od 3. do 4. št. 401—600, od 4. do 5. št 601 do S00. od 5. do 6. št. 301—1000. — V nedeljo dopoldne od 9. do 9. št. 1001 do 1200. od 9. do 10. št. 1201—1400. od 10. do 11. št. 1401— 1600, od 11. dalje št. 1601 do konca. Vsaka oseba dobi največ 1 kz zelja. Če pa ji ie to preveč, sa lahko vzame tuđi manj. Kilogram stane S0 vinariev. Pripravite drobiž in posodo. V- Kranjski krompir. PoroČaH ie po izg]pdu amerikanskih, nizozemskih in an-gleških ter nekaterih ncmških fakultet sklenila. da se smejo vpisati tuđi ženske. Ali ee bo ienskam dalo tuđi dovoljenje, da pmejo izvršcTati duhovski poklič, se odloći Sele pozneje. Prvi slušate!Jlci fcoeroslovja sta Ciga Novak in Viktor!ja Katono. r- Poskušena goljufija. V Budimt)eati so prišli v podružnico dunajskega Banlc-vereina trije mladeniči in predložili ček tvrdlcr Sc)iW!-n?er na 1S.000 K. Slnžbujoče-mu uredniku se je zđel ček sumljiv ta je Ftvar r.aznanil policiji- Fantc so hitro vjelL Vsf trije so iz odličnih bndimpc\r:tanslu& f-ružin. n če tuđi Se nišo 17 Jet stari, znajo že z Iahkoživkaini šamnanjizirati in igrati hazardne igre. pa tndi ponarejati čeke in. menico * Amerikanski prezident Wi!son. Svoj čas je Fedflnji predsjednik Združenib dr-;'.av, "VVilson izda! -Zgodovino Amerike«. Te knjige se ^o prodalo jako malo. A stvar Ke je kmalu obrnila Ko je Wilson kandidirat 7o me?to puvernerja v državi Ncw - Versej se je zaloinik njegove knj'^e zanj najbolj zavzel. Delal jo velikansko reklamo za Wil-sona in obenem za norazprodano knjigo. V isti sapi je hvalil pisatelja in knjigo in doscg?l je uspth. Wilson je bil izvoljen za £uv?»rnrr1a, zaloSnik pa je prodal nad 100.000 iavoiov imenovane knjige, saj je vxak volilec žr>lel kandidata bližje spoznati in i-^ podučiti o njf govih nazorih. * S!abs vest. Ttidi na. Nizozemskom je začilo zmiinjl'ovp.ti kave. Scveda še nišo tako čnl^č, ^a bi morali vživati tako broz-r.o, kakor v naSi državi, a razni sleparčlii &o žo znćol! primeSavati kavi vaakovrtstne stvari, da bi povrća li svoje krivične đo-bičfce. V malem nizozrmskem mestu se je zgodilo, da .-"e kupee, ki je dobll tako kavo, dal v č:j?opi«; naslednji oglas: »Danes sem kupil v neki trgovini kilogram kave,« ka> tcrl j? pa bilo na polovico primesnnin dru-jci'a stvari. Ce m> trgovce, ki me je tako ofjo'jufi'. i;epo&lje nemudoma kilogram pristne kav^. objavim njegovo ime.« Posle-dica toga oglasa je bila. aiiAC« dr. Josip KrrstZ. Ta č!ovek ie \t. skromnih začetkov p-.?s-.al mnosokratcu in:!iionar — seveda ne t d c i o m — fn je imcl tuđi prav »miliio-p.irj!:j ni.ihc-'. Te ic bfle r?.::lcrlte pri sodni obravnive v tožbi arhitekta dr. Stmada proii dr. Kranzu Le - ta je bil naroČil dr. Strnadu izvriiitev raznih stavbnlh in arhi-tehtoničnih ćd v svojih paiačih in vilah, v '^tcrili Je Kar bajno bogato in so zbrane v i\"h ';*ne:n:nc vc1:t:anskc vrednosti, toda pri ith tlelh io incl dr, Kranz toliko muh in je t.iko si nar:!, da dr. Strnad svojega dela ni i-'ogtl ;;f5!r;aii in toži zdaj na odškodnino. J.akc rau»»e h.ia na-; člov.^k. ",i je rače! svojo rv.njero kot nor.nr.icn advc\?,tr pa si nabral ■-::-;rorrn? miliji^e. Omcnjcno bodi, da Je fpadal dr. Kranz tndi med nrjuspešnejše -osr^:va'.:ct Bar,no v rasu Kallava. * Koliko so iziaiale pariške dame pred ..„:-------oalet«? Pi&ataU AUoite« #^> Stran 4. .SLOVENSKI NAKUD-, anc 5 oktoora i^i/. 225 Stev. lette ie priobčil v »Journalu« spomine na predvojno potrato pariških gospa. iMed drugim pripoveduje o nekera umetniku v »ćev-ljarskl stroki«, ki ni nikdar sprejel naročil pod 25.000 franki, zakaj dame* katere so na-ročale pri njem obutev, so morale naročiti najmani 50 parov ćevljev in svilenih noca-vic po 500 frankov. Kljub tej visoki ceni je Imel toliko dela, da dostikrat ni vedel, kaj bi, in si je nakopičil vsled ženske gluposti lepe milijone, s katerimi jo je nekoć pobri-sal preko oceana v Amerike, odkoder je bil prišel. — Ko se je šef velike delikatesne trgovine Potin ženil, si je izgovorila njegova zakonska polovica, da srne sleherni dan pri Paquinu, Doucetu ali v kak^ni drugi veliki trgovini naročiti novo toalcto. Ker pri rečenih tvrdkah začno cene sele pri lisoć frankov, je ime! ob.'alovanja vredni jro^pod Potin veselje, plaćati na leto samo za toalete svoje žene najmani čez tretjino milijona! — Ida Rubinsteinova. znana prijateljica d* Annunzijeva, tuđi odljjna virtuozinja, je Iz same zapravljivosti plačevala v času. ko se ji je najboljše godilo, na mesec po 30.000 frankov za samo perilo. Perilo je bilo tako fino In tanko, da se n\ dalo prati, ampak se Je moralo po enkratni rahi vreći med cunje. — Se druse primere blaznecra luksusa na-vaja Valeffe. Tako pripoveduie o neki. nie-ma dobro znani dami, da so peresa na nje-nem klobuku stala 4000 frankov, Čeveljčki. Iti so bili pokriti z i-branfmi kolibrijevimi peresi, pa 3500 frankov. Pnvprećno so pla-čevale elegantne Parižanke na leto za teali-te po 300.000 frankov. — Tako je bilo pred vojno, danes so baje tuđi Parižanke precej skromneJSe. !zđa]afel| \n odgovorni nrednlL: Valentin Kopitar. Lattotaa fn tlsk »Naredbe tiskdtnz* Noćni čuvaj dobi tako! sini :o ▼ stro'ilai tovarnl Samta & Co v Liabljani, Melelkova ulica itv. 4. — Invalidi imaio prednost. *b I &% 6t? %& 10 3^ l^i 3 C M6e gospod, v sredini mesta z električno razsvetljavo, če mogoče s posebnim vhodom. Pismene ponudbe pod „Obhodnik 3379" na upravništvo »Slovenskoga Naroda«. RaW* Kupi se dobro chranjeno motorno kolo, Ponudbe z navedbo cene, motorjevega sistema in moči m jrravn »Slov. Naroda« pod „M««or 332S". i326 p8^ Na prodaj Je ~3W* dvovorezni fcl! i tt In dvema seđežsma- O?i<»d* ~* sa Martinovi cesti 61- 10 t Ljubi; an i. Plačilna natakarka umore nastopiti tako* službo ▼ dobro- ldcči restauraciji. — Srrejme se sarr.o pošteno, spretno in energično moč, lepega vedenia. Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. 3386 BRINJE ▼šake količine kapale VLAMMI1 AESO, Zagreb, Vlaeka «II«a lit. Učenec ali ačenka s nvenrkega n remSkesja jezika zmo'na se tako] a*r*!mm pri fotograf, smet. zavoda franio arablotm, pr«|e JutlJ Mflller, Ltabtiaea. 33»/ kontoristinja ■ prakso. Ponudbe z navedbo plačilnega zahtevka in dne mogojega vstopa naslovite pod „Eentertatkifa S3fOH na upiavmStvo »5! venskega Naroda«. J39O Knpi se vsafca, tuđi nnjmaniša, aaMtlau dobro posasenlh oiupkcv od hruSek in jabolk v., tT plaču e pm aia|Ti$f!k dnevnih cenab trgovska tirana J. K u i 1 a a, KraaJ, Goron]sko. Potrtim srcem naznanjamo v svojem kakor y imenu sorodnikov pretresujoCo vest, ca ;e vzela neizprosna smrt iskreno Ijubljenega soproga, oziroma oćeta, brata m svaka, gospoda Antona Tarn$cl^a veleposestnSka !n veletr^ovca v M. Nazarjih. V 69. letu starosti je dne 2. oktobra ob 6 uri zju^raj po dolgi bolezni, previđen s sv. zakramenti za umirajoče, zatisnil za vedno oći. Pogreb nepozabnega rajnkega se vrSi v Cetrtck, dne 4. oktobra ob 9. uri dopoldne na domaće pokopališče. Mir božji njegovi duši ! Priporoča se v molitev in v blag spomin ! M Na zar je, dne 2, oktobra 1917. Zalujoli ostali. Ali ■• lMiete iv«|«ffa rr$& revmatizma otetana, ischiaia korenito isneMti t 1537 Tisoči te ozdraTllemil Bolećlns v ndih in eieokih, oiokll sale, •krlr )«eno robe :n a#gov tr^aale, B«doa|o v različnih :c!ih telesa, ćelo oslabclc o£l so posledice rcv- matičnih in protinskih bolcfln. Nudim Vam naravea pis*oe1ukt za zdi-awljeiija- Nobeni univerzalna medicina, temveč zđravilno biedstvo, ki je dobrotna mati narava bolnim Ijudem daruje. ▼sakeaun bresplataa paakaJnia. Pišie mi takoj, da Vam poSljem svoje zdravi lo in poučno razpravo brezplačno. Postanete hvaieZen moj pnvrženec Ckspediclla: OperavApothaha, Mhr peftta, VL, mšš. 244. Brinje za kuhanje) t^aaja oddaja ▼ večjth in manj^ih ■< nožinah tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, tmonsNa casta itav. 2« Povečone slike do naravne veliknsti, kakor tuđi oljnatc pirtrete na platno izvršuje umetoiško po vsaki foto-mafiji 185 Davoriti Rov&ek prvi fotografski in povcCevalni zavod v fjubljanU KoleSvorska «1. 34 a. Preiv C D^tiol Pre'v Gorici. |« Đ Cilj Cl Gorici. Ljubljana, Stari trg St. 28. Rolka ifl imti dvokolesa s staro DMvmatlVo, Sivafni strofi, gramofoni, električne tepaa svettlko že komp^tMe od 2 K. Nalbollto bataHIe. a>of«biio niska etna sa proprodajelce jKtchanicna dclavnica no Starem trfiu St. 11 v jtkacičm hisi poleg gcriSke kleli. MsaaalBaa^aaaVBaaaaalaHBaVBaa^K Ivan Bizovičar I nmetB! m trgovski vrlnar I Liubllana c I Ko!ezi|ska ulica št 16 I priporoča svojo bogato Opremljeno vrtnarstvo ter o kas no izdelaae vence, šopke in trakove, eb sarHaških edrih dreveaae crefliee, kakor tadl nalfl-aefie dek#raei|ake evetliee sa dveraae n fa valkene. s Vsakovrstne sadike do I naj2lahtnei§ih cvetlic In I zelenjad Sprejemam na- I ročila na deželo. Vsa na- P ročila se izvršujejo točno J in solidno I Bnelavket L BtsevMar, I r. Tftotr LfaMfass. :: I i Gonoktein. * l Najnovcjšc, izkuSeno sredstvo 1 proti kapavcu (triperju), belemu i toka, črcvesn^mu in meburnemu I katarju itd. 2130 i GONOKTEIN je upeljan na | i če$ki kliniki dvor. svetnika vseuč. i ! prof. dr. V. Janovskcga. Na praški I nemSki klioiki vseuč. prof. dr K. j ! Kreibiet a. Toplo ga priporoćajo | i vseuč. prof F. Sambcrgcr, vseuč. j i docent dr. J. Od-trčit itd. } | M. U. dr. H. Stary, specijalist | za taine in kužne bolezni ▼ Prag; ' piše: Z Gonoktein om sem dosegel | I izvrstne uspehe, ne defa težav v ! želodcu, niti ▼ ledvicah, v akut- ' nem stanja sem dosegel edino z j Gon okte inom hitro poaehanje neprijetaih subjektivnih simpto-mov z vidnim objektivnim poboljšanjem procesa. M. U. dr. J. Urben, obciaski zdravnik v Vel Chomutici-Obora pile: Z Vašim Gonokteinom dosegel sem uspebe, ki so me po-polnoma zadoToljili. Dobi se po vseh večjih lekarnah. ! Skatljica K T-. Zahtevajtt literaturo in prospekt froizvaja: FanMR*!«ik»-kea«tai lat*ti-ratorij wlEtA-Prafi-frt»rlce 552 V kratkam izid« v salefbi „Umatn. projsag." v S^ubijanl —— STENSKA SLIKA — SLOVENSKA NAD3NA po or>^ znane^a umetn ka Fr. Klemenćiča Umetnižko v barvah, na karton izvršena reprodukcija meri brez okvirja 65 X ?8 c'« in velja za naročnike, ki se pri^lasijo do konca te^a meseca 20 K, v bf gito pozlačenem okvirja 50 K. Od 1. novpmbra t. 1 dalje oziroma po iziđu slike bo znašala cena brez okvirja 25 K. z okvirjem 60 K. Zaboj in ovojnina fa pošiliatev po poSti (železnici) s- zaračuna po lastni ceni ali pa vzame na^aj 3373 Zgh pPOp.11 ▼ Lfabliant Sodu a ulica sL 5. imajo tarške srećko m nove srećke avstr. Sdećega križa vsled H svoje vedno zvišujoče se denarne vrednosti ! Vsaka arečka zadene I I Glavna dobitka znašata čez 2990 B IC 1,000.000 kron. "^1 I Natančno pojasnilo z ijrralnim nacrtom razpo^ilja brezplačao: I Srečkovno zastos^stvo 11, Izubijana. I BiaflBaBBEHBBaaaaaajBSB^BaaaaaaaaaaaVBaaaaaaaaaav Edna posebnosf likerja je Zdravnik želodca. Je posebnoat želodćnega likerja iz zćrnvilnih rastlin, katerl Iz-borno vpliva proti slafcosttm v ielodGu ter radi tega ▼ nobenf dmtlnl ne bi smel manlkati. Modni salon Slli-Uki! Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljana. Priporoča največjo izbiro finih velour-KlobMkov s kosmatim robom iz prvo- vrstnih tovara »Novega Jičina«, kaker iz baržtina, filca in ko uho-vioe, ter čepić za dame in deklice. Popravila točno in vestno! Velika izbira žalnih klobukov. Cene razmeroma zeio nizke! Tel«fo> 4620a. Artika iako Telafon 46208« alkalifa prosto kot nadomeatek za arabaki gumi in dekstrin, jako vporaben, v tenki plasti namazan, skoro brezbarven, hitro sušeča se lepilna snov, k] iz\Tstno drži, prikladen za vso kartonažno industrijo, za nalepljenje etiket na papir, usnje steklo in ploSčevino, dobavlja točno a 5 kg, 10 kg, 20 in 50 kg, v sodih a 250 kg iz tovarner CEH & BLITZ, Dunaj XX 2, Dresdenerstrasse St. 82. Anton Bajec u metni in trgovski vrtnar niznaojs si. p. n. okTiestrn. i* n nabaja njegoi cvetlicni salon samo Pod Tranio št. 2 poleg Cevljarshega mostu. Velika zaloga suhih vencev. Izdclovanje šopkov, vencev, trakov i. t. d. Zonanja naročita točno. Vrtnarija na Tržaški cesti št. 34. Wa|bol| zanlmlv ia najbolju ilov. llastrovanl tednlh soi ^iMi^^M^BB^BM^M^c^a^lB^^e^aaa^aaiB^^Paja^aaajaj^^^fcti^^^tj aV^^^^aJ^^B^jBSSoE^ tC^-^^a^j^Vfc^^^^ž^^^j-^ii«**** *"v^' *^"~ j^Pt^^^^J8WK3^^* ^^|P^^»HP^ fm* >^L_ I S ^ B M H ^L ^^B^H wPu r??^5^ mL »" L a^^^LaT ^£_ ^^m A^^^^^j^r^^ ^^^^^^^m ^^^^^^^K ^^^^^^^B ^K ^^^K aa\A_JaT JBt ^aa> aarOiaaBaT ) F V aaĐ^Ba^aa^^T^^ ^^^■aa^aaaaaa^^r 1 aV ^\^ e» - J^^itf^^*\ t ** wj^^^^QS i* t *' aSaCT^^^Hm^^^aPk aMW/ii^^ aV ■ I I ^T^B T^^^r^^f^^^^^mr'^ B^^ai^aa^^B^^i^^ T^aEJa^JJaw^^aaaaat^aaaaaaaaaac^^ilaaaaaw^^^^yXw^ ^^^^^^^^a^^a^SaJSjaaaaV^S^^^^^aa^^^P^Si^a^alBO^^a^^^p'^^^aaaaaaaaBa^jMa'aM ki prlobčujejo vsak teden auioge sattlatHrlli sllk « bojtšft in o drugih va?nih aktualnh domačih in tujih do^odkih, ter obilo zunimivc^a čtivd: pesmi, povesti, {ako zanlialT, lep eetakttrakl rtati, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in »pk>b vseh strok poljudnega znanstva. 118 HTEDENSKE SLIKE" so nepotitičen in nestrankarski Ilustrovan tednlk, ki je posvećen le rabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naroČnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 380 pol leta K 7.50 in ćelo leto K 15'—. Naročnild dobe kot Navade slike Pre5erna, Jurčiča, OregorčiČa in Aškerca ter tuđi lep: sanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Poiljite nam svoj naslov in poSljemo Vam 1 Stevilko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno ir. postninc prosto na o^ied. Upravništvo lista „TEDENSKE SLKE" MaafjaaBi ^raa4iakaaaaa *'f^i IfJ^