fa*. 277
TRST, v nedeljo 3 oktobra 1909
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DA!t —
»b sedsijah In prszs»;kih eb 5., »k ponedeljkih ob 9. zjutraj
f*esamijne itcT. se predajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ moogik »efeakarnah ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, jtastoini, Seiani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdor-JSai, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvć. (10 stot.). &*LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t JirokoBti 1 feeieae. CENE: Trgovinske ia obrtne oglase po 8 at kub, «OKrtaice, zahvale, poslanice, oglas« denarnih zavodov pm 99 st. mm. Za oglase ▼ tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka osšd^jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratai oddelek uprave JMiaoeti". — Plačuje se izključno le upravi „Edineati*.
Gasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti ja moć I
MA&OČNINA ZNAŠA
leto 34 X, pol leta 13 K, 3 mesece 6 K; aa raćfc« brci doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Sf»r*iaia» M	Isđaaj« „EDISOBTI" stan* : mU>
■ Utno K 5-20, y«l leta a eO n ■ Tsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*
▼ana pisma •• as sprsjsmsjo in rskopisl a« ae vrtfiaje Naročnino, oglase in reklamacije je poiiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: slici Giorgie Galstti 18 (NaroM don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAK GODINA. Lastefk konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti St. 18. Paltee-kraaUiitEnl račun SL 841652. TELEFON «. 11-57.

POZIV. Mnogo listin, ki so bile pri ložene volilnim reklamacijam za pretekle občinske volitve tržaške in so bile vrnjene podpisanemu kot zastopniku reklamantov, ti-le še niso vzeli nazaj. Podpisani vljudno prosi lastnike naj pridejo čimprej po svoje listine in sicer v njegovo pisarnico, Corso št. 37, mezzanin, ob delavnikih, med 8. in 1., ter 4. in 7. uro.
Dr. JOSIP W.LFAN.
1894—1909!
(K „veleizdajniškemu" procesu v Zagrebu.)
V Zagrebu se posvetuje senat, ki je vodil rarpravn proti „veleizdainikom" o usodi obtcžencer. Ker niso po dolgi šestmesečni razpravi moff<i dokazati obtoženim drazegf, nego da so S-bi, da so se čuHJi Srbe in da ■o dslali za erbstvo, menimo dn ustrežemo čitateljem, ako lim pođemo ta govor ki ga je imtl v seii hr*at*kfg4 sabora dno 21. decembra 1894 orbaki poante Jurij pI. Gjurković. Odaenieni polanec 'e bii vzgojen v c. kr. kadetni Soli v Dursjskem me*tc, je služil de»et let kaker častnik, se je udeležil dveh vo'ien, debil radi s?oje hrabrosti cesarsko pohvalo; pozneje je iz. topil iz sr made, da se je zamcgel oženiti brez kavcije. Potem je bil 10 let urednik nekdanjo stere „Preese", lista, ki ga je cesar vsaki dan čital. Za svoje 25-Ietno delovanje kakor časnikar je dobil red železne krone. Ta mož, ki se mu po vsem tem gotovo ce more očitati „veleizdajniSkih" tendenc, je torej izustil v omenjeni saborski seji med drugim tudi sled:če :
Zdi se, da je bila za gospeda poslanca k'ižkega (dra. Franke) strankarsko-politiški potrebe, da je prišel tu na dan z grdilo očtaniem, kakor da bi Srbi hoteli nekaj frt> druzega nego to skupno hrvatsko donv Miiy ter da se vedno skušajo opirati na aile izven monarhije. Srbi kraljevine Hrvatske niso tu nikaki gosti; oni so ta vsij toliko prarodni, kakor gospod poslanec križki in mnego drugih členov njegove stranke. Vi, gospoda moja, nimate torej nikake pravice, da bi nas imenovali v svojih listih goste in ptujce; a Se manje imate pravice ▼ to, da nas pošiljate preko Save. (Po«l, Folnegović: Vaša stremljenja ia ne vas !) Dobro, pridemo ca to.
Ni res, da obstoje taka stremljenja; ni res, da obstoji velik boj srb-8tva proti hrvatstvu, marveč so prepiri zato, ker ste vi gospodje, pred dvemi leti začeli napadati 8rbe, a to samo zato, ker so ljudstvu začele že presedati vaše vedno ponavljajoče se prazne fraze proti nagodbi z Ogrsko in vaB torej ljudstvo ni hotelo več posložiti! Samo zato ste vi brez potrebe in brez razloga uprizorili gonjo proti Srbom, da bi na novo priklenili na-se svoje pristale, ki so se že bili začeli upirati strankini disciplini in izgubljati zaupanje v voditelje. Obdolžili in oaumničili ste v svojih časopisih celokupno srbsko p r e-
PODLISTEK,
Prvi sneg.
GUY de MAUPASSANT. — Prevel PASTUŠKIN.
Znova je govorila o kaloriferi u; a njen soprog jo je poslušal, kakor da bi bila zahtevala luno. Da bi se postavila taka naprava pri Parvillih, se mu je videlo tako nemogoče kakor odkritje kamena modrih.
Ko je bil nekega dne v Rouecu po opravkih, je prinesel svoji ženi ma;čkeno usnjeno pogrevalo, ki je je imenoval smehoma „prenosen kalorfer" ; to bo zadostovalo, je menil, da je ne bo nikoli več zeblo.
Proti koncu grudna je doumele, da ce bo mogla ?edno tako živeti, ia vpr&iaia je nekega večera med obedom strahoma :
—	Rsci. prijatelj, ali res ne poideva pred pomladjo za teden ali dva v Pariz?
Bil ie razočaran,
—	V Pariz ? V Pariz ? Toda čemu ? A, nikakor, zapomni si I Tukaj pri nas je prelepe. Kako sneSne so včasih tvoje misli!
Ona je jecljala.
—	To naju nekoliko raztreie.
—	Ni je razumel.
—	Česa ti nedostaje, ds se raztreseš ? Gledališča, družbe, mestne pojedine ? Saj si vendar dobro *ede!», ko si prišla sem, da tukaj ne amefi pričakovati take Trste zabav!
bivalstvo.^ Od tedaj šele vlada v posamičnih krajih naše domovine sovrafitvo in boj. Izvolite, gospoda moja, ustaliti jutri pisavo o „takozvanih Srbih"4 ia videli botte, da v vsej domovini zavlada zopet najlepli mir. Reči moram, da čutim hredno zadoščenje, ker se je vsa proračunska razprava razvila v tem smulu, ker sem že dolgo Želel, da se to srbsko-hr vatako vprašanje razjasni v poštenem javnem razgovora. To se je, hvala Boqu, zgodilo tekom te razprave v zadnjih daeh v taki obliki, da xe nadejam, da t-ikom pol leta tth nesrečnih prep ro7 ne bo več; ta pa seveda
ako v sroiih li»tih ne br-ste več pičel; t*ko r&zž&ljivih člankov. (Dr. Eggsrsdorfsr : N^ bojte s), oni bodo že 5e tako p sali! — PjbI. F lnegović: Mi bomo vedno branili svoje!) Kaj je za pravo potrebno za mir in bratak.-> slogo ? Nič druzega, nego to, da puš£a;o oni druge v miru, da vi gospoda dovolite n*m Srbom, da se v skupni domovini razvijamo v oni meri, kakor je to potrebno narodu, ki govori isti jezik kakor vi, Jci je z vami enakopraven in vaS na bliži i krvni sorodnik!
Do-olito mi, gospođa, da tu javno priznam, da mi S'bi in Hrvatje nismo eden in isti narod ; ne po zgodaviai, ce po šegah in navadfih m ne po veri. A ž i v e 1 sem vedno v veri. da Srbi in Hrvatje kljubu temu postanejo sčasoma eden in isti narod!
Da, gospoda, mi nismo še nikaki „dvo'ički", ali, če hočete, Se nikaki: „bratje". Ali če nas puščate v mitu, če ne žaite naših narodnih in verskih čustev, če boste dopuščali dlje časa, da se razvija proces počasnega zbliževanja, postanemo en narod: edini, edini, edini! (Viharni živio klici na desnici).
Ako pa to že!i'e odkritosrčno, potem ne ifičit? ve Ino novih prepirov z nami, ne obsipajte nas vedno z razžaljivimiia g r d i m i m i očitanji, kakor to dčla ceprtnsbcm* gospod poslanec križki! Ampak priznajte predvsem — ne one namišljene ljubezni, ki je itak ne občutite in po katrri nas smatrate za brata — temveč priznajte pred vsem, da g« ni ▼ vsej monarhiji niti enega naroda, ki bi ga bili vi toliko sovražili in ga še sovražite, kakor nas Srbe. (Dr. Ražić: Nasprotno). Če je nasprotno, naj izvoli gospod poslanec m9sta Koprivnica navesti enega od nas, ki ie že kedaj rekel *)i pisal o „takozvanih Hrvatih". Od nas, ki zattopamo ogromno veČino arbskrga naroda, niste gotovo nikdar Čuli takih zasramovasj in zanikanja vaše narodaosti.
Bila mi je, visoka zbornica, že minolo leto prilika, da sem govoril o teoriji p c-1 i t i š k e g a naroda. Ne odgovarja niti tesnici, niti modernim nazorom, da se poli-tiški in etnografiIki narod identifikujeta, krijeta, ali stapljsta medsebojno. V Švici je n. pr. en švicarski politiški narod, ni pa švicarskega narodnega jezika, ni nikakih Švicarjev ▼ etnografskem smislu, marveč ao: Nemci, Francozi in Italijani. Ali poglejte v Belgijo: Tu je belgijski „politiški narod", a ni nika-kega belgijskega jezika, temvefi so samo Flanci in Valloni; in slednji, ki tvorijo manjšino, so takozvani pravi „gospodarji* Belgije. Poglejte na Združene države Severo-amerikanske ! Tu je pač amerikanski „politiški
Ona je videla očitanje v njegovih bese-dsk in v glasu, s katerim so bile govorjene. Umolknila je. Bila je plašna in nežna, brez odpora in brez volje.
V prosincu se je po.rnil silen mraz. Na to je sneg pokril zemljo.
Ko ;e opazovala nekega večera velik, krožeč oblak vranov, ki so obletavali drevesa, je nehote pričela jokati.
Njen soprog je vstopil. Vprašal jo je začudeno: / — No, kaj ti je?
On je bil srečen, v resnici srečen, nikoli ni razmišljal o drugem življenju, o drugih zabavah. V tem žalostnem kraju se je bil rodil, v njem je dorastel. Počutil se je dobro doma, telesno prav tako, kakor duSevno.
On ni mogel umeti, da ai mere človek želeti dcgodljajev, da bi ga moglo Žejati po menjajočih se radostih; nikakor ni umel, da ae gotovim bitjem ne zdi naravno, da tiče vse š:iri letne čase na istem mestu; zdelo se je, da mu je neznano, da ima pomlad, poletje, jesen, zima za večino ljudij novih čarov in novih pokrajin.
Ona mu ai mogla ničesar odgovoriti in ci je živahno brisala oči. Jecljala je nakonci potita:
—	Sem biis... tem nekoliko žalostna... dolgočasim se nekoliko...
A polastil se je je strah, da je rekla tako, in potem je pristavila hipoma:
—	Ia poteir... mene ., mene cektiiko zebe.
narod", a amerikanikega jezika ni, temveč so Argleži, Nemci in drugi narodi, med temi je tudi Hrvatov in Srbov. Kaj je torej »politiški narod" ? To ni nič druzega, nego ukupnost prebivalstva istega skupnega državnega ozemlja. — Radi tega so tudi „Avstrijci", in sledajič „Da'mstinci" in „Istrani" kakor politiški narod, daai obstoji prebi rsletro i t Hrvatov in Italijanov. Temu ne mtrete Prigovarjati.
(Z r^etek pride.)
Socijalna demokracija in narodnostni problem.
m.
Uverjeni inn, da so tudi naši čitatelji z istim zanimanjem io zadoščenjem, kakor smo mi, čitali mš ekicerpt toliko iz referata kolikor is debate o narodnostnem problemu na kongresa češke socijalne d mokracije v Pragi.
R f^rat se v«penia na višinah program«-tičae veljavnosti. Da-ii se kdo identificira s tein pr .gramom za reševanje narodnega vprašanja v vseh njega detajlih, to je drugo vprašanje, ki ne spada v ta članek. Toia jedno mora prizna+i vsakdo, da se češka socijalna demokracij * na ipro i temu perečemu, najaktual-nejemu avstrijskemu vprašaiju — ker brez rešenja tegi vprašanja je jednosta7no izklm-čeno, da bi pri nas nastopili zdravi politični odnošaji ia nararno in logično grupicanje strank v javnem življenju ia v parlamentu po političnih nazorih — postavlja z resnostjo, stvarnostjo ia brez tiste v socijaioi demokraciji sicer običajne jednostrano iti, tesnosrčno-sti io dcgmatizir*oja.
V socijalni demokraciji češki se je izvršila \e!ika evolucija v smeri nacijonaiiziranju nasproti. Ia to v spoznanju,da principu de-seokratiziranja javnega ži ljenja v narodu bo največ koriščeno s tem, ako se tudi proletarijat s tavi j a med bojevnike za opravičene postulate naroda, in to brez oz*'ra na možnost, da bo pri tem stal v trstab poleg drnzih rarodnih strank. Poleg zvestobe do svojih sccijalmh cilje? je v češkem delavstvu ostala žita ljubav do svojega naroda in tudi njega etičnih pravic. V čeiki 8-cijaini d mokraći »i ni mesta za človeka, ki bi se mu vsa stremljenja stekala v — trebuhu.
Ta re>n:ca je priSla do jasnega izraza v debati. Dr. Šmeral je v svojem referatu formuliral program za primerno ureditev razmerja med ntr.di v Avstriji; debata pa je ovajala odločno voljo tudi za borbo za zaže* ljeno reiitev.
In sicer za borbo eventuvelno tudi proti političnim somiijenikom. Opozarjamo n. pr. na bojni klic sodruga Brožika. ki je svaril *miko socijalno demokracijo in jej povedal naravnost: „že najdemo sredstev, da da se bomo branili" — ako bi namreč nemška socijalna demokracija hotela iti nemškim fdbrikantom na roko na „asimiliranju čeških manjfiin".
Na nekaterih mestih je napravljala debata na nas utis kakor da smo na kakem oašem — „narodnjaškem" shodu.
Sodrug Vanek je naravnost pozival čeiko socijalno-demokracijo, naj ne smeši gesla „Svoji k svojim!*1, ampak naj je — izva:a,
Pri tej besedi se je razsrdil.
—	Ah, da!... Vedno tvoia misel o kalorifer ju. A poglej, za vraga! Kar si tukaj,
ni»i bila le niti enkrat prehlajens.
* *
Prišla je noč. Odsia je v svojo sobo, zakaj zahtevala je zarse posebno sobo. Legla je. Cđlo v postelji jej je bilo mraz. Premišljevala je:	^
—	To bo vedno tako, vedno, do smrti.
Spomnila se je svojega soproga. Kako
jej je mogel reči:
„Kar si takaj, nisi ie bila niti enkrat prehlajena."
Morala bi torej zboleti, kašljati, potem Še*le bi um si, da trpi!"
In zagrabila jo je ogorčenost, brezupna ogorčenost slabotnega in olašnfg*.
Kašljati bi morala« Potem bi se mu brez-dvoinno smilila. Dobro ; pa bo kašljala 1 Slišal jo bo kašljati; zdravnika bo moral poklicati, bo že videl, njen soprog, bo videl!
Vstala je goloroka in bosa in otroška misel jej je izsilila usmev.
—	Kalorifer hočem, in ga dobim. KaS-Ijala bom tako dolge, da bo prisiljen odločiti se in ga napraviti.
In sela je skoro naga na stolico. Čakala je eno uro, dve. Drgetala je, a prehladila se tu. Tedaj se je odločila, da uporabi irdatnsjšA sredstva.
Neslišno se je izmuznila iz svoje sobe, pohitela po stopnicah in odprla vrtna tr&ta.
ker bo {to tudi češkemu delavcu le na korist. I^ti govornik je pozival čelke delavce, naj pošiljajo svoje otroke v čeSke sole !
Dabelo pa moramo podčrtati konstatacijo poslanca Johanisa, da je narodno vprt-šanje v jezikovno mešanih krajih obenem tudi vprašanje delavstva.
Kolikokrat že smo naglašali vse to tuii mi!! A kadar smo, vsikdar je odmevalo iz tabora naie socijalae d mokracije neprijazno odurno.
Ali ostanejo besede, izrečene na češkem SGcijalno demokrat čnem kongresu iz socijai-nodemokratičnih uit tudi brez utiša na našo jugoslovansko demokracijo ?Alt si hoče ta poslednja še nada'je tr Jovrntno mašiti oče?a in ušesa pred potrebo evolucije po čeških izgledih?!!
Le ljubezen do svojega naroda in skrb za njega bodočnost nam narekuje željo, da bi se naša jugoslovanska socijalna demokracija, ko gre za skupne narodne cilje (saj so tudi oni sinovi tega naroda) povspela nad nižavo strankarskega trrenja ter se povsdig' ni'a na višino, na kateri češko dela stvo tako lepo harmonično spaja svoja socijalno politična in gospodarska stremljenja z dolžnostmi ^zvestobe do svojega naroda!
Te že'je nam gotovo ne narekuje strankarski egoizem, Tudi nam ne prihaja na misel, da bi socijalni drmokrcc'ji odrekali mes'o jednakopravne stranke v našem narodu. Ali s to gotovo častno pozicijo je spojena tudi velika dolžnost: stranka, ki zahteva, da je priznana v narodu, mora tudi uveljavljanje svojih nolit čnih principov uravnavati v okvirju naroda!
To želimo. Tej želji smo dali izraza me* sto rekr.manacij, ki so nam silile iz . pere<a.
Ako se zgodi tako, si ostanemo sicer politični nasprotniki, kakor smo si bili do* slej, ali na mesto dosedanjega, po »trankaruki strniti zastrupljenega boja, naj stopi plemenito tekmovanje z jednim jedinim ciljem: da koristimo svojemu narodu!
Ko tako le primerjamo češko politično valovanje z našim slovenskim, nam vedao pada v oči nekaj posebnega, nekaj karakterističnega. Cdški libčraiec je drugačen, nego »!ovemki liberalec; češki klerikalec drugačen nego slovenski klerika ec ; češki socijalni demokrat drug^čan nego slov. socijalni demokrat,
Vse je nekako više, vzvišene je, pri nas pa tako nizko, malenkostno in dostikrat naravnost — neresno. Je pač vas češki narod z vsem svojim življenjem in snovanjem na viši stopniji kulture, politične dozorelosti in gospodarske potence. Kjer je vse više, stoje viši tudi odlomki in pojedinci!
Ali bi ne bila plemenita ambicija na strani naše socijalne demokracije, ako bi ona začela pri sebi z odločno voljo, da se ne bo razlikovala od češke socijalne demokracije posebno še nasproti narodnemu problemu!?
Adresa dalmatinskega deželnega zbora.
Ko je dalmatinski deželni zbor enoglasno odbil od sebe Accor&ijevo kleveto, da je bila
Zemlja, pokrita s snegom, se je zdela mrtva. Hitro je postavila golo nogo naprej in jo je pogreznila v to lahko io ledeno pene. Mrzel občutek, ki je bolel kakor rana, jej je šel do srca; med tem je pristavila tudi drugo nogo in je začela poUgno meriti korake.
Na to je korakala preko ruše in je rekla:
— Pojdem do jelk.
Delala je majhne kerake in je sopia in dihala vsakikrat, kc* je pritisnila golo nogo v sneg.
Doteknila se je z roko prve jelke, kakor da bi Be hotela sama prepričati, da je izvršila svoj načrt do konca; na to se je vrnila. Dvakrat, trikrat je mislila, da pade, tako otrpnelo se je Čutila in onemoglo.
Ia preden se je vrnila, je še sela v to zmrznjeno peno, da, zagrabila je celo prgišče in si je drgnila prsi.
Nato se je vrnila in je legla. Čez uro se ji je zdelo, da jej lezejo mravljinci po g ln. Drugi so ji lezli po udih. Med tem je zaspala.
Drugo jutro je kašljala in ni mogla vstati.
Imela je prsno vnetje. Padla ie v nezavest in v delirju je zabte*ara kalorifer. Zdravnik je ukazal, naj ga postavijo. Henrik se je vdal, toda z jeznoritim odporom.
*
* *
Ozdraviti ni mcglr« Globoko zadeta pljuča ao stavila njeno življenje v nevarnost,
— Če ostane to, ne učaka mraza, je rekel zdravnik.
Poslali io jo na jug.
ritr*n II
,EDIN08T" St. 277
V Trsta, dn* 3 oktobra 190*
tuai Dalmacija vpletana v ve'eizdainiški komplot, predložil je poslanec B i a c k i n i, naj »e -estavi adresa na kralja. Ta predlog je podpiral	vodja dalmatinskih pravašev
Prodan. Ž 3 prti govori o adreii bo bili jako značilni ter odgovarjajo popolnoma častnim tradicijam dežeiuega zbora.
Treba je — je rekel poslanec B ankini — vestno in vsestransko presojali nove dogodke v mmarhiji v narcdiem in državnopravnom p-gedu ter paziti, ali se hoče zagotoviti prti'ice in svoboščine naše hrvatske kraljevine, s katero se Dalmacija mora vendar lirei ali aiej ujediniti kakor sestaven del nja teritorijalne celckuonosti. Vtem oso đepolnem rasu se moramo mi zavarovati proti fujin-skemu navalu in nezasitoim pehlepnostim, s katerimi vedno huje cask&kujejo na vse aa£e južne zemlje, posebno pa one, v katerih ži vijo od pamtiveka samo Hrratje ia Srbi. Mi moramo nejodl Čneje, vseici zakonitimi sred stri, skupno, rama ob rami v bratski slogi braniti s-oj prirodni narodni karakter in našo itarii^ko posest ter ne tm?mo ni za Živo glavo dopuščati, da bi caša domovina postala nekako dirkališče kekorSnjib ri bodi tujinckih eksperimentov. Globoko uverjeni, da na« Previdnost božja ni zdiužila pod žezlom Njeg. Veličanstva v važao bomo-g-no in kompaktno n^r.dno »kupino z nameram, da bi komur-koli robovali kakor helotje, ne bomo in ne smemo nikomur zatajevati sToje naravne in pra?ične težnje po narodnem jedinstvu celokupne domovine in svobodi!....
Zdrnženi in ujedinjeni bi postali tvoren faktor sreče, blagostanja in zadovoljstva sebi in monarhiji, s katero je spojena naša usoda.
Procvit Dalmacije marajo povspešiti samo racijonelno urejene politično-gospodarske raz
pa so zasedli železniško pottajo in teko preprečil;, da Ćebi ni*o mrgi izstopiti Po triin polurnem čakanju, so se morali Čehi vrniti
Proti večeru so hoteli Čehi priti peš v mesto, a so jim Nemci s silo zastavili pot. Bilo ]d na lici maata sto orežaiko*, ki so le s težavo preprečili, da ni prišlo do krvavih spopadov, Da-ji so Nemci čehe dejanski na padli, se jim vendar ni skrivil niti las, mej tem, ko ie bilo areto^anih 10 Čehov. A .atrijska pravica !
Jugoslov. društvo v Aleksandriji.
Jagoslovaoaki rodoljubi v Alekicndriii (v Egiptu) so Uitanorili društvo „Jugeslavi;aM, si mu jo namen, da združiie v ledoo kolo Hrvata, Slovence, Bilg re in Srbe v A^ek-eandriji in Egiotu, ter naj bo središče njihovega narodnega, kulturnega in ekonomskega življenja. „Jagoslarija" bo ustaaovijaia šole in ustanovi tudi skuaoo glasilo.
Sklicanje srbske skupštine. 1
Z■% dan 14. t. m, je ikiicana pib;ks skupščina v redao jesentko zasedanje. Zdi se. da bodo stranke v tem zasedanju ifkale nt čina, kako bi uredile neznosne strackarske razm-ire v deželi, da utrde koalicijsko mini sterstvo Novakovič.
Dnevne vesti.
Trojen odgovor „Slovencu„Slovenec"
n;;m očita, da si ne upamo posedati svojega mnenja o „Dijaškem podpornem društva" v Paz na in Salcziianch. Na to odgovarjamo, da smo povedali svoje mnenje ža davno pred občnim zborom in storiti S70)0 dolžnost kakor narodni publicisti. Ako so meredajni krogi drugačnega mneuja, se nam ne zdi narodni . ,. -o	stvari koriitm, ako bi priiivali olja v oginj, ko
mere v njenem proitranem zaledju. Brez tega to itafe ce wore nič premeniti na stvari. — vzlic v.aki vladni akem za ekonomno re- • Dal]e Qaa vpraguje „Slovenec", kaj in
Sevanje — osttnemo berači v večai nevolji in osamljenosti v tem baitardikem neznoslji-vem stanju marezma ia stagnacije, ki nas politiški vedno bolj ponižuje, a gospodarski ubija.
Na to je govornik označal nalego odbora, ki bo sestavljal adreso, v kateri treba nag'asiti vero v vladarjevo pravičnost, cd ka* tire jedine — ne pa od Madjarov in Nemcev — pričakujemo in zahtevamo udano ali odločno: ujedinjenje in svobodo kraljevine hrvatske!
Pob!. Prodan je izvajal, da se smatra to našo domovino kakor res nullius, res primi occnpantis ! Nemci in Madiari tekmujejo v parlamentih, kdo prei in kdo več zagrabi od hrvatskih dežel, ter žele, da nss razdele kakor Poljsko. Ta apetit seje razdražil posebno po aneksiji. Mesto da bi bil ta epohalni dogodek vzrokom urejenju naših razmer, se spreminja za nas v novo skušnjo in strašno nevarnost. Zato se moramo zložiti v nalogi, da dogovorno rešimo Bosno in Hercegovino in ostale hrvatske dežele.
Zgodovina nas v naprej vprašaje, ali hočemo postati ujedinjeni in svobodni, aH hočemo raje kloniti ter postiti slednuč sluge in sužnji slabšega od sebe? Mej tem, ko poleg sile tudi namet vlada svet, bi bil čas, da vti Slovani Balkana dobro premislilo, kaki časi so danes in kam se meri, Daleko-eežne so namere Nemcev, A mi ne smemo dopustiti, da bi se dogodila sramota, da bi nas sproveli žejne preko hl&dae ia obile domača vode. Adresa postani smer vsemu našema narodu, kako pridemo z narodnim jedinstvom do moči, a z močjo do popolne svobode, seleči vsikdar raje častne smrti, nego-li sramotnega suženjskega življenja,	_- .
Furor toutonicus.
Za minoli četrtek ao nameravali prirediti Čehi sokolsko slavnost v Šumburgu. Nemci
Prišla je v Canoes, spoznala je soince, vzljubila morje, dabala je vonj cvetočih oranž.
Na to ee je vrnila »pomlfdi na sever.
A zdaj je živela v strahu, da ozdravi, v strahu pred dolgimi normadikimi zimami; ia kakor hitro je Dolje hedila, je odprla ponoči okao in sanjala o toplih sredozemskih obalah.
Sedaj - sedaj umira; sama ve. In je srečna.
Razgrinja časnik, ki ga še ni bila odprla, in čita sledeči naslov: „Prvi sneg v Parizu".
Tedai je zadrgetala in se nasmehnila. Gledala e tja deli i' Enerel, ki je bil rožnato oblit od zaba}ajcč?ga solnca; gledala široko modro nebo, tako modro, široko modro morje, tako modro, in vstane.
Ia potem se *e vrnila počasnih korakov in se ustavljala samo, da se je odkašlj&Ia, zakaj predolgo se je zamudila zunaj in zazeblo jo je, nekoliko zazeblo.
D?ma je našla piimo od soproga. Odprla je je iLed vednim smehljanjem in čitala: „Draga prijateljica!
Upam, da ti gre dobro in da se ti ne teži preveč po našem lepem kraju. Kar je nekaj dnij, imamo hud mraz, ki obeta sneg, Jčz obožujem ta čas in gotoro razumeš, da ne prižgem nikoli tvojega prekletega kalonferja..."
Nehala je čitati, vsa srečna ob misli, da ga je vendar dobila svoj kalorifer. Njena
kako mislimo o ožjih volitvah ca Goriškem? ! Kaj mislim"? Da bosta izvoljena ona dva kandidata, ki — dobita največ glasov, ako bi g avoa volilna komisija znaia pravilno sjš e:if giasove, o čemer pa n\«mo prepričani po tem, kar se je dogodilo v Št. Petru povodom glatnib volitev, „Slovenec" pripoveduje dalje, da mno radi Štreklievcg* padca tri dni in tri noči v našsm uredništvu — jokali. To „Sloveačevo" sporočilo nas je fra pirilo, to tembolj, ker si ne moremo prav tolmačiti, kdo mu je mogel izdati tudi to tajnest našega uredništva, ker vendar ni več tu — gospe Klemenčičeve.
Naše in italijansko gledališča. Neki čitatelj „Edinosti" nam je dopoilal svarilo, v katerem se huduje. nai nehamo z rubriko „Tržaški gledališča", k r da z „reklamo- za italijanska gledali&Ča odbijamo slovensko ljudstvo od slovenskega gledal. §5e.
Ko bi dotičnega čitatelja „Ediiosti" poznali osebno, raje bi privatno razpravljali ž njim o vprašanju, ker se bojimo da nam naši Italijani zakličejo zopet enkrat: To vam je slovenska kultura !
Da 1 Tj bi p. menjalo, da n;smj- prijata-1 i kulture, ako bi z molkom prehajali preko vsega, kar nam nudijo it&ii &n^ki uoreeščsai ca glasbenem in d amatikem pjl-u. Mi obža-l-ojemo samo, d\ ne mjremo prinašati izčrpnih poročil o vsakem znataejem pojavu, o vsakem znatnejšem dogodku na italijanskih odrih. Kajti prepričani smo, d) italijanska om?taoit ni nasprotaica naših stremljenj na umetniškem polju, marveč dobra — učiteljica. Te učiteljice se ne sramujejo veči itlovanski narodi nego smo mi — posebno pa Čehi — in cd tega je imela njihova umetnost samo dobička!
Naj torej naše ljudstvo zahaja k d c-b r i m italijanskim predstavam 1 S tem se mu bo ukus razvijal in se spopolni in tedaj bo naša in našega gledališča naloga, da temu 1 udstvu reče a; o : ?idiš, tako delajo in napredujejo tzoji sosedje; to je njihova nmttioat, ki jim je povzdignila glss in vredno&t po viem svetu !
Ugledaj se v njih in vzljubi svoj oder, ker ti ponos nalaga, da doprinašaš svoje k proslavi naše umetnosti in k bodočnosti našega gledališča!
Ne obdajajma se nikar s kitajskim zidom pred kulturo druz?h narodov, ampak odprimo dobro oči in ušesa, da vidimo in čujemo, kar se godi okolo nas, da se naučimo, kar je dobrtgs, ker samo tako se vsposobimo za samoatojno korakanje.
Našaga lista naloga ni, da bi zavajali naša ljudstvo v isti greh, v kateri je italijansko novinstvo zaveto svoje ljudstvo in ki se je ža začel maščevati n&d Italijani samimi. Italijansko novinstvo je zutematično prikrivalo svojemu ljudstvu naš politični in kulturni napredek.
A posledica temu je, da to laiko ljudstvo stoji sedaj pred usodnim dejstvom, ki ga na more umetll
Zaključujemo : narod, ki vidi v kulturi sosednjih narodov nevarnost za svoj .obstanek, a se hoče pred to nevarnostjo zavarovati le s kitajskim sidom, mesto da bi skušal snovanjem na kulturnem polju dohitevati druge kulture — tak narod sploh ni sposoben za življenje.
Ta odgovor zaključujemo z nujnim pozivom: Slovenci tržaški! Podpirajte dean;ca, ki je držala pismo, je padla polagao z vso vnemo naše slovensko gle-
ca k*.lena, dočim je dvignila levico k ustom, dališče!
kaker da koče ustaviti trdovretni kešelj, ki V tem smislu apeiujemo na rojake, naj jej t/g} prsi.	(Konec), ob današnji prvi predstavi našega gledališča
napolnijo dvorano, kar naj bo znamenjem, da; se letošnja sezona začenja pod ugodnimi; avspicijami.
Dogodek v kavarni Chiozza. Včer*i okoli ene popoludne je prišel v kavarno Chiozza neki dobro oblečen gospod. — Pozdravil j a uljudno in sel. Mož je bil — tako nam poroča naš italijanski informator — očevidno nek;e s Kranjskega.
Ko se mu je približal natakar ter gA vprašal, kai želi, jo rekel gset po alvcenski: črno kavo! Po vsem vedeaiu omenjenega gospoda 89 ie dalo sklepati, da mu ni biti od daleč v mislih kaka provokacija, ampak da je zshteval siovensu, ker italijanski ni umel. Natakar pa ga je r^saval pra* po — kulturno in rekei: „Sa *ol domandar „črna kavau, vad» in „Narodni dom", qja se do-manda „caffjnero !u Ptujec očivrduo ni umel; za kaj se gre ; ali to je uvidel takoj, di otegne biti najbolje, če takoj odide. Vktal je torej, uljudno pozdravil na vse strani in odšel.
N-itskarji pa so po piujčenem odhcdu stiskali g'ave skupsj in &e umejali, misleč gotovo, da so vprizorili Bog ve kako bravuro !
Slovenščina na primorskih in na štajerskih gimnazijah. Lansk: „JVhresbericht" tržaške drživae gimnazije izkazuie leta 1908-9 izmed 465 reiaih in 11 izrednih učence* 145 + 3 (zadnji izradu) Slovencev, 153-f-5 Nemcev in 134 + 3 Lahov, a slovenščina in iaščina sta le pcg;jino obligatna predmeta, t. j. (kakor pravi opomba na 11. str. teg* poročila) kdor sa je z dovoljenjem starišev oglasil za jednega teh predmetov, sme le zopet z do»oljen em staršev izitopiti, vacider pa ne med šolskim letom. To se prav/, ta dva predmeta Bta tudi za Slorence, ozirema Lihe vselej le za eno šolsko leto obvezna. Nasled oie leto lahko vsaki Shvensc ali Lah (£e nima devolj zrelo mislečih starišev) opašča nauk v svojem materinem jeziku ! Tako skrbijo tržaški vladni krogi za gojenje materinščine laške in slovenske mladine na tržaški državni gimnaziji, — V Utoem poročilu I, drž2vne gimnazije v Gradcu z* leto 1908-9 pa čitamo, da je slovenščina, kakor drugi deželni jezik, za učence slovenskega materinega jezika, stalno obvezen predmet; in sicer je b.lo v minclen šolskem leta 1908-9 na tej gimnaziji (v Ghradcu namreč) le pet Slovencev! Torej v Gradcu je za pet dijakov drugi deželni jezik obligatea, v Trstu pa sta materina; jezika 2/3 dijakov le od leta do leta ob vezna predmeta! Io kako daleč je Gradec od slovenskega ozemlja in koliko streljajo v je od tržaške državne gimnazije do slovenskega ozemlja ? 1 — Ali res ni na tržaškem namestništvu nobenega Slovcnca, ki si razkril to postopanje naučne uprave z domačim ljudstvom ? !
G. mestni svetovalec dr. Martinis pride danes dne 3. t. m. na Opčine, kjer se sestane tamošnjimi volilci v gottilni „Konv. društva" ob 11. predp., da se informira o lokalnih razmerah in potrebah. Kedor se zmima za korist in napredek Opčin, naj ne zamudi t ga pogovora.
Italijanski šovinizem proti siovsnskim ahačem. Od nekaj časa sem zahaja v ja liinic i gospoda A. Bonitta trideset slovenskih coapodov, ljubiteljev ]&hal»krga športa. Gosp. Bonitta je z veseljem pozdravil to svojo novo klijentelo, ker — kakor čujemo — bi samimi italijanskimi klijenti prav slabo izhajal.
Ali zgodilo so je takoj z začetka, kar je lilo predvidjeti. Slovenski jahači so začeli govoriti medseboj — slovensko! O tem „zločinu" spregovorilo je takoi italijansko časopisje, a na čelo čifatov, ki zahajajo v omenjeno jahalnico, postavil se je ar. Luzzato, predsednik italijanskega kluba Ippico (sicer jodravnatelj zavarovalnice proti nezgodam, ki ima pretežno hr-vat.kc-slovenske Člene), ter postavil gosp. Bonitti než pod vrai: ali odpovedati Slovencem, ali ga zapuste Italijani.
Iz včetajšojega „Iudipandenta" dozna-jemo, kako je končala zadtva. Gosp. Bonitta priobčuje nemreč odprto pismo, v katerem pravi med ostalim :
„... sprejel sem Slovane samo zaradi tega, ker mi se je zdelo, da so nadahajeni z najboljimi iotencijami t. j. željni, da bi se bavili le z jahaškim športom.
„Ko sem pa po prvih dnevih spoznal njihove sovražne namene, t. j. ko sem razumel, da so oni hoteli dati sTojim skupnim vajam poiitiško bar7o, zoperstavil sem se z vso eneržijo, v pr?i vrsti, da ne ozlotoljim svoje stare klijentele, do katere mi je mnogo stalo, in v drugič, da ne bi bil sokrivec provokacij, ki bi jih morda v bodoče bili inscenirali
„Predlagal sem jim razveljavljanje abonma proti povračilu denarja, ali oni so to odbili. Tedaj sem odredil, soglasno s svojimi klijenti, da morajo izrabiti vstopnice najdalj do novembra t. L, ker po tem času da jim ne bom ve( dovolil pohajanje svoje ja-halnice".
Gosp. Bonitta je imenitno ustregel italijanskim šovinistom, ali s tem ni še rečena zadaja beseda se strani odličnih slovenskih jahalcev. Informirali smo se pri njih o stvari in smo dobili ta-le pojasnila:
Slor. jahalci jahali so skupaj, ker jih je zato naprosil sam gosp. Bonitta, češ, da bi ga sicer preveč stala luč. Ni torej te i, da se je gosp. Bonitta „z vso zoperstavil „provckacijazu", katerih ni bilo.
Ni resnica niti to kar pravi g. B. glede razveliavljenjo naročnine. Gisp. B. se j d samo pritožil enemu slov, jahalen radi presije. ki jo izvršujejo nanj ita\ židje, ali fjrm*lno ni odpovedal skupini, u;t: ooaimoznikom *1jv. jezdecev. Tega niti ne sme storiti, ako hoče živeti v miru z — zakonom.
Prepuščamo gosp, slov. jezdecem, nai tami vre de zadeve s pravnega stsliSčs, mi rečemo za danes le dve bosedi v komentar tega najnovejšega pojava italivžidovskega šovinizma.
Ziano je, da js^alaica goip. Bjnitta plava v slabih vodah. Ča ne bi v iito zahajali oficirji tikajSoja garniziji in reda ji, tor3j omraženi avstrijski cficirii in Sa bolj obsovraženi c. k. redarji, bi jo m^ral gosp. Bonitta zapreti.
Zato ui kakor humani ljudje obžalujemo S. Bonitta kakor žrtev nesprevidnib in hudobnih šo/iaiacov. A'i g. dra, Luz?ato vpra-5u'emo: raari ni z* n*fga prorokac:'8, ko v jahalnici oficirji in stražarji medteboi govore nemški in slovenski. VpraSanie ie zelo zanimivo ia mi mu posvetimo prihodnjič več pozornosti.
Pisino ili Pazin ? (Pisino — Pinguente
—	Montona ali Pazin — Buzet — Motovun P) To je tisto fdt^lno vprašanje, ki Še včdao muči itdijanako novinstvo.
V povlednji Številki reHje italijanskega „Touring Club", opravičujejo dejit?o, ca so za novi geografjki karti „venezie Griulie" v dveh jezikih ratiioili gori inaenorana mesta, z argumentom, da je »Club" »prejel imena, ki oostojajo in duplo, t. j. v italijanskem in ptujem jeziku tistih krajev, kjer urojenci pripadajo dvema različnima jezikoma.
„Ptccolo" se je postavil na čelo voini proti temu lojalnemu io zelo jasnemu argumentu ter zahteve, da se dvojezičnost odpravi, ker da se je z imeni Pazin, Buzet in Motovun italijanski zemljevid onečastil, „imbarba-riral."
„Piccolo" opravičuje v dolgem članku svoje stališSo s tem, da so samo italijanska imena pravilna in opravičena, hrvatska pa da eo izmislili slovanski rgitato-'.i pred maio časa. In čemu — vprašuje „P ccolo" najivno
—	Pazio, Buzet in Motovur, ko vsaki kmet okolici teh čiito itaii * o sitih trdnjav prav
dobro ve, kje da so Piiino, Pinguente in Montona ? !
Uverjeni smo, da se bodo italijanski geografi smejali geegrafu s trga Goldoci na nje-gOTih argumentih. Nam se zJi prsbeda*to, da bi dokazovali „Piccolu", da so imena Pa^in, Buzet in Motorun ravno tako stara, kakor je star naš narod v Istri. Kes je, da naš uarod Istri zna tudi za Pisino i. t. d. Ali tudi Piccolo" za Ljubljano, Zagreb, in vecdar pravi >Lubianaa in „Zasabria".
Kako nazivlje „Plccolo", krajevna imena naši domovini, ako iim ne ve italijanskega prevoda ? Klagenfurt, Cilli, Marburg, Pettau itd. itd.
„Piccolu" so ljubša nemška imena, ki sta jih ustvarila nemški šovinizem in viada, nego pa naša narodna imena.
Iu sedaj naj zaključimo z fam^znimi: Opicina, Padricciano, Cesiano itd., katerih imen pa „Piccolo" ne omenja, da bi bratcem Italiji dokazal, kolikor ie njemu do tega, da „inciviiizira" slovenska krajevna imena.
Letna sezija je minula in pričenja se zimska. Ako se ozremo malo nazaj, vidimo, da je bil glavni faktor na poletnih prireditvah, vreme, navadno na ttrani Slovencev, med tein eo so fctale italijanske prireditve skoro brez* izjemno v znamenju Jupitra Pluvija. Le poglejmo malo. Dne 4. julija je bila velika so-Eolska slavnost na Opčinah. Vei tedeo pred 4. julijem in ves teden po 4, juli;u je deževalo noč in dan, in samo v nedeljo — krasen poletni dan. Ali ni, kakor, da bi si nebo mislilo: „Stoj, Prešeren je pel, da se vremena Slovencem zjasne, in Prešeren je bil naš lesnik, pesnik od neba poslan, t r^j ga ne ne smemo pustiti na cedilu I In nebo je po-slclo čilim S jkelom najlepši „Nazdar I" — aoičce žarke !
Pt glejmo pri Italijanih. Imeli so n. pr. veliko Blavnoit „Operaie", preprečil jo je dež i prenasli s^ jo na prihodnjo nedeljo ; isto nedeljo je ionela tudi „L?ga Narionbie" svojo slavoost? obe je preprečil dež. Imeli so v Barkovljah dirko plavačev. Prišel je dež in je publika hitreje plavala, nego vsi svetovni plavači. Dne 12. septembra so imeli v Barkovljah dirke veslače?. Ž 3 ob osmi uri se je zbrala vsa eleganca tržaška ob rivjeri, ki je čudila krasen pogled. Jutranje soince se je prijazno smehljalo in vse ie kazalo, da po-■tane slavnost krasna Tu, (o zavratnost 1) ob 10. uri je prišla plcha, da so ljud e kar plavali domov v — tramvaj b.
In glej čudo 1 litega dne je imelo v istih Barkovljah dcuštvo „Adrija" svojo veielico in nikdar se nam ni soince tako prijazno smejalo, kakor tega popoludne. Skoro ce mi je dozdevalo, da vidim nekako škodoželjnost r<a njegDvem obrazu, češ kako imenitno je zjutraj „nafarbalo" Italijane ! 1
In vse druge prireditve slovenske, v Škednju, v Bazovici itd. so vedno imele lepo
lnTnrr rnrrriTrifflTi ri u r i i-n-i t rif
USTREDNI BANKA CESKYCH
ODdDITCI ril PODRUŽNICA v TB3TV
OrUnl I L L Lil :: nmk del poitebosso 3. -
energij' - i /LOGE ia KNJIŽICE 40/°» PREMIJO?E VLOGE i* '"'
»picMAOIJE 11 KAVCIJE
MENJALNICA
'rimu
V Trstu, dne 3. oktobra 1909.
»EDINOST št. 277
«trHQ III
vreme. Pa se mi Slovenci pritožujemo, da nimamo protekcije. Saj vendar vsaj nebo podpira našo sveto st-ar !
Zabaven večer a plesom, ki ga je sinoči priredilo akad. fer. dr. „ Balkan" v Sokolovi drorani je vspel izborno. Udeležba je bila povoljna in bi bila gotovo večja, da ni vladalo ves včerajšnji dan slabo deževno vreme. Vse točke lepo izbranega programa so se izvajale precizno, zlaiti so ugajali okteti in komična opera „Iz dijaških let". Tudi gosp. Miknletič je žel za svojo z dobrimi dovtipi „zabeljeno klobasarijo" buren aplavz. Po zabavi se je razvil živahen ples.
„Kmetijska družba za Trat in okolico" naznanja svojim udom, da so dofila naročena zelfnjadna jesenska semena. Vsaki ud, ki je plačal letnino, dobi brezplačno dovoljno porcijo teh semen in sicer za sedaj: dveh vr*ti špinače, d?eh vrsti motovilca in ene vrste salarišča. Og a siti se ie takoj v drnžbini pisarni v ul. (šralatti 12.-II. od 10. do II. predpoldne.
Ob tej priliki se naznanja dalje, da ima družba na razpolego za svoje ude še nek3j „Petrine", to je mazila za drevesne pasove proti mrčesu, imenovanemu „pedic".
Zanimiva telurlčna prikazen. Poveljnik parnika „Luna" Svobodne avstrijske mornarice, kapitan Ferdinand Biudič, ki je dospel včeraj z;utraj iz Angleškega v naše prista nišče, je povedal, ko oe je parnik dne 22. septembra ob 8'30 nahajal štiri milje daleč od pristanišča Melito di Porto Salvo (okrajni južni rt Italije), so on in moštvo začuli močan potresni sunek približno petih sekand.
Morje, ki je bilo mirno, je naenkrat zavrelo. Močno guganje parnika je prestrašilo osobje na njem. škode ni bilo nobene.
Zahvala. Iz Bazovice smo prejeli: Dostojno imo proslavili spomin nepozabnega so-va&čana našega H. Ražma. Dolžnost nas veže, da se najakreseje zahvalimo vsem, ki so pripomogli k povzdigi te za n&s nepozabne slav-nosti.
Iz dna srca izrekamo zahvalo: gg. poslancem, posebej še g. d.ru Rybaru na krasnem govoru, č. gospodu župe-upravitelj u Soncu na spremstvu, društvoma „Zastava" iz Lonjerja in „Adrija" iz Barkoveli, ki sta prihiteli izkazat nam veliko ljubav, domaČemu pevskemu društvu „Lipr" in ie posebej njega predsedniku g. Vinku Škrjancu ia pe-vodji g. G o r k i č u, ki ct2 se mnogo trudila v blagi in vzvišeni namen,
Hralo izrekamo dalje kamenoseškemu mojstru g. Josipu Čufarju ni prekrasnem delu.
Hvala slednjič vsem milim bratom iz mesta in okolice na lepih izkaznih hvaležnosti do pokojnika in stsm — bratske simpatije do nas Bazo»cev.
Vsaki po svoji močil Prejeli smo: Pod tem se^ina in pomembnim geslom je podarila (kakor sem čital, v „Edinosti") tvrdka Malnič in sin iz Ročinja za obrambeni sklad K 50. Svota ni bog ve kaj, a geslo to mora privabiti mncgo svet in svotic v pomoč in podporo naši narodni stvari! Zganite se, slovenski trgovci, obrtniki in vsi, ki še niste priskočili na pomoč naši ohrambeni trdnjavi. V „Trgovsko-obrtni zadrugi* v ul. S. Fran-cesco št. 2 «e vsprejema vsaki, tudi najmanjši prispevek za ohrambeni sklad.
Danes torej v „Konsumno društvo v Bojan, kjer se vrši toliko pričakovana vinska trgatev ob vsakem vremenu ob 4. uri pop.
Po dokončani „trgatvi" bo dana prilika „tatovom" slediti sledečemu vsporedu:
!• *** .Dalmatinski Čajkaš", dvospev, tenor g. Jež, bariton g. M. Sila se sprem-ljevanem glasovirja. — 2. Dav. Jenko: „Na tujih tleh", ženski dvospev se spremlievanjem tamburaškega zbora. — 3. *** „Pogled v nedolžno oko", možki oimerospev. — 4. H. Satner: „O nevihti", veliki mešani zbor, poje društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba. — 5. V. Parma: Izvadek iz narodne igre „Rokovnja-či", mešani zbor se samospevom soprana gospe Josipović-Pahor. — 6. Skroup: „Staro-česka", izvajata možki zbor glasbenega društva „Trst" in „Ilirija". Ples.
Vinska trgatev v Sv. Križu začne dne 11. oktobra. Grozdje je prav dobro dczorelo in je lepo. Pridelek bo kvantitativno precej obilen, kvalitativno pa izvrsten. Bo dobra kapljica letos.
Od sv. Marije Magdalene spodnje. — V
gostilni konsumnega društva na Kolonkovcu št. 515 priredita povodom prevzetja krčme „Konsumnega društva" pri sv. M. M. spodnji po novem to čaj u društva „Slava" in t&mb. zbor „Domovina" danes v nedeljo pcp. ob 5. uri zanimiv koncert, na kateri vabita slavno občinstvo.
Danes v prijetne Barkevlja na vrtno veselico, ki jo priredi pevski zbor bratovščine sr. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu s krasnim in različaim vsporedom. Na vsporedu so godba, petje, šaljiva tombola, Šaljiva pošta in ganljivi »olo-prizor gospoda Potrato, člena „Dramatičnega društva". Pevski zbor nam obeta podati obilo humoristične io duševne zabave.
Vsaki zavedni Slovenec, ki mu je mari, j da se glasi v Trstu slovensko petje, pohiti danes v Barko vije, da s tem gmotno pomore pevskemu zboru ter ga navduši k nadaljnemu delu.
DANES se vrši v gostilni „Novega kons. društva' v Barko»1;ah koncert na katerem
sodelu e sv. Itansku godba. Začetek ob 4. uri pop. Vstop prost.
Dežnik je odnesel oziroma zamenjal nekdo sinoči v garderobi „Sokola" med telovadbo ženskega naraščaja. Dotičnika prosimo, da ta dežnik nemudoma prinese v naie uredništvo. _
Tržaška mala kronika.
Drzen in nasilen tat. — Ko se je dninar
Leopold Weisr, stanujoč v nI. Industria št. 53, predsinočnjem ob 12. uri vračal domov, je zasačil dva lopova, ki sta skušala ulomiti vrata stanovanja Josipine vd. Biancbi, stanujoče v isti hiSi.
Tatova sta jo takoj popihnila; Weiss jo je pa mahnil za njima«
Vpokojeni redar Fran Juri Se vid, ki je prihajal v nasprotni smeri, je zaprl pot enemu tatov, da bi ga ustavil. Tat pa je brž pobral kamen, zalučal ga proti njemu in ga ranil na desni roki. Ali tatu so spoznali in včeraj zjutraj aretirali. Imenike se Josip Venier, star 28 let, mehanik. O drugem tata ni duha ni sluha.
SLOVANI ! P°dPiraite **mo "»"d™ podjetje S[Q\JflfjJ J
KNJIGARNO in PAPIRNICO
JOSIP GORENJCA, Trst, ul. Oaldlrloo 40.
Skladišče kož
vsah vrst Irae b barvaas, vsah vrst: ramen« In čnt za čevljarje In setNarie i iavnlco gornjih delov čevljev (tomajs). Tele* kaže črne In ramene (Bokskalb). VaNHa m$ kolje vrsto za barvane - - -vse kraje Mete
GIACOMO
Trst,nLCasersm II [petoj kavane SeefataO
ms (Masama;, v tesna ajp •vane čevlja. Nnrečbe as Izvririe lota« ta Ufn
FREOMJM dll
Čudovito nizke cene s-:
đvokoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo
poprave.vpri Batjelu, Gorica
Stolna ulica 3—4.
Prodaja tudi na obroka. - Ceniki franko.
| A rt uro Modricky
Prodajslnloa siasfsk ornega blaga In drobnih predmetov, Trst, olica Belvedere 32
NotI dohodi za pomlad ao sezono. Perkal, zeflr, s a ti m beli Id barrtnl batist, Perilo na meter dvojne iirokoeti kakor tudi za rjuhe 156il0d. Izbera molkih ln ženskih ■raje, ovratnikov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic.
Moderci, nosni robci, maje, trllž.
Moiki in otroški slamniki, rokovice, nogovlce in čipke
Delni ki ia bombaževi ne in svile. Zavese iz blaga in čipk. ter velika izbera drobnih predmetov.
A. Jerkic
Znamke sumljive provenijence. — Naše
včerajšnje poročilo pod tem naslovom nam je popraviti, da je bilo le pet znamk in ne cel omot, Omenjena ženska je bila zaslišana ca polici.i in potem takoj izpufičene.
Žalostno poglavje o uzgoji vajencev. — Ubojstvo dečka. Včeraj ob I. uri po noči so spremiti v bolnišnico petnajstletnega Josipa Žiric iz Velikega Doba, vajenca pri peku Ivanu Fcrfolja, ki ima pekarno v ul. Gtiulia št. 71. Mislilo se je, da ima dečko vnetje slepega čreva. Eo so ga pa zdravniki preiskali, so konstatirali, da tema ni tako, marveč da mu je počilo neko črevo. Vpraiali so ga, kako da je dobil tako poikodbo. Deček najprej ni hotel odgovarjati, ali slednjič je priznal, da ga je gospedar pred Štirimi doevi radi malenkostnega pregreška vdaril po trebuhu z debelim železnim drogom, s kakor-Šojim netijo rganj v peči. Naznanili so to takoj verdelskim policijskemu komisarijatu, cd koder se je podal v bolnišnico višji komisar dr. Mlekuš. Istemu je ub"gi fant potrdil izjavo, podano zdravnikom. Š j tekom noči je bil pak Fezfolja aretiran in stavljen ca razpolago deželnega sodišča.
TJHogemu Živicu pa ni bilo več nikake pomoči. Ž3 včeraj zjutraj ob 8. uri je revček i Trst. ulica Belvedere 24. Trst
preminul.
Med kočljaži, Predvčerajšnjem ob 6. uri j	ZALOGA
popoludne je koči;až javnega fijakerja št. 136 Angel Forestac, vozil dva tujca s itrga Pon-teroflto na trg S. fliovanni. Blizu cerkve sv. Antena novega ga je hotel prt ki te ti Emilij i Zupančič s kočijo St, 272. Foreitan je za to začel s svojo kočijo uprav križati pred dragim ter mu je zapiral pot. Eo sta pri vozila do t'fa S. Giovanni, je Foreitan zahteval cd Zupančiča pojasnila za njegovo ravnanje ali poslednji je trikrat zamahnil z bičem preti njemu, in ranil celo nekega pasa-žirja. Prišlo je tedaj do pretepa, ki je privabil mnogo občinstva. Forestan je naenkrat zagnal svojega konja v divji beg po ulici Gaserma in s tem stavil paiante v nevarnost. Oba kočijaža bosta morala odgovarjati pred sodiSčem.
Loterijske Številke, izžrebane dne 2. oktobra:
Dunaj	6 22 83 23 66
Gradec	45 62 70 78 1
Temneratnra včeraj ob 2. uri popolndne -h 19® C. — Vreme včeraj: dež.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno in deževno. — Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku slabo, potem počasno boljSanje.
Neva prodajalnlca ur In dragoeenastl
Car. BUCHE
(ex drug Drag. Vekjeta)
OOBSO itev. 36 —
luirid miiiH malti lui tuji?.
S« jat! Izbor zlata nI n«, srebra In«, dragocenosti m žepnih ur. Kupuj« In zmanjuj* staro zlito ( lu srebro z novimi predmeti. — Sprejema j [ narstte In popravlja vsakovrstno, srebrn t««
gM 2epn« ore. WfV Ooao smsrss.
---------------- ---- ■ -
Kislo zelje
repa s Kranjske
v vseh letnih dobah v zalogi
3osipa Dolčič, Trst
nlici Sorgente 7. - Telef. 1465-
ANTON MIHELIC:
WKM trgovec z jestvlnami
Rojan št. 8 (pred cerkvijo)
Priporoča svojo bogato z najboljšim blagom vsaka vrate PRESKRBLJENO TRGO-VIS0. Na razpolago Ima najboljša vrste Kavo, testenine, olje,mineralne vOde, vino ln pivo v buteljkah Itd.
Cene smerne. Postrežba točna
kož in usnja,
potrebščin za čevljarje v veliki izberi po zmernih cenah«
Oglate treba aaslovljatl na Inseratal oddelek „Edlneatf"
u
Strnchel t 3eritsch
Trat, Piassa Nnova
--vogral ulica S. Caterlna

Uolne, fusfanii, Uolnene
in prešite odeje ter kožuhovine.


Mar. delav. organizacija
Danes, dne 3. oktobra.
ob 10, uri pređpolnđne: Javen sbod v Bojanu. — Ersj : „Konsumno đruitvo" pri cerkvi.
Pozor tovariSit Danes zvečer je v tržaškem .Nar. Domu" otvoritvena predstava slovenskega gledališča. Odboru N. D. O. se je posrečilo doseči za člane N. D. O. znatne udobnosti, ki presegajo one katere so člani N. D. O. uživali do sedaj. Te le udobnosti obstojajo v sledečem: 1. člani N. D. O. plačujejo kot vstopnico v pritličje mesto 1 K samo 60 vinar, a na galerijo mesto 70 vin. samo 50 vin.f tedaj imajo v pritličju 40°l0, a na galeriji 30°/o popusta;
2. člani N. D. 0. vdobivajo vstopnice v društvenih prostorih (ul. Lavatoio št. l/I.) vsaki teden od petka naprej a na večer predstave pol ure pred začetkom predstave v veži „Nar. Doma" kjer bo pri posebni mizi prodajal vstopnice član društvenega urada.
Poživljamo tedaj vse tovariše, naj se v kolikor mogoče velikem številu vdeležijo jutrajšnje in sploh vseh nadaljnih predstav slovenskega gledališča, katerega letošnji odbor si prizadevlja postaviti slovensko gledališče na popolaoma demokratično stališče ter napraviti iz istega ljudsko gledališče v pravem pomenu besede.
Umetni zobje
FlemMreaJs zebev.
Izdiranje zobov brei n ■ vsake bolečim
v zobozdravniškem kabinetu
DrJ.Čermak ing.Čustfii^
TR.8T
oHm 4.Ha Cinru *tev. «3, IL m«.
GIUSEPPE TABOURET
inžener in pooblaščeni civilni geometer
Trst, ulica degli Armeni 16
sprejema izdelovanje načrtov in delitve zemljišč, kakor tudi likvidacije, cenitve, nadzorovanja in oddaje del kakor tudi proračune.
I JLlXU»JMl
Zoboidravnlk dunajske poliklinike
izdiranje brez bolečin
PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zlatemu.
CENE ZMERNE. Via Barriera veoohia Štev. 33
TSUETOV it*«
I70*
EUGENIO VENUTI
Prodajalnica pohištva in ma-nifakturnega blaga
(zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke.
Crst, piazza S. Caterlna št. 3.
I. nadstropje.
Pozor! HI. LEVI Pozor!
Trst - Via della Beccherie 22, vrata št. 13
Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke In
> Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom.
1
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu in cenj. odjemalcem, da se je odprla 4. septembra v ulici Giosuč Carducci 15 (nova palača Covacich)
lastnega izdelka in najzanesljivejših tovarn tuzemstva in inozemstva.
V tej prodajalnici bo lahko kupilo P. N. občinstvo čevlje garantirane kvalitete največje elegance in po najzmernejih cenah.
Udani JOSIP 8CUBICH.
Priporočamo našim gospodinjam
KOLINSKO CIKORIJO.
Krojaćnica za civilne in vojaške obleke ter monture avstrijskega Lloyd» taHM^MMM kakor tudi vsake uniforme mrnfmmmmamtm—amm
ANTON GR0SSER • Trst, Corso 21, II. n.
s bogato zalogo narodnega in tujega (angleSkega) blaga zadnje novosr\ Perfektni kroji, a—Cene jako zmerne.
%
Stran IV
„EDINOST" St. 277
V Trstu, dne 3. oktobra 1909
HOTEL BALKAIV
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji CENE ZMERNE. •• POČKAJ & KOGL.
HOTEL BALKAN
J
Kaj je £egion?
; J K REPLJ U J 0 Č1Ž E L U DAČN I ELI Sir F
lOKREPLJUJUCI ZELUDflČNl El Glavni zastopnik za Trst, Istro ta Goriško.
Virgilio Gallico
TRST, via Glulia št. 17. — Telefon 1979.
Moja pred štiridesdtimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi v Trstu odlikovana
tovarna sodov
Evr&uje naroČbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vine Špirit, likere, tropinovec, olje, elivovec, maraSkin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne boiim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike
Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44
TRST, ul. Cavana 2
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna h nadom.
Jrst, crg ponterosso št. 7
— blizu vodnjaka. ——
Prodaja porcelana
stekla, ponev Iz litega železa, žlic Ic vilic, drobnih predmetov in igrač. Krte-fclce In metle iz siarne in žime. Glavniki, torbe za nakupovanje, listnice in mo-šnjiČki. vse po najzmornejšlh cenah.
T V D K A
y4doii Kostoris
■klad.šče oblek za zneske in dedke
Trst, via S, Giovanni 16, I. n.
(zraven Restavracije CooperatiTa ex Haeker)
prodaja na mesečne ali tedenske obrobi obleke in površnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše eene. POZOR i Skladišče ni v pritlijču ampak v prvčm na d o trop j u
Za one, ki stanujejo v bližini — kolodvora jnžna železnice. —
Odprla se je v ulici Benvenuto Cellini (vogal ulice Carlo Ghega)
nova mesnica E. Coecilia
kjer najde P. N. občinstvo naJ^oljSe vrate volo70kega mesa, tolminske teletine, janjčka, poulards znane tvrdke SIMON JANU v Gradcu, osoljenih In okajenih Jezikov In razno-
^ceneram H Specijaliteta: Graško meso.
V tej mesnici posvečalo se bo posebno pažnjo higijeni.
Jlova moda za jesensko sezono
4L	tis
Zrgovina za moderno blago trgovski 3om v gorici
a*
JComespun
Cybelin Drap. Se Dam
sv. Mar. 3Ia?d. Zgornja št. P. 3
vogal nlice deli' Iatria, blizo Sol
dobi ee VELIKA IZ BERA KRAMENLT, BABV, 8D»
ŽEBUEV. PETROLEJA, 9tw£iln! prMCfc s« pitanju svloj, Krav, JtonJ, itd. lak S>r. Tlil.KoaZV-J«. v I0ubL**iil. Prodal* n» drcbiift 1* Jsbalc
Mnog© denarja :
zaslužijo oni trgovci in kupovalci. ki kupujejo ceno perilo pii tvrdki
V. BULTAS Nasl. Plzen
Uzorci se pošljejo po poštnem povzetju.
Pekarni in slaščičarn; .......?
BIAGIO MADOM, TRST
nI. Ghep št. 7 in ul. Caserma št. 12
sta preskrbljeni s sve im kruhom 4-kra! na dan, kakor tudi s slaščicami in sladkimi prepečenci prve vrste. FOSTREŽBA NA DOM

o
a*

--^SS^jj^^g^^^

Interesantna !! NOVOST!!
Nenavadno presenečenje.
Artomatičao vžigalo
„REGENT".
Žepno kresilo in istočasno žepna svetilka.
Jato elegantno in praktično. Navadno uporabljanje z 1 roko.
I enim pritiskom oganl In luč.
prva slovenska zaloga in tovarna pohištva
Andrej Jug, Trst
CEKE BREZ IOKIU&ENCE. ulica sv. Lucije it. 18 (za dež. sodiščem) SVOJI I STOJIM!


Cena z opisom vred : 1 komati K 3 3 1 ; i komadi K 7.75 ; 6 komadov K 15"—; 12 komador IC i7 —. Poltaine proste poSiljatve, ako se pošlje denar naprej ali pa po porretjn.
DUNAJ, V. Leitgebgasse *tev 7 i III.
ALOIS SCHAUMAlir!
PO POVZETJD STANE 30 STOTIN K V K C.
JV	cf
Artistični zavod za izdelovanje
oooo»°o klišej ev o°o.°oo°o
po raznih fotomehaničnih zistemih
Visentin & Daris
Trst, ulica S. Nicolo št. 34
TELEFON ax-i8 v
ĐO^ODi. V dobroznani prodajalnici oblek
Alla citta di Tri©st&, Trst ^SK«;
Velika izbera moških oblek od K 14 do 44-, deških od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga ta- ln inozemskega blaga za
obleke po meri, ki Be Izvršujejo v lastni deialniei. Specijaliteta hlać, jop in srajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah. ——————
, citta di Trieste" Trst, ul. G. Carduc J 40 (prej Torre ate)
HMBHfflB E
Caro & Jeliinek
Družba z omejenim poroštvom Internacij on aino prevašanjo in selitve
—--na vse kraje — — —
s posebnimi zaprtimi vozovi.
. JJ^O-JJac
■aMMBB
KOVA MESMCA K^r?
prve vrste, kakor tuli praško meso, najfineje telečje in jančje, kokoši, vampe in osoljeni jeziki. — Vse po zmernejših cenah.	— - -	——	Udani Q. so vrano.


hbbobsscskksss Tvrdka vstanovljena leta 1877. macaiMBnt*
Schnabl & 0° Succ. - Trst
(Inženir G. Franc & J. Kra.;z) Urad: ulica Micolo Mackiavelli št. 32.
Skladišča: ulica Gioachino Rossini.
Jrst - Ulica Carra3ori 15-Trst.
Zaloga izgotovljenih oblek In — manifakturnega blsga ■
MOIBO
OO Preseljena iz Barriere št. 33 00,
vul. deinstriaštev. 8 (Sy. Jakob)
Velika izbera moSkih, dedkih ia otroSkih o-bl. k. Zaloga blai;a za obloke po tneri. Srajce Bpoilnje hlače, nogovice, pletenine, ovratniki Eapesiuiki, ovratnicđ itd. itd. t bogati izberi.
Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd.
Specijaliteta: hiace za delavce. Vse po naj zmernejših cenah.
tšS* -jr

J"3"
Clđ
tmelli Raubaa::
Trst, uiica Carducci 14 (oroj Torronto) _ Zaloga ustrojenih kož. —=——
Velita izbera potrebščia za čavljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
Naslov sa bnzojavke:
.Universum" —Trst
I
Telefona:
urad: št 14-09. — Skladišče: št 61.
Prodajajo po zmernih cenah:
Sesaljke za vino in vodo na transmisijo In na roko. Cevi vsake vrste za napeljavo vode, plina in pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad
za Izdelovanje In oskrblienje vsakovrstnih strojev za obrt
---Ceniki s&stonj.---
iii k Co.
Hova in bogata zaloga usskovrsfnegza
v
Spalno ln jedilno *obe na is^ero, Najnovejši uzorci.
Trst, ¥ia dei Rettori št. I
Telefon St. 71 Romano iV
RESTAURACIJA
JPASSEGIO SANT' AN DRE A it. 36
Toči izvrstno pivo vino I. vrste. Dobra knhlnja. Velik«
dvorana In posebna C CvfnilOf bival lastnik gostil, soba za društva .*. I - LIJUVCl ,.ALLA STELLA"
„flOLl AHT1CH1 CflHPI ELISI":: TR
MIH III I II I' IIII
V Trstu, dne 3. oktobra 1909
„EDINOST" št. 277
Stran V
Odlomki kopališčnega romana.
Iz češčine preložil Milko Sila.
V Ostende, v začetku junija.
Dragi mož ! Tri tisoče frankov sem pravočasno prejela ; srčna hvala ! Iz pisma je razvidno, da se ti je zdela zahtevana svota nekoliko prevelikaf ampak ti pozabljaš popolnoma, da morava ravno sedaj, ko je najina Stana na poti, da postane nevesta, kazati svetu, da smo bogati.
Da, ljubi mož, često je notranja sreča odvisna od malega zunanjega leska.
Najina hči je očarala barona Aladarja in vsaki trenotek pričakujem, da se odloči. Upam, da se to zgodi, ko pride Stanina toaleta iz Pariza, v kateri bo prav gotovo nedosegljiva, llačun bo seveda nekolike večji, ampak saj bo to poslednji, izredni dar, ki ga pokloniva najini hčerki.
Sobarica Olga trdi, da je biroa iz dobre rodbine; ona je služila, predno je prišla k nam, pri nekem magnatu, ki je poznal baronovo rodbino in jo je hvalil, da je nezadolžena. Drugače dobiš na borzi najzanesljivejše podatke; ako bi pa slednjič imel kak majhen dolg, no, kateri pleinenitaš pa je dane3 brez dolga ? !
Lahko tako-le malo zineš pri sorodnikih o sreči naše Stane ; posebno teti Emi povej to tako bolj strupeno, ker je vedno govorila, <ia čakamo kakega baron', ki pride po Stano.
No in. . res je prišel!
Ce bi me prav nič drugega ne veselilo; samo ta zavest, da b:de Stana baronica, mi dobro dene.
Le podvizaj se, da dobiš čimprej kak red ali naslov ! Kaj misliš, ali bi imponiralo baronu, če bi kupil avtomobil ? Mene bi tudi lehko presenetil z malim darilcem, bi vsaj nekaj raprezentirala. Novi čeveljčki bi se mi izvrstno podali. Predlanskim si jih kupil tisti baletki, vem to zelo dobro, ampak odpuščam ti z kaj danes mislim le na srečo najine Stane.
* *
*
P red rs ga Ivanka ! Od ta krst, ko sem ti naposled pis la, se je pri meni spremenilo marsikaj, tako, da res ne vem, kako bi začela. Pisati ti hočem v obliki romana.
Torej : Ime mu je Aladar in je baron. Seznanila sva se... ah, kakor se seznanjajo mladi ljudje. V vlaku, na poti v Ostende. Najprvo samo tako z očmi, potem z nasmehom, in na to sva S9 predstavila. Mami so kar žarela lica, ko je slišala, da je baron.
Zelo lep je in uljuđen, ima silne brke in Črne oči. Vedno sem si predstavljala barone nekoliko izžite in blazirane, ampak on ni tak. Vsaj naša Olga, saj jo poznaš, je prepričana, da bom z njim srečna. Ne vem, zakaj tako sodi, ampak ona pozna možke. Ona je tudi najin postiljon d' amour in zelo hvali barona; daja jej znatno odškodnino za njene usluge. Seveda, baron si misli, di ne čita njegovih ljubavnih pisem nihče drug nego jaz sama. Ko bi vedel, da prihajajo najprej — mami v cenzuro !
Ampak piše dostojno in si niti na sestankih ne dovoljuje nikakih zaupnosti j. Ti ves, da bi jaz tega tudi n^ trpela.
Mama up3, da se še v Ostende zaročiva in mi je naroČila iz Pariza kraBno toaleto.
Postati nevesta, draga Ivanka, velja mnogo denarja in vem, da papa precej nerad odpira svojo blagajna. Ampak ko bom baronica, bo moral najbrže globoko poseči, zakaj, kakor ti je znano, imajo baroni različne dolžnosti, ki se ob taki priliki, kakor je svatba, urejajo.
Najbrže vprašuješ, če imam rada Aladarja ? Za sedaj ti ne morem reči ničesar drugega, nego da mi je všeč; ljubezen pride potem sama ob sebi. Citala sem to v nekem romanu in mislim, da bo tudi pri meni tako. Morda veš Blučajno,. koliko stožcev ima baronska kronica ? Pet ali šest ?
* * *
Dragi Karlo! Že davno sem ti hotel pisati, ampak dokler sem bil v Ostende, ni < mi bilo možno. Sedaj v Parizu, imam nekaj več časa, seveda v kolikor mi dovoljuje žena. Ne vstraši se te besede — da, oženil ; sem se in do sedaj — četudi že teden oženjen — gem popolnoma srečen. Moja ženitev je messaliance, kar te najbrže ne pre-seneta.
Torej : seznanil sem se z rodbino ne-kekega bankirja. Pravzaprav z njegovo hčerjo Stano in gospo materjo. Saj veš, kako taki ljudje gledajo na nas. Vsi srečni so, če govori baron z njimi. Takoj v prvem tre-notku sem videl stari v očeh, da išče v Ostende Stani ženina. Ob dandanašnjem pomanjkanju mož je to nekaj naravnega. Dru-
gace je Stana zelo lepa in elegantna dama, za svoja leta čudno naivna in neizkušena.
Kakor veš, sem šel v Ođtende samo tako, da bi uhil čas, ne pa da bi se ženil. Ampak zgodi se, česar Človek ne more slutiti. Zabaval sem se s Stano popolnoma dostojno. Potem je sledil rendez-vous in nekaj dopisovanja za hrbtom gospe matere. Pisma je prinašala k meni sobarica Olga, izvrstno, pikantno dekle. In razumno, Karlo ...no, saj ti veš.
Povedala mi je zaupljivo vse o ban-kirjevi rodbini, tudi to, kako skrbijo za moje finančne razmere, in tudi to, da ima Stana par ponarejenih zobčkov in sto tisoč dote. Meni ni bilo nič zaradi teh zobov, saj me poznaš, Ha rad marsikaj spregledavam in drugače imam pa sam celo ponarejeno ozobje. Vse je šlo normalno naprej ; Olga je hodila k meni, tudi takrat, ko ni prinašala korespondence. Znamenito dekle.
In tako sem se torej oženil in kakor sem ti pisal, sem popolnoma zadovoljen. Moja žena se je vedno sukala med višjimi krogi, zna se vesti... kadar jo zagledaš, boš preseneč n. Kaj pa ti? Se vedao neoženjen? Poljublja te tvoj Aladar.
Apropos ! Skoro bi bil pozabil: Moja ženka se imenuje — Olga, in ne Stana!
Ločniška furlanščina
Iz naslednjega dvogovora se sp znava, kaka mešanica se govori v Ločniku ; slično se govori po vsej Furlaniji in tudi ono stran meje. To narečje dokazuje jasno, da je bil nekdaj ves ta okraj slovenski in da furlanskemu jeziku primanjkuje izrazov za konkretne predmete in nazore. Ako se za te rabi italijanski izraz, ga ljudstvo ne umeje. Razprto tiskane besede so čisto slovenske, le včasih s furlansko končnico.
Luci a Medveščik, vegnind dal Bobov-grob, scontra in tal G o r a n j i k o n e c viein al f a r o v ž so comari Maria Ličnik, che iusta tornava dallis G1 i n i š pel D o 1 a-nji konec. Cun dut chel che scomenzava za il mrak, mettin i u duttido3 I13 k o š -piš fattis di sarabota, si sintin sot la lipa che cress cussl košato e — senza curasi del chiant dei škeržakš e dellis boŽjiš krotiš — scomenzin lis dos fern-minuzzis il seguint diseors :
Lucia: Lr^fč, no podi Ia avant. Soi stada in tella Ovčica e in tal Sončnik a fa un po di iarba. Ma ce iarba; no cress altri che slak e robida.
Maria : Po si si; e di plui chist. sacch che brusa dut. La me blava in tellis D o -1 i n c i š e il me komper in tella P o d e r -ti j a za no si comedin plui. Ce ansda ehiativa che varin, puoris no ! Diset mo, ce veso che sesD cussi svoiada? Vi viodevi za quan«l che vegniviso iCl dalla Sveta Trojica.
Lucia: Ce uareso che us disi; si iS. sempri cun ce Ecombatti, che propi devin duli li* pl j u č iš. Chialet ca, iai chiolt su un pugn di m a d r i a l c a, di t r i p o j e, di jer ma n e c, dos fojis di križic e ancLia dos di bazga pel me Toni che sta poc ben.
Maria : Diseso per da bon ? Lu iai vio dut io ier 1' altri cun chel b r i c che ia comprat il pušpan del podestat. Anzi il b r i c iara plen come un m e k, e ancliia a chel božjijob di uestri marit ia petati un poc in tai zenoi. E cumo, ce i manehia ?
Lucia: O moj Bog! us conti la ve-ritat. Altra di lavorava in tal nestri chiamp dongia la cesta. Ia un moment si sint ale beci\ in ta copa e met euelt la man parsora. Crodeva che fos3 una s i m e 1 a, ma iara un s e r š e n dei plui grues. Appena che i a tirat fur il velen, ia mettut su il f a u č ; e dopo si ia grattat in poc masiia e C03st si ia fatti un brutt ž u j. Ma za un mal no vegn mai sol. Quand che tornava a chiasa pal D o -lanji konec chiata il me Pauli che, vegnind dalla scuela, zuiava par strada cun Pieri del me višin. Chists tuessins vevin in man una p e n z a che ian chiapada in tellis S težiš, e, podeso crodi, anehia un sle-p i č che Pieri ia chiapat sot ches j e 1 š i š dongia il P a t o k. II me marit clama il Pauli e lu manda a chiasa a chioli la matika per menasila cun lui. Ma ce, che kud ob a no ia uarut ubbidi. Allora il me Toni i du una za uho e duggi doj la filin viars il Sveti P eter.
In che di iai fat un quattri k 1 e b š di pan e justa distudavi T o m e 1 o, quand che mi viodi torna a chiasa il me Paub*. II frut veva fam, perceche no ia vut altri che una crosta di pan che ia dati la so ava ; la puora viela Yh restada škerba e no ia po-dut mangialu. II fi mi domanda un po" di
Dalje na 8. strani.
Odprla se le u ulici Vinc. Belllnl 13 (zraven novega sv. Antona)
: zaloga niuiiiif. blaga:
DE ANGELI & REBER (PREJ AGENTI PRI TVRDKI SERAFINI)
Preskrbljena je z bogato izbero perila, pletenin, blaga za ženske obleke, čipk, raznih potrebščin, kakor tudi drobnih predmetov po jako zmernih cenah.	Postrežba točna.
™k,a A. TOSORATT!
TRST, ulica Malcanton štev. 6
in podružnica Piazza Gianbattista Vico št. 2 po jako zmernih cenah
ze/ir angleških i» narodnih tovarn.
Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tkanine. Zavese, preproge, trliž, volna in žima za pernice, >akor tudi drobne predmete.
O. Rossit
TRST, Ulica Nuova št. 5.
ZALOGA
MANUFAKTURNEGA BLIGA S PRODAJO NA DROBNO IN DEBELO
kakor tudi platna, perila, fuštanja, lawn-
tennis, robcev, pletenin itd.
Cene da se ni bati konkurenca.
Pošiijatve na deželo. Uzorci zastonj in poštnine prosti
U F. Hormann, Trst
ulica Siosue Carducci 20, Trst
Ve ika zaloga st?klenih šip ter nasadnih in dvojnih zrcal. Krirali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, prevlačenja h steklom, verande itd.	—
X
M
X *
Zal? ga? el j sravb. podjetnikov
Prodajalca Vmcenc-a Pibrouz
Trst, ulica Poate nuovo Stav. 3, Trat
VELIKA IZBERA HIŠNIH IN KUHINJSKIH POTREBŠČIN. H
Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika kbera <3 <3 <3 predmetov, pripravnih za darove. £> O O
Ledanice, kopžnje itd. po jako zmernih cenah
Oglase treba nastavljati na inseratni oddelek „Edinosti"
najboljšega sistema, železne blagajne, stavb, potrebščine mline in stikalnice za grozdje in sadje in vso drugo že-Ieznino dobavlja ^	po najnižjih cenah =====
FR. STUPICA
V LJUBLJANI — Mar je Terezije cesta 1 — v LJUBLJANI
AMERIK. ZOBOZDRAVNIK
TI
Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17
od 9—1, 3—6	od 9—1, 3—6
Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah.
UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploSčico ali brez nje po amerikan. zisternu in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ah aluminija.
Izdiranje zobov brez vsake bolečine.
Reguliranje slabo zraslih zobov.
12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku.

za bolelme in rekonvalescent©
Provzroča volja do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojaeitu
Odlikovano z 22 kolajnami na raznili razstavah in z nad 6000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okus. H	WST Izborni okus
Lekarna SerraVallo - Trst
'živnostenska banka pro Čechy a Rftoravu - (Obrtna banka za Češko in Moravsko)
___ -	_	...	« __ix 4A nstiaono leto 1868.
Ustanovno leto 1E68. Menjalnica: Via Nnova štev. 29. Podružnica V Trstu. Bančni prostori : Via S. NiooU.30
CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, L Herrengasse 12, v BrnU, Bu^jejovicib, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, ProstSjovu in Taboru. — CENT
OstaaoTiio leto 1868.
v PRAGI.
KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPIRJE, VALUTE IN D1VIZE - -
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA -. - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH......
Akcijski kapital: K 80,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi približno 10,000.000. — Brzojavi: Živnostensk£, Trat _ TELEFON: 21-57 -
IIAaiIma «1iui«Iaiii(mIii • 40/0 vložne knjižica Živaost. baoke
USuDIlO ODreSIOvDlUB • 41/2 0/0	Žlvnoate. banke
— - ------------5V2 o/o delnice Žlvnoatenaka banke
jg^žV-r - * ■■■————
, U<Ulif A. *UJVVj V T	---*
ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA
. . Tekoči računi in r«8uni n« bančni žiro. -8tavbot krediti. - krediti proti
____dokumentom vkrcanja. - - -
Stran VI
»EDINOST« št. 277
V Trstu, 3. oktobra 1909
Sprejema zavarovanja človeškega živjela po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na dozi vetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
„Sli A VIJ A"
vzajemno zavarovalna banka v PRAGI Rez. fondi: 44,437.036 01 K. Izplačane odškod. in kapitalije 98,323.486-35
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naša države x vseskozi slovansko- narodno upravo.
7sa pojasnila daje generalni zastop v Cjnbijani čigar pisarne so t lastnej tiančnej Hiši-
: Velita izbera iM za moške in otroke :
SPECIJALITETA.: Površniki, paietct, jopiči, hlače in kostumi.
ignaz Potocnig - Trst
ulica Riborgo — Vogal u.ice Beccherie.
IZBERA OVRATNIC. Dežniki za gospode i?i gospe.
Velika izbera Blaga za možke obleke.
Izvršujejo se naročita po meri in po zmsrnih cenah.
f!Si


Nova prodajal mca ur ;
liGRBERT MCfiTIGSLl
TRST. - Ui. Kuova 41. - TRST
(Palača Satem). Navadne, zlato, srebrne is ko vinaste ure. Specijaliteta troao metrov regolatoijev i. t. d. z g» rancijo.
Poprave se izvršujejo naj na tančnejše. Stenske ure b« pride ponje na dom ter se jik dostav tja brezplačno.
PEKARNA
Jfielchiore Obersnu
ulica P. L« da Pale strina štev. 4
prodaja sveži kruh
trikrat na dan, Postrežba na dom za družine In Javne lokale
Specijaliteta biškoti lastnega izdelka.
C
se
9
Prodajalnica usnja :
trst, ul. Jftoliao a U en t o 7.
Bogata izbera telečjih barvanlh kož, izbornoga kozjega usnja in francoske teletine kako: tudi tu- In Inozemske krznine
co cenah, da] se nI bati konkurence
Gotov, da me si. občinstvo počasti, biljožirr
udani AG0STIN0 di LIBERTk.

Trsou.-o&rtna zcidrusa u Tritu
via S. Francesco d5 Assisi 2, I. n
kjer je bila prej „Trž. posojil, iri hranilnica". Poštno-hranlJnični račun 74673.	TELEFON 16-04
Spre J oma hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuje
ffla^dS4*' A.	e
.išgzz*	TT
|2 |0
Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po i'60 tednih dobi Kron 300 —
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Daje posojila na razne obroke iu proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. »' Deleži so po K 20 in po S 2
Nadaljna pojasnila se dajejo t uradu med uradnimi uiaml, ki so : ob delavnikih od 9. do 12. dop. In od 3. do 5. pcp.
registrirana zadruga: neomejenim jamsiToa.

TRGOTSKO-OBRTNA ZADRUGA
Zavaruje poslopja in premičnine proti ~ požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne :: ::	namene.	:: ::
Pekarna in slaščičarna
Benedikt- Suban
TEST, ulica Donafco Bra&smante 11 je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke najbolje VTgve. — Svež kruh 5-krat na dan. — POSTREŽBA NA DOM.
- Točne ure
Mio
prodaj«
»*jttSi*dnej«fc in tcjsUrejit j»se-dajalnica v t TRSTU
vis. PanUresss, ogel Nuova $
veugka izbeha
vdrižic, zlatih In sreb;> nih ur, kakor tudi
stenskih ar vsake vrste
SsUtITli Ilt9 JI8la]Sii3 1550.
t
Veliki moderni .v.
/. Kinematograf
ulica Media 40
Eflini t Trstn za sriDlaCne mmk - hlni nmmml
I. prostori 2O stoiink; II. prostori IG atotink
MlRODmNlCA
E. Cociancich
Trst, ulica Ugo Foscolo Fillalka: ulica deli' Industria štev. 668
TELEFON 19-C Zaloga kr&lfonlekfimn, em- izdelanih barv, posebna orfime za illSenJe poda.
PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO.
Podpisani naznanja slav. občinstvu, da je odprl v Trstu, ul. Domen. Rossetti 35 i
Pekarno-slaščičarno |
s prodajo moko
prvih ogrskih mlinov, kakor tudi vina in finih tuzemskih in inozemskih likerjev,
ter raznovrstnih sladčic.
===== Postrežba na dom. j JAKOB JELEN — TRST.
Krčmarji in — - - gostilničarji!
V nI. Giulia št. 16 se je od-prla velika zaloga na drobno, stekla in porcelana, namiznih kozarcev in kozarcev za pivo po Jako nizkih cenah.
Se priporoča udani
Ctnstavo Marco. ■
===== Zobni ambulatorij
HANS-a 8CH
■	prej sodruga =
■KJTS8
---Dr. A. Mittak-a---
ulica della Zonta 7, I. nadstropje.
mr Po neverjetno eisaklB cen&h
ee večkrat fcupuje "blagO	mOBliJ ltl 5 31-C k 6
oblaka. Temu eo lahko izognet, \ aio naročit« LUgo il i -rekfio pri tovarni. Zahtevajte tedaj bre plućno j> Ij.itev moje
ZiMe jssenskili ia mi nzorcev
Imam v zalogi samo najbol'Se blago zadnjih novosti.
rranzSchmldtJagerndorfl03
Avfltrllskn Šloz.'Ja.
Vsi Slovenci v slovensko trgovino! .*.
V. Doban§clieb: Trst
== ulica Giosue Carducci (I -------
BERITE VSI! ££?T IZREDNA PRILIKA ! -^m
Ker je poletna sezona skoraj končana, ia da napravim prostor za novo blaga za jesensko in zima o sez.no, prodam vse blago, ki se nahaja v skladišča pO j&feCO Z&iŽaaih Cen&h.
Obleke za moške od K 14— naprej I Obleke za otroke od K 2.40 naprej Obleke za dečke od K 12,— naprej | lope za moške od K 2.80 naprej
Vrhu tega vsakovrstne arajoe, spodnje hlade, pletenine, ovratniki, z&pestnllcl itd.
Črni klobuki od Iron 2.2O naprej
Lastni izdelek ! — 10.000 parov delavskih hlač po K 2.20. — Lastaa krojač nlca.
Izgotovljajo se obleke po meri. == Govori se slovensko.
—— V Uobroznani žganjarni
FERDINAND P£
v ulici stfiramar šiv. 1
dobijo se vedno
pristne pijace I. vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec ::
kakor tudi mrzle pijače
frambois, tamarindi in Šemade.
tržaške posojil, in hranilnico
V lastni liiSi.	registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom ::		Telefon št. 952. |
Trst, Plozza Cosermn Z, 1. n. - (Uhod po Slaonlh stopnicah)			
Hranilne vlog^o sprejema od vsakega, Če tudi ni ud in Ji 11 01 jih obrestuje ^^^ i4 |4 JO Rentnl davek od hranilnih -vlog plačuje zavod sam. Vlaga ae lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5*V0—6%, na menjice po 6°/t, na zastave		po 5in na amortlzaoijo za dalj* io dobo po dogovoru o o o o o Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačajo se V9aki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. 1---	
ms naj moderne je urejeno varnostno celico za shramb« vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hrani'ne pušice, b katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
V novi prodajainici i
Elvira Laurincich
Trst, Via Nuova šfcev. 49, Trst
dobi se velika izbera
lončevin in kuhinjski potrebščin is najboljših tovavn
PO JAKO ZMERNIH CENAH.
Gsovanni islersich
TiiST, ulica Molino a Ven to št. 1
Prodajalnica vsakovrstnih potreb&čin. — Škafi, brente, kade, železne ia stoleten?. — i Potrebščin e, namig*, koši in rešec?. tar h vrtine loLče.nne. S?e iike v-ake velikosti. Cene da se ni bati konkurence.
flnton Cirsich
Bari'iera vecch'a št. 14
ZALOGA
barv9 čopičev, povlak in uiazil za pdde, izrezov za slikarje (štampo/), zamaškov in dišav«.
Tovarno ir delavnice pohištva iN stavbenih Izdelkov v SOLKANU pri = Gorici. =
Uitn uUnUU tir i
Strica, drž. Med., Solkan
ZALOGE: SOLKAN,
TRST, via Ce9*rms 4
Osrednje ravnateljstvo,
ZALOGE i
REKA Via Pile 2 SPLIT, carevoj cba!i
Brz.: ZA0RUGA - Trsi?; Telef št. 1631 intGrurha* | Žage v Soteski (Bohinj) |
Letna produkcija ===== K 1,000.000 §
V Trsti:, dr.e 3. oktobra 1909
„EDINOST" št. 277
Stran VIT
Naznanjam cenjenim odjemalcem, da ie ostalo po dokončani inventuri zopet
pnwuno 2qq ducatov tovljenlh in obreblje-
rt|2t pSbiB* hrez šiva' ]5°cm širokih
in 2 25 metra dolgih iz psrantiranega platna, ki je tkano iz nsjfi le.še preje, uporabljive za vsake opremo,
----- - -- katere se prodajo	: ^
po 2 i roni 60 st. kom.
Pošilja sc po povzetju najmanj 6 kom.
Isto tlago se odda tudi na meter.
JCarociti yz najmanj 16 Botrov.
r* POZOR ! Prosim. rH se ne primerja mo-jg jih rut z onimi, kijih ponuja konkurenca pj po rižjih cenah, ker so moje riuhe tkane iz najfinejše preje. Tudi se obvezujem g vrniti denar, v slučaju, da blago ne ugaja. Kdor naroČi dva zavoja dobi pošiljatev
-	poštnine prosto. —=■=
Prodajalcem in krožnjarjem dam pri večjih naročilih 5% popu-tka. - Vsakemu zavoju priložim uzorce mojih izdelkov.
S. Sleln TKLa Jfachod
na Češsem. MJOŠ
Aurelio HerMi
Civilni geometer. — flvtorizovanl zaprisežsnec
Trst, ulica Nuoua 42, II. nad.
■prejaie merenjm, ekekorponicije, lntalacijc itd. iploiDo tb3 geoui etrićnik deli.,
Najboljša češka tovarna.
Posteljno perje
po zmernih cenah.
Oellhl Kinematograf
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST ■ ■■ 111 ■ —
od sobota 2. do torka 5. oktobra :
Lov na panterja, v barvah. — Princezinja in sužnja,
drama. — Janez je pojedel raka, komično.
Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. - Otroci in »ojaki 10 stot.
MB
1 kg sivega dobrega oglajenega Kron 2, boljSega K » 40, prima politega K 2.80; belega K 4, belega puhastega K 5 10; 1 kg najflnej. snežnobelega oglaienega K 6 40, K 8; 1 kg mehkega perja (puha) sivega K 6, 7 ; finega belega K 10; najfinfjega prsnega puha K iS od 5 kilogramov naprej, poštnine prosto.
§|8gr Nar*j«ne postelje.
iz goitonitnega rdečega, modrega in b«lega ali rumenega naukin^a 1 pernica 180 <*m dol*a, 116 cm Široka, Bfcupuo z dvemi 80 cm dolgimi in 5« cm eirotimi *gla*nicami, napolnjena z novim sirim, trpežnim iB puhasti ai p e rje m Kil; pol puhaste K iO, p u h a s t e K S4. — POSV-MEZSE PERNICE K 10, 12, 14 in 16 ; zglavoica K 3, 3_50
in 4. — P« ciljat ve po postnem povzetju od K 12 naprej poit-iiioe prosto. Tadi se sme zamenjati ali vrniti. Za kar ne uga'a se p'Slje denar na raj. — ObSirni ceniki Miatpuj.
s BEN1SCH v iMiitz št. 765 SiiaTa CuCiy
pozor j^atji in zasebniki
Padpi :-.a se priporočfm pg. krčmarjem in za-Frtn-koni, da se zanesljivo obrnejo do mene bodisi pismeno ».li ustmeno. fer poznam popolnoma vea i-rrsta vina kakor, n. pr. belo in Črno. refo5k. berza-min rizling, \ino v*buteljkah in sedaj ob čt*u trgatve tudi irroi'jje, upam, da se bodo gg. kramarji in za-stbtiki obrnili do mete, ako namrrava:o kaj nakupiti. Gotovi raj bodo da posredujem pošteno jn brezplačno. 7.8 odgovor prosim, da t=e priloži ?namko. Udani Martin Sreboth trgovec jn posredovalec v Poreču (latea)
....		
		
v najem se
Pri naročila dveh zavojev franko!
edina Izvrstna prilika
za prodajalce krojnega blaga in krošnjarje.
Pošiljatve tudi zasebnikom.
46 do 45 metrov
za 15 kron.
odoa pod ugodnimi pogoji
v idrijskem predmestju s 1. dec. t. I.
Z mlinarskim obratom je združena trgovina z žitom. — Več se izve pri l&stniku
Josip Kogovšek - Idrija.
Blago za bluze (angleški zefir) 80 cm široko najnovejši, tenki uzorci. iModni zefir za obleke, bluze in srajce. Kanafas za posteljna pokrivala (žive barve). Oksford za moške srajce (jako trpežna kvaliteta). Ia. pralna flanela za moško in žensko perilo. Modro blago za kuh. in domače obleke. Dolgost ostankov od 6—15 m. — Garantirano blago brez pogreškov, pralno in najboljše kvalitete, g^r V slučaju, da biago ne ugaja, pošlje ae nefran-kiran zavoj nazaj, na kar se vrne denar.
Najmanjše oaročilo, 1 poštni zavoj (40—4o metrov), po pcStnem povzetju. — Pri naročilu
navesti je tudi zaželjeni sortiment.--— —
Zraven tega pošiljam najfinejše ——
rumburške ostanke ubeljenega platna uporabljive za vsako opremo in spodnje perilo —	40 metrov K 18-50.	!
sa
AUSTRO-AMERIČANA
brza zveza z Ameriko.
TRST—NEW-YORK
Trst—Buenos-Ayres
,Sofia Hohenberg*, II. novembra 1909
iz Trsta v Buenos-Ayres. ter se ustavi med-potoma v Cadix-u, Las Palmas, Santoa, Mante-— video in Kio de Janeiro. —
Potno cene:
in. razr. K 160; H. razr. od K 600 naprej; I. razr. od K 800 naprej.
„LAURA", dne 9. oktobra 1909
rEugenia". 15 oktobra „Martha Washingtonu, 16 oktobra. Potne cene: m. razred K 190 do 205; n. razr. od K 250 naprej; I. razr. od K 350 naprej.
V prevozni ceni III. razr. uračunjena je hrana in prenose v TRSTU, pred odhodom
parobroda. — V vseh cenah uraSunjena je obilna hrana. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuMnJa.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., U. in III. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadix in Lax Palmas obrniti se je na .Urad za potnike ▼ Trata", ulica Kolin piocolo it. 2, za tovor in blago pa pri Ct. TABAB O C H IA & C.o, Trst, ulica Ponteroaso it. 3, X. nad.
Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke,
M. B. Katz
TRST - ulica Sanica 16, II. nadstr.
Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n.
Tkalnica 5. Stein
Nachod — Češko.
* - .£ iT. '.i
V.
Prva ijarod. veliHa trgovina
na Goriškem in Primorskem (Pred 25 leti poznana nd Predila do Reke)
Rojaki Pozor !
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE
(Obena zavarovalniGa v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1908 K »46}151.»71'42. — Glavnica za zavarovanje Življenja dne 31. decembra 190S K 973,108.481 17. — Plačana podvračila od leta 1831 do 31.
decembra I9i»8 K »»8,749.591-91.
S 1. jannvarjem 1907. je društvo uvelo za življenaki oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti polloe:
I Veljavnih takoj od Izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zevarovanec vršiti vojaSko plužbo, ako je vpisan v polah Črne vojake.
b)	ako plača zavarovanec l00/0o od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrši v teku 6 mesecev po preteku roka.
II. Veljavnih po preteka 8 meaeoev od izdanja :
a)	zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez VBake formalitete — potovati in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejsibodi deželi tega sveta (Svetovne police).
b)	Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju. HI. Veljavnih po pretekn enega leta po lzdanjn polloe:
a) Zavarovanca se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju da postane nesposoben za delo.
ZV. Volj avnlh po pretekn teh let od izdanja:
a) Absolutna neizpodbojnost zavarovanja ra:am Blučaja prevare.
bj Društvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora ali poskusnega samomora, (c Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 41/ae/_.
car
V ,klaAi«n' (sVadul ima	v»to Šivalnih strojev za Šiviljo, krojatt, čevljarje ln domačo rabo - Stroji «
. . 1	V	<,„-,„ ;„,i; 4ivi'iiia strojev x ^vetovao znano znamko „PFAFF",
nhljiTi tudi « umetno vezanj« - V zalo m Imam tu'!i ^^^ma>n najfineje in trpežne dvokoloa „Regent",
^UcaTpSr^li'^ve	Kroa lo8, . P^Um teko,« Kron ,0 več
po dogovori i - P -	- ^T.lT-
n .vo opremljena delavnica za poprave šivalnih »tr .jev ,n kole«. - ®1«toI ^.top kn.et.j.Sdfi, Btroje^, tator sla m.reznie i:, stiskalnic za grozde in raznih predmetov, prve slov tvarne K. A B. Jet«, Btan
Ravnokar je izšel nov slovenski cer.ik — Konkurenca ja sploh izključena I
Opozarjamo ob tej priliki slavno občmuvo, da rpraSa prel nakupom po ceniku pn stari tjrdki
— cšteni zanesljivi (a-ent ) posrado alci so sprejmejo v služoo.
v Gorici^ v?a Mlunicipio žt.
Jcssjp Oekl
%?a

ts?! Svoji k svojim! ftMftMJđffffifif Svoji k svojim! t?rf
Prodajainica manifakturnega blaga
& Laiirencic
ulica Nuova št. 40 (vogal ulice 8. Giovanni).
Veliki dohodi modernega volnenega blaga
fuatanja. lawa-tennis. Izbera Šalov, fušUnjastih in volnenih maj, zaves iz blaga in čipk _Posteljnih p ogrinjal, preprog itd. - Volnene in prešite odeje lastnega izdelka.
PoseiJfiost: Pjrno,_trHžjn platno. - Drobni predmeti.-
"ii Cena, da se ni bati konkurence. — Biago, ki ne uaaja, sb zamenja
Društvo sprejema zavarovanja za
življenje, požar, prevažanje in ulom.
Ul. Medla
Zaloga koruzne moke lastnega pridelka ■■■■■■■■■■ in oblode. ■■■■■■■■■■
Ul. Medin Št. 27
IIHH
Eifci^l HEIEI
HIRSCH & Co. TRST
Mehanični mlin in žaga.
Obrtni zavod z gonilom na benzin 80 UP
Mleoje dišav, žita, kresnic, gumija itd.
Žaganje finega lesa za zgradbe in dog.
\tm
■Hil »Basa
Telefon 22-70
Delalnica amerikanskega pohištva za ■■■■ moderno opremo piaaren. ■■■■
Telefon M 22-30 iiiiiii

GZ3 • - >7 $h \ Oj^fC^zvrcrs { g
s*
e

_____tL. ii jiS^" ^r? j
- čistilni izvieček M
Č sii bolj nt go saVo drugo čistilno sredstvo.
Glavno zastopstvo in saloga: V. JANAH in drug., Trst, Via Sanitži 25
8tran Ym
»EDINOST« ft. 277
V Trstu, dne 3. oktobra 1909
iuia/.za; ma che no iara anchiamd cuetta e «u8-i i doi una f u 1 a. Allora appena viodi «he il f rut dielea i pi«hs del fazzolett e giava fur un jež e lu mola pel berjaz. La k 1 o č a no ei dara la paB a viodi che bestia che ei »a. Par chist diši a Patili che mi puarti il jež subit fnr dai pis. Ma il frut mi die che il jež maDgia i šcurkš, li kobilciš, che chiapa i maša ros e perfin i kuščar š. Ce na reso, iai permettnti di tegDi che krepačina; cui sa che no i fasi la fiesta allis bizgavkii, che za cussi no »i chiapa una in tal s k o p i c.
Vo no saTeso, Be cros che io iai cnn chel frat; Dio mi perdoni, F fe nn k n. d i č. Sintit anchiam6 chista. Saveso, che altra sera fasevin il kres sul Breg. Il me Pauli uareva 1& viodiln. Io, che i ari za nera come il zlo d i, no nare vi lassalu. L' fc schiampat istess, cun dutt chel che iai sberlati come una sraka. I voi danr. No ei mett' anchia l*i a stizza il fuc cnn una piščavka e a aalta traviars ? In tun moment i svola nn o ž a r k in tun voli che lu fasa viodi iskriš. Io lu meni a chiasa e i leji il voli «he i dul ancliiamd, O ce frut, son robis di daigi ju culla b a t i c a a cost di sintilu s u i 1 k fin a Moeea
Maria : Metteti su una c n g n a insup-pada in tal vin blanc, ma di chel čisto; viodareso che uaris presto. Anchia il me fi veva alc come un lieaj sot nn voli, e cnn eiial T & pasaati subit.
Lucia; Ce mai lu varessin, ma no vin altri in ta chiavina che nn po' di repa in ta k a d s e nn pugn di b i ž i c.
Maria: Chiara >o, chialet ce vihar «he scomenza, si fas simpri plui scur, chiad za il s o d r i n, sberlin la šoja e il č u k. Vin polsad abbastanza.
Lucia: A me po mi pesa il chiaf, mi par di sinti dentri come una b e r 1 c a che propri mi fas omotica. K ma, šaril chel ohe Dio uar&.
Maria: Ce lamp! II muini ]& in telli« Brati niš, il so fi \b lat in tella Bukva e nissun l'fe tornat a chiasa par suni cuntra il timp. Dessi coraggio, us saludi !
Naše gledališče.
Dre»i nam otvori slov. Thalijn ▼ T rit u zopet svoji duri. Pozdcavljeai naj »t;, vi naj* ljubši lnčonoše, naši umetniki, katerim je poverjena ve'ika naloga na kulturnem polju alo?e skega naroda. Pozdravljeni nam bedite posebno tukaj v Trstu, ker je odgovornost Tafta večja, delo vaša teži?ne(e.
Naše Dram. društvo predstavi nam se t.rej po počitnicah z noviteto
„Valen&ka svatba",
igrokazu v 4 dajanjih z godbo. It Li obijane •ta nsm pri Sla ljuba gatta gc<*. Mar j ca Slav* če?a in g. Edr. C^.-oaa. Vlcge «o v najboljših rokah ; poleg starih nastopijo t adi neki novi -»rale . Našemu oirn sta se porrniU tudigg.jJ^' $ioku in Leaić.
Sokolski p e vii ki zbor je ?e zač.-l z vsiami za prti družin tki večer v novembru. Kdor ima vetelje do petja naj priglasi f torek 5. t. m. pri skntoji molki ga zboravob 7. in pol v čitalnični dvorani.
Ženski zbor ima svojo prvo redao skušnjo v sredo 6. t. m. ob 8. nri. Ker je treba resno začeti, vabijo se vse Členice in prijateljice pet a, da pridejo točno in da redno obiskujejo pevske vaje.
Jahalski odsek „Sokola" vabi svoje čleve na va2oo sejo v ponedeljek ob 8f in pol nri zrefier v restavraciji: „Balkan".
Trgovsko Izobraževalno društvo priredi dane« zvečer ▼ lastni na novo predelani dvorani (nI. S. Franceaco št. 2.iL) I. Plesni ven-ček v tej plesni sezoni pod vodit om gosp« prof. Umeka,
Začetek točno ob 8. nri zvečer in traja do 9. zjntrai. Podpisani odiek vabi vse pri* jsteljice in prijatelje plesa k najobilneii udeležbi.	VeseliČni odsek.
V novem kinematografu
ippORFEO
Zrst, via fiazza ficcola (za magistratno palačo, Jrst.
bo dan^ in naslednje dni:
Cvetlično mesto (v barvah). — BEATRICE CENGI (zgodovin, drama). — Predstava po nizki ceni (komično'.
Darovi.
Akad. fer. drnštvu „Balkan" so dopo-slali zh družao sv. Cr. in Metoda „Dijaiko podporno društvo v Trstu" in za ljudske knjižnice, vzdrževane po omenjenem društvu Pola 94 (gosp. Ivan Vovk, Koper) Ivan Vovk E 4, V. Bsžek K 5. Andrej Lakorič K 4, Viktorija Reich 4 K, Emil Manič E 3, N. I N. K 2.
Po E 1: Srečko Eumar, Viktor Koteč, ( Jakob Novak, Zvonko Lačio, Ivan Pucelj, f Ante Borda, Alojz Zbogsr, Srečko ?, Sil- ; vetter CUrut, Josip Pleaničar, Stengs**, T. Keriovani, Batinar, PojaUć, nečitljivo, Čjfcin ; Anton, Vardjan, Pečenko, B?nčič. Jelušfč, Klan šček, Ivan Macarol Visentin, Aidre a$iP, t Jejčič 70 si, Furlanič 40 et., Rudež 30 st.,i Hrvatio 60 »t, Pobeea 40 »t., Jakopič 40 st.,; Ferjančič 36 st., Fabič, 50 Pernišek 40 st.
Pola 118 (gosp. Jo*k> C/ek, Trst) D. [ Trcšl K 5, po K 1: Ji'ko Oek, Š^ular ; A*gu»t, Mi j* 3-oitia, Ja«. Zalezaikar, Srečko Scblemitz. Hm ko Ko*ič, Oskar S^brej. po 50 st.: v Cink Franjo, Soklič, Z»llar Jurij, Jožef Žb?gar, Oton Bandak, Milan Blažoo, Lsnasi, Leskovec, Modrijan, po 40 st.: Ivan! Marc, B^nčina, Jožef Ravbar, Plapar, ne-i čit j 170, Vinko Susteraič, po 30 st.: Stare i Earl, Ivan Simaič, Ivan Bolonič, po 20 st.: i Lsnasi.	'
—	Za „Družbo sv. Cirila in Metoda" j Pola 94 (g. Ivan Vovk, Eoner) Kramberger K 4 I. Kostial K 1, Fr. Rakuiček E 2, A. Šubič K 5, Lan Crodan K 1.	,
—	Za wDi;aško podporno društvo" v Pa- , zinu Fran Orel E 1. Srčna hvala 1
(Pride še).	>
P. S. Canjene gospice in gospe nabira-teljice in cenjeni gospodje nabiratelji naj pošiljajo nabrane s^ote na „Akad. fer. dr. Balkan" Tist, Slavjanska Čitalnica, Narodni
TRST
Ulica Aroata St. 1.
TRST
Prodajalnica zgotovljenih oblek za možke, = = dečke in otroke. =
Za poletno sezono: izbera trpežnega in elegantnega blaga zadnjih novosti. Volnene obleke za možke in dečke od K 12 naprej. Črne obleke raznih kvalitet in cen. Obleke volnene ali iz satina za otroke od K 3 naprej. Jope iz črnega alpagasa. Volnene jope in hlače. Jope iz bombaževine. Specijaliteta: Približno 3000 parov hlač iz bombaževine lastnega izdelka za delavce. Velika izbera vsakovrstnih srajc in maj. Modri in rumeni jopiči za mehanike.
Vrhu tega: Velika izbera blaga iz najboljših tovarn, za obleke po meri. ki se izdelujejo po p^jelegantnejdem kroju, solidno in po zmernih, cenah. Kdor misli kupiti obleko po zmerni ceni, naj obišče prodajalnico oblek v Trstu, v ullol Aroata St. I.
VITTORIO PISCUR.
IIII Ugodna ponudba E!!!
Za Tirol, Fredarlsko, Gornjeavstrljsko, Solnograftko, Štajersko, Koroško, Primorsko, Bosno ln Horo. je avstr. patent
„Umetni Marmor Karalyt"
(1909) ie za oddatL - Ta proizvod je najboljši nadomestek za najfinejše vrste naravnega mramoija in je posebno pripraven za stenske obloge, vloge pri pohištvu, namizne plošče itd. - Iščemo zsatopslke za omenjene dežele. :—: Uzorci na razpolaganje.
:::: tvornica umetnega kamenja LJUBLJANA : Dunaj a ka oeata.
ZAJEC'« HORH
O iami igri ni treba zgabljati mnogo besed: dobra je >n primerna našemu ljudstvu, LLŠim potrebam. Salonski orkester bo izr&jai gedbene točke. Še tekaj! Pavze b:do kratke. Uprava je namreč poskrbela, da so spremene kulise med d^jasjims, n&jdaljie v 5 nnnutab. S tem bo ustreženo vsem, katere so svoje opr&vičeao dMgočaiils pavze.
Na drugem met tu go voiimo o nafiem •tališču nasproti italijanskem gledali&ču. Mah nam je treba tukaj poteboo usglafiati kaj mislimo o slov. gledali&ta v Tntu?
VrSimo vsi svojo dolžnost!
To je na kratko pove Jano vae, ker imamo reči danes na&emu ljudstva, so vas Thalija kliče v svoj hrsm, poloa upanja in najboljših namenov. Odgovorimo takoj dane«, da tržaško ljudstvo hoče proč rit io ne životarenje, napredek in ne propait svojega gledališča, ki je merilo naših prizadevanj na Kulturnem polju, ki mora postati bistrim kristalom naše kulturne borbe na narodnostni meji.
Predstava zaCne točno ob 7. in pel uri zvečer,
***
Slovensko gledališče. — Vstopnice in sedeži k danadeji predstavi: „Valenska svatba14 so v nredprodaji od 9—12 dopoldne in zvečer od 7. ure naprej.
Začetek ob 7 30 uri.
Tržaška gledališča.
SLOVENSEO GLEDALIŠČE. Danes, v nedel;o 3. oktobra, ob 7. in pol uri zvečer, „Valenska svatba", igrokaz v 4 dejanjih.
POLITEAMA ROSSETTI. — Včeraj-šoja predstava Catalanijete opere „Wally" je potrdila krasen uspeh tega umotvora, ki je ob enem nspeb kase.
Danes zvečer se ta onera ponovi. Po poldne se predstavi opera „\Yerther" ob zni-farjih cenab.
Društvene vesti.
Telovadno društvo
TRŽAŠKI SOKOL
v Trstu
Voditeljska šola se prične danes ob 9- uri dopoludne.
Obrtniški in trgovski vajenci 89 vajeni, da ae udeleže dtnes dopoludne ob 11. uri seje, kjer se določijo za oje *pr>-razumno telovadce ure. Pridejo naj vsi, da pokažejo, da oni Lte zaostajajo za STojiooi sovrsmiki v naših sokolskih društvih.


— Za žensko podr. sv. Cir. in Met. je nabrala g jspa M ci Orel ob priliki krita oo-•orojenke Zdenke Komac na Prostku 10 K. Živeli botri io novorojenka.
Vesti iz GoriSke.
V Mavhinju na Krasu so o priliki st. birme nabrali 8 E 25 st, za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Mđtoda. Dalje je darovala rodbina g. Fr. Pirca v Trstu 5 E 21 stot. Skupno torej 13 K 46 st.. ki so naložene v Trg. obrtni zadrugi" v Trstu. Hvala vrlim darovalcem!	* ♦
x Ožja volltov v furlanski splošni kuriji, V četrtek je izšel razglas, s katerim se proglaša ož a volitev v far laoski splošni skupini med sledečimi kandidati : Jurij Bombig, dr. Dominik Marchesini in Josip Pinat od liberalne stranke; in dr. Faidutti, dr. Bugatto in Anton Piccioini od klerikalne stranke. — Opozarjajo se oni volilci, ki so bili sicer vpisani v volila^m imeniku, a niso dobili pravo* časno dostavljenih izkaznic, da zamorejo iste zahtevati na magistratu ob utadnih urab.
x Velika nesreča v Gradiški. V četrtek pozno ▼ noč se je čulo v (Gradiški močno detonacijo. Takoj zatem je pritekel iz miro-dilnice „Zlati križu mladenič ki je bil ves v plam s t u Stekel je na ceato in ae tam zgrudil na tla.
Sosedje, ki so pritekli na njegovo vpitje, so ga ponesli nezaveitncga v njegovo stanova nje« Med tem je bruhnil iz mirodilnice visok plamen in mahoma je bilo vae poslopje ▼ ogn u. Stanovalci so se nshajali v resni nevarnosti, ia so se rešili ▼ zadajem trenutku po lestvah, ki so jib prištevali medtem došli ognjegasci. La ti pa niso mrgli ukrotiti iami besnega ognja, ki je ponehal še-le pozno v noč, potem, ko se došli na lice mesta tudi gasilci iz Zagrada iu lovski bataljon iz Gradiške,
Poslopje je docela uničeno in zabeležiti je dvoje žrte*. Lastnika mirodilnice Alo.ziia
Karol Kavšeka naaled.
Schneider 8c Verovšek
Trgovina z železnino in zaloga vsakovrstnih strojev v LJUBLJANI
Dunajska cesta 26,
priporoča svojo bogato zalogo traverz, Sin, cementa, ttorij in iplok vae želez, za stavbe, orodja in knh. posode
Poljedelske stroje kakor: miatilnice, slamorezulce, gepelje la sploh vse
MOTORJE NA BENZIN.
Posnemalke za mleko, vrče za mleko in vse priprave za mlekarstvo, -ssss! Zahtevajte oenike zastonj.	- ■ =
K K
K
«
«
K K K K


— Ceno SeSko —
posteljno petje
__ » kg novega puhanega peri a
~ --- K 9 G0. boljšega K 12? belega
puha K 18, K 24, snežnobelega puha K 30-36.
PoSiljatve poštnine prost« po povzetja. Dovoljena ramena ali TZTTAtna vzetev proti povračila poitnine.
Benedikt SACHSEL, Lobes st 183
pri Plzsn, Čeiko
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
Trst, Piazza della Borsa 10
Centrala v Ljubljani. Podružnici v Spljetu in Celovcu. Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni zaklad K 300.000,
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povodnimi pogoji
devize in vse vrste denarja. - Vloge na knjižice
4o(
J0
Safe deposits.
Safe deposits.
Menjalnica je odprta neprekinjeno od 8. nre zjutr. do 7. ure zvečer.
Anselinl & Bernodon
JTKST, ulica San XIcol6 13 ---■■■■■■■■---
^^ Uvoz in Izvoz
orožja »streliva
Na željo se pošljejo ceniki 1 zastonj lu poštnine prosto.
Cene zmerne. Telefon 1395
trin§s \Yaldiier
wm TRST - ulica Medla 3 - TRST h
Zaloga jelovoga leaa a prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in jel. leaa.
bbeia vsakovrstnih obloženih ln ostrnženlh pred metov lx bahavega ln Jalovega leaa Itd. -^B
cBogata izbera obložim - Lopate za peKtirle.
V Trstu. 3 oktobra 190?
> EDINOST c St. 277
Stran IX
P>ra2ietti, ki se je c&baj&l ▼ notranjih pro-
ih, so oaš!i popolnoma ržg*nega pod ru-^vicam*, mircdilniikega pom. črnka Alojzija
0	uctto pa eo preaeili težko poškodovanega sorišk'* boloiSnc"*, kjer je umri pa gromih
m ksh. Kakor »e nam poroča je povzročila rsiien požar ekeplozija cefcega motorja v p-o»torih r.uipniene mirrduajce.
x 0 Jeričevi izvolitvi je na5 poročevalec
1	i G-orice oitbno poizvedel pri ckrtjaemu k ua sarju dr.u Moiett ga, ki J9 firg ral kakor k^aiiiar v g'avoi kooaUiji v Šempetru. G so Moaettig se capram našemu poročevalcu jz;svil, da je n m-.strrštvu pritrdilo ooeratu g	feoaiUiia v Šempetru, ter da ni me! o niče«r ukreniti na protestni brzo-■j ivio g?sp. A. Gržb.ščeka v tej stvari. Po t* ni je »mttrati izvolitev Jerica poslancem kakor goto*o stvar; reveda bo in:el zadnjo »evedd o tej &t*ari §a dž. zbtr.
Vesti iz sstre
Iz Boljunca sam ia<lia'ot da ta tamkaj
iH^ne trgfrtev v ponedeljek dae 4. t. n?. — K i v- si žflii nakupiti g-tzdja,	pride v
sredo v Boijunec. Ona grozd u 16 «tct. kg.
Vesti iz Kranjske.
Tujski promet v Ljubljani meseca septembra. Zadan m->sfc prišlo v Ljubljano 6450 tujcev — 1294 manj nego meseca a*g. ir 915 več nego v istfm meircu laathrga Uta.
Na nemški gimnaziji v Kočevju je letos
▼ pitanih »»mo 136 rt d :h učencev. Gimnazija ima letoa 7 razredin je ▼ tedmem razredu le 8 dijakov.
V^ti iz Štajerske.
Dr. B.iikovič je svojo piiarno v Breži-■c&h predal dr. Srickerju v Cilju. Dr. Benko-vift se preseli v Celte.
Poldrugi milijon škode je naredila v mi-nrlem pol9tju toča in mša v ormožkem okraju.	_
Književnost in umetnost
Hrvati ka opera je vskrtla ▼ petek
tretjikrai v zagrebSk. m gledališču. — Pod upravo maeitra Albinija s« jo predstavljala ZajČeva opera „Zrinjski". Zaje eam, ki mu j* sedaj 76 iei, je dirigiral ouverture. Gledališče napolnjeno, nabito otčinstva, je vskipelo cd navdušenja, ko je zopet videlo na pozornici svojega juaak* — Zrinjikega.
BRZOJAVNE VESTI.
Nove Železn ike tarife.
DUNAJ 2. Danes izdana številka nared-h^negt lista za železnice in paroplo*ttvo obsega rarglas o naredbi novih tarifnih po»tavk za lojalni premet a78triibkih d-žavnih železnic. Novi tarifi stopijo v veljavo dne 1. janu-va ja 1910.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA. 2. — „Ogr. biro" poroča z Dunaja: Trgovinski miaister Košut jn prišel ob 1 uri k cesarju na avdijenco in so je nekoliko minut pred 3. uro povrnil v c grško mioisterstvc. Tukaj je navzočim novinarjem rekel: Izrabiti se zamorem le na kratko. Pri Nj. Veličanstvu sem se mudil skoraj dve uri ia vladar me je najmilostaeje vsprejel. i Kralj se je z vsakim posamičnim vprašanjem bavil obširno, vetdar mi pa ni priobčil svojega sklepa. Več ne merem povedati.
Kolut ee je na to pod^l v ministerstvo ra un*Eje stvari k grifi Athrenthalu. Ob 4 u?i 45 min. ja K.šut odpotoval v Badm-ptšto,	„
TURČIJA.
SOLUN 2. Vesti, ki so iz Albanije došle so.cnaki:a oblastniiam, so zelo vznemirljive in zdi se, di je poicžaj tam zc-lo nevaren in da prihaja v*sk dnu rfo hudih spopadov. V zsdnjtm spopadu mtd Turki in Albanci palo je na obeh straneh baje okclu 500 mež, med temi tudi mneg^ vifih častnikov. V viših krogih tl&du radi tega veliko vznemirjenje.
SOLUN 2. Včeraj je tukaj prenehal bojket grškega blaga.
BOLGARIJA.
SOFIJA 2. Povodom proslave obletnice proglašenja neodus iosti Bolgarske izide carska naredbe, s katero bodo pomiloščeni vsi politični zločinci, a cd navadnih zločincev bo pomiloščen tudi velik dal, deč m se ostalim kazen zniža.
Črnogorski begnnci v turški vojski.
TASLIDŽA 1. Samkaj 70 dospel črnogorski topoi&fci častnik iz ugledne rodbine io r»*c8il, da ga vsprejmejo v turško vcjikc. Ž njim so prišli še trije niegovo sorodniki, ki hočejo tu ji vstopiti v turško voj*ko.
PEĆ 1, Došla sta semkaj neki črnogorski major in podporočnik in prosila, da se ju ▼■prejme v tuiško vojsko.
Boji v Severni Afriki.
MADRID 2. L fant Karloi se poda ■ svojo brigado v Mehlo.
,MADRID 2. Tekom včerajšnjega boja ■o Španci imeli 235 mrtvih in ranjenih.
MADRID 2. G asom neke brzojavke iz M lile so med rekcgoicirasjem ▼ Suk el Dšemis dne 30. septembra padli na ipanski strani 1 general, 1 major, 2 stotnika in
35 vojakom, 200 vojakov je bilo pa ranjenih.
MELILA 2. Ob 9. uri predpoludne so španske č=to pod vodstvom generala Marina ' n stavile Seluan v smeri proti Sok el Dšemisu. Š?at<ci so prvi pričali »tre! jati. Mavri so odvrnili in so, močni 5000 mož, napravili napad v fronti. Nekoliko časa je bilo streljanje posebno hudo.
Bivši ffah na potu v Rusijo.
PETRO VSK (Ob Kaspiškem morju ▼ Aziji) 2. Danes popoludoe je doip?l sem na krovu parnika „Skabelov" prejšnji perzijski šsh Mohamed Ali, Napravil je obisk na vojni ladiji Geog Tepe, ki je oddala ob n;egovem nrihoda pozdravne strele. Jutri odpotuje bivši šsh s posebni?«! v*>kom v Odeso.
Solnograiki deželni zbor.
SOLNOGRAD, 2. — Na dnevoem redu so biU yrcč:la deželnega odbora o sanaciji deželrib financ in fbančnem položaju dežele. Prihodnja ie;a v torek.
Dnnaj 2. Glatom brzojavnn vesti je vojna ladi;a „Casaricn E;izabetaw priplula v Jaagtse, kjer ostane den in pol. Na ladiji vse zdravo.
Praga 2. Včerajšnja številka „Narod. Listov" je biia zaplenjena radi nekega članka o imenovaniu sodnikov.
Sarajevo, 2. — Semkaj je danes predpoludne a posebnim vlakom dospel budimpeštanski mestni svet.
Pariz, 2. — Generalistmui Mshmud Šrfzed paša je sinoči odpotoval v Carigrad.
Rim 2. Nemški kancelar, ki pride 15. novembra v Rim, obišče tudi pap?ža in držav-prea tfrrikfl.
Par In Rirnhi alica đeU' °lmo št- 7- L D >
uanu DII/UIII vogal ulica Molino a Vapore. Zaloga slik, ogledal, modi Ij ono v, obešal, ne, zgotovljenih moSkiL oblek, blaga za ženske obleke, dežnikov, solnčnikov, perila itd. — Prodaja ns upanje.	m	(1752)
Tnvariči V Konsumna zadruga N. D. O. je
' UVCtriOl b je otvorila v ulica Miramar svojo Podružnico.	1740
N(11121 slovenska brivnica ulica Sette Fontane 13 se priporoča slavnemu občinstvu za Mnogobrojan obisk. Antos Novak. Svoji k svojim ! 1733
Poslano*)
Podpisani izjavljam, da ne priznavani dolgov, ki bi jih napravila moja žena Ka-terina roj, Pregarc v Ricmanjih št. 118.
Mihael Znljan,
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Mali oglasi
Za 5-letnega dečka i
libo ur na dan družbo — iatotoliko starega dečka ali deklico — za hrvatsko razgovarjanje. Povprašati pii blagajni v kavarni „Balkan"
Trgovskega učenca V^T.^
Anton Žerjal, trgovec z jestvinami, Belvedere St. 3
1749
Soba se odda od južne železnice ulica
Gaspare Gozzi št. 3, II. n. vrata 5.	(1759)
PncnnHinno	Uobražena vešča sloven-
UUopUUlUlIa gCLne, nemščine, nekaj italijanščine, želi vstopiti v službo blagajničarke v večji trgovini v Trstu. Ponudbe pod „Zvonček •, Gorica 1, post restante.	(1744)
Slugo za knjigarno ZK^S:
Gorenjec, ul. Valdirivo št. 40. Prednost imajo 16 do 20-letni mladeniči — Ponudbe sprejema knjigarna,	(1745)
Prodajalnica jestvin ^Sfj:
se proda takoi valed odpotovanja po nizki ceni. — Ponudbe na F;a.n Macorig Barriera 38.	(1756)
Cnnrnn9 predavata na lastnem domu dovršeno OOprUUd hrvaško, italijansko in latinsko. Poučujeta učence liudskih šol in one iz I. in II gimnazije. Zubek, Barriera 16, I. n.
I nnn en h O se °dda takoj v ulici Miramar 9 Lepa oUUa. n. stopnjice v pritličju. (1754)
Prodajo sb °kna' vra-ta' 8t°pnice' p.ar"
Tesa 31.
----7 ----'---4 --/	O • ^ #
ket€, opeka, cement itd. L lica
40 starih sodov M bel° "iD0 04 300
sodar, Campo Marzio 14.
do 500 litrov, prodaja (17541
O-fnnAicnnSn v Rojanu se odda v najem |-ri
oianovanje g.RUdoifU Košuta su 140. (1753)
Zaloga ^romPirja' česna, čebule in sladke
štev. 12.
repe Avgust Zolija, Trst ulica Olmo
(1751)
VrioHolSn 3- in PODedelj?k oktobra, fan-llcUCljU tovski ples (bagra) na Skališanti.
_(1750)
fnliniiinn zmožna gostilno sama voditi in ndldK4riUcl ki ima malo kavcije, ge ta t o j sprejme. — Natančneje pove Aug. Dolenc v Ajdovščini.	(1747)
7« 4t*nni«Snn z manifakturo išče se polpo L.CL iryUVIIIU močnik, vešč tudi italijauskega jezika. — Jakob Klemene, Trst, ulica San Antoni j Bt. 1, I. n.	1740
ziftttu aiih: „mr
^ UliiMEHT, CAPSIC1 Comp.
nadomestek sa
AnkttP -Paan-ExpeI!or
je sploino priznano kakor »sjizvrstnejs bolu-blažojoČs mašilo pri preklsjenjn Itd. — Gena 80 stot, K 140 la K 2; dobiva ss ▼ sssb lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod pri-ljablj enega domačega sredstva naj se jsmlje le originalno staklenice v Kkstljah s nafio ufičitno znamko: „SJDKO" potem js kupo-valeč gotovo prejel originalni izdelek. — —
Dr Eiditer-a lekarna pri Zlatem levu
v PRAGI *
ELIIAfiETLNA ULICA IUt S (Uot»)
Wm Dnevno razpošiljanj«. H
PrnHom zemljišče pri električni železnici v I l UUaMI zgornjem Rojanu. 400 sežnjev, za 900 forintov. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	1615
fn n«*nc trgovina 8 hišo se proda. ::: tli grUb Letni promet čez 500 000 K z malimi režijami. Zadostuje K 10 000 goto vine; ostanek po dogovoru. Kje > pove Ins«-ratni oddelek Ediposti.	1710
Krasni gramofoni
skimi komadi. Ulica Cavana 4	1703
Onffls niali in veliki Be prodajo v ulici della OUUI Valle 1.	1523
Gostilna „Al Ginnasio"
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i Č.	1237
Ifflhol Antnn TRST ulica Giuliani štev. 25 IMJUdl MI1LUII Trgovina jestvin. — Sveže blago — Cene zmerne._ 1603
KAVA IN SUHO SADJE :-:
po vsakovrstnih cenah. — Vsake kakovosti. — Naj večja 4 točnost. Razpošilja DAVtDE VERS0LATTI, Trsi — I — tudi poštne zavoj e alloa Barriera veoohls 4
Slovenci in Slovani! ^TTC
odprl novo slovensko brivnico v ulici Bosco štev. 1. vogal Barriera in se toplo priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. Svoji k svojim! Udani Miroslav Kovačič, brivec.	1657
Inoin Cfnlfd mizarski mojster, Trsi, aao» lU9ip OiUITa Belvedere dtev. 8. isvrinit vsakovrstna mizarska dela:
F
© ® ^ Restavracija ss '
: Aurora:
Jrst, nI. Cardncci št. 13.
Podpisani naznanja P. N. občinstvu, da nastopi s I. oktobrom slavni
ORKESTER
INTERNAZIONAL
(obstoječ iz 7 dam in 1 gospoda), ki bo Bviral pod vodtsvom gosp kapelnika Vil-helma Riesst velike in iz^>rane glas. točke. Vsak večer nastop od 7. do 12. zvečer.
Ob nedeljah in praznikih:
MRTTINEE
od 10. zjutraj do 1. pop. in od 4. do 12. zvečer. - USTOP PROST.
Restavracija ostane odprta do I. popolnoči
Nadalje naznanja podpisani, da je restavracija popolnoma prenovljena ter priporoča svojo izvrstno nemške in italijansko kuhinjo. — Pivo L vrste iz pivovarne „Gos?", kakor tudi izborna vina iz raznih krajev.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča RESTAVRATER
Josip Domines
Danes, dne 3« oktobra
Koncert::
na vrtu NOVEGA KONS. DRUŠTVA v Barkovljah Zadetek ob 4 nri pop
Uečja tovarna strojne stroke sprejme mladega uradnika
slovenske narodnosti, veščega slovenščine, nemščine in italijanščine v govoru in pisavi. Trgovska naobrazba in tesnopis pogoj. Plača po dogovoru. - Pismene ponudbe s prepisi spr čeval do 6, t. m. na anončno I ekspediciio Rudolf Moaae, Dunaj I., Seileretatte 2 pod „St. W. C 738\
Prodajalnica moških oblek In blaga ,.A1T Operaio"
Trst - Corso 47 - Trst
VELIKA IZBERA
izgotovtjenih oblek
za moške, dečke in otroke.
Zaloga tu- in inozemsk. blaga
Izdelujejo se obleke po meri.
Aless. Giordani
Specijalist za zdravljenje barjih očob, diplomiran runocelnik
Ambulat. Corso 23, I.
Ozdravi takoj navadna in zastarana kuria očesa ter jih izdere na najna\adnejSi način ::: brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. Reže nohte vsake debelosti. Na zahtevo pride tudi na dom.
H Prodajalnica manufaktur. blaga £
* EnricoDEFranceschi *
5	- TRST -	^
^ ulica delle Poste 10 - voyal al. Valdirivo jj
Velika izbera bombaževine,	S H izdelanega moškega in žen-
££ skega perila in drob. pred-	M ££ metov po najzmernejih cenah ^
MXHM g*XXXX 8t»XX»»3g
NOVA " URARNA Stajmund gizjak
prej delavec pri tvrdki G. Pagnacco, Barriera 5t. 12
Campo 8. Giaeomo št. 4
nasproti uhodu v cerkev, blizu „Društvene krčme".
Velika izbera moških in ženskih žepnih ur, srebrnih, kovinastih itd., kakor tudi verižic, priveskov po zmernih cenah. Budilke po K 2-60. Posebnost: Kronometrićne in stenske ure. — Poprave se izvršujejo točno, natančno in po najzmernejših cenah.
OcaIia ki uPe,iana v tr" dCUd govini z oljem, jesi-
hom, milom in vinom, bi se lahko združila z solid. osebo ki ima primerne prostore v glavnem mestu, kjer ni še take prodajal niče. Drug bi moral sam pomagati ter mora razpolagati z malim kapitalom. Za pojasnila pisati na Inseratni oddelek Edinosti pod
ITNICUM".
Gospodarsko društvo
v Rojanu
razpisuje službo
krč m ar f a
Prošnje naj se pošljejo na odbor Gospod, društva v Rojanu.
Odlikovana lekarna Prendini
se je zopet odprla
v ul. Tiziano Vecellio 16
vogal ulice Vittorio Alfieri.
Stran X
»EDINOST« št. 277
V Trstu, dne 3. oktobra U 09
E && d
Filijalka v Opatiji
Via delta Cassa di Risparmio st. 5 (lastno poslopje).
FiJIjalkav Opatiji
KUPUJE LN PRODAJA VREDNOSTNE PAPIRJE ~~
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRItf ORITETE, DELNICE, SREĆKE i. t. d. 1. t. d.)
— ~ VflJbUTE IN DEVIZE — —
FREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKEADIŠCIH.
| ESKOMPT MENIC IN MASO. BORZNA NABOClLA «0 SAFE — DEPOSITS oo
PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.---
-----ZAVAROVANJE SREČK.
MENJALNICA.
%
i
VLOGE NA KNJIŽICE«
0 / — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - -
tj VLOŽENI DENAR OBRESTUJE Sgj ' OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA.
STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---
Uradne ure: 9.—12., 2"30—5'30. — Brzojavi: „JADBANSKA" — Trst. — Telefon: 1463 in 1793
Odprlo se je
novo veliko skladišče
POHIŠTVA
in tapetarij
Faolo Gastwirth
v ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85
£ veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —:— :
Zadnje novosti te stroke.
Zamore ai vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti. I
Ingen. Bednarz Ferruccio;
= TRST	=
tehnični zavod - Ulica San Cazzaro št. 16
Motori na plin, benzin, nafto in petrolin.
mi-aa—aa
Velika zaloga* koles
RUDOLF RČTL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon I238.
Zaloga koles r Peugeot, Waf-fenrad. Standard od 150 krun naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
(
Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cene ===== zmerne.	-
Velika zaloga praznih buteljk
TRST. Via delle Ombrelle 5. - Telefon št 71, Romano I!.
GUIDO e UGO COEN
100.000 buteljk od iampanjea z& rofoSk. "BP Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste ra refošk, šampanjc. bordeaux, rensko vinn, konjak itd. — Velika zaloga bateljk od pol litra ln 1 in pol litra. Damjane is atekla opletene.
Prevzamejo s* dopnšiljatve na deželo	Kupuje razbito steklo vsake vrste.
,-' ?&>""-i\~Jii	'•''.■'I--■
DAN1ELE PILLSS
TRST - ulioa Aoquedotto
TELEFON 241
Valjka zaloga gašenega m j I živega apna. u
9>I=|iE
3
V dobro znani pekarni
Ulica Solitario št. 25.
(vogal trga mestne bolnišnice) j
dobi se večkrat na dan vsake vrste svežega kruha,! raznih vsakovrstnih sladčic in bogato zalogo
likerjev.
Dostavlja 8e kruh tudi na dom.
Za obilea obisk se priporoča udani
August Purkert
p d

Odlifeov. tovarna glasovirjet
E. WARBiNEK
Jrst - piazza Carlo goldoni 12
(vogal Corso—Via Nuova)
Specijaliteta pianinov — glasovirjev svetovnih tvrdk STEINWEY in JONS v New-Yorku, SCHWEI6H0FER itd.
f| Zobni ambulatorij, nasledil.
I	Dr. Hox Brillant-a 0
B	M
S sprejema od 9. do 1. predp. S
II	in od 2. do 6. popoL ||
y Trst, ulica Acquedotto št. 13. ||
Hsrmsngifd Trocca
Ua.rriem vecchia štev. 8 ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
■■T VENCI
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetic s tra« kovi in napisi.
Slike na porcelanastih ploščah za spomenike
Najnižje konkurenčne o ene.
Tovarna cementnih plošč zaloga oglja za peči.
.n
Prodaja tudi koruzno p?r|« za postelja
M, nd.
slit* Lsssi 4a Palestrssa i (©! al. C3ro«ess.
M Momrjamoiir
Izposojuje. - Menjaje. - Daja na obroke. ■ Popravlja. - Akordira po emeruih cenah. VB
l&lEiSEiBBl
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sffilitične In ko2nc bolezni
ima svoj ambulatonj v Trsta v ulici San Jflccl* §tev. 9
(ud Jadransko buko)
»II1«! M II <9 1.11 M i. Il Mi it f. Il m mM.
Spedicijska in - komisijonalna družba
Za 175.000 kron
:: moškega in ženskega perila ::
sem nakupil ob priliki neke konkurzne licitacije Prodajo se radi pomanjkanja prostora :: :: :: ::
TOncRrn enaire iz najfinejšega na-zensne airajUB ravnega chiffona s
pristnimi švicarskimi čipkami in ajour, jako solidno
zdelane po K '85 komad po poštnem povzetju.
Vrhu tega ženske hlače iz najfinejšega nitn.
chiffona s pristnimi švic. čipkami po K 1*75 komad.
EMANUEL ROTHOLZ
Dunaj Vil, Neustiftgasse štev 77.
Dopisovanje v vseh jezikih. Haročitl Je najkasneje do prihodnje erede.
na od c. kr. namestništva avto riz >• v.na obrt za pokončavanje podgan, nisi ll«io, krtov in vseh mrč3sov, atenie in vsei drugih živalic
CARLO JENULL
Deialnica In zaloga Tri S T, ulica Tesa
štev. 30 p r 111 i ĆJ	j
m
FSL.s
*r:j
taloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omi^u w nliol Valdirlvo It. 17 (Telefon 140 3> r kateri prodaja na malo ia veliko. — N*d»ij« pnporoča elar. občinstm svoje gostilne ,Aira<irl» Nuova Bt. 11 in „Al fratelll dalraati., ailca Cadeeehe It. 8. v kat arih toči svoia v-iUJ4 I vrit«.
Zaloga mote prvo vrsto.
Ms. RupnIK & C.9 - trst
ulica Squero nuovo it IL
Zastopstva in slavna zalosa
naJflneJJIh wrt panične moke Io krmnih Izdelkov
—— poznatoga valjčnega mlina ——
VINKO MAJDlĆ-a v Kranju
Brzojavi: Aleks. Rupnlk — Trst
N
9C O
Važno naznanilo.
Odgovor na vsako važno vpra ianje, posebno v slučajih bolezn-dobi vsakdo, ki pošlje šest kron v priporočenem pismu ali po poštni nakaznici profesorja PIETRO D' AMICO, nlioa Solferlno 13, Bologna. ,\w
• • .' s«
Bogomil Fino
Zatofa Mkt pm vrst«
|U W
tiTii orar r Sežani
ima Hvojo
nouo prodo-jDlnlco v ur
v TMHTTj ul. VInc. Belliri 13
aasprotl cerkve sieL Antoni novega
Vsakovrstne vcriZfce do pravih tov. cenah
----------
ŠIRITE „EDINOST
U
I
# Sprejema t aroja dobro urejena skladišča vsakovratno blago ia daje na isto prednjme pod najpoyoljnejaimi pogoji, daja carinska posojila in'ocarinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsakovrstnega blaga po nalogu in na račun
v Trstu, Riva (jrumula 14.
Ttitf. 21-60. Brzojavi: Balkansped.
Žiro - račun pri Jadranski banki - v Trato.
svojih odjemalcev najkulantneje. Preskrbuje vsakovrstne pošiljatve % na vse kraje hitro in točno.	-
Obavlja vse reklamacije in daje vsakovrstna Btrokovna pojasnila in navodila takoj in brezplačno.	=