St. 80 Mm platna i rob paste) t| j: fulfca sv. FrančiSka jajo tireJiu?tvu NefranUrana ./.da ja tel j Ja o* M u« ^ V Trstu, v tofk 4. april« 1922 Posamezna številka 20 stoflnk Letnik XLVII |zhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan Aslbkega $L 20, I. nadstropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne Štefan Godina. — lastnik tiskarna E&.e* Tisk tiskarna Eji ic«. Ni «iaSa za mesec L 7. —, 3 mesece L 19 50, pol leta L 32. —, in cek> leto L 60. Za Inozemstvo mesečno 4 Ure več. — Telefon uredništva in uprava 5t 11-67. IIL ./va knjižnica - Jugosluvi NOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm tulce, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 sL beseda, majnanj pa L 2 — Oglas1 naročnina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave li-i7„ Proti odpravi itaiega Jezika s sodili Interpelacija naših poslancev ▼ Rima Naši poslanci so naslovili na ministrskega predsednika in justičnega ministra dne I. aprila 1922. to-Ie interpelacijo, ki 'jo objavljamo v slovenskem in laškem jeziku. La'ko besedilo stavljamo na razpolago pošieni laški javnosti kakor tudi vsem tistim, ki našega jezika ne poznajo, a bi jih juridični škandal, o katerem je beseda v interpelaciji, morda znal zanimati. Podpisani želijo povprašati g. predsednika ministrskega sveta in g. justičnega ministra, da bi zvedeli, ali nameravata spoštovati ona sama in storiti spoštovati od sodnih ohiaslev Julijske dežele, zlasti od sodnih ob*a.stev okolišev sodnih dvorov v 'TrstJ in v Puli, zakone, ki tam veljajo glede rabe jezikov pri opravljanju sodnih opravil f§ 13 občrL sodn. reda od 1.5. 1781, § 14 sodnega reda od 19. 12., 1796, kakor je bil popravljen z zakonom od 15. 5. 1883.), držeč pred očmi: 1. da se navedene določbe zakonov, ki sankcionirajo rabo slovanskega jezika in so fcile izrecno priznane od gubernatorja Pe-littija, ne morejo odpraviti drugače kakor te novim zakonom, — 2. da te določbe bistveno odgovarjajo resničnim razmeram in različnim potrebam domačega prebivalstva in niso nikakor itaJijanstvu škodljive, mej tem ko tvorijo pridobljeno, po tradiciji posvečeno pravico in neogibno jamstvo za enakost pred Takanom, za državljansko svobodo in za svobodni kulturni razvoj slovanskega dela prebivalstva, — 3. da so radi tega sedna oblastva, s tem, da ssa pred kratkim sklenila, z nezaslišanem preziranjem vsake zakonitosti, izven mej sve-jih uradnih nalog, v popolnoma nezakoniti obliki, da se od 1. majnika t. 1. naprej, v nekaterih okrajih popolnoma odpravi in v drugih omeji raba slovanskega jezika, zagrešila težko in največjega obžalovanja vredno kršenje svojih uradnih dolžnosti, in samolasten, nepremišljen in izzivalen korak, ki mora globoko vznemiriti prizadeto prebivalstvo, ne brez oćividne nevarnosti neugodnih odmevov v inozemstvu, — 4. da odločba kasacjskega dvora v Ri-nu, ki je rabila v pretvezo garirečenemu sklepu, ne more po § 12 avstrijskega obe. drž. zakonika, ki še velja v novih pokrajinah, odgovarjajočem čl. 1351 drž. zakonika za: Kraljevino, imeti moč zakona niti se raztegniti na druge primere, in 5. da bi, vsekako, ta določba ne mogla imeti pomena za cele okoliše deželne, oziroma okrožne sodni je v Trstu in Puli, ne-go kvečjemu samo za tisti del sodnih okrajev, ki so v njih obseženi, kateri odgovarja Istri, kolikor je bila nekdaj benečanska posest, ker samo za to-le je bil objavljen go-rirečeni sodni pravilnik od I. 1796., v italijanskem prevodu, ki je bil pravzaprav namenjen samo za Lcmbardsko-benečansko kraljevino in je določeval za sodni jezik samo italijanski jezik. Zahteva se pismen odgovor. V Rimu, 1. aprila 1922. "Vilfan s. r.t Podgornik s. r., Lavrenčič s. r., t Stanger s. r. ! Besedilo interpelacije, kakor je bilo 'predloženo ministrskemu predsedniku in justičnemu ministru, se glasi dobesedno: I sottoscritti destderano d'interrogare 1'On.Ie Presidente del Consiglio dei Mini-j stri e 1'On.le Ministro di Giustizia per sa-| pere se intendano rispettare essi stessi e fare rispettare dalle autorita giudiziarie ' della regione Giulia, specialmente da quel-le dei circondari delle Gorti di giustizia di | Trieste e di Pola, Ie leggi oola vigenti sul-11'uso delle lingue nella trattazione degli af-fari giudiziari (Paragrafo 13 del Regola-mento giud. gen. del 1. maggio 1781, ?a-ragr. del Regolamento giud. del 19 Dicem-bre 1796, come rettificato con la legge del 15 maggio 1883), tenendo presente: 1. che le citate disposizioni di legge che sanciscono 1'uso anehe della lingua slava e che furono espressamente riconosciute dal governatore Petitii, non possono esse-re abrogate che mediante una nuova legge, — 2. che le stesse corrispondono sostan-zialmente alie vere condizioni e ai veri bi-sogni della popolazione indigena e non so-no affatto pregiudizievoH all'itaHanita, roentre costituiscocio un diritio acquisito consacraio dalla tradizione, e una impre-scindibile garanzia per leguaglianza dinan-zi alla legge, per la liberta civile, e per il Iibero sviluppo culturale della parte slava della popolazione, —• 3. che percio le siiddette autorita giudi-ziarie, con 1'avere recentemente delibe-rato, con ir^udito disprezzo di ogni lega- i lita, fucjri della sfera delle loro atribuzioni, lin forma del tutto illegale, Tabolizione ! ccmpleta in alcuni distnetti ed in altri la limitazionc dell'uso della lingua slava a 'partire dal 1. maggio prossimo venturo, ! kanno cotmnesso una grave e deplorevo-lissima infrazione det loro doveri duHicio, e un atto arbitrario, sconsiderata e provo-catorio che deve turbare profondamente popolazione colpita, non senza leviden-te pericolo di ripercussioni allestero, — 4. cha la decisione della Corte di Cassa-zione di Roma da cui si trasse pretesto per il suddetto deliberato, non puo a sensi del paragraf o 12 del Cod. Civile Universale Austriaco aneora vigente nelle Nuove provincie, analogo a quello deH'articolo 1351 del Cod. Civile del Regno, aver for-za di legge ne estendersi ad altri casi, e 5. che cooMitKjue la decisione stessa po-trebbe avere imiportanza non gia per gli interi circondari dei Tribunali di Trieste e di Pola, ma tutto al piu soltanto per quel-la parte dei distretti giudiziari che vi sono compresi, che corrisponde alTIstria ex-veneziana, perche soltanto per questa fu promuigato M suecitato Regolamento Giud del 1796, nella traduzrone italiana che era destinata propriamente solo per il Regno Lombardo-Veneto e stabiliva o-me lingua del foco la sola lingua italiana. Si chiede risposta scritta, Roma, 1. aprile 1922. Wilian s. r., Poigornik s. r.( Larrenčič s. r., Staeger s. r. Kalifa Zbornica odgedena do 4. majnika RIM, 2. Zbornica je na svoji zadnji seji odobrila proračun z 207 glasovi proti 44 in je biLa nato odgodena na 4. majnika. Uradno italijansko poročilo o ZaneUovih obtožbah RIM, 3. Zanella, ki se — kakor znano — ahaja z večino poslancev svoje stranke v Kraljevici, na jugoslovenskem ozemlju, je po poročilih jugoslovenskih listov izjavil, da je prišlo do zadnjih dogodkov na Reki sporazumno z italijansko vlado in italijanskimi oblastvL Zanellovi pristaši, ki tvorijo večino reškega prebivalstva, so pripravljeni vrniti se na Reko edino-le v slučaju, da se tam vzpostavi zakonito stanje in da preneha sedanji teror, izvajan tudi proti onim avtotnomaškim poslancem, ki niso še zapustili Reke. Tukajšnji listi posnemajo tudi s Agencija «Stefani» objavlja z oziram na gornje izjave poročilo, v katerem ugotavlja, da vsebujejo te izjave povsem netočne trditve o zadnjih reških dogodkih in o delovanju tamošnjih reških oblastev. S 4;emi izjavami bi se hotel opravičiti neopravičen beg enega dela članov konsti-tuante iz mesta. Italijanska vlada je imela in ima še vedno v vsem svojem delovanju pred očmi namen, da zajamči ped vsako ceno vzdrževanje reda v mestu, da se tako omogoči sestavi in poslovanje zakonite -vlade, naj bi biia izraz pristne volje Re-čanov. Oj&čeaja italijanske vojske so pri- šla na Reko edino-le z namenom, da za-jamčijo red in mir in omogočijo sestavo zakonite vlade. Ni nobenefa vzroka — nadaljuje poročilo — da bi ostal del konsti-tuante se nadalje daleč in nedotakljivost oseb in Časnikarskih organizmov preprečijo in potlačijo, ker edino-le tako bo mogel tisk delovati za prospeh in kulturni napredek naroda. Izvršitev teh načel se bo poverila Zvezi novinarjev, ki naj ukrene potrebno, sporazumno s Zvezo tiskarjev, za praktičen nastop, j Jugoslavija Romunska kraljica t Belgradu BELGRAD, 2. Danes je prispela kraljica Marija v spremstvu dvornega ministra v Belgrad. Na kolocknoru so jo sprejeli kralj Aleksander, ministri, zastopniki mesta in veliko korporacij. Po vsem mestu plapolajo državne, srbske in romunske zastave. Skupščina glasovala za zaupanje vladi BELGRAD, 2. Včeraj je skupščina glasovala o predlogu opozicije, naj se izroči general Žečevič sodišču. Vlada se je postavila na stališče, da se mora najprej poizve-defci, kdo je kriv, da se ukazi generala Že-čevića o priliki mobilizacije niso izvršili, in je odklonila predlog opozicije, postavivši vprašanje zaupanja. Skupščina je predlog odklonila s 148 glasovi proti 71. Na potu v Genovo. — Odhod jugo9lovenske delegacije v Genovo LJUBLJANA, 3. «Jutro* javlja: Doznava se iz zanesljivega vira, da bo minister dr. Ninčić z eksperti odpotoval v Genovo dne 6. t. m. z orient-ekspresocn. Pašič in dr, Kumanudi bosta z načelniki svojih oddelkov odpotovala 8. t. m. zvečer ter bosta dospela v Genovo drugi dan ob 10. uri dopoldne. Prva seja v Genovi bo dne 16. t. m. Pred genovsko sejo se vrši v Rapallu sestanek Pašića in Ninčiča s Facto in Schanzerjem. Konferenca velja izvedbi rapalske pogodbe, položaju na Reki, izpraznitvi tretje cone in nadaljevanju jugoslovansko - italijanskih trgovskih pogajanj. Posledice nedavnega potres« v Srbiji Po potresa poplave BELGRAD, 2. Potresi, ki so povzročili v Belgradu paniko, so napravili v kolu-barskem okrugu nad 12 miljonov dinarjev škode. Po uradnih poročilih, je v valjev-skem srezu pokopanih veliko število poslopij. Dimniki in strehe so porušene. Močno so poškodovane cerkve in šole; nekoliko zvonikov je vsledi potresa porušenih. Človeških žrtev ni bilo, ker so bili ljudje v kritičnem času večinoma pri poljskem delu. Pripetila pa sta se dva čudna slučaja, ki še nista pojasnjena. V Baroševcu je nastala na cesti 3 do 5 centimetrov široka razpok lina, iz katere je pritekla žveplena voda. Na drugem kraju se je pojavila želez-nata voda. Zdi se, da je bil potres, ki je že ponehal, v zvezi z vulkani, a ne z geološkim pogrezanjem zemlje. Zaradi južnega vremena, ki je nasto>pilo v Macedoniji, so v kosovskem okraju skoro vse reke prestopile bregove in napravile ogromno škodo. Reka Klina jo poplavila več vasi in odnesla s seboj vse mostove med Mitrovico in PeČjot V Mitrovici stoji voda v poplavljenem dele. mesta meter visoko. Samo v mestu znaša škoda* nad 10 iniijonov dinarjev. Mnogo hiš se je porušilo, v vodi pa je poginilo veliko živine. K sreči dctsed&j človeških žrtev ni bilo. Po poročilih iz Šabca je vsak trenutek pričakovati, da tudi Drina prestopi bregove. V ojne in civilne oblasti so že odredile popolno izpraznitev dveh vasi ob Drini. Čeho slovaSka Čehoslovačka delegacija za genovsko konferenco PRAGA, 2. Delegacija Čehoslovaške republike na konferenci v Genovi bo sestavljena takole: min. preds. Beneš, poslanik v Parizu Osusky, poslanik na Dunaju Krofta, poslanik v Budimpešti Ba-vreeka, tajnik vnanjega ministra dr. Girsa, poslanik v Haagu Fierlinger, poslanec Hru-sovsky in delegati posameznih minister-stev. Vodja tajništva je gen. konsul v Hamburgu Šeba. -L-. Beneš o Genovi PRAGA, 3. Na zadevno interpelacijo je odgovoril Beneš, da bi bila vsaka razprava o konferenci v Genovi prezgodnja, kajti nekatere države svojega zadržanja še niso določile. Smrt Karla in Praga PRAGA, 3. Tisk komentira vest o smrti Karla Habsburga izražajoč se s sočutjem glede njegove usode. Obenem pa poudarja, da bo nosil obsodbo zgodovine čez habsburško dinastijo njen zadnji predstavnik Rušila Trockijeve DUNAJ, 2. Iz Mrtfcve MMm Na 7arfajfli sestankov kongresa roke komuni-stiib stranka je Trocki gorvori o razvoju ko-munSetišk« mofudfau Poljska Poljska in baltiške države za priznanje sovjetske vlade. — Sklepi konference v Rigi VARŠAVA, 2. Iz Rige javljajo: Delegacije Estonske, Letonske, Poljske in sovjetske Rusije so na kcinferenci, ki se je vršila v Rigi v dneh 29. in 30. marca, podpisale ta-le zapisnik: «Es»tonska, letonska, poljska in sov jetsko - ruska delegacija so se po razpravljanju o vseh skupnih interesih zedinile, da bi bilo umestno, da bi se delovanje zastopnikov teh držav na mednarodni konferenci v Genovi koordiniralo. Po posvetovanju o načelih rekonstrukcij-ske politike in gospodarske suverenost? Vzhoda in po debati o potrebi finančnega kredita za obnovo gospodarskega življenja v srednji Evropi, izražajo zastopniki teh držav svoje mnenje, naj vse udeležene države načeloma podpirajo finančne in gospodarske pogodbe s poedinimi državami ali finančnimi skupinami ali zasebnimi finančniki Na konferenci v Rigi zastopane vlade priznavajo dolžnost, da se morajo vse prevzete dolžnosti teh vlad izpolnjevati, in zlasti priporočajo, da se garantira nedotakljivost mirovnih pogodb med Estonsko in Rusijo, Letonsko in Rusijo, Poljsko in Rusijo, Sovjetska Ukrajino in Belo Rusijo. Končna izražajo delegati svoje mnenje, da je priporočljivo, da bi se z oziram na gospodarsko cbnovo vzhodne Evrope vlada sovjetske Rusije de jure priznala,* BaiHSke države Konec in zaključki konference v Rigi. RIGA, 2. Posvetovanja v Rigi, katerih so se udeležile z ene strani Rusija a z druge Lot-vinska, Poljska, Estonska in pri katerih je bila zastopana po opazovalcu tudi Finska, so se zaključila 30. preteklega meseca. Zbrani zastopniki imenovanih bo spoštovala dolcčbe z baltiškimi državami sklenjenih mirovnih pogodb, na drugi strani pa baltiške države pripoznap rusko viado. Da se pospeši trgovina, se je pri^cznalo, Uramakt Atdo s tezo o tehniki trgovine na rok 8 kavo, ter Sain Vico s tezo o odpravi proste hike t 1891 in sedanjim položajem tega vpraAanja. Gospod Sain je bil proglašen za doktorja enoglasno. Promočila. Dne 31. marca t. L je bil promoviran na kr. vseučilišču v Zagrebu za doktorja prava naš rojak, vladni koncipist pri okr. glavarstvu v Krškem, gosp. Josip Tomšič, sin nekdanjega učitelja v Skopem na Krasu. Čestitamo! Proti avtonomiji. Juridični odsek deželne posvetovalne komisije je zaključil preteklo soboto «proučevanje* vprašanja naših avtonomij. Kakor je bilo pričakovati, se je odsek izjavil proti avtonomij m. O gospodarskem in političnem pomenu niši h avtonomij smo govorili preteklo nedeljo v našem članku o ♦ Protiavtonomističnem duhu.* Naglasili smo veliko važnost avtonomiji za gospodarsko bodočnost naših pokraln in obenem za pomirjeni« med obema plemenoma Julijske Krajine. Izrazili smo upanje, da bo posvetovalna komisija ^n^lf* kljub vsem mahinacijara kapitali-stovskega egoizma upoštevati prave koristi države in dežele. S svojim upanjem smo napravili odseku, ozroma njegovi večini nezaslužen poklon. Seje furidičnega odseka, ki se je otvorila preteklo soboto ob 15J4, so se ba^; udeležili predstavniki vseh strank. Kakor smo omenili že v nedeljo, sta se borili med seboj v odseku dve nasprotni naziranji. Za ohranitev avtonomij sta se zavzemala predvsem predsednik goriškega deželnega odbora dr. Petta-rin, dalje baron Rinaldini fpopolari) in socia- SocialistiČni ckod aa mtifcn tek*. V daEšču F eni c e ae je vršil preteklo nedeljo mamfestaci^ki sho do .Uc!tenkega dr nik dr. Mrach. Predložil je resolucijo, v kateri akademfinega društva :Balkan», da nam pn se priporoča odprava avtonomij in izenačinje tem kulturnem delu pnskoce na pomcel i>ia-upi£?enaših pokrajin z upravo drugih iiali- de,amo se tedaj, da ne bo glas vprega v- So^ST t^otia\Ttcmorni^tičn^re^olu- i društvo posveta, javlja & cija. Za to resolucijo je glasmalo 22 članov <3a bo danes ob 20 reden sestanek. Bodite) juridičnega odseka, proti njej 12. Proti reso- tocm. lticiji torej za avtonomijo so glasovali pristaši italijanske ljudske stranke, socialisti in nekateri ' zastopniki Istre. Proti Mrachovi resoluciji se je izjavil tudi predsednik izcednega istrskega deželnega odbora Chersich. Tržiški župan Bcmavia je glasoval proti avtonomiji. Kakor poreča nedeljski *Piccolo» je sestavljala večino v glavnem močna skupina zastopnikov* tržaškega mesta. — Sklep nega cdstka pomeni novo zmago gospodarske zarote proti naši deželi. Večma juridičnega odseka se je požvižgala na pravo volio ljudskih množic Trsta in naše dežele. Njegova resolucija je obenem pravo zasmehovanje zdravega razuma. Zmaga tržaških šovinistov v juridičnem odseku ne pomeni samo^ zmago kapitalistične zarote proti naši dežea, temveč obenem tudi zmago iredentizma nekaterih laških krogov, ki brezvestno sabotirajo po-mirjenje med obema plemenoma, in s tem obenem onemogočajo vzpostavtetv^ prr;atelj- Mladinsko društvo ♦'Prosveta« bo imelo diie 23. aprila prireditev v korist «Organlzaciie vojnih sirot*. Prosimo bratska društva, da opustijo za ta dan vsako morebitno prireditev. Odbor. Šentjakobski Sokol, sklicuje za nedeljo 9. aprila 1922 izvanredni občni zbor, ki se vršil v navadnih prostorih ob 10 in pol dopoldne.' Na dnevnem redu je edina točka « Volite v zastopnikov za občni zbor Tržaške župe, - __Odbor. Bz tržaškega ZivllenSa Vino in noč imata svojo moč. Brala CorraĆo in Virgilij Ragazzo sta zapustila v nedeljo pozno v noči neko gostilno v vrdeljski okolici, nakar sta jo ubrala proti domu. Toda med potjo ju pe doletela nes".ča, katere bi prav gotovo ne srečala, če bi ue pogledala v prijetni gostilni pregloboko v kozarec. Skrivnostni vinski duhovi so ju. namreč zanesli na stezico, ki se vi^e po robu kamnoseka Facca-noni na Vrdeli. — Ta pot je nevarna — je dejal Virgiliji, — ki ni bil močno vinjen, — svojemu bratu. — Molči, molči . .. Ko je izustil Corrado te besede, je prijel brata za roko in ga je vodil po nevarni stezi. nvon!) n el o I/ rvm -i i no r L' rvvr L":» r vi Ti> no bolnišnico. Nesreča z orožjem. Včeraj zjutraj je prišel iskat pomoči na rešilno postajo 1? letni Študent Jurij Oriandini, stanujoč v ulici Tiziano Vecellio šL 16. Mladenič, ki je imel rano na kazalcu leve roke, je pravil zdravniku, da se je bil igral s samokresom. Pri tem se je samokres rzprožil in krogla ga je ranila v prst Vlom v železno blagajno. V nedeljo pri belem dnevu so odfprli n-eznani vlomilci s ponarejenim ključi stanovanje trgovca Karla Walkerfe v ulic S. Mihaela šL 5. Tu so prevrtali železno OOtaeiu - —v------------* - .. skih odnosajev med Italijo in Jugoslavijo. Toda s sklepom juridičnega odseka niso nase avtonomije še nikakor pokopane. Vprašanje avtonomij bo prišlo pred plenum deželne posvetovalne komisije, daijg pred osrednjo posvetovalno komisijo v Rimu m končno pred parlament, ki bo imci zadjo t>2-sedo Prebivalstvo Julijske Krajine obeh pLe-lerodajne iren način pravih željah in potrebah! Posledice *leggerezze». Iz popolnoma za-nesljvega vira smo izvedeli, da se ne bodo do 20. t. m. vršile nikake kazenske obravnave. Oseba, ki nam je to poverita, nam ni povedala razloga za te nepričakovane počitnice. Sicer pa nam niti ni treba praviti, razlogi so na dlani. S 1. aprila je bil uveden v naše pokrajine italijanski kazenski zakonik in kazensko postopanje. Sodniki in Eodni uradiiijeni župnik in kons. svetnik tržaške škof je Anton Nedved. Pokojnik je služboval več let ltakor župnik v šterni v Istri. Radi bolehncsti je pred kakimi IG leti stopiJ v pokoj in se naselil v Staradi nad Pod-gradom, a p/ed kakimi 20 meseci je prišel v tukajšnjo chihovnijo, kjer je opravljal službo vikarja. Pogreb se je vršil včeraj popoldne. Pogrebni sprevod je ob asistenci osem duhovnikov vodil šolski tovariš j>okojnika, kanonik prvostolne cerkve v Gorici mons. Ignacij Va-lentinčič, ki je tudi govoril v cerkvi lepe besede pokojnemu Antonu Nedved v slovo. Vde-ležba ljudstva je bila ogromna. Pokojnik je bil rodom Ceh, rodil se je leta 1866 v Doksy blizu Prage. Gimnazijske študije je izvršil v Pragi, a potem je pa kakor bo«Jo-siovci tržaške škofije stopil v goriško centralno semenišče in je bil leta 1889 posvećen * duhovnika. Služboval je na več krajih v Istri, a mnogo let kakor župnik v Šterni Pokojni Anton Nedved je ljubil znanost, oavil se je izlasti s cerkvttokn siarinoslovjem in mnogo njef ovih črtic je bilo objavljenih po raznih listih. Dtagi Anton* lahka ti bodi zemljica slovenska! Borzna nopoiiia, dnevi. «Leggerezza» slavne vlade pn janju italijanskega kazenskega zak. v novih pokrajinah postaja bolj in bolj oče-tna. Kljub protestu naših poslancev in kljub temu, da se je uvedba i Kal. kazenskega zakonika na Tirolskem odložila, kljub temu da je bila vlada opozorjena na hude neprilike, ki bedo morale nastati, je vendar z ozirom na našo pokrajino ostala pri mnenju nestvora, ki se mu pravi po- Književnost fn umetnost Občinsko gledališče G. Verdi. V soboto je m-uua pn miKup u^v.v.vm — — r----r - bil častni večer gosp. kapelnika G. Marinuzzi- svetovalna komisija. Poslanec dr. Wilfan je ja( m je dirigiral svojo opero: «Jacquerie :_______1 ^nainmnnln. nl^i^lo «t tortt vT»ra«nnnl ___1 • 1 _r_ _____1_____i______• l_:l_ Tura valuta na tržaškem Trst, dne 3, ogrske kro'e ....••••••« e*.stri}sko-3eiilS>.« • • • • češkoslovaške. Krone dinarji .. le j i marke doiarU francoski franki • . švicarski fra&kt .... angleški funti papirnati . angleški funti, alati . . napoleoni ....... • • • • • • . • tr^nj aprila 1922. —. 2.25 2Ji —.27.--.80 36.55.— 37.10 24.-.- 25. 1J.25.— 15.— 6 —7.— 18.90.— 19.20 173.5«.-174.25 373—375,— 83.25— 83.75 95^0.- 97.50 76v50 77.— imenoval postopanje vlade v tem vprašanju z imenom deggerezza*. Sedanje «počitnice» na sodnijah so dokazale, da je imel naš poslanec popolnoma prav. Posledice te «legge-rezze» pa bodo morali trpeti predVsem obtoženci, ki Čakajo po zaporih mesece in me- » z t — 1 —* tw ----a"------• ~ f ~ Z----------3----------— J velikhn vspehom. Poklonjeno mu je bilo obilo1 dragocenih darov v zlatu in srebru. V nedeljo popoldne je bila poslovilna predstava g. baritenista Stracciari-ja, g. Capeir-' jevc, g. tenorja Carpi-ja in basistov g. Masini- j Pieralli, Azoliini; vprizoril se je «Barbir Se-! zenci, ivi tdn^ifu pu iapviui rieraiii, ^vzoinnj; vpnioru se je uu oe-, sece, kedaj bodo vendar enkrat prišli na vrsto vilskU. Ta Rossinijev umotvor je ohranil skozi in k obravnavi in pa njihovi sorodniki. No vse; jqq [ct svojo SVežost in tudi modernega poslu-' to in še druge neprilike, ki se bodo še poja- §aica gc vedno očara. Vprizoritev je bila tako vile, so postranske stvari. Ministri in člani po- ' - ....... - - » * svetovalne komisije s tem itak nčesar ne izgubijo. Zares dobro nam gospodarijo! ------ —.i- ____ * dc vršena, da bi delala čast ne le dvornim gledalisčim ampak tudi gledaliečim dolarskih prinčev onkraj velike luže. Poslano*) Prosim vse nekdanje svoje tovariše, ki so se z menoj vozili iz Trsta v avgustu 1914 do Prexysla z oddelkom „Lasttragerabtei-lung 1/3", kateremu je bil komandant Angelo Casagrande in ki kaj vedo o usmrtitvi većega števila svojih sotovarišev, da mi naznanijo svoje ime in svoj naslov. EMIL ADAMIČ, (193) Ljubljana, Pred škofijo 9/11. *) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo 1« toliko kolikor mu «lron veleva. PODLISTEK KAPITAN MARRVAT Leteči Holandec Roman (107) ^Mislite in govorite kot Amina. Tudi njena plamteča in ognjena duša koprni po stiku z dubovi.» »Razumem jo,» je odvrnil Kranc, «kajti tudi jaz sem v svojem življenju zvedel stvari, ki so stale v čudni zvezi z mano in mojo družino in vaša povest me je le potrdila v veri v resničnost takih slučajev.* «Rest Kranc ?» «Rea, toda o tem drugič. Noč nastaja in najin splav morava spet spraviti na varno. Tu ic zaliv, ki bo čisto primeren.» Prcrfi jutru pa je zapihal močan veter ravno proti obrežju in valovf so tako zelo narastli, da je brodu pretila nevarnost. Nadaljevati vožnjo je bilo nemogoče; edino mogoče je bilo potegniti brod na suho, da bi preprečila, da ga ob skale butajoči valovi ne razbijejo; to sta tucfi storila, Filipove misli so se ko* sicer mudile pri Amini in medtem ko je zrl penenju vakrv in njih šumečim belim grebenom, ki so se v soincu blesketali, je vzkliknil: «Ocean! Ali imaš ti mojo Amino? Če jo imaš, daj mi mrtvo nazaj! — Toda kaj ie tam?» je pristavil in pokazal s prstom na obzorje. ■