LXXV.t St« 173 ro4tnJxuT%!iC CJRJEDNI4TVO £M OPRAVA: BKLJUCNO ZASTOPSTVO Bat OgBnM t UNION« PTTBBLJC1TA ITAJLIANA 8. MILANO Vicienti reiterati attacchi nemici respinti L'aziane netnica coatenuta in aspra lotta dalle itaiiane e pf rmaniclic Comando S upremo. — Boli* t ino di guerra iNo 1163: Sul fronte siciliano anrhe ieri si e- cora-battuto aspramenle. N'ella zona dl Regal, buto violenti reiterati aitnccki nemici sono sati ropinti. Formazicni navali avversarie han no bom. bardato locaJita tk*i vorsanti Tirrenico © Jo-nleo d rila ( alabria sen za causare danni no-tmoli. Generale Ambrosio. * Nota al Bolletino tli guerra No 1163. La situazione operativa non e. sastanka}-mente mu tata in Sicilia nel corso ciegli ul-timi giomi. Le trupe dell'Asse, ii cul schle_ ramento dalLi regione costie;> ,ji s. Stefano di Ca-mastra va. per le 7;vne a occidente di Regalbuto o Omuripo, aH* plaz« antistante Catania, hanno vaiidarnente resi at! to a Ha pressione nemiCfe rtonostante che importantl fonze bntanniche di Mcntgomerv slano sta-te cen lote verso Tala. settentricnale dt-1 fronte a pr^engno dei provati reparti arne-ricani del generale FaU^n. Come gia sulla diretrlce eostiera di Catania cosi ora su quella soitonUionale. il poderoso urto av-versario ; r-r re validamcntc contenuto. Lo sforzo anglo-nmerieano nella montuosa re- gione cen tro settentrionaJe deirisoia, rinow vano anehe ieri, dopo forte preparazione di artig"lieria da reparti corazzati e di fante rta non ha. o nsegnuo suecesso. (Stefteni.) Comando Snpremo — Bollettino dl guerra n, 1162: Contro 11 nostro srhieramento in Sicilia il nemico svlluppa con rimplego di forze fresehe e con i! poderoso appoggio del-1'arnia aerea, la sua azione offenslva conte-nuta in aspra lotta dalle truppe itaiiane e germaniche. Nei violenti combattitncnti del giornl pre-cedenti si e segnalato, por valore cd tena-cia, il ruggruppamento motocorazzato al oomando del eoionncllo Goffretlo Rioci da Cesena, Sono stati distrtitti dalla eacela dell'Asse e dalle batterie contraeree 16 veli-voli anglo-aiiicricatii dei qnali 10 In Sar-degna, 2 in Sicilia, 2 nell'Kgeo, e due in Grecia. Ncl cielo del Lazi o ncstrl cacciatori in-tercettavano iori ima formazione avversa-ria abbattendo sen/.a proprle perdite, 4 quadrimotori e due himotorL Generale Ambrosio Poiravni siloviti ssvražm napadi odbiti Sovražna akcija zadržana od italijanskih in nemških čet v ostri bitki Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. 116G: Na sieilski fronti so bile tudi včeraj ostre* !>orbe. .\a področju pri Kegnlbutu so bili zavrnjeni silni ponovni napadi sovražnika. Nasprotni pomorski oddelki sc bombardirali krajo na obronkih Tirenskcga in Jonskega morja pri Kniahriji. ne da bi povzročili omembe vredno škodo. General Ambrosio. i * Pripomba k vojnemu poročilu št. 1163: Operacijski položaj se v zadnjih dneh na Siciliji ni bistveno spremenil, čete Osi, katerih razvrstitev gre od obalnega področja pri S. Štefanu di Camastra preko zapadne-ga pasu pri Regalbutu in Centuripeu do ravnine nasproti Kataniji, so se uspešno upirale sovražnemu pritisku ne glede na to, da so močni angleški oddelki Mongomervja pritiskali na severno krilo fronte s podporo izkušenih ameriških oddelkov generala Fat-tona, kakor že na obali pri Kataniji, tako da se zdi sedaj uspešno zadržan tudi močan nasprotnikov sunek na severni obali. Angleško-ameriŠkt napor v gorati pokrajini osrednjega in severnega dela otoka, ki je bil ponovljen tudi včeraj po močni topniški prjpravi z oklopnimi in pehotnimi oddelki, ni prinesel uspeha. Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. 1162. Proti naši razvrstitvi na Siciliji razvija »ovratnik z uporabo s\ ežih sil in ob mr.čni podpori letalstva svojo ofenzivno akcijo, ki ao jo Italijanske in nemške čete v o>tri borbi zadržalo. V silovitih bojih prejšnjih dni se je po hrabrosti in vztrajnosti odlikovala motorizirana oklopna skupina pod poveljst\om polkovnika Goffreda Kiccija iz tesene. Lovci Osi in protiletalsko baterije so unioiM 16 angleško-umeriških letal in sirer 10 nad Sardinijo. 3 nad Sioiliio. 2 nad Egejskim morjem in 2 nad Grčijo. V zraku nad pokrajino Lazio so naši lovci včeraj prost rog I i sovražno letalsko skupino in sestrelil] brez lastnih izgub 4 štiri-motoma in 2 dvomotomi letali. Junaška motorizirana ck£&pna skupna Rm, 1. avg. s. Vojno poročil.-* š.. 1162 vrhovnega poveljništva je omenilo motorizirano oklopno skupino p"l poveljnišLvom polkovnika Gofreda Riccija iz Cestne, bivšega poveljnika sulic irjev Aosta. Edinica, ki se je izk:zala.. obsega taktične skupine, sestavljene svoj čas z bersaljori, moto: iz ranimi baterijami, stotnijami tar.kov in slui-pinami mot<'cikl;slov za obrambo JeraUšč. v ce'oti okrog 2000 mož. Skupina, je bila kmalu poz\'ana na delo i zvon svojega področji in za diugačne na lege. kot so ji bile prvotno določene. Ko je msta'a ftmeriška nevarnost za južno obalo Sicilije, sa se skupine vrgle v boj, zadržujoč s svojimi modernimi sredstvi močne sile. ki j h je so-\Taznik kar naprej izkrcoval. K jub svoji manjši sili so nrši tanki delali čudeže v b-ju z ameriškimi kolosi. Ko je naše po-veljništvo odredilo umik no!:o diviz'je na obrambne postojanke, je skupini uspelo zadržati sovražnika ter v levji borbi zaustavljati poacd naspicUiika, ki je imel ponevno občutek, da se nahaja prca dvema mot'-ri-ziranima divizijama.. Bi'a pa je to tamo Riecijeva skupina, ki je zn:)a nadomftatiti skromn et sred: tev z dinamično olloćtio zastavo mož, ki so bili cd]očeni isa najbolj di-zna p.H.ivzetja. Bilo je 7 dni nep.estanh borb in 7 dni slave. Po opravljeni n^lcgi so prešteli ljudi m svedotva. S.*edstva so bila preizkušena v neenaki borbi, še b:>lj pa mofitvo, ki je ta sredstva brez ocimoia uporabija'o v sic'iti bitki. Skuptea, ki je toliko zaslužna Z;t domovino, je posebno ponosna na to. da ima mrtve in ranjene, toda nobenega ujetnika. Noša stavna skupina je z *aj p- ipravijena za nove naloge, strnjene ekrog svojega polkovnika, kateremu je povelja.k aima 'nega zbora rekel: Vsak mož skupine jo junsk. Nobene besede ni treba del'ti tej besedi šefa, ki je mogel bolj kot kdo drugi oceniti zadržanje borcev, v vsem vrednih junaškega izročila itlaijanske vojske. Srdita bofi na vzhodni fronti sg Esds£^fl!e£o 7110 sovjetskih tankov uničenih v 4 tednih — Bilanca pomurske vojno za mesec julij Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Oživljeno bojno delovanje na vzhodni fronti, ki je bilo javljeno v poročilu dne SO. julija, je veeraj razen v borbah okrog Orla zopet popustilo. Na fronti ob Miusu so nase čete severno od Kujbiševa podprte od močnih oddelkov bojnih letal, prešle v protinapad, obkolile močno sovjetsko bojno skupino in jo uničile. N:i podr>dkih v Italiji, podčrtavajoč zlasti, da je italijrnski ekrog vlsdarja strnjeni narod bel j kot kdaj gmotno in moralno trden ter odločen lotiti sc z vsemi silami vpraAanj ure, zaupajoč v usodo dom«>vine. Listi objavljajo tudi fotografije Nj. Vel. Kralja tn Cesarja ter maišala Badogiia. V GrČtji bivajoči Italijrni. vojaki in civilisti, »tr-njeni okrog svojih voditeljev, znova potrjujejo z u dan« t mislijo na vladarja svojo vero v bedočnoot domovine. Krrs^a aedelja na višku poletja Kcpanje je bilo včeraj glavni spored večine Ljub« fjao&ut&v od jutra da večera Ljubljena 2. avgusta. že tretji dan ee je včeraj mesto dramilo pou kopreno visoke mege. Meščani, ki so pogiecali zgodaj zjutraj skozi okna svojih sp-a-nic, so bili zadovoljni. Megla je najboljši zn&.k, di bo dan lep m soačjn. Mnogi so vstali že v 7gounjih urah in se pripravljali na kopanje. Drugi, ki jim je sanCenja in vode covo.j pol dneva in ki so prijatelji tradicionalnih nedeljskih dopoldanskih opravkov, S3 tudi niso pieveč obirali, saj so sedaj jutranje in zgodnje dopoldanske ure najprimernejše za pota po mestu. Dokler se drži mestnega tlaka šj nekaj nočne svežine, so ulice znosne, kruaieje se spremene v prave parne kopalnice, ki jemljejo vso voljo in vese.je do Cesar koli. Giavni vrvež kopalcev je sedaj na Spici in v k< pri šču Ljublj:n:ce. Ob dnevu, kakršen je bli veo: ijšnji, se tam koplje gotovo do 2000 ljudi in še čez. Na tem mestu je glavno taboiisče kop'lcev. garda oboževalcev senca in vode Ima tod razmeščene svoje g" avne sile. Mnogo Ljubljančanov, ki ne ljubij«> prevelikega živžava a-i pa so jim u:ugi pi ost.ori bližji, daje sicer prednost spodnjemu deiu Gruberjevega prekopa, nekateri zahajajo dragana in jih veliko obiskuje krasni ilirij^-skl bazen sredi mesta, vendar poseta na špici ne prekosi nobeno dlugo k<>pa.liš:'e. čeprav je ljudsko, domače in dostopno vsem. špica ima svoje tradicije, ki jih ljudje niso pozabili, čeprav je bilo nekaj let kopanje na njej prepovedano. Včer? j se je na Spici in v kopališču zbralo do zgodnjih popoldanskih ur « gromno kopalcev. Njihov vik in krik, g-lasna je bila zlzsti mladina, se je slišal tja do trnovske cerkve. Zdrav smeh in veselo vzklikanje sta. k-: kor plamen obrobljala desni in levi breg Ljubljanice od prulskega mostu naprej, se selila nad prekop* »m na desni breg Ljubljanice in se izgubljala v ozko strugo Malega grabna. Kop3-Ici so prihajali že na vse zgodaj. Komaj je izza meglene zavese rahlo dahnilo sonce, so že prvi .moški ln ženske, ležali na lesenih ležiščih. Prehiteli ao jih edinole martinčki, ki Imajo svoja skrivali-iCa, v položnem, z velikimi karnnitlmi kockami utrjenem desnem bregu Ljubljanice od prulskega mosta ■-o izliva Gradaačice. Teh ljubkih, plašnih ž*.valic se je v pripravnih špranjah tod zaredilo izredno mnogo. Pozoren ljubitelj narave se bo rad pomudU pri njih. Se pred 9. uro smo jih včeraj našteli na sto, ko so ob prvih sončnih ftarkih nepremično zdeli blizu špranj ali pa pre- vidno kukali iz njih. Kmalu, prekmalu bržkone, so se morali skriti nazaj v svoje nedostopno zavetje, saj je bila vrsta njihovih konkurentov kopalcev, hitečih mimo njihovih skrivališč, vedno bolj gosta. Včerajšnja nedelja je nudila kopclcem letos redko zadovoljstvo. Bila je lepa in sončna od jutra do večera. Niti v poenih popoldanskih urah, ko na« je zadnje dni tako raida obiskala nevihta, se ni prikazal noben vznemirljiv oblak. Zsito je življenje ob Ljubljanici ln v drugih kopališčih prenehalo šele na pragu večera. Dovolj obiskovalcev ao Imele dopoldanske predstave, nekaj novic željnih gostov pa sc je zateklo v kavarne. Velik promet so imeli že dopoldne slaščičarji, ki prodajajo sladoled. Kdor se ni Sel kopat, se je hladil v senci aH pa je dal prednost kratkemu sp-.nju. Mnogi se niso ustrašili sonca in so se sli sprehajat po Rožniku, Golovcu in v vso dostopn< > mestno okolico. Gostilne s senčnimi vrtovi in dobro za Jože ne z jedjo ln pijačo so bile povsod prepolne, tako da, »o se morali cbotavlj'alci ln p^časneži ponekod odreči najbolj zaželjenim priboljškom. Precej je bilo sprehajalcev tudi v goedu na obeh straneh Večne poti, vendar ne toliko kakor pred 14 dnevi, ko je bilo na razpolag:«, še borovnic. Dober obisk je imela včeraj naAi Opera, kjer je v >ThaIs« gostovala Zlsta Gjun-gjenčeva. Razprodane so biie vse večorne kinematografske predstave. V Tivoiiju pa je bilo posebno živahno n«a otroAkem igrišču, ki ne privablja samo mnogo otrok, ampak se je priljubilo tudi odraslim. Okoli bazena je vedno toliko razposajeno veselega drobiža, njihovih mamic ln prijateljic, da je ponekod že popolnoma iatgjnila nežna trava, k! jo je pred otvoritvijo posejala skrbna vrtnarjeva roka xe je preselila v San Sebostiaa MadHdv l. avg. ». Zunanji minister grof Jordana se Je danes z vsemi vlsokml funkcionarji ministrstva preselil v Ban Bebasti an. kjer bo ostal ves avgust. Tudi veleposlaniki m inozemska zastopstva se bodo ta teden naselila v Ban Sebaetianu. Poravnal Hm prej ___ Stran 5 Ob zaJdjučku letošnje gledališke sezone Vsi sodelujoči so v polni meri storili svojo dol* T inKlin«n O n.,m,~4-.. - - ~ T">~--1 O 4-_l*.__ Ljubljana, 2. avgusta™ Končana je gledališka sezona 1942-43. 2 prla so se vrata hrama umetnosti in želimo vsem sodelujočim okrepitve in osvežitve v počitnicah. Prav vsi, pa bodisi solisti ali člani zbcra, so v polni meri s o-rili svojo dolžnost. V drami smo imeli zelo izbr. n repertoar novodobnih in klasičnih dram. (Avtorji: Alessi. Bracco, Gherardi, Meano, Pirandello, Goldoni, Shakespeare, Strind-berg. Tbsen.) Ugajala so tudi- dela domačih avtorjev. (Ogrtnc, Medved, Jurčič. Gregoiin, Prenner). V drami je močan ensemble umetnikov (Levar, Jan. M. Skr-binšek. Gregciin, Drenovec. Peček, Brati-na. Lipah, Cesar. Presetnik, Potokar, Plut, B:až, Danilova, šaridava. Marija Vera. Nablocka, Boltar-Ukmajerjeva, obe Juva-r.cvi, Levarjeva, Gabrijelčičeva, Rakarje-va), katerim se imamo predvsem zahvaliti, da so uspela tudi šibkejša dela. Pri- etno so :as presenetili bivši n.ar:borski igralci (oba Kovica. VI. Skrbinšek, V>r-donlk, Nakrst, Gorinšek, Košuta, Kosič, Kraljeva, Starče\a. Sancinova), k: *o dokazali visoko stopnjo igralske umetnosti in to za nje v najtežjih prilikah, za kar naša posebna hvala. V opori smo imeli izven starih že vsem znanih opernih dol nekaj novih uprizoritev. Vsa uprizorjena dela so desegla velik.— nekatera prebojen uspeh. (Thais. Mrtve oči, Madame Butterflv. La Bohe-me. Traviata. Sestra Angelika). Predvsem se imamo zahvaliti gdč. Valeriji Hevbalo-vi za prelepe ustvaritve ter je doslej nesporno naša najboljša pevka umetnica, ki osvaja gledalca s prelepim petjem in krasno Igro. Sledi ji g. Vidaljjeva. ki je imela posebno v Traviati in v La Boheme odličen uspeh. Gdč. Polainarjevi je treba ne-odložno odkazati kakšno glavno vlogo, ker ima lep pevski materijal in kot kaže tudi žo!o čustveno igro. V koloraturi se je izkazala posebno g. Tvančičeva z lepimi pevskimi nastopi. Tudi gg. Golobova, Karlovčeva. Bogd. Stritarjeva, so pokazale odlično petje in igro. Naši starejši umetniki gg. Betetto, Primožič, Janko, Banovce, Popov, so nam pokazali vso svojo veliko pevsko in igralsko kulturo in ftHli v zgled mlajšim članom opere. Izmed slednjih omenimo predvsem odličnega basista g. Lupša in tenorista gda. Lipuščka. ki je v tekoči sezoni silno napredoval. Ima si-surno in čisto intonacijo, močan in proboj en predvsem liričen glas in smo ga lahko veseli. Istotako je zelo dober gd. ba-ritonist g. Dolničar, kateremu je poveriti čimprej kakšno vodilno vlogo (Onjegin in dr.) Sled« jim gd. Sladovljev. g. č>uden in gd. Kristančič, ki se bodo v bodoči sezoni še bolj uveljavljali. Pokazali so prav lepe začetne uspehe. Manjka nam pa tenorista za dramatične vloge. V opereti je imela g. M. Mlejnikova prodoren uspeh in bi s svojim lepim glasom ter sigurno in čustveno igro tudi v operi, in to v vodi mi vlogi, gotovo dosegla lep uspeh. Ge. Poliččva, Barbi če va ter ostale dame so mnogo pripomogle k lepim operetnim — razvedrilnim večerom. Želimo si le več novejših operet (Lehar, Kal man. Beneš in dr.). Gd. Zupan in oba Sancina so nam dali zelo posrečene like in brez njih bi bila opereta nemogoča. — Tudi ostali člani so zelo vneto in lepo sodelovali. Da so bili ti uspehi doseženi je mnogo pripomogel naš odlični balet z zelo nadarjenimi člani in solisti? Režija je opravila ogromno delo. isto inscenacija. Levji del je nosil tudi operni orkester s svojimi dirigenti. Hvala prav vsem. Na veselo svidenje! Upravi želimo še večji vzpon naših gle-dalifč v čast slovenske umetnosti in kulture. Abonenti pa nikakor ne želimo biti več kar po tri tedne brez vsake predstave kakor smo bili abonenti reda četrtek. No, pa to smo tudi preboleli — in končalo se je kar prav lepo. Abonent reda četrtek. DNEVNE VESTI Začasna omejitev obsega dnevnikov Po odredbi ministrstva za ljudsko kulturo izhajajo vsi dnevniki v Kraljevini do nadaljnjega štirikrat na teden ni dveh in dvakrat na teden na štirih straneh. Jutranjiki izb:) ja jo na%štirih straneh s četrtkovimi in nedeljskim] številkami, opoldnevniki pa s četnik « »: ? in sobotnimi. • Opozorilo naročnikom Opozarjamo ceoj. naročnike, ki prejemajo Si. Narod po pošti, da smo jim z danr ,o številke poslali položnice. Prosimo h. naj nam na". o naročnino za avg- oc možnosti t . prve dni v mesecu. r • niki. ki še niso poravnali na-ročnintu za prejšnje mesece, naj store to čim preje, sicer jih bomo morali črtati iz seznama naročnikov. Uprava »SI. Naroda«. — Novinarska vest. Ravnateljstvo udin-skega dnevnika >Popolo del Friuli« je prevzel znani pisatelj Chino Ermacora. — Novo vodstvo neapeljskega tiska. Ravnateljstvo neapeljskih dnevnikov ^Mat-tino« ter ^Corriere di Napoli« je prevzel Pavel Searfogtio, vodstvo dnevnika >R> mac pa Emilio Scaglione. ki je bil doslej v uredništvu dnevnika ^Mezzogiorno«. — Doživela je sto let in um rta, v Trie-tu je preminula gospa Alojzija Metlica noj. Bertolizio. stara 100 let. Vse do zadnjega je bila duševno čila in sveža. — Nagrade po 100.000 in oO.OOO Ur. Pri nadaljnjem žrebanju številk zakladnih bonov z zapadlostjo 15. septembra 1950 so bile izžrebane sledeče številke: V seriji 37 dve nagradi po 100.000 lir za štev. 87.006 in 1, 727. 178. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 177.792. 605.657. 974.409 in 1,316.458. Razen tega še 50 nagrad po 1O.0O0 lir. — Usodna železničar jeva nesreča. Na železniški postaji RJyio Aurisina je prišel po nesrečnem naključju pod vlak železničar Franc Foleo. Ima smrtno nevarne poškodbe na hrbtenici in je malo verjetno, da bo okreval. — Padel je in umrl. 63 letni Alfred La Rosa iz mesta Civitavecchia je stanoval v kraju Nona: pa je od časa do časa šel pogledat, kaj je z njegovo hišo v ulici Vincenzo Annovazzi. Ko je te dni stopil na dvorišče svoje hiše, se je zgrudil na tla in bil pri priči mrtev. S senci je udaril ob kamen in podlegel za smrtnimi poškodbami. IZ LJUBLJANE Uradni zaklf ucek šolskega leta Letošnje šolsko leto ,je bilo v soboto na vseh ljubljanskih srednjih šolah uradno zaključeno. Pouk se je v večini razredov končal že prej, v juliju je pa imela mladina zrelostne in druge izpite. V soboto so vsi dijaki in dijakinje prejeli spričevala. Bilo je veselja in žalosti doveli že kar na ulicah. Tja do oktobra, ko se bodo zopet odprla šolska vrata, pa bodo vsi neuspehi že pozabljeni. V soboto je bilo mesto polno razigrane mladine. * —lj Tretjič nad 30 stopinj Celzija. Vročina pritiska vedno bolj. V soboto je bilo sicer za spoznanje manj vroče kakor v petek, zato je pa včeraj vročina tem bolj pritisnila. Od sobote na nedeljo se je dnevna maksimalna temperatura zvišala za celo stopinjo. IT Zvezdi so v soboto namerili 29.2. včeraj pa 30.2* C. Tako se je že tretjič letos živo srebro v toplomeru dvignilo nad 30 stopinj, ki je meja med toplim in vročim dnevom. Dvignila se je tudi dnevna minimalna temperatura. V soboto je znašala 15.8. včeraj pa 16.2" C. —lj Nov grob. V soboto je umrla v Ljubljani ga. Julija Močnik, stara 75 let. Pokojna je bila mati solastnika znane ljubljanske tvrdke »Malina g. Franca Močnika. Srčno dobro, plemenito srosno so visoko cenili in spoštovali vsi. ki so jo poznali. K večnemu počitku jo spremijo danes ob 14.30 z Žal. kapelica sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji lahka zemlja, žalu;cčim rodbinam naše iskreno sožalie! —lj Razpisan je natečaj za sprejem go-jenk v T. letnik Šolo za zaščitne sestre v Ljubljani. Pogoji so razvidni iz objave v ^Službenem listus Ljubljanske pokrajine. Rok za vlaganje prošenj peteče s 25. avgustom 1943. —lj Prod zak! lučkom SajovUteve razstave. Umetnostna razstava akad. slikarja Evgena Sajovica bo kmalu zaključena. Z razstavljenimi deli je mladi umetnik dosegel lep uspeh. Zamudnike opozarjamo, naj si slike ogledajo, dokler je še čas. Na ogled so postavljene v izložbi Koso-vega salona v prehodu nebotičnika. —lj Tečaj za popravne izpite. — Turjaški (Novi1* trg 5. Tisti dijaki (inje), ki bo. do delali septembra popravne izpite, so vabljeni, da se udeleže našega tečaja za popravne izpite na Turjaškem trgu 5, ki LjJUBLDANSKI kinematografi KINO SLOGA Na splošno željo krat film o srečnem ssvijenju. m gičnem koncu slovite pevke 27-30 Se en- Sijajni igralci: Marija CebotarL Arije iz'oper Roaainija in Bellinija Predstave ob: 14., 16. in 18. uri KINO UNION Telefon »-81 Zabaven švedski film is življenja današnje šolske mladine in njenih učiteljev Učitelj glasbe V glavnih vlogah: Adolf Jahr in * in Aliee Neteon Predstave ob: 16.30 in 18.30 KINO MATICA Telefon 22-41 Vesela pustolovščina mlade plesalke Jazz, smučanje in razkošne plesne revije Želim si ljubezni V glavnih vlogah: Marika Ročk, Viktor Staal, Mady Rani Predstave ob 16. in 18.30 uri sa začne 5. avgusta. Poučujejo samo pro-fesorji-strokovnjaki vse predmete. Temeljita, strokovna priprava. Honorar nizek. Prijave dnevno od 9.—12. ure dopoldne: Turjaški (Novi) trg 5. Instrukcije. —lj Prulski most zaprt. Ker bo mestni tehnični oddelek začel v ponedeljek delati kanal na Trnovskem pristanu, bo Prulski most prve dni tedna zaprt za ves promet. —lj Pravkar je izšla v prevodu Jana Baukarta Kipim gova Prva knjiga o džungli. Izdala jo je knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani in se dobi v njeni trgovini v Selenburgovt 3. Spodnja štajerska — OdUk<>v»>nJe. Za hrabrost na vzhodnem bojišču je bil odlikovan z redom železnega križca II. stopnje Ernst Silec iz okolice Sv. Marjete ob Pesnici. — Novi gr°bovi, V Mariboru so umrli zasebnica Terezija Partlič, stara 21 let, mesarski pomočnik Janez Ramšak. star 28 let, in vpokojenec Franc Majčler. star 73 let. V Grazu je umrl živinozdravnik dr. Rihard Heumaver doma iz Petrovč. Nje-govo truplo so prepeljali v Maribor. Na Dunaju je umrl s+režnik mariborske bolnice Franc Gregorič. Podlegel je operaciji. Njegove zemske ostanke so prepeljali v Maribor. V Selnici sta umrli Antonija Jamar in Terozija Pečr>vnik. V Ptuju so umrli Avgust Voganik. Ivanka Volčnlk in Franc Burjan. * v Slovenj ivesi je umrl Franc Potunnšek. v Poljčanah Halona Re-taj. Margareta Mlakar, Franc Mesaric, Marija Lorger in Josipina Golob. Na Pra-geeakem Jernej Spes. pri Sv. Benediktu Josip Gorjup. Janez Konše in Adolf Vab-šek. v Rogatcu Anten Galun, v Rogaški Slatini pa Miha Pelko. Poroko, v Mariboru so se poročili Peter Lešnik z Marij? Vrabl. Štefan Horvat z Jos nino Korošec. Franc Glavič z Matildo Korcšoc Josip Rogina z Ljudmilo Urleb. Franc Pnvhe z Valerijo German. Robert Weydovs!cy z Eriko Hdgemvarth, Anton Ko'bek z Ano Divjak. Anton Ve-ber z Marijo Habjanič. Anton Simončič s Hedvigo Eggor. Jos p Bclak z Marijo Kamenar. Otmar Leich z Marijo Mitraši-novič. Erich K~res z Ivanko Kramer, Filip Fuchs z Marijo Hnberfek in Anton Praprotmk z Marijo Hriberšek. V Ptuju sta so poročila Walter Stanič in Ivanka Brančič. v Poljčanah se je poročil Franc Kranjc z Ljudmilo Lamut. V Rogatcu so se porečili Josip Hribar z Nežo Marijo železnik. Iz Hrvatske — Kako velika je Hrvatska. Statistični urad v Zagrebu objavlja nove podatke o obsegu prebivalcev, nienem prebivalstva in razdelitvi po poklicih. Hrvatska mer 110.200 km- in je razdeljena v 22 upravnih okrožij, takozvanih velikih županstev. Leta obsegajo 141 okrajev. Zagreb šte:e zdaj 350.000 prebivalcev in je veliko županstvo zase. Hrvatska ima 1037 občii.. med katerimi je 31 mestnih. Prebivalcev ima Hrvatska okrog 6.500.000. MALI OGLASI MODERNE JEZIKE (itaU janščino, angleščino, francoščino) poučuje profesorica po uspešni metodi zmerni ceni. Pride tudi na dom. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda* pod ^Profesorica«. N-377-I Športni pregled Odmor na igrišča in tekališčih Včerajšnja nedelja je v Ljubljani minila brez javne športne prireditve Ob slovesni uri, lu so ji že dosedanji dogodki vtisnili pečat zgodovinske važnosti, so atleti disciplinirano sprejeli na znanje vest. da je treba za hip vse misli posvetiti drugim dogodkom in jim doprinesti svoj obulus. Cim pa bo odločitev dozorela in rodila svoj sad. se bodo znova odprla vrata stadionov, igriščih in tekališč z neodoljivim vabilom k plemeniti športni tekmi, ki jači telo in duha. Tedaj bodo znova prihiteli atleti in atletinje, da s svojo mladostjo, svojo zavednostjo in zdravjem manifestirajo za športno idejo, ki druži rx>sameznike v društvu, društva v zveze predstavljajoče narode, narode v države in te v človeštvo, kateremu so namenjeni plodovi športnega udejstvovanja po vsem svetu. Toda sport, kolikor je združen z uživanjem blagodejnosti sonca in okrepitve in osvežitve v vodi, še vedno neugnano vrši svoje poslanstvo. Prepolni so bregovi voda. bazenov in potokov, kjer množice meščanov vseh poldicev krepčajo pvoje telesne sile in utrjujejo svoje zdravje. V tem znamenju je minila tudi včerajšnja nedelja, ko so se Ljubljančani od zgodnjega jutra do poznega večera mudili ob vodah in na soncu in tako zopet dokazali, da pravilno razumejo, ne da bi bili posebej organizirani, važnost zdravih življenjskih užitkov, ki jih je v sedanjem času pono\-no popul arizirala športna misel. _ Hašk se pripravlja na proslavo 40- letnice obstoja. Hrvatski akademski športni klub praznuje letos 40-letnico svojega obstoja. Priredil bo športni teden, na katerem bodo nastopila domača in tuja moštva. Nogometaši pripravljajo turnir, na katerem naj bi nastopili poleg Gradjan-skega in Concordije tudi po eno madžarsko in bolgarsko moštvo. Tudi lahkoatletr pripravljajo moštveni četveroboj. Razen Haška. Concordije in Zagreba bo povabljeno k sodelovanju tudi kakšno inozemsko moštvo. Proslava bo še ta mesec. — Kitajci so boljši nogometaši kakor Japonci. V vseh dosedanjih meddržavnih nogometnih dvobojih med Kitajci in Japonci so ostali Kitajci neporaženi. Edino ena tekma se ie končala neodločeno, v vseh drugih pa so zmagali Kitajci. Evo rezultatov: L 1918 v Tokiu 8:0. I. 1921 v San-gaju 4:1. 1. 1923. v Osaki 5:1. 1. 1925. v Manili 2:0. 1. 1927. v Sangaju 5:1. 1. 1930. v Tokiu 3:3-, in 1. 1934. v Manili 4:3. Japonci so začeli gojiti nogomet precei pozno. Zvezo so ustanovili I. 1921, v FIFO pa je bila sprejeta šele 1. 1929. Ne delajte škode! Ob vročih dneh se zbere mnogo kopalcev ob bregovih Gradaščice nad Vojno-vičevo tovarno, da se malo ohlade. Mladina skače in plava, kar je zanjo seveda zdravo in prijetno. Ob vodi s? pa tudi njive, kamor zahaja ta mladež in trga buče, s katerimi se prav prijetno igrajo in žogajo. Prosimo starše in vzgojitelje, če puščajo svoje sinove in varovance same na kopanje, naj jih pouče doma. naj ne delajo škode in ne uničujejo kmetovalcu pridelkov, ki jih gotovo ni posadil na njivo za zabavo in uničevanje mladim, razposajenim kopalcem. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 2. avgusta: Alf ona Lagvoraki, Porcijunkula. D A N A S N J t PRIREDITVE Kino Matica: 2elim si ljubezni. Kino Sloga: Mari* Malibran. Kino Union: Učitelj g.asbe. Kino Moste: Prepovedana gasba in i .uči v megli. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli.. Blehveisovi cesta 6: Hočevar. Celovška cesta 62; Gartus. Moste, Zaloška cesta 47. Maksimalni cenik za zelenjavo in saslje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal nov maksimalni cenik štev 13. za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Ta cenik velja od 2. avc.u-sta t. t naprej in določa naslednje mek si-malne cene (vse za kg; prva številka označuje cene v trgovini na debelo, druga pa cene v trgovini na drobno; v oklepajih : Napoved časa; poroi lijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega pnvc'j-ni-rva v slovenščini. 13.12: Orkestralna glfl i. vodi dirigent Clailino. 14.00: P - i-jamčini. 14.10: Koncert radijskega Ofk vodi dirigent D. M. Sijanec. Pisana g i 15.00: Poročila v slovenščini 17.00: Napi i časa; poročila v italiiianščini 17.15: Pl »La Voce del Padrone — Cohimbis« I" I >■ Poročila v slovenščini 10.45: Plošče. 2 Napoved časa; poročila \ ftabjanšćini, 2IM1): Sinja fantazija. Orkester vodi dirigent Petra! a 20.40: Simfonična glasba. 21-10: Orkester, vod; dirigent Petralia. 21.50: Iz znan.h oper: TVa-viata. 22.25: Orkester, vodi dirigent Zeme. 22 45: Poročila v italijanščini. Važa nadvse ljubljena mama m stara mama, gospa MOČNIK JULIJA nas je danes za vedno zapustila v 76. letu starosti Na zadnji poti jo bomo spremili v ponedeljek, dne 2. avgrusta 1943. ob pol 3. uri z Žal. kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu, k zasluženemu počitku. Ljubljana. Trbovlje, Graz, Zagreb, Hrv. Kostanjevica, Maribor, dne 31. julija 1943. žalujoče rodbine: Močnik, Požira, Iskra, Juvan, Robič in ostalo sorodstvo P. G. VVODEHOUSE:"! 39 Tkalci pepitet HnmorfstMen Trdno som prepričan, da bi bilo vzdrževanje reda v šoli otroška igra, ko bi megli učitelji nositi bele krinke in avtomobilske pištole. V vsem razredu je maJfoma zavladala mrtvaška tišina, kakršne bi z vsemi črnimi pikami ne bil dosegel. V tem. sem se obrnil k čudnemu prišlecu, sem s koncem očesa videl, kako učenci vzneseno gie la jo to čudežno uresničenje sanj, s katerimi jim je bilo čitanje pusto- | lovskih povesti napolnile glave. Kolikor sem mogel dognati potem, ko sem zaslišal vsakega posebej, se ni nihče izmed njih prestrašil. Dogodek je bil preveč razburljiv, da bi kili imeli časa za strah. Slika iz Uu^triranega tednika je postajala vpričo njih resnično dejstvo; kdo bi se bil torej utegnil bati? Za svojo osebo sem »bil osupnil. Res je, da avtomobilski razbojniki strahujejo Francijo in da v Ameriki časih obupanci ustavijo kak vlak; a tu ?mo biti v mirni Angliji! Niti to, da se je klatil po okolici Bučk Mack Ginnis, ni delalo stvari manj never-jetne. Prej sjem menil, da bova z Buckom obračunavala pod milim en bo m in v temi. Zamišljal sem si ga na preži v kal»i samotni ulici ali kvečjemu na zemljiščih okrog šole; niti v najbolj zaskrbljenih trenutkih pa nisem pričakoval, da bi nam takole padel v hišo. pozvonil pri vhodu in mi vpričo vsega razreda nastavil samokres. In vendar je bilo baš to najpreprostejše, kar je mogel storiti. Ker je imel avtomobil, mu je bil uspeh zagotovljen. Sanstead House je stal povsem na samoti; pol milje na okrog ni bilo niti kmečke koče. Vlak, ki bi se do polovice pogreznil sredi velikega močvirja, ne bi mogel biti bolj odrezan od človeštva, nego je bila naša šola. Razen tega je treba pomisliti, da je šola v takih primerih docela nezmožna obrambe; pa tudi če bi se mogla braniti, ne bi smela poseči po skrajnih sredstvih, kajti šola živi od zaupanja roditeljev, to je, od nečesa meglenega, kar lahko naimanjša sanica uruči. Vse, kar je z njo v zvezi, mora imeti pečat pretirane udržanosti in molčečnosti Ne verjamem, da bi si bil vrli gospod Mac Ginnis ogledal stvar z vseh strani; a bolj spretne poteze ne bi bil mogel napraviti, niti da je bil drugi Napoleon. Prebivalci navadne-vile, napadene od zakrinkanih razbojnikov, bi bili lahko vzdignili zoper nje vso okolico; šolski ravnatelj pa mora storiti baš nasprotno, kajti čim manj se stvar razve, tem bolje je zanj. Roditelji so pač ljudje posebne vrste. Bodi še tako vzoren učitelj, nekaj podobnega bi te vendar obsodilo v njihovih očeh. Oni ne tratijo časa s preiskovanjem : prebojazljivi so. Naj bo ljubljeni zlato-lašček v še tako dobrem zavodu, ga bodo vendar dali c; 7igam, ako zvedo, da tu vsak dan vidi za- krinkan ce s pištolami v rokah. K sreči so taki obiski pri šolskih ravnateljih nekaj redkega; mislim celo, da je bil obisk gospoda Maca Ginnisa na Angleškem prvi svoje vrste. Kakor sem rekel: ne verjamem, da bi bil Buck, čigar moč je bila v dejanju, ne pa v premišljevanju, postavil vse to v račun. Očitno se je bil zanesel na dobro srečo; in sreča mu je pomagala. Okolica se ni mogla vzdigniti zoper njega; zdelo se mi je celo, da bo gospodu Abneyu najprej do tega, da potlači vso reč in prepreči, da ne pride v liste. * Možak s pištolo je izpregovoril. Zagledal me je — stal sem pri kaminu, z rameni naslonjen na na-pušč — se mahoma okrenil proti meni in vzdignil orožje. >Roke kvišku, tovariš!« je rekel. To ni bil glas Bučka Maca Ginnisa. Vzdignil sem roke. »Povejte, kateri izmed teh fantov je ,Pepita'?« Za hipec se je ozrl po učencih in nadaljeval: »Dečki, kdo izmed vas je Ogden Ford?« Učenci so bili preveč zaverovani v to, kar se je dogajalo, da bi bili mogli odgovoriti. Oglasil sem se jaz namesto njih: > Ogden a Forda ni tu.« Naš gost ni imel tiste preproste vere, ki prestavlja gore. Ne da bi odvrnil oči od mene in ne da bi tre-neil z glavo, je zategnjeno žvižgal. V predsob ju so se začuti koraki, in drug možak, takisto čokat in čvrst, je stopil v sobo. »V oni dvorani ga ni,« je rekel novi došlec. »Iskal sem ga.« Ta pa, ta: nedvomno je bil moj prijatelj Buck. Po samem glasu bi ga bil spoznal. »Nu,« je rekel mož s pištolo in z glavo peakazal name, »ta človek pravi, da ga tukaj ni. Kako torej?« »Oho, saj to je Sam!« je vzkliknil Buck. »Kako se imate, Sam? Vas veseli, da .iaju vidite, kaj? To pot sva tudi midva v zavodu, ne le vi.< Njegove besede so očitno vplivale na *ovariša. »Aha! To je Sam? Gromska strela! Takoj mu razbijem glavo!« je rekel s prostodušno vnemo; in res je stopil korak proti meni ter grozeče zamaha! s prosto roko. Kakor je kazalo, sem bil v Sa-movi vlogi dokaj nepriljubljen. Bogme, nikoli še nisem bil slišal toliko jeze zgoščene v nekaj besed! A Buck se je v mojo tolažbo uprl tej nameri. Kar všeč mi je bilo od njega. »Pusti ga!« je kratko zaklical. Oni me je »pustil«, to je, pobesil je pest, ki mi jo je tiščal pod nos; pištola pa je ostala namer jena. Gospod Mac Ginnis je vzel vodstvo pogajanj v svoje roke. »Nu, Sam, nu, bodite pametni« je rekel. vKje js Pepita'?« »Nisem Sam,« sem odvrnil. »AH lahko pobeskn roke?« »Menda, če hočete, da vam razbijeva butinom Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno dt* -Ki