It. 16.
V UublM, dne 21. aprila 1921«
Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo".
Izhaja vsak četrtek. NeroSnina:
celoletno.............................K 60-—
poluletno..................25'—
Posamezna številka.............

Kmet, pomagaj si aam, In svoje stalliče v dpžavi uravnavaj si sam!
Mscratti
1 mm inseratnaga stolpiča
male oglase................K !•—
uradne razglasa............... 1-90
reklame.........................„ 2*—
Urednišfvoin upravniStvo lista ie v LJubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca).
Izvoz živi ne mora biti prosti
Občinske volitve v Ljubljani so razgalile vse meščanske stranke. Da ujamejo volilce v Ljubljani, tekmujejo med sfeboj klerikalci, demokrati in socialisti vseh vrst v tem, kdo bo bolj znižal ceno živini, kdo bo bolj udari} kmetovalca v korist meščana.
Pred vratmi deželnega predsednika
ti dični «zastopniki slovenskega kmetskega ljudstva* kar podajajo roko in ena deputacija za drugo zahteva prepoved izvoza živine, zahteva maksimalne cene za meso. Demokrati, klerikalci in socialisti, vsi so složni v tem oziru, ker vsi hočejo zmagati pri občinskih volitvah v Ljubljani.
Dasi smo tudi mi postavili svojo kandidatno listo v Ljubljani, ker ne moremo pripustiti, da bi Barjani in drugi okoliški kmetovalci bili še nadalje izrabljani od' meščanov, vendar pripuščamo radi v Ljubljani zmago vsaki meščanski stranki, pa naj bo to že klerikalna, demokratska ali socialistična.
Nikdar in nikoli pa ne pripustimo, da bi bila ta zmaga izvojevana
- - na račun našega kmetovalca,
t ar naj si zapomnijo vse meščanske straake, pa naj bo njih ime že kakršnokoli.
Nas absolutno nič ne briga, če so vze meščanske stranke, ki so bile in ki so nepretrgoma na vladi, tako zelo zavozile vse gospodarsko življenje v državi, da odpovedujejo revni sloji v mestih svojim dosedanjim voditeljem. Voditelji so kašo skuhali in voditelji naj kašo tudi pojedo. Presneto se pa motijo, če mislijo, da je slovenski kmetovalec še zmeraj tako neumen,^ da bo vedno vlekel gospodo in meščane iz blata, v katerega so za-lezli sami in samo po lastni krivdi. Ne, ker so tisti časi minili enkrat za vselej, zato mora izvoz živine ostati še nadalje v veljavi.
Priznamo radi, da je srednjemu cradniku in nižjemu nastavljencu spričo sedanje draginje silno težko preživeti sebe in družino kolikor# toliko dostojno. Ampak, ljudje božji, nič lažje ni življenje za kmetovalca in nič manj skrbi nima kmet, ki mora prav tako gledati, kako da zadosti svojim dolžnostim. Meščani so seveda navajeni misliti, kakor da se na deželi cedita samo mleko in med. V mestih ne pomisli nihče, da dela kmetovalec tako kakor prav noben meščan, in niti v glavo ne pade meščanu, da bi pomislil, kje naj,vzame kmet denar za davke, za različne potrebščine in tudi za živež. Dokazano je, da se danes .
kmetija več ne izplača.
Sedaj pa bi imeli meščani v svoji nebeški nevednosti menda še radi, da bi sploh prenehale kmetije.
Vi meščani, ki imate na račun države vse ugodnosti v mestu, vi gosposki ljudje, ki Vam ni treba imeti od dela žuljastih in umazanih rok, roko na srce in priznajte odkrito
delkom, ki jih kmet potrebuje. Priznajte nam vendar, da bi se nam Vi prav iz srca smejali, če bi mi zahtevali, da se s carinskimi predpisi ubijejo vsi trgovci in. Vsi meščani, kakor bi radi Vi storili z živinorejcem. Če 'ste pošteni, teda j ne morete zahtevati od nas stvari, ki jih Vi sami za sebe ne morete skleniti. Če jih pa zahtevate vseeno, potem žalite nas, ker nas imate za tako neoprostljivo neumne, da mislite, da bomo mi zaradi Vas uničili sebe.
Dokazali smo v «Kmetijskem listu* že več kot enkrat, da je tudi sedanja cena živini prenizka. Zategadelj Vam tudi napovedujemo, da se bo cena živini še dvignila. Ker ni nikjer po vsej Evropi tako cene živine, kakor je naga, zato moremo konkurirati glede živine z vsem svetom, dasi plačujemo še sedaj visoko carino in še večje prevozne stroške. Ovrzite te naše trditve, ker potem se pomenimo še naprej! Dokler pa tega ne storite, pa ne moremo smatrati vseh vaših argumentov za drugo kakor za prazno klepetanje ljudi, ki ne ločijo pšenice od ječmena.
Jadikujete in tožite, da je naša valuta tako nizka. Razložite nam vendar, kdo je temu vzrok! Ali ne tiči zlo v tem, da je naš izvoz dvakrat manjši kot naš uvoz? Ali ne vidite, da je edino sredstvo, da se dvigne naša valuta, če povečamo izvoz? Vi pa hočete prepovedati izVoz. To se pravi narodno gospodarstvo postavljati na glavo.
Desetkrat boljše bi se že živelo v državi, če bi meščani uporabljali svoj trud za zmanjšanje uvoza,' kakor pa da se mučijo za prepoved izvoza živine. Ker so tako težki časi, zakaj je treba svilnate nogavice, zakaj je treba vse drugo milijone znašajoče lu-ksusno blago uvažati v državo? Ali ne morejo nekateri zabiti bogatini biti brez tega? Nje primite in hitro boste imeli denar tudi za inescf, pustite pa kmetovalca, da "živi, saj dela kot črna živina!
Nismo brezsrčni ljudje in imamo zmisel za potrebe bednikov, saj smo njih bratje. Ali bednemu se ne pomaga s tem, če se vzame nekaj drugemu bednemu. Zato idite tja, kjer je denar, zato pritisnite na vaših 16 ljubljanskih bank! Nikjer ni zapisano, da morajo delati nekateri v časih, ko vse trpi vsled pomanjkanja, milijonske dobičke. Naravnost greh pa je, če napravijo nekatere ljubljanske banke v enem letu večji dobiček, kakor znaša njih glavnica. In zato dajemo vsem meščanom dober svet, kako zniža H cene mesa, ne da bi pri tem trpel kmet. In ker se potegujejo sedaj za meščane tako zelo demokrati, klerikalci in socialisti, ki so edini lastniki ljubljanskih bank, zato ne dvomimo, da bo naš nasvet učinkovit.
V Italiji plačuje država letno sedem milijard lir. da more dobiti prebivalstvo cenen kruh. V Ljubljani pa
srčno, kdaj pa ste Vi zaradi kmeto- naj plačajo banke revnim slojem me-valca zahtevali, naj se zniža cena iz-j so. Banke so dandanes izvir vsega
zla, kajti one si kupičijo bogastvo ter one vzdržujejo draginjo in jo direktno provzročajo, ker jemljejo za denar do 27 odstotkov. Kaznujte izkoriščevalce ljudstva, pritisnite banke in storili boste dobro in socialno delo! Ne uničujte pa kmetovalca, katerega neoporečna zasluga je, da ni v deželi pomanjkanja.
Naša beseda pa ne velja samo me ščanom, temveč v še večji meri
vladi, oziroma njenemu šefu v Ljubljani.
Ljubljanski listi poročajo, da je meščanske deputacije g. deželni predsednik prav toplo sprejel in pokazal glede njih teženj zelo mnogo razumevanja. Ker upamo, da je bilo to razumevanje le bolj akademične vrednosti, zato za enkrat nočemo izpre-govoriti o tej stvari kaj več. Za potrebno pa smatramo, da naglasimo sledeče: V deželi tvori ogromno večino kmetiško ljudstvo. Ono nosi vsa državna bremena, ono je hrana države. Zato pa je tudi dolžnost vsake vlade, da podpira kmetiško ljudstvo in da mu pomaga, ker jo živi. Kmetiško ljudstvo se dobro zaveda, da je v njegovem interesu, če je država zdrava, silna in mogočna, vsled česar podpira državo kolikor le more.
Naša podpora države pa ne more iti tako daleč, da bi njej na ljubo izvršili samomor. In to bi storili, če bi podpirali državo, ki s prepovedjo izvoza živine ubija kmetovalca.
Zato izjavljamo glasno in odločno: Vlada, ki bi na ljubo demokratov, klerikalcev ali socialistov s prepovedjo izvoza živine udarila kmetovalca, bi bila proti nam in mi bi bili proti njej. In kakor je gotovo, da bo morala podleči vsaka vlada, ki bo v nasprotju z večino prebivalstva, tako pa je tudi gotovo, da bomo znali obrezuspešiti vsako tako vladno odredbo.
Čisto odkrito in brez prikrivanja izjavljamo, da bomo po deželi organizirali štrajk, kakršnega še niso doživeli meščani. Prepovejte izvoz živine — ali potem tudi glejte, kje boste dobili živino na prodaj! Naši kmetovalci bodo šli vseeno s cenami navzgor. In da to store, se bomo potrudili na vso moč.
Delali bomo tako kakor meščani in delavci, ki zaštrajkajo brez ozira na to, če tudi pri tem država hira in propada. Po njih se bomo ravnali mi in strajkali tako dolgo, da bo naša zmaga popolna. Ker zapomnite si: mesto živi od dežele in ne dežela od mesta. To je naš poslednji opomin. Kmetovalci in živinorejci! Vse meščanske stranke brez razlike se združujejo v boju proti vam! Združujte se tudi vi — in zmaga bo vaša!
Zato na delo za organizacijo, zato na branik kmetiških koristi! Ker ne sme uspeti volilni manever demokratov, klerikalcev in socialistov, zato, kmetovalci, vsi na plan, zato, živinorejci, v boj za našo pravdo! Izvoz živine mora biti prost!
Mi in demokrati.
Pred volitvami smo, dasi le pred občinskimi, in zato je naravno, da doni po klerikalnih listih zopet stara laž. že tisočkrat pogreta in tisočkrat ovržena, da smo mi zvezani z demokrati, še več, da smo mi pravzaprav je podružnica «Jugoslovanske demokratske stranke*.
Dasi je ta trditev smešna in neumna, vendar smatramo za potrebno izpregovoriti o njej nekoliko več, da jo razgalimo v vsej njeni umazani
| goloti, da razkrinkamo lažnike in da uveljavimo resnico, kajti klerikalna laž bi utegnila imeti delne uspehe, če bi mi molčali in z "molkom nekako pritrdili klerikalni laži. Samo iz tega vzroka in ne da bi se čutili le
količkaj prizadete, se pečamo zopet s to staro klerikalno lažjo.
Pred postankom naše stranke je bilo slovensko ljudstvo v glavnem razdeljeno v dve stranki: v liberalno in v klerikalno stranko. Zategadelj je čisto naravno, da smo mj kot nova
in liberalcev. Drugače biti ne mo« in kdor tega ne uvidi, je političen in sploh kompleten tepec. Zaradi tega pa, ker se naši sedanji pristaši sestavljajo iz nekdanjih klerikalcev in nekdanjih liberalcev, ni naša stranka niti klerikalna, niti liberalna, ampak samostojna in naravnost zagrizena kmetiška stranka. Prav tako niso naši pristaši danes niti liberalci, niti klerikalci, ali če jih imenujemo po nazivu obeh strank, ki sta se iz lahko razumljivih vzrokov prekrstili, niti demokrati, niti pristaši SLS., ampak zvesti in neomajni kmetovalci, pri staši SKS.
Dasiravno pa je vse to tako jasno in tako samoposebi razumljivo, so vendar že iz tega kovali klerikalci svoj prvi politični kapital in izvajali iz dejstva, da je bil kak naš pristaš prej demokrat, oziroma liberalec, laž, češ, poglejte ^Samostojno*, sami demokrati jo sestavljajo, «Samostoj-na» ni drugega kakor demokratska podružnica! (Sprav je to klerikalno vpitje očitna neumnost, vendar je to en vzrok, da so sploh mogli nastopiti s svojo staro lažjo.
Drug vzrok so podali demokrati. Ko smo mi nastopili, smo vedno jasno in odločno poudarjali, da se bomo borili proti vsem dosedanjim koruptnim strankam in glasno smo izjavljali, da ne štejemo med stare koroptne stranke samo klerikalne stranke, temveč v prav isti meti tudi demokratsko stranko. To smo povedali na neštetih shodih, isto je neštetokrat napisal ^Kmetijski list* in isto so objavljali tudi vsi naši letaki. Vkljub temu pa so imeli demokrati od prvega početka- drug nazor. V svoji gosposki oholosti so mislili, da bomo mi tako neumni, da bomo šli za nje po kostanj v žerjavico. Vedeli so, da so pri narodu tako zelo zaigrali, da narede stokrat bolje, če se pred narod sploh ne prikažejo. Če ja oni ne gredo pred narod, kdo pa naj potem iztrga klerikalcem moč na deželi? Kdo naj zagotovi demokra-om vse njih privilegije in vsa njih korita, če je ves narod proti njim?
V	tej stiski se je porodila v glavah demokratov pobožna želja, ki živi še danes in ki se je ne morejo otresti, ker je drugače za nje preobupen pogled v bodočnost.
Demokrati računajo namreč takole: Na deželi bodo samostojni razbili klerikalce. In ker je to za nas najvažnejše, jih bomo podpirali. Potem pa, ko bodo samostojni zmagali, bomo pa pritisnili na nje, in ni dvoma, da bomo neuke, politično neiz-šolane kmete mi brihtni doktorji ovili čisto okoli prsta in jih vodili tako, kakor treba, da bo cvetela naša politika. Tako so mislili demokrati — drugače pa je obrnil slovenski kmet.
V	to svojo misel so se demokrati tako vživeli, da je postala ta misel naravnost njih politični zakon. In zato ste mogli, kmetje, najti vse polno demokratov- ki so vam čisto prepričani zatrjevali, češ da «Samostojna* je popolnoma v zvezi z demokrati. Nikakor se temu ne čudimo, ker za demokrate je bila to tako sladka mu-zika, da se pač niso mogli oteti vplivu njenih melodij.
In ne samo navadni redovi v demokratski stranki, tudi generali sami niso pokazali prav nič več politične zrelosti.
Kot ljudje, ki imajo za seboj vse
in čisto kmetska stranka dobili pri' sta še iz obeh strank in da je v naših i šole, ki se naslanjajo na bogato za-vrstak vse polno prejšnjih klerikalcev S ložene blagajne bank, so od nekdaj
gledali na vsakega navadnega zem-ljana od zgoraj doli. Se prav posebno pa tedaj, kadar so imeli posla s priprostim slovenskim kmetom. Ker je naš kmet to dobro čutil, zato se je ogibal pogovora z učenimi doktorji, če pa je ze moral govoriti z njimi, tedaj jim je rajši pritrdil, kakpr pa da bi se prepiral z učenimi gospodi. Kdo naj bi se tudi bodel z bikom?!
To vse pa je demokrate utrdilo v njih veri in smatrali so se kot nekaki patroni naše stranke, ki so imeli vedno drznost, da so nam dajali lekcije in da so zveplarili o naši politični nesposobnosti, če smo nastopali tako, kakor zahteva slovenski kmetovalec in proti demokratskim in meščanskim interesom.
Kakor rečeno, to pobožno željo so gojili demokrati kar po vrsti in nekateri njihovi generali, kakor gospod dr. Kukovec, minister po milosti Srbov, je čuta celo potrebo, te svoje želje javno izblebetaii
V isto vrsto moramo tudi vzpo-rediti dr. Žerjavovo pismo, ki ga pogreva zadnje čase dan za dnevom vse klerikalno časopisje. Ali je dr. Žerjav pisal to pismo ali ne, je nam vseeno. Na vsak način pa bi zelo želeli, da bi se izjavil o tem dr. Žerjav sam, ker vendar ne gre, da igra eno pismo tako vlogo v javnosti, njegov pisec pa na pismo molči. Nam je, kakor že rečeno, sicer vseeno, ali je dr. Žerjav pisal to piano ali ne, ker za nas nima prav nobenega pomena, če se je dr. Žerjav diskvalificiral kot politik ali ne. To je stvar demokratov, če le-ti prenesejo, da ima njih voditelj tako naivne misli, da je nasedel celo preprostim kmetom, potem smo tudi mi mirni. To je vse, kar pripominjamo na Žerjavovo pismo, ker je po gorenjem jm> jasnilu vsaka druga beseda odveč.
Ze od prvega početka smo mi vedeli, da nam nobena stvar ne more tako škodovati, kakor demokratska hvala. Zategadelj smo se otepavali te hvale na vse mogoče načine, zato smo sami iskali povoda za boj z njimi, toda vse zaman. Oni so se zagrizli v svojo pobožno željo in od nje ne opuste niti sedaj, ko smo celo v Ljubljani za občinske volitve jostavili kandidate proti njim. Več cOt to, da se povsodi in vselej borimo njimi, res ne moremo storiti. In če oni vseeno še računajo na nas, mi v resnici ne moremo tega preprečiti.
Klerikalci kriče, da smo s tem, ker smo vstopili v vlado, podprli demokratsko politiko. Neumnost prve vrste! Jedro sedanje vlade tvorijo demokrati in radikalei, ki si v Srbiji nasprotujejo tako, kakor so si nasprotovali nekdaj pri nas klerikalci in liberalci. In vendar ne bo nihče dejal, da so s tem, ker tvorijo vlado demokrati in radikalei, postali vsi eno. Ravno tako je z nami. Res je: mi smo v vladi, toda z demokrati in radikalei obenem. Vstopili smo v vlado, da izvedemo ustavo, ki jo potrebuje država tako, kakor ob suši njiva dežja. In vstopili smo dalje v vlado, da priborimo takoj kmetovalcu, v očitnem nasprotju z meščanskimi interesi, pravice in dobrote, kar smo tudi dosegli. Nismo mi izdali kmetskih koristi, temveč demokrati so morali izdati meščanske koristi, ker smo vstopih v vlado mi. Izvoz živine in prepoved uvoza vina dokazujeta to najbolje.
Končno še nekaj. Mi se v prvi vrsti borimo s klerikalci. Ne zaradi tega,
Za občinske volitve velja za vse naš® pristaše volilna dolžnost!
Zdrave občMškeupFave so predpogoj kmetlškl svobodi. Zato se udeležite vseh občinskih volitev I
ker bi se načelno najbolj razlikovali od njih, temveč zategadelj, ker oni najbolj ovirajo osamosvojitev kmetovalca ter njegovo gospodarsko in politično svobodo. Ker so klerikalci naš najmočnejši nasprotnik, zato velja tudi njim v prvi vrsti naš boj. Zaradi tega napadamo najhuje nje in zaradi tega ie med njimi in med nami razvit najhujši boj.
Demokrati so v primeri s klerikalci naravnost pritlikavci. Vsled česar se nam tudi ni treba aosti boriti z njimi. Ker nam demokrati niso nevarni, in ker nam ne morejo škodovati, čemu naj bi torej zaman tratili svoje sile. Bili bi v resnici podobni onemu žalostnemu junaku, ki se bori z mlini na veter. Do take slave pa res ne čutimo potrebe.
Demokrati so nam nevarni samo tedaj, kadar nas hvalijo. In boljše reklame nj za nas, kakor takrat, kadar nas napadajo. ,
Ker klerikalci to dobro vedo* zato pišejo vedno, kako~nas hvalijo demokrati in zato pišejo, da smo mi in demokrati eno. In da delajo to ravno tik pred volitvami, je naravno, saj drugače ne bi bili klerikalci to, kar so, namreč mojstri v izmišljavanju laži in neprekosljivi izumitelji lažnivih obrekovanj.
Taka je resnica o razmerju naše stranke do demokratov. Kdorkoli je le količkaj pogledal v naše notranje življenje, tisti ve, da bomo mi izvoje-vali boj z demokrati, in sicer edino mi. Izvojevali pa ga bomo tedaj, ko pride čas za to in ne, kadar žele klerikalci.
Zaradi demokratskih ali klerikalnih želj pa nikdar ne bomo škodovali naši kmetski stvari, ker mi delamo politiko zaradi kmetovalca in zaradi njegovih koristi. Kar pa govore o nas klerikalci in demokrati, je nam čisto vseeno, ker vemo, da zastopajo v bistvu tako eni kakor drugi samo meščanske koristi.
Zato pa, kmetje, v boj proti njim, t boj za Staro pravdo!
Odprto pismo flosp. Vladimirju Pušenjaku, narodnemu poslancu.
Kakor Vam znano, sem Vas spoštoval do zadnjega časa kot moža, ki je po moji dosedanji sodbi deloval s poštenim namenom, četudi na napačni poti.
Spominjate se, da sem Vam izjavil nekako pred enim letom, da vidim v Vas edinega poštenjaka med klerikalci. Sedaj ste mi pa vsilili prepričanje, da poštenjakov pri klerikalcih ni.
Čitam namreč Vaše ime kot odgovornega urednika na klerikalnih listih «Straži» in ^Slovenskem gospodarju^ teh najsirovejših in najbolj umazanih listih cele zemlje. S svojo poslansko imuniteto ste zavarovali te liste, da morejo brezskrbno obreko-vati in grditi poštene ljudi ter o njih lagati.
Od časa, ko ste postali Vi odgovorni za početje teh listov, so ti po-stoterili svojo hudobijo in sirovost, s katero obmetujejo tudi podpisanega.
Za vse te hudobije nosite odgovornost Vi, gospod Pušenjak, in od Vas bom terjal zadoščenje.
Ako mislite, gospod Pušenjak, da morete, skriti pod okriljem poslanske imunitete, uganjati zlobo nekaznovano, se kruto motite.'
Paglavec, ki meče kamenje zahrbtno na poštene ljudi v zavesti, da mu sodišče ne more do živega, mora dobiti za to plačilo tudi kot — paglavec.
V Beogradu, dne 15.aprila 1921.
Ivan Urek s.r., narodni poslanec.
da bi mu pomogli spraviti enega Izmed njegovih ovčic v predsedništvo. Pa je bridko pogoreli Jasno se je pokazalo prav pri tej volitvi, koliko vpliva in ugleda uživa njegova grupa v zbornici. Oddanih je bilo 211 glasovnic. Od oddanih glasov so dobili: poslanec tovariš Ivan Urek (kandidat naše stranke) 149 glasov, poslanec profesor Sušnik (kandidat klerikalcev, skupno z narodnim klubom) 28 glasov, poslanec Stankovič (kandidat Zemljoradničkega kluba) 18 glasov in poslanec Mato Gujič 1 glas. 15 glasovnic (komunističnih) je bilo praznih. Za podpredsednika je bil torej izvoljen tovariš Ivan Urek. Takoj po izvršeni volitvi je otvoril minister za konstituanto, gospod Trifkovič, z enournim govorom debato o ustavi. Seja, ki se je ob dvanajstih prekinila, se bo nadaljevala ob štirih popoldne. V debati o ustaVi bosta mogla govoriti od vsakega kluba po dva poslanca. Govori se, da bo trajala ta debata približno osem dni. Potem pa se bo začelo pretresovati poedine točke ustave. Upati je, da bo na ta način ustava koncem meseca julija ali avgusta končana.
* » •
V Beogradu, dne 15. aprila 1921.
Včeraj popoldne se je nadaljevala seja ustavotvorne skupščine, ki je bila dopoldne prekinjena. Začela se je debata o ustavi. Zanimivo je bilo, ko je predsednik otvoril sejo in pozval govornike, da se oglase k besedi. Toda nihče se ni oglasil. Vse tiste «grupe», ki v domovini in po časopisju tako zelo napadajo predloženo ustavo in ki oblivajo one, ki hočejo, da se ta ustava čim prej dovrši, z najgnusnejšimi napadi, so molčali kot grob. Najbolj «koraj-žni», zlasti klerikalni bojevniki izza plota, ki znajo voditi politiko le po gostilnah in med nerazsodnimi «de-vicami», so se strahopetno skrili pod klop sedaj, ko je bilo treba stvar braniti in pokazati, kaj hočejo in kaj jim na predloženi ustavi ne ugaja. Šele ko je predsednik izjavil, da bo, ako se nihče ne oglasi k besedi, zaključil debato in dal ustavo na glasovanje, se je počasi priguncal gospod lOistan, ki je mnogo govoril in kakor po navadi pridno uporabljal amerikanske dovtipe, ki pa v zbornici niso učinkovali. Po Kristanovem govoru je bila seja odložena na danes.
izvoz konj.
V Beogradu,
dne 14. aprila 1921.
Zastopniki Grčije so se javili pri ministru za poljedelstvo, tovarišu Puclju, s prošnjo, da bi izposloval pri ministrskem svetu dovolitev, da se sme izvoziti,na Grško 4000 lahkih konj. Kakor znano, je bil do sedaj samo izvoz konj težkih pasem dovoljen, lahkih pa strogo zabranjen. Kljub temu, da je našel tovariš Pucelj v vladi hud odpor, se mu je končno le posrečilo izposlovati do voljenje za izvoz 2000 konj lahkih pasem. To je bilo zlasti za konjerej-ce ljutomerskega in ptujskega okraja kakor tudi ostalih delov Slovenije zelo potrebno, ker se nahaja v teh krajih nešteto konj lahke pasme, katerih pa se ni moglo vnovčiti, ker se jih ni moglo prodati izvun države.
da mi objasnijo, kaj bi storili tedaj, če bi vlaaa dovolila, da pridejo komunisti do svojega cilja in da komunisti za dosego tega cilja upropasti-jo na tisoče žrtev. Recite, gospoda, kdo bi tedaj mogel taki vladi oprostiti njeno nemarnost in brezbrižnost! (Burno ploskanje.) Torej, vlada se mora brigati za notranji red v državi in odbijati vse tiste razdiralne elemente, ki hočejo razrušiti to, kar smo drago plačali s svojo krvjo.
Zaradi tega, gospoda, ne bom dolgo govoril, temveč prosim le gospoda predsednika — in mislim, da je to tudi želja vseh gospodov poslancev — da odredi glede zaupnice vladi poimensko glasovanje, da bomo videli, kdo je rodoljub te dežele in naroda, kdo hoče, da .dvigne državo, kdo pa so tisti, ki jo hočejo zopet zrušiti. Gospoda, ti ljudje, ki hočejo rušiti državo, ne bodo zaznameno-vani samo pred nami, temveč pred celokupnim narodom in posebno pred onimi, ki so jih poslali sem in ki hočejb vedeti, zakaj so jih poslali*. (Dolgotrajno in burno ploskanje in vzkliki «2ivio».)
Tako je govoril naš tovariš Milo-radovič in vsa zbornica mu je viharno pritrjevala, ko je žigosal delo vseh prevratnih elementov, med katerimi sta bila tudi dr. Korošec in župnik Klekl, dva katoliška duhovnika, ki dejansko podpirata komuniste. Dži, vera peša — voditelji duhovnikov so brez nje!
Ustavotvoma skupščina.
V Beogradu, dne 14. aprila 1921.
Na dnevnem redu današnje seje ustavotvorne skupščine, ki jo je otvoril predsednik dr. Ribar ob devetih dopoldne, sta bili te-le točki: I. volitev podpredsednika ustavotvorne skupščine in II. otvoritev načelne debate o ustavi. Glede volitve podpredsednika je vladalo v vseh klubih živo zanimanje. Vsak klub opozicije je hotel priboriti to mesto zase. Najbolj pa se je prizadeval za to dr. Korošec, ki je cela dva dni prosjačil in agitiral pri vseh strankah in tudi pri seji klubskih načelnikov,
Iz govora poslanca Miloradoviča.
V imenu našega kluba in v imenu srbskih poslancev-kmetovalcev, ki so siti Avramovičeve diktature, je na 13. seji skupščine govoril v debati o «obznani* tovariš Milan Milorado-vič. Njegov govor, ki je vzbudil v vsej zbornici naravnost senzacijo in ki je bil opetovano prekinjen od viharnega odobravanja, se je končal tako-le:
«Gospoda, mislim, da je podvzela vlada gospoda Vesniča zelo blage mere napram onim, ki hočejo razbiti našo državo. (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Dosti je bilo krvo-prelitja in dalje nočemo prelivati krvi. Če pa jo že hočejo prelivati oni, ki zahtevajo, naj jo mi sedaj prelivamo, potem jo naj prelivajo tam, kjer se gradi država, ne pa, da se preliva kri za rušenje naših težko priborje-nih pridobitev. (Burno ploskanje.)
Gospoda, vprašal bi tiste gospode poslance, ki obsojajo korak vlade,
Cujte klerikalci in gospod Awamovič.
Klerikalni listi prinašajo dan na dan razne izjave in napade g. Avra-moviča, ki jih ta dični gosposki diktator bosenskih kmetovalcev spušča v svet, da bi udaril nas in naše poslance, ker so imeli pogum, razkrinkati njegovo protikmetsko in diktatorsko politiko. Kako pravilno pa je bilo stališče naših poslancev, kako lažnivo je vse pisarenje klerikalnih listov in kako nesramni so vsi izpadi g. Avramoviča, pa kaže sledeči članek «Pravde» z dne 14. aprila t. 1., ki ga prinašamo dobesedno s pozivom, da ovržejo klerikalci in Avramovič njegove trditve. Članek se glasi:
Kmetovalcem.
Še eno sramoto in še en greh gg, Avramoviča, Komadiniča in onih, ki so njim podobni! Po mojem govoru na poslednji skupščinski seji o stvarnih zaslugah kmetovalcev, se je čutila razžaljeno gospoda, ki vara kmetovalca, ki se lažnivo skriva pod krinko kmetskih prijateljev, ki naziva zemljoradničko stranko za razredno. Ali morejo biti v razredni kmetski stranki diplomati Joca Jova-novič, Mika Avramovič, Mika Popo-vič, dr. Milan Vlajinac, profesor Ali-loš Moskovljevič, dr. Uroš Stajic, Boža Milutinovič, in drugi gospodje profesorji iz Bosne?
Pa moreta li braniti interese naše Joca Jovanovič in Avramovič, ki ne bi sprejela kmeta v hišo? In ali morejo Joca Jovanovič, o katerem je dejal minister Draškovič, «da je politični gizdalin (gigerl)*, in taki ljudje reči, da govore v imenu kmetovalcev? To je škandal!
Jaz sem pravi zastopnik kmetovalcev in kot tak sem imel dolžnost, izraziti v skupščini želje kmetovalcev. Gospoda se je čutila užaljeno, ker branim kmetovalce. Na poziv Milana Komadiniča, odnosno «Ko-mandiriča», skličejo sejo, odidejo v Sremsko Mitrovico in izključijo mene, čeprav nimajo nobene pravice, iz stranke. Mene morejo izključiti iz stranke samo oni, ki so me sem poslali, ki so mi izrazili zaupanje, in to so kmetovalci, ki jih tu zastopam, in ne zemljoradniki iz Beograda. Glavni kongres, ki je bil dne 1. avgusta lanskega leta v Beogradu, je mene izvolil za predsednika glavnemu odboru (zemljoradničke stranke). Medtem pa pravi g. Avramovič, da more njegov Komadina kakor Bog v stranki delati vse po svoji volji. O tem bom dal pozneje javnosti obširnejše pojasnilo.
Ta gospoda zemljoradnikov, raz-metena po narodu in predvsem po Bosni, govori, kako da dela vlada g. Pašiča na propast države, kako da dovoljuje begom 300 milijonov dinarjev odškodnine za zemljo, ki ni njihova. Ta gospoda misli, da se morejo take prevare še naprej trpeti in prenašati.
Ni kriva vlada g. Pašiča, da je dovoljenih begom 300' milijonov dinar-
jev, temveč kriv je g. Avramovič in krivi so tudi gg. Jovanovič, Perin, Moskovljevič in drugi, njim podobni, ker niso hoteli pomagati vladi gospoda Pašiča, ampak so se združili s komunisti proti vladi. Oni ne delajo samo proti vladi. Kadar gredo s komunisti in kadar sklepajo sporazum s St. Radičem (ve se, kaj namerava in kaj hoče Radič), tedaj je jasno, da gredo proti državi sami. V skupščini so zastopali komuniste in z njimi glasovali proti vladi. To njihovo delo jasno dokazuje, da so ti gospodje «volkovi v ovčji obleki*, in jaz z ozirom na vse to smatram, da za mene ni mesta med takimi ljudmi.
Kot Srb in rodoljub, kot pravi zastopnik naroda, smatram za svojo dolžnost, da pojasnim narodu in predvsem bratom kmetovalcem v Bosni, kdo so gg. Komadinič, Avramovič, Jovanovič, ki jim ni treba nikdar več zaupati, še manj pa jim zaupati svojo usodo. Mi Šumadinj-ci jih poznamo veliko bolje, od sedaj pa še bolje, in ker jim sedaj nismo hoteli dati mandata, je gotovo, da jim ga nikdar več ne bomo dali.
Bratje kmetovalci, vržite jarem s sebe, ne verujte lažnivim agentom, ki vas zavajajo in ki vas hočejo upr opasti ti! .Ne zaupaijte onim, ki jih do dobra še ne poznate in obsodite vsakega, ki je neprijatelj te zemlje in tega naroda.
Obračam se pa tudi na vse inte-ligente, da povedo, če je to razredna zemljoradnička stranka, ki jo hoče predstavljati omenjena gospoda in da izreče o njej svojo sodbo. Pozneje obširnejše.
Milan Miloradovič, narodni poslanec in predsednik glavnega odbora «Zemljoradničke
stranke*.
• • *
No, gospodje klerikalci, no, gospod Avramovič, kaj pravite na ta članek tovariša Miloradoviča, ki je predsednik glavnega odbora «Zemljoradničke stranke*. — Kdo je izdal kmeta, kdo laže, na kateri strani je pravica? Govorite, vi najnovejši zavezniki, ki ste se združili zgolj iz sovraštva in maščevalnosti! Vi, posili-kmet gospod Avramovič, in Vi posili-kristjani, gospodje klerikalci, govorite — mi čakamo!
Vse samo iz ljubezni do kmeta.
(Iz povhovke notranjskega Kmeta.)
Do vojne so imeli na Slovenskem vso oblast v rokah naši klerikalci. Vladali so trdo in brezobzirno, ima-joči pred seboj samo en cilj — strankarsko korito, na ustih pa laž, ki so jej rekli «ljubezen do kmeta*.
Kaka je bila ta ljubezen v resnici, o tem govore jasno dejanja.
Hujskali so na vse pretege, dokler se jim ni posrečilo pognati vse kmetsko ljudstvo v vojno, da se tam kolje in pobija, četudi pravi peta božja zapoved: Ne ubijaj! Ne zaradi svojih korit, ampaic «iz ljubezni do kmeta* so naredili klerikalci to.
Narod je šel v vojno, tam ginil in trpel, da je bila vsa zemlja polna njegovega trpljenja. V tem svojem trpljenju je narod spoznal resnico in prišedši domov se organiziral v lastni stranki, v naši SKS. — Po hudem boju si je z njo tudi priboril slovenski kmetovalec nekaj ugleda in veljave ter si z močno roko zgradil temelje svoji popolni gospodarski in politični osamosvojitvi. Strah in groza je tedaj obšla klerikalce, kajti v nevarnosti so bila njih korita. In vrgli so se kot besni po kmetskem gibanju in z vsemi sredstvi so hoteli zrušiti boj slovenskega kmetovalca za njegove pravice. Seveda je bilo tudi to zgolj «iz ljubezni do kmeta.*
Klerikalni general dr. Korošec je podpisal proračun, po katerem se pobirajo vsi sedanji davki, na shodih pa so klerikalni gromovniki lagali, da se je kar kadilo, češ da so naši poslanci zakrivili vse davke. Tudi te laži so bile storjene le «iz ljubezni do kmeta*.
Na Dobrovi so se kmetovalci trudili, da bi se za sedanje občinske volitve lepo složili in preprečili volilni boj v občini. Toda kmet se ne sme sporazumeti, ker iz njegovega prepira živi gospoda. Tako je prišel g. Haupman in dejal, da bi bilo sicer lepo, če bi st vaščani složili, toda kaj bi porekli na to časopisi. Pa je bilo konec sporazuma in volilni boj
je bil otvorjen, ampak samo «iz ljubezni do kmeta*.
In kakor g. Haupman, tako se je tudi g. Češarek potrudil, da se je razbila sloga med vaščani. Občuje le z ljudmi, ki so mu obljubili brezpogojno politično pokorščino in ne meni se za izrek Njega, ki je dejal: mir vam bodi, temveč samo za boj v vasi. Ampak to seveda «iz ljubezni do kmeta*.
G. poštar in g. cestar, pardon g. bivši županček okrajnih cest it<j.? ki oba skupaj vesta o kmetijstvu toliko, kolikor kozel na vrtu, sta hotela na cesto vreči starega in bolnega, sedaj že rajnega župnika g. Čebaška, kar so pa samostojni preprečili. Zategadelj sta dobila v roke sedanjega sicer mirnega gospoda župnika, ki mora zaradi njih kričati z leče nad samostojneži.
Polhovgrajčani, kmetovalci, ali ste v resnici tako daleč prišli, da se pustite komandirati od takih nasprotnikov duhovnov, kakor so ravno gg. poštar, trafikant, cestar itd.? Če ste, tedaj se Vas Bog usmili!
Vrhniški «ta vel'ki gospod* so dejali na shodu, da ne bodo in da niso še nobenega terjali za biro. Bevčani pa pravijo, da so vrhniško biro že enkrat za vselej odplačali in da so jim živino zaru-bili, ker nočejo še kar naprej dajati bire. Pa kaj hočemo, saj je bilo tc zopet le «iz ljubezni do kmeta*.
Ker je ljudstvo spoznalo to klerikalno «ljubezen do kmeta*, zato zdi-hujejo klerikalci in zavijajo oči. Le zdihujte in obrekujte, le napadajte in lažite, saj vaše glorije je vseeno konec!
Pred več kot sto leti vam je ljudstvo v resnici šlo na lim, da se je uprlo Francozom in da je prišlo nazaj pod suženjstvo Avstrije. «Iz ljubezni do kmeta* ste tedaj zapravili Ilirijo, Jugoslavije pa ne boste in če vam «iz ljubezni do kmeta* tudi poči srce!
Kmetijsko šolstvo v Sloveniji.
V	Sloveniji imamo tri kmetijske šole, ki so vse nižje, in sicer vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru (dvoletno) ter kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici in na Grmu pri Novem mestu (enoletni).
Pred vojno sta bili in sta končno še danes na slovenskem ozemlju, a sedaj žal v tuji upravi nadaljnji dve kmetijski strokovni šoli, namreč v Gorici in v Velikovcu.
Računati nam je tedaj le s tremi zavodi, ki z ozirom na potrebe domačega gospodarstva, ki je pretežno malokmetijskega značaja, že sedaj niti z daleka ne zadostujejo. Mariborski zavod je smatrati kot obmejno strokovno šolo, ležečo ob skraj-nji severni meji naše države. Mladi slovenski kmetiški naraščaj, baš tu ob severni granici, kjer imamo še celo vrsto nemško-protestantovskih naseljencev in drugih manj zanesljivih elementov, bo brezdvomno vedno bolj zahteval, da se strokovno izobrazi. To bo treba pospeševati z vsemi silami, tudi z javnimi sredstvi inev mnogo večji meri kakor do sedaj. Mimogrede bodi omenjeno, da posečajo te zavode tudi sinovi hrvatskih in srbskih kmetovalcev, ki v splošnem prav dobro napredujejo ter se pri nas dobro počutijo; vsi so nam dobrodošli. Takih prijav za vstop v naše šole je vedno več in kmalu ne bo mogoče vsem zadostiti.
V	12. številki «Kmetijskega lista* z dne 24. marca t L razpravlja mariborski člankar pod gorenjim naslovom o kmetijskošolskem vprašanju pri nas, odnosno polemizira zlasti s «Stražo» glede nameravane pre-osnovitve sedanje nižje vinarske in sadjarske šole v Mariboru v srednjo kmetijsko šolo. V kolikor so take razprave stvarne, koristijo samo dobri stvari ter jih je le odobravati. Pisec teh vrstic je želel že takrat, ko je postalo to vprašanje aktualno, da se zanj zainteresira tudi naša širša javnost. Drugi so bili nasprotnega mnenja in so — zdi se — še danes, češ stvar se naj kar izvede in-javnost tako postavi enostavno pred gotovo dejstvo. To bi pa pomenilo nasilno odstranitev v vsej Jugoslaviji nenadomestljive nižje vinarske in sadjarske šole v Mariboru in ustanovitev srednje kmetijske šole na njenem mestu; za nižjo šolo se naj pa išče prostor kjerkoli, ki bo za «navadne kmečke fante* povsod dovolj dober. Stvar pa seveda ne gre tako hitro in je vendar še nekaj časa,
Pazite, da ne zamudite roka, določenega sa vlaganje kandidatnih list!
Kmet]® vse Jugoslavije, brez razlike vere, plemena In narodnosti, združimo se!
da se o njej razpravlja. Saj je najlepša urejena in najbolje organizirana nižja kmetijska šola ravno dobra dovolj za strokovno odgojo kmetiških sinov, ki so naša nada za boljšo bodočnost kraetiškega staleža v naši prekrasni domovini.
To velja v tem večji meri za obmejni zavod, kot je mariborski, zozi-lonj na vedno politično in gospodarsko ogroženo severno mejo naše države.
To so prve vrstice, ki jih o tem vprašanju objavljam in podpišem.
Doslej nisem nobenih zadevnih razprav inspiriral, tem manj saži spisal. Pač iDa sern se z nekaterimi uglednimi osebami slučajno razgo-varjal o «srednji» v Mariboru, zlasti ker so zahtevali pojasnila, preklicani «klerikalci» in preklicani «li-beralci». To se mi pa že mora dovoliti, ker za mene to važno vprašanje ni nikak «politikum», kar tudi ne bi smelo biti za vse tiste, ki jim je dobrobit naroda in države res pri srcu.
Morda smem še povedati, da sem o našem kmetijskem šolstvu s posebnim ozirom na takratne potrebe ved-' no zapostavljenih štajerskih Slovencev nekoliko več pisal v mariborske in ljubljanske liste, n. pr. na uvodnem mestu v ^Slovenskem Narodu» pred skoraj četrtsteletjem, ko sem naše zahteve po slovenski kmetijsko-strokovni šoli na Spodnjem Štajerskem podprl z obsežnim statističnim materialom pod izposojenim imenom «Soilio>, kar je bilo za nekdanje razmere umljive. Potem se je bfl težavni boj v Gradcu za slovensko kmetijsko šolo za posiančevanja deloma že umriih, deloma še živečih naših takratnih narodnih voditeljev, kateri boj se je pozneje nadaljeval na Dunaju itd. Prvotno smo pravzaprav hoteli doseči poslovenjenje mariborske šele, ki so jo obiskovali itak z večine slovenski mladeniči, a končno smo dobili novo kmetijsko šolo v Št. Juriju ob južni železnici; danes sta obe naši in obe enako potrebni.
Po prevratu je nastalo razveseljivo iskanje novih potov za splošni napredek, tako tudi na kmetijskogo-spcdarskem polju, ki je in mora biti za nas najvažnejše. Porodila se je . med drugim dobra misel, naj se ustanovi v Sloveniji srednja kmetijska šola, in sicer v Mariboru, v poslopju takozvane «kadetnice», ki ima za to najbolj primerne prostore itd. To vojnoerarično poslopje naj bi sprejelo pod svojo streho tudi prepo-trebno gozdarsko šolo, kar bi pomenilo kar najboljše uporabljanje profesorskih moči, ki jih danes še sploh nimamo v potrebni meri na razpolago, za oba zavoda velikansko pridobitev in pocenitev šolskih obratov. Po takratni osnovi pač ni bila niti z daleka namišljena odstranitev vinarske in sadjarske šole, dokler se je sploh mislilo trezno. Ko se je pa deznaio, da se vojno oblastvo brani dati «kadetnico» na razpolago v kmetijsko-, odnosno gozdarskošol-ske svrhe, so se nekaterniki — milo rečeno — prenaglili ter nastopili z novim načrtom, ki ne pomeni nič več in nič manj kot uničenje mariborske «nižje», odnosno njeno preureditev v srednjo šolo. In na tem stališču vztrajajo trdovratna še drmesv
O tem vprašanju bo gotovo še več prilike govoriti. Za danes si pa dovoljujem povedati svoje skromno mnenje o tej pereči zadevi. Poudarjam pri tem, da ne igrajo osebni interesi nobene vloge.
Moje mnenje je to-le:
1.)	Preosnovitev vinarske in sadjarske šole v Mariboru kot obmejnega zavoda v srednjo kmetijsko šolo ostro nasprotuje interesom našega kmriiškega ljudstva, obmejnega kmetijskega gospodarstva in tedaj hkrati naše države; ta zavod je nenadomestljiv in se mora ohraniti ter izpopolniti pod vsakim pogojem; naj se ustanove ob pravem času še drugod kmetijske šole, toda ne kot nadomestilo za mariborsko šolo, ampak kot potrebni novi zavodi za uspešno strokovno odgojo jugoslovanskega kmetiškega naraščaja.
2.)	Število sličnih šol za odgojo J - letiškega naraščaja se mora tedaj pomnožiti. Zategadelj se naj predvsem ohrani in izboljša to, kar že imamo, zlasti pa v obmejnem Maribora.
3.)	Nastala je potreba ustanovitve srednje kmetijske šole, ki jo iz vsega erca pozdravljamo in zahtevamo, a
Občni sbor kmetijske dražba sa Slov®mjo" ho die 28. aprila 1.1. v £ynbyaai.
Delegatje, udeležite se vsi občnega zbora zanesljivo! Edina rešitev za „Kmetijsko družbo" je, da pride iz klerikalnih rok, ki so jo spravile na rob propada. Kmetovalci, na plan, da rešite ..Kmetijsko dražbo" in ji pomorete do uspešnega procvitanja!
nikoli in nikdar ne na račun obstoječe mariborske «nižje», ki ima vse predpogoje, da služi kar najbolje svojemu namenu.
4.)	«Srednja» naj se namesti v mariborski kadetnici ali pa se naj za njo zgradi novo poslopje. Poslopje «nižje» za njo itak ne bi zadostovalo in se to le s silno dragim prezida-vanjem in dozidavanjem, ker je urejeno za internat, ki se naj brezpogojno ohrani; medtem se naj poskrbi za strokovne profesorje-specialiste.
5.)	«Nižji» se naj ohrani dosedanja samostalnost. S svojim lepim gospodarstvom, ki ga oskrbuje v lastni režiji, pa more služiti, kot demonstracijski objekt osrednji)*.
To bi bila po mojem globokem prepričanju tista zlata srednja pot, na kateri bi se mogli združiti enostranski zagovorniki «sredrije», odnosno «nižje», mariborske šole v dosego dveh lepih ciljev na najenostavnejši in tudi najcenejši način.
Iskreni rodoljubi in resni poznavalci kmetiških teženj bodo pospeševali ustanovitev srednje kmetijske šole, hkrati pa bodo branili nenadomestljivo in že obstoječo obmejno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Poleg te šole bi mogla imeti častno mesto srednja kmetijska šola, a nikakor in nikofi ne brez nje, ker je ta sedaj SOletni zavod gospodarska potreba, kar so mu priznali celo naši najzagrizenejši narodni nasprotniki. Narodni, zlasti obmejni kmetje, zavedajte se svojih potreb in pravic, ker potem jih bo tudi skrbna državna oblast vpoštevala!
Andrej Žmavc,
ravnatelj državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
VoIIIns Inmparije klerikalcev.
Klerikalci kriče o velikanskih zmagah, ki da so jih dosegli pri sedanjih občinskih volitvah. Nekaj zmag so sicer v resnici dosegli, toda vprašanje je, kako.
Naši somišljeniki nam javljajo od vseh strani o velikanskih klerikalnih volilnih lumparijah, ker drugače njihovega početja res ne moremo na-zvati.
Na naše pristaše so pritiskali z največjim nasiljem, da so se podpisali na njih kandidatne liste, Če pa tega vseeno niso mogli doseči, so pa podpisali naše pristaše kratko-malo sami. Za ta dejanja se bodo zagovarjali še pred sodiščem.
V drugih občinah so sestavili z našimi pristaši kompromisne liste, istočasno pa tajno sestavljali svoje. V zadnjem trenutku so nato kompromisne liste odpovedali in vložili svoje. Naši naravno niso imeli več možnosti vložiti svoje liste in tako je ostala samo klerikalna lista. Tudi o tem porečejo še zadnjo besedo pristojna oblastva.
Dalje so klerikalci svojelastno, seveda na skrivnem in v zadnjem trenutku izpremenili tekoče številke na kandidatnih listah, da so prišli na prva mesta klerikalci, naši pa na zadnja. Tudi ta sleparija pride pred pristojno oblastvo.
O vseh klerikalnih sleparijah pa
prihodnjič še kaj več!
(Avramovič in klerikalci v objema.)
Dasi bruhajo klerikalci ogenj in žveplo na «kancelparagraf», po vendar dražijo s tistim, ki je oče »kancelpara-grafa* in ki ga je predlagal, to je z Avramo v i čem. V nedeljo je bil Avramovič v Ljubljani in je imel sestanek z glavnim urednikom »Slovenca*, gospodom Srn ode jem. Kaj sta ukrepala oba gospoda, ni znano" Pa ne da bi postal gospod Sinodej pristaš «kancelparagrafa», g. Avramovič pa član omizja v »Unionski* kleti. Bilo bi le prezabavno!
(G. Avramovič odgovarjaj r cSe!u» in seveda tudi v »Slovencu* na naša razkritja o Djegovem protikmefcskem delovanju. Konstatiramo, da g. Avra-
movič na naše najvažnejše očitke ni odgovoril niti z besedico, pač pa jaha na tem, da nima hiše v Beogradu, ki jo celo ponuja nam. 0 tem se sicer še pogovorimo. Za enkrat pa ostane resnica, da ni g. Avramovič niti poizkusil ovreči, da je bil v Zemljoradnič-kem klubu neznosen diktator, da ne pozna kmetskih teženj, da se je moral zateči po mandat v BosnO, da so delali on In drugi gospodje komunistično politiko, da je v zadevi »kancelparagra-fa* vedoma govoril neresnico itd. ■— Gospod Avramovič, ki ste prejeli od naših klerikalcev gotovo dobra navodila, odgovorite vendar! Pričeli ste s psovanjem Vi in sedaj ste užaljeni kakor kakšna gospodična, ker smo Vam dali odgovor, kakršnega zaslužite. Bili bi tiho in prizanešeno bi Vamvbilo.
(Stanovnlkov atek in fantek) se naj zapomnita, da doživita danes poslednji »triumf*, ki pa je žalosten, da ne more biti bolj. Pa o tem prihodnjič.
(Priznajte laž!) Konštatiramo, da se je «Avtonomist» grdo zlagal, ko je poročal, da so bili naši zastopniki na demokratskem zborovanju v Ljubljani. Konštatiramo dalje, da te laži ni popra-vil, da je torej njegovo gobezdanje o vljudnih ljudeh tudi laž.
Tabor
bo dne 1. maja ob enajstih dopoldne
tst Ptuju«
Na njem bodo poročali naši poslanci. Kmetje, kmetice, obrtniki, vsi na tabor, da boste ouli resnico od naših poslancev in da manife stirate za zmago Stare pravde!
(Pozor!) Vse štajerske somišljenike opozarjamo še enkrat na občni zbor štajerskega okrožja SKS., ki bo na Markov dan v Celju.
(To je kmetski list!) Ljubljanski magistrat izdaja vsak teden tržna poročila, ki so seveda sestavljena čisto zmislu meščanskih zahtev. Ta po ročila prinaša »Domoljub* vedno dobesedno. Pa kaj brigajo njega kmetske koristi, glavno je, da zmagajo klerikalci pri ljubljanskih občinskih volitvah, za kar je treba tudi nekaj protikmetiške politike. Ti, zaslepljeni kmet, pa plačuj meščanom njih glasilo!
(Sraka s pavovini perjem.) »Domo ljub*, oče vseh lažnivcev, piše v svoji 15. številki to-le: »Kmetijska šola na Gorenjskem se namerava ustanoviti. To bo prva šola planinskega tipa v celi naši državi. Tako se bo vendar enkrat uresničilo prizadevanje naših (klerikalnih) poslancev.* •— Res je, prizadevanje klerikalnih poslancev se bo uresničilo, ampak cenjeni »Domoljub* naj tudi pove, kdo je tisti, ki bo prizadevanje uresničil. Ali niso to naši poslaneii ali ni to poslanec Pucelj, ki je uresničil to prizadevanje? Pojte se solit s svojim prizadevanjem, predragi klerikalni poslanci! Dve leti se Že prizadevate, pa niste še prišli preko prizadevanja. Kaj pa ima narod od vašega brumnega prizadevanja? Doseči je treba, delati je treba, ne se pa samo prizadevati brez vsakega uspeha. Zato »Domoljub^, ne pavovo perje, ampak veliko figovo pero si natakni, da pokriješ grdo goloto tvojih poslan cev, ki z vsem svojim «prizadevanjem i ne dosežejo drugega kakor to, da e praznimi rokami prihajajo iz Beo-grada!
(V senci bajonetov) trdi »Slovenec*, da so se vršile v nedeljo dno 10. t. m. volitve pri nekaterih podružnicah »Kmetijske družbe*. Ker je nekaj resnice na tem, zato smo tudi ostali v Bo hinjski Bistrici v manjšini. Vladni komisar, ki ga je poslal klerikalni glavar iz Radovljice, jo namreč postopal čisto po danem klerikalnem načrtu. 2c v petek in v soboto pred občnim zborom so klerikalci imeli obljubo, ki so jo javno raznašali, da se samostojnih ne bo pustilo voliti, vsled česar je veliko naših tudi doma ostalo. Komisar ni pustil, da bi volili resnični posestniki, dasi so užitnild in ne užitkarji, kakor družbena pravila javno velevajo. Za» branil je celo voliti najstarejšemu podružničnemu članu, ki ima od družbe Črno na belem, da ga je glavni odbor imenoval «pravim uclom» in to v času, ko je imela podružnica pravico komaj do enesja delegata, ne pa sedaj, ko ima veliko število udov, in sicer n8 zaradi
zanimanja za kmetijski napredek, ampak zaradi nekaj vagonov krušnega žita, ki ga je podružnica dobila med vojno od družbe, ko je bila v Bohinja največja beda. Zaradi tega žita je imela podružnica »Kmetijske družbe* v Bobinjski Bistrici leta 1919. devet delegatov, leta 1920. samo še tri in prihodnje leto bo imela prejkotne komaj enega. Ko so bili lačni, so tru-moma pristopali k družbi, ker jih je nasičala, Nehvaležno«; je pač plačBo sveta!
U m 158/31
Vimena Njegovega Veličanstva Kralja
Anton Jamnik, rojen 11. maja 1888. na Pijavi gorici pristojen v Ljubljano, k. v., oženjen, urednik v Ljubljani, dvakrat po čl. S. predkaznovan,
je kriv
prestopka pd Čl. 3. zakona t dne-15. 10. 1858, Št. 142 drž. zak., storje nega s tem, da je vsled njegove ne-pazljivosti izšel v »Kmetijskem listu* z dne 24. 2. 1921, št. 8, zoper obtoži-telja z naslovom: »Falotetvo prve vrste*, članek, ki tvori v zmislu " 498. in 494. k, z. pregrešek zoper varnost časti.
Obsoja se zaradi tega po istem členu Št. 5 na 100 kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora, in po § 589. k. pr. r< v plačilo kazenskega postopanja in po § 39. tisk, zak., da objavi sodbo po pravomočno-sti v navedenem listu na istem kraju in z istimi firkami, kakor je izšel žaljivi Članek, in sicer v 14 dneh po pravo-močnosti te sodbe.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 6. aprila 1921,
Potrato s.r«
(Občinske volitve.) »Slovenec* in za
njim V6i drugi klerikalni lističi se širo-koustijo na vse pretege, kako da jim dobro kaže pri občinskih volitvah. Sicer pravi star pregovor, da se smeje najbolje tisti, ,ki se nazadnje smeje. Za tegadelj klerikalcem sedanje veselje prav iz srca privoščimo. Ali nekaj dragega je treba pripomniti Občinski volilni red je tako nerodno in komplicirano sestavljen, da ga več kot polovica volilcev ne razume. In zato bo tudi Udeležba pri občinskih volitvah splošno silno padla. Poleg tega Igrajo pri občinskih volitvah krajevni (lokalni) oziri, včasih pa tudi celo grde osebnosti tako veliko vlogo, da se ne more nikdar reči, kdo je pravzaprav zmagal v tej ali oni občini Za mišljenje ljudi bodo merodajni samo rezultati onih občin, kjer se bo v resnici volilo. Kako pa bodo v takih občinah stali klerikalci, pa se zmenimo po volitvah. Sedaj pa se naj le vesele in širokoustijo!
(Klerikalna zmaga pri občinskih volitvah.) Kako je s klerikalno zm; _ samo en kratek fakt-. Izmed 22 občin v novomeškem okraju ni naših list Selu in v Ambrusu. Klerikalnih pa ni v treh občinah in med temi v največji, v Novem mestu. Večina je nam zagotovljena. Klerikalci, ljudstvo sodi!
(Volilno gibanje.) Klerikalna zmaga se je zmanjšala od 200 na 20. Klerikalci so namreč poročali, da so dobili brez volitev 200 občin, v resnici pa so jih dobili le kakih 20; najmanj toliko pa jih je dobila tudi naša stranka. Do sedaj imamo poročila iz treh okrajnih glavarstev. V teh treh glavarstvih je bila vložena v sedmih občinah samo Usta SKS. in nobena druga, samo klerikalna pa le v treh. Po teh podatkih smo mi v veSini, že razkričana zmaga SLS. pa se bo izpremenila v hud poraz.
(Demokrati nam dajejo lekcije,) češ
da smo mi krivi, da so na deželi »zmagali* klerikalci. Nikakor se ne čudimo, da so demokrati tako slabo informirani. da takoj verujejo »Slovenče-vim* čenčam in slavospevam, saj nimajo demokrati na deželi nobene za-slombe. Zategadelj tudi ne vedo, kako stvar stoji. Smešna pa je demokratska trditev, da je »klerikalna zmaga* dosežena, ker smo se mi preveč zanimali za ljubljanske občinske volitve, če je demokratom všeč ali ne, mi moramo nastopiti pri ljubljanskih volitvah, ker moramo braniti koristi mestnih kmetovalcev. To je eno. Drugo pa je, da za volitve moramo tudi delati, ker bi drugače bili vredni vse obsodbe. Da pa zaradi ljubljanskih volitev ne sme trpeti naš boj na deželi, vemo tudi sami in zato smo tudi brez demokratskega potocizvonjenja. ukrenili vse potrebno. Zato pustite nasvete, ki dokazujejo samo to, da se bojite za svojo
vlado v Ljubljani. Nikakor pa ne mo potrebe, da bi Vam pomagali* konja, saj ste jahali dosti dolgo slovenskem ljudstvu, tudi ni n; krivda, če se Ee niste priučili jahanjuJ
(Krščanska usmiljenoet) No*! M kratek donesek k tej stari resnici. Kefc se ni hotel podpisati urednik »Storatej* g. dr. Lenard, na klerikalno kaadk datno listo v Mariboru, mu je bila ta* koj odpovedana služba. čez dan jjfe moral zapustiti uredništvo, m Sedaj vemo, zakaj se družijo kierikala i! komunisti. Diktatura jim <HH tn silni Se jim cede po njej!
(Socialni demokrati in komunisti)
so dosegli pri državnosbarskih volit« vahi lep uspeh, ki j* je bil čisto slučajen, kar dokazujejo občinske volitve, katere kažejo za obe te kričažki stranki zelo klaverae Izida. Demagogija namreč ne pomaga hi Kristanova afera je odkrila vsem oSL
(Ljubljanska vlade) namerava nastopiti proti ljubljanskim mesarjem« Silno smo radovedni, kako bo to sto-rila. Hvab Bogu, da bodo skoro otn člnske vdtttve, M jo refijo ta skrbi.
(Klerikalci io mohffizadja.) Klerikalci še vedno begajo ljudstvo z g oh voricami o mobilizaciji. Pa ne mislita, da delajo to tainoJ Ne, Čisto javno, po listih vrše ostudno in cloSinsko demagogijo. Ne verujete? Vzemite v r-o-ke »Slovanskega gospodarja* z dne 74 aprila, kjer State lahko ▼ članku »/Samostojna davki iu vojaščina* ije-le laži: »Samostojna brezbrižnost na^aam usodi naiSh fantov vojakov je že taka, da so Šli samoetojnefl v vlade*, ki kuje razne boja« načrte in že vpoklicuje razne letnike pod oroSje* Ako eo Banm>6toj-neži v Vladi, potem so tudi odgovorni e« bojni pohod, katerega pripravljajo v Beogradu* In da hi bolj drfL jo ponavlja »Slovenski gospodu* v istem članku še nekajkrat, ko pravi, »da morajo naši fantje sedaj Se menda kam na vojsko,* da »vlada 2e kuje nafžrt, kam bi porinila naše vojaštvo na vojni pohod.* Tako-le pišejo klerikalni listi, g. Zebot in drugi klerikalni petelini pa se prijateljsko pogovarjajo b političnimi uradniki v Mariboru. Ljubljanska vlada pa kuje načrte, kako bi poma« gala e prepovedjo izvoza mesa demokratom v Ljubljani na noge, ne viffl pa, da ji poballni zažigajo hišo. 2e v, zadnji številki smo to omenili, toda vlada se ni hotela zmeniti; bomo pa mi izpregovorili o vsej stvari v Becu gradu. Ampak hujskarij in demokrat* ske politike imamo dosti!
(Živela Avstrija, pogin Srbiji!) je za« ključni vzklik ▼ nekem uradnem dopisu županstva v Gorjah, ki je podpisan od bivšega poverjenika za kmetijstvo in predsednika »Kmetijske družbe*, J. Jana v Gorjah na Gorenjskem. V; dotičnem dopisu se govori tudi o re« šitvi in zmagi ljube domovine (seveda Avstrije) in pTevzvišene (?) dinastije avstro-ogrske monarhije. Za pogin Sr* bije, odnosno naše jugoslovanske drža* ve, so v srcu pač še danes vsi SLSj kimovci!
(Za kratek čas.) »Slovenec* z dne
15. aprila prinaša debelo tiskano naslednjo vest: »Razsul Samostojne kme* tijske stranke. Potrtost poslancev, SKS. — Belgrad, 14. aprila. (Izvirno.) V krogih poslancev SKS. vlada velika potrtost radi vesti iz Slovenije o popolnem razsulu SKS., M se bo dokumentiral pri bližnjih občinskih volitvah, ker v večini občin samostojni sploh niso mogli postaviti svoje kandidatne liste.* Ta šaljiva vest »Slovenca* je na prvi strani, če pa pogledate drugo stran, pa vidite na vrhu članek »Volilno gibanje*, ki se konča s prošnjo na novomeško glavarstvo, da vendar konča »nasilnosti* samo« stojnežev, da ne bodo klerikalci popolnoma propadli. Dragi »Slovenec*! Kdaj lažeš: ali na prvi ali na drugi strani? Ali pa, kakor je to najbolj gotovo, v obeh primerih? ^ Čisto zaupno povemo še to, da so si naši poslanci takoj čestitali, ko so brali »Sloven-čevo* prerokovanje, kajti vedno se ja še uresničilo tisto, kar je »Slovenec*' tajil. In zato so potrti samo Korošee in njegovi kimovci, ki vedo, da jim j» odklenkalo.
(Čilski soliter.) Dotičnikom, ki so se mi svoj čas prijavili, javljam, da sem začel razpošiljati čilski soliter za po-izkusno gnojenje po nalogu »Delegacije proizvajalcev čilskega solifara*. Za vsak poizkus se je določila množina solitra, ki odgovarja za površino 100 kvadratnih metrov. Opozarjam, da je bil rok za priglasitve skoro v vseh listih določen na dan 15. februarja t. 1. Vsi, ki so se dotlej prijavili, prejmejo soliter. V »Kmetovalcu* pa je bil rok brez moje vednosti določen na dan 25. februarja. Tudi te priglašene« sem vpošteval toliko, kolikor je bilo ša mogoče. Vpoštevati pa nisem mogel več onih priglašencev, ki bo se zgla« sili na mojo »Slovenskemu Narodu* že meseca januarja poslano notico, ki pa jo je objavil ta list šele dne 19ega marca t. 1. Takrat je bilo za zglasitrve pac že prepozno. Nevpoštevani pri-glašenci naj nri tedaj ne štejejo v zlo.

Somišljeniki, prispevajte p© svojih mcsčeli za tiskovni sklad ,»Kmetijskega lista" I
i
>
Delajmo z vsemi močmi za procvlt In razširjanje „ Kmetijskega Usta'11
ker se nisem mogel takrat več ozirati B&nje. Soliter razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Vse prejemnike čilskega solitra pa še posebe opozar jam, & ga morejo (določenim) usevom tudi po vrhu potrositi. Kako je s soll-trom ravnati, je razvidno iz navodil, ki so priložena pošiljkam, Dipl. agr.
Jamnik.
(St Vid nad Ljubljano.) Ob priliki sestave kandidatne liste za občinske (volitve je nabral tovariš J o s i p L o n-Sar za naš tiskovni sklad 269 kron. Živeli
(Ježlca pri Ljubljani.) Stojimo tik pred občinskimi volitvami. Da so silno .važne in za občinsko gospodarstvo naše kakor sploh vsake občine odločilnega pomena za dolgo dobo, o tem priča mrzlična agitacija vseh treh strank, samostojne, s komunisti zdru žene socialne in zavržene klerikalne stranke. Kandidatni listi prvih dveh sta jako srečno izbrani, klerikalna lista pa kaže, da žalibog niti vojska, niti zavožena Ahlinova politika niste spametovali gotovih kmetov, ki so sebi ,v največjo škodo zopet za popolnoma nezmožne mlade Kose s prefriganimi in pogretimi Ahlini. Ali je res pO za-plugi g. svetnika tako nizko padla naša katoliška vera, da jo samo klerikalne kroglice še drže pokonci? Ali je res naši občini vse ležeče na tem, da za bodoče občinsko gospodarstvo zajema modrosti iz glav Ahlina in Kosa, dveh, ki nista samostojna, ker si vse nasvete izposodita iz »Katoliške tiskarne*? Ali ne poznate Kosa še od takrat, ko je »imel rezanico čez» in cel bencin-motor? Ali se ne spominjate, kako vneto je napeljeval elektriko iz Fale kar celi občini, nazadnje so mu jo pa brezverski samostojneži napeljali v krščansko hišo? Ali ste pozabili, da je to zgodovinsko popolna neroda, ker so mu bili vsi kutini in čevlji, sploh ,vse na poti, da se ni v imenu Posavja postavil pred Aleksandra? Ali ne veste, da ta talentirana glava nekaj dni pred prihodom regenta ni vedel, kaj ima storiti, če se skozi njegov okoliš pelje najvišji gospodar, in da se je čutil toliko nezmožnega, da je občinske pozdrave hotel izporočiti po župniku? Ali ni sram Ježice, ki ima po zadnjih podatkih samo 3-43 % nepismenih, da zaupa nadaljnje vodstvo takim, ki spadajo še pod Perkovo šibo? Premislite iVi, ki ste zabredli h klerikalcem, ta (vprašanja! Samostojen biti je čast zrelemu možu! Volite, kakor Vam narekujeta zdrava pamet in korist občine! Ne skrbite preveč za župnikove pode, da bodo zatlačeni z Vašimi otepi! Skrbite zase, za kmetsko stvar in za kaj še? Za našo šolo! Z izvolitvijo samostojne liste odvzameta robato besedo onemu, ki eicer brez otrok, že dolgo zastopa toliko rodbin s šoloobveznimi otroki, ko pa pride čas za možato besedo, se izmika, ker je krstni boter Perkovih otrok. Drugega na to mesto, sicer bodo še naprej Perkovi zajci trgali občinsko travo! Kmetje! V torek dne 3. maja, čeprav je delavnik, pustite polje in pojdite na volišče ter pametno volite! V složnosti je naša zmaga.
(Dobrova pri Ljubljani.) Vsaka stvar ima svoje meje. To, kar uganja predsednik tukajšnje podružnice »Kmetijske družbe*, g. Peter Hauptman, pa že vse presega. Vkljub njegovi obče-znani nasilnosti, vsled katere se prvič sklicani občni zbor ni mogel vršiti, smo na drugem občnem zboru izvolili tri naše može, ugledne posestnike, kot odposlance za glavni občni zbor. Ker pa to g. predsedniku, kateri se ne strinja z interesi nas kmetov, samoobsehi-umevno ni bilo po volji, zato je z vso svojo diplomatsko zmožnostjo dosegel, da je bila izvolitev naših mož — čujte in strmite! — razveljavljena. Vršil se bo torej po njegovi zaslugi občni zbor sedaj v tretjič. Kajti g. predsednik hoče na vsak način doseči, da zastopa nas kmete na tako važnem mestu sam z nekaterimi svojimi kimovci. Ze dobro vemo, zakaj Vam gre! Morda za to, da bi s svojimi glasovi lažje dosegli kaj za povzdigo in napredek kmetijstva? Morda za to, da bi Vaši glasovi uplivali na merodajnem mestu na procvit naše velezanemarjene podružnice? Ne, ne, za to Vam ne gre! Za kaj takega naš g. predsednik nima srca in tudi ne veselja. Njegovo velezasluže-no delo pri podružnici nam je za to jasen dokaz. Pod njegovim vrlim vodstvom se je v dveh poslovnih letih vršila ena sama odborova seja. Pa za take stvari ni menda časa. Je g. predsednik z važnejšimi posli preobložen. Biti pa le hoče absoluten podružnični vladar zaradi svojih osebnih, v prvi vrsti pa strankarskih koristi. Vse te «zasluge* g. P. Hauptmana v prospeh kmetijstva si bomo udje podružnice dobro zapomnili. Na svidenje v nedeljo po prvi sv. maši v stari šoli na Dobrovi! — Udje tukajšnje podružnice »Kmetijsko druž' be».
(Iz Vodic.) Klerikalna metoda. Vsakdo dobro ve, da izvirajo vsi članki, dopisi in podobno, priob-eeni v »Domoljubu* in drugih klerikalnih časopisih, ki so naperjeni proti SKS., skoiaj izključno iz župnišč in kaplanij. Znano in tudi dokazano je, da imajo klerikalci v svojih vrstah
prav pičlo število kmetov, delavcev in drugih navadnih Zemljanov, ki bi bili zmožni napisati tudi le najnavad-nejše dogodke. Če bi se pa našel zem-ljan, ki bi bil zmožen in voljan napisati kaj malega, mu to klerikalna gospoda iz gotovih vzrokov zabrani, ker uredništvo dopisa, ki ne izvira iz žup-nišča ali kaplanije ne priobči. Kar ta lažiljuba klerikalna gospoda ▼ imenu kmeta vsega ne napiše, oziroma ne nalaže proti SKS. in njenim pristašem, presega že vse meje dostojnosti in poštenosti. Neprenehoma tuli ta gospoda, da so »Samostojneži* prodali kmeta, da so povišali davke, da jim gre le za izvoznice itd. Ni ga pristaša SKS., da bi ga ta vsega dobrega sita klerikalna gospoda po vsem telesu ne opljuvala in z blatom ne obmotala ter mirne soobčane proti njemu ne na-hujskala. Res, lepi Kristusovi namestniki! Kar srce se krči človeku, če bere njih članke, polne laži, zvijač in farizejstva o SKS. in njenih pristaših. Da je mera polna, se vse to godi v imenu kmetov, ki se jim o članku ali dopisu niti ne sanja, če že mora biti tako, da se vse, kar ne trobi v lažnivi klerikalni rog opljuje in oblati, potem smo primorani se braniti ter začeti s protiuslugo, ker robe v to svrho imamo v različnih »Avgijevih hlevih* na deželi nakopičene čez mero in po-služili se je bomo do skrajnosti. Znani in dokazani so različni doživljaji te gospode na deželi in skoraj ni župnije, ki ne bi imela v tem pogledu prav zanimive in obširne kronike. Torej, gospoda okrog klerikalnega časopisja, le nadaljuj v imenu kmeta z lažjo, pljuvanjem, blatenjem, zavijanjem in sumničenjem proti SKS. in njenim pristašem, dokler se ti ljubi, ker mi smo pripravljeni se braniti. Ne čudite se, če potem spravimo tudi mi na dan vso vašo gnilobo ter ljudstvu oči odpremo, da uvidi, da lažnivi članki in dopisi klerikalnega časopisja, naperjeni proti SKS. in njenim pristašem, ne izvirajo iz kmetskih krogov, ampak večinoma iz župnišč in kaplanij, katere moramo mi davkoplačevalci s svojimi žulji plačevati in vzdrževati. To je naša resna in poslednja beseda. Uvažujte jo, ker prisiljeni preidemo v napad! Tedaj pa naj nihče ne računa na usmiljenje, ker naše potrpežljivosti je konec!
(Podružnica «Kmetijske družbe» v Sorl) ima dve tretjini udov, ki pripadajo naši stranki, a na občnem zboru podružnice v nedeljo dne 10. t. m. so pri volitvi delegatov zmagali klerikalci, ker se je občni zbor sklical tako, da večina naših ni ničesar o tem vedela. Naši letos še niso plačali udnine. ker čakajo, da se naredi red. Zaradi tega niso dobili »Kmetovalca* in niso vedeli, kdaj in kam bo sklical načelnik občni zbor, in nihče tudi ni vedel, da imajo pravico voliti le lanski udje. Ker je bilo za tajno sklicanje občnega zbora res dobro preskrbljeno, zato pa je tudi volitev neveljavna.
(Od Sv. Križa pri Litiji.) Zadnji »Domoljub* je prinesel poročilo, da je nas pretekli teden obiskal v neki zidanici poslanec Majcen. Poizvedovali smo o vsej stvari in dognali, da je v neko zidanico res prišlo nekaj ljudi, ki jih domačini niso poznali. Eden izmed njih se je izdajal za ministra in poslanca Majcna in ljudem obljubljal razne mogoče in nemogoče stvari. On in vsi drugi pa so se iz neukih ljudi naravnost nesramno in pobalinsko norčevali. Ker sta dotična oseba in njeno spremstvo znana, naj tovariš poslanec Majcen sam obračuna z njima. Odločno pa smo zoper to, da bi se taki ljudje, ki niso nič, izdajali za naše zaslužne poslance in s tem sramotili našo stranko, in to celo v kraju, ki je pouka najbolj potreben. Kaj pa, ko bi bili od nasprotnikov najeti? Nekateri ljudje so pač vsega zmožni. Naj si bo že kakorkoli, naravnost nesramno je, neuke ljudi zavajati v zmoto in se norčevati iz njih. To znajo pač samo ljudje, ki so sami duševni revčki ali pa skrajno hudobni. — Ker je pri nas ljudstvo neuko, zato nasprotniki v kalnem kaj lahko ribarijo. Nimamo nobenega človeka, ki bi nam to ali ono razjasnil, pač pa je mnogo nasprotnikov, ki preže na vsako malenkost kot gladen pes na kost. Zato je bilo tako početje tem bolj obsojanja vredno!
(Iz Trebelnega.) Čas volitev se bliža. Pri nas je pač zelo potrebno in že skrajnji čas, da se pomede staro in oblastno klerikalno stranko. Zato poziv-Ijem vse člane naše stranke, posebno pa še določene može v posameznih vaseh skupno v boj proti klerikalizmu. Vsak pridobi še vsaj par volilcev ii rešeni bomo hude more! Kdor pa bi nikakor ne hotel voliti z našo stranko, ki je storila za nas več v enem mesecu v Beogradu kakor klerikalna stranka v dveh letih, tisti naj pa voli može katerekoli protiklerikalne stranke, ker vsaka druga stranka je boljša kakor klerikalna. Klerikalni. stranki je od-klenkalo v Beogradu in v Ljubljani ter ji mora odklenkati tudi po vseh občinah, zlasti še v naši občini, kjer je vladala popolnoma po pravilu »Klerikalcu groš, naprednjaku ničvreden knof*. — To vam kliče ob dvanajsti uri s a m o-s t o j n e ž.
(Savska cesta.) Savska dolina dosedaj še ni zvezana s cesto, dasi bi bila taka cesta tako v gospodarskem kakor.tudi strategičnem oziru največje važnosti Res je sicer, da bi Izpeljava ceste ob savsld strugi naletela na precejšnje tehnične težkoče ter da bi bilo treba izvrtati tunele in napraviti nasipe. Vendar pa je vse to le malenkost, ki za modernega inženjerja ne pomeni resne ovire. Cesta bi vezala Ljubljano z Zidanim mostom, odkoder bi se odcepila na Štajersko in na Ilrvatsko. S tem bi bili zvezani vsi trgi in vsa mosta ob Savi ter istotako samotno ležeče Trbovlje. Savska cesta bi bila naravnost arterija vsega Posavja in dosedanja politična razcepljenost Savske doline bi se s tem odpravila. Me-rodajnim činiteljem iz narodnogospodarskih razlogov prav resno svetujemo, da prično z delom za zgraditev Savske ceste, ker zahteva to interes dežele.
(Sijajna zmaga SLS. na Vinici.) »Slovenec* z dne 14. t. m. poroča o sijajni zmagi SLS. nad samostojneži na Vinici in to zaradi tega, ker je bila postavljena ena sama kandidatna lista za občinske volitve. Pa poglejmo, koliko je na vsei stvari resnice: Pri zadnjih volitvah je bilo oddanih na Vinici 399 glasov, od teh je dobila naša stranka, samo 15 glasov, torej niti štiri odstotke. Zdaj so pa klerikalci sijajno zmagali! Takih zmag jim še dosti privoščimo in jim tudi lahko prorokujrmoj da bodo na svojih zmagah umrl! kakor njih večen ideal — klerikalna Avstrija.
(V Mavčičah) smo imeli dne 10. t. m. ponovni sestanek za sestavo in predložitev vezane liste občinskega odbora, ker dne 4. t. m. ni prišlo do sporazuma. Razsodnost volileev vseh strank v občini je premagala brezobzirni, samo-lastni klerikalni fanatizem tistega, ki bi moral biti luč sveta in sol zjmlje.
(Sv. Jernej pri Ločah.) V krščanskem »Slovenskem gospodarju* z dne 14. aprila se nekdo tako nekrščansko zaletava v naše zavedne in delavne pristaše, da mora biti vsakega poštenjaka sram. Mislimo, da pri nas ni človeka, kateri bi hudodelce in naj bi bili tudi iz naših vrst, zagovarjal. Protestiramo najodločneje, da se obrekuje naše poštene pristaše, ki so bili že po svetu, in sicer malo dalje kakor je Ličenca, ter so marsikaj videli. Zato tudi ne bi škodilo, če bi dobili v občinski odbor te može. Dopisnik se j«; nadalje obregnil ob naše zelo delavno poslance v Beogradu, katerim pa vkljub temu, da no morejo delati čudežev, popolnoma zaupamo. Prepričani smo, da bi živeli lahko mi kmetje čisto v drugih razmerah kakor živimo, če bi takozvani poslanci »Kmetske zveze* res delali v našo korist. Vidimo pa, da ti poslanci samo še tisto ovirajo, kar drugi s težavo skušajo urediti. Seveda doma v Sloveniji zabavljati, a v Beogradu nič delati, zraven pa še mastne plače iz državnih blagajn vleči, to je lahko. Najboljši odgovor damo nekrščanski cunji s tem, če pri bližnjih občinskih volitvah volimo naše samostojneže in tako po-medefffo z ljudmi, ki so nam gospodarili med vojno. Živel «kancelparagraf»!
(Sv. Jernej pri Ločah.) Sedaj lahko izprevidimo Šentjemejčani, kako je z nedolžnostjo »Zvezarjev*. Na velikonočni ponedeljek, ko vse miruje, nis< imeli orožniki pokoja, ker so morali loviti dva klateža, ki jih je zasledovalo sodišče. Oblast je oba iskala že dolgo, pa vedno brezuspešno. Na velikonočni ponedeljek pa sta prišla oba na dopust in roka pravice ju jo dohitela in čeprav veliki praznik, sta odšla oba v »špehkamro*. In kdo sta ta dva klativiteza? Prvi je Martin Korošec, obtožen sleparije in tatvino, torej junak dolgih prstov, drugi pa Štefan Cvahte, ki je umoril Ludovika Strm-ška. Prvega oče je zelo goreč pristaš župnika, drugega oče pa je celo pni' predsednik župnikove stranke. Sedaj pa vprašamo g. župnika: Prcčastiti, ali ste mar poslali ta dva klerikalna petelina študirat za kandidata? Kaj pa pravite sedaj Vi, ki ste tako gostobesedni o «pregrehah» samostojnih? — Gospod župnik, kakor kažeta oba ta primera, je silno potrebno, da se zelo pečate z nravno vzgojo ljudstva. Kako pa mislite to vršiti, če se večernice oznanjene za pol 6., vrše šele ob pol 7., ker imate med tem Vi posla z agitacijo. Sicer pa, po kaj tako agiti-rate? Saj poznamo Vašo ljubezen do kmeta, posebno kadar greste s svojim lordom in z dvocevko v hosto na lov. To naj za enkrat zadostuje, ker pri volitvah Vam damo tak poper, da ga boste pomnili. Tedaj pa le kašljajte in pridno kašljajte — za novo zdravilo poskrbimo že mi!
(Šmarje pri Jelšah.) Dne 3. t. m. smo slišali na shodu »Kmetske zveze* prvič gospoda poslanca P i š e k a. Res ugleden mož, dobrega mišljenja, nam je «pojasnil» politični položaj v usta-votvorni skupščini. Slišali smo prav sladke besede in še sladkejše obljube, kako živo da so bodo brigali poslanci »Kmetske zveze* za kmetske koristi. Govornik je pač hotel zopet ujeti ljudstvo na klerikalne limanice in Koroš-čeve verige. Že poprej ste nam večkrat obljubovali marsikaj, nikdar pa še niste nobene obljubo izpolnili, ker ste
pod diktatom Korošca, duhovnika, ki je kot bivši minister za promet zvišal železniške tarife in s tem povečal draginjo. Isti Korošec nam je skoval nove davke in sploh pridno skrbel za kmetu škodljive zakone. Gospod Pi šek, povemo Vam, da nas je Vaša klerikalna politika s sladkimi besedami spravila enkrat na led, a nas v drugič ne bo več. Prav nobenega upanja nimamo, da bi prinesla »Kmetska zveza* nam kmetom kako Izboljšanje. Ker pri Vas so voditelji sami brihtni gospodje, ki poznajo kmetovalca le, kadar potrebujejo njegove glasove. Ker ste do sedaj s svojim delovanjem še vedno to dokazali, zato Vam ne bomo sledili prej, dokler z dejanjem ne ovržete naše sedanje pravilne sodbe. Ker Vas hvalijo klerikalni listi, nas malo dime, kajti vsi klerikalni listi niso nič drugega kakor ostudna laž in še bolj ostudno obrekovanje SKS. — Na shodu so bile sprejete nekatere resolucije, ki jih tudi mi samostojiri odobravamo. ' Kar se tiče resolucije glede vrnitve orožja, pa je skoraj neverjetno, da bi dobil gospod Turkec orožje nazaj, ker je vojaška last. Mi stojimo namreč na stališču, da i m e j-taorožje, kiga plačuje kmet, samo vojaštvo in orožni-š t v o, ne pa agitator KZ. in zastavonoša Marijine družbe. Gospod Turkec, nič ne preklinjajte SKS.! Saj postanete tudi Vi lahko občinski odbornik, če ne še župan, pozneje celo poslanec ali pa kar minister poljedelstva namesto tovariša Puclja, ki ga tako zelo sovražite in katerega ste obdolžili, da je prepovedal izvoz živine. Čeprav je tc grda laž, smo vendar za to, da pridete Vi na njegovo mesto, ker vemo, da se na kupčijo razumete. Vsaj med voj-no ste sijajno prodajali slamo in gnilo koruzenco, da ste se obranili fronte. Ali kako to, da ste za fronto postali invalid! Dasiravno ste silno brihtni gospodje pri »Kmetski zvezi*, ste vendar pozabili na zelo važno re solucijo, namreč na ono, ki bi zahtevala, da 6e ljudstvu odvzeti zvonovi in denar povrnejo. Ali se pa morebiti s tem ni zgodila ljudstvu velika krivica! Na dan z resnico, svoje laži pa lepo spravite, ker jih ne potrebujemo! Bolje tudi storite, če pustite samostojne pri miru, ker drugače Vam odzvonimo še temeljiteje! »Kan-celparagraf* pa zahtevamo, in sicer kar najodločneje^—S a m o s t o j n e ž.
(Sv. Marjeta na Dravskem polju.) Krajevni odbor SKS. pri Sv. Marjeti na Dravskem polju naznanja žalostno vest, da je nenadoma preminil njegov zvesti član tovariš Matjaž T o 1 i -č i č, tukajšnji posestnik, v 65. letu svoje starosti. Bodi mu kot trpinu in poštenjaku ohranjen blag spomini
(Kaj pa je to?) Prekmurske klerikal-no-mažaronske Kleklove »Novine* pišejo: »Zahvaljujem se gospodu delegatu, ker so prepovedali se vmešavati g. Pečiru ali bolje Pečniku v politiko*. Kaj pa misli ta klerikalni modrijan? V naši državi smo vsi enakopravni državljani in se zanimanja za politiko ne more braniti nikomur. Na čigav pritisk prepoveduje delegat g. Pečniku ud j stvovanje v politiki? Gospod delegat, ali ste to res storili? Ali se ne zavedate, da je tako postopanje nasilstvo [•n e vrste, katerega bomo energično zlomili? Gospoda Pečnika pozivljemo, naj nam javi, kdo, kdaj in kako mu j° prepovedal udejstvovanje v politiki! Če se je to res zgodilo, povemo že sc daj, da ne bomo odnehali prej, dokler krivec no bo eksomplarično kaznovan. Prosimo pojasnil!	• «
Politične vesti.
(Ustavotvorna skupščina) je pričela z razpravo o ustavnem načrtu, kakor ga je izdelal ustavni odbor. Razpravo je pričel minister za konstituanto Trif-kovid, ki je imel velik in lep govor. Za njim so govorili Davidovič (demokrat), Kristan (socialni demokrat), Mi-loradovid (iz našega kluba), dr. Korošec, Džonovid (republikanec) in dr. Šur-min (narodni klub).
(Velepomemben govor drja. Korošca) piše »Slovenec* in za njim vesoljno klerikalno časopisje. Prebrali smo ta govor in našli v njem gotovo tudi važne misli. Toda o velepomembnosti ni v govoru ne duha ne sluha, kar je najbolje razvidno tudi iz tega, da je dopisni urad Koroščev govor le kratko omenil, vse ne-klerikalno časopisje pa ga je kratkomalo preslišalo. Kje tiči torej velepo-membnost?
(Glavna misel Koroščevega govora) je bila: Pustite nam vlado v Sloveniji in mi gremo za vami (demokrati in ra-dikalci) čez drn in strn. Mi bomo vladali Slovenijo, ki bo centralistlč-n o upravljana, vi pa vladajte svoje pokrajine tudi po centralistič-n o. Tako razumejo klerikalci avtonomijo.
(Protid.) Zadnja nada klerikalcev je
stari lisjak Protid, ki snuje sedaj svoj poseben klub, dosedaj sicer le z malim uspehom. Protid pravi, da dela to zaradi tega, ker se ne strinja z »obzna-no» proti komunistom. Če pomislimo, da se je pod Protidevo vlado najstrožje
nastopilo proti komunistom (na Zaloški cesti v Ljubljani se je streljalo za časa njegove vlade!), potem mu pač ne moremo najbolj verjeti. Pravi vzrok Protidevega nastopa bo pač ležal kje drugje. In da ni ta vzrok čisto brezoseben, je gotovo.
(Mohamedanski poslanci iz Južne Srbije) so zahtevali od vlade, da se izvede agrarna reforma v Južni Srbiji po njih željah. Ker jim vlada ni ugodila, so izstopili iz vladnih strank (demokratskega In radikalnega kluba) ter si osnovali Bvoj klub.
(Radič pride v skupščino,) tako se *>pet glase poročila po listih. Takoj drugi dan pa čitamo že zopet njih preklic. Radid je še vedno kakor aprilovo vreme: ne preračunljiv in nerazumljiv. Če pomislimo, da ga vodi njegova žena, potem se temu pač ne moremo, čuditi.
(Notranji minister Draškovid) je od-, stopil. Naslednik mu še ni določen.
(Ekzistenčni minimum) je povišan na 10.000 kron. To je uspeh naših poslancev in ne demokratov, kakor »far-ba» ljubljansko »Jutro*.
(Pametna odredba.) V Sarajevu deluje že precej časa takozvana srbska stranka, ki smatra za svoj glavni namen, da hujska proti Hrvatom in da agitira za neko »Veliko Srbijo*. Bo-sansko-hercegovska vlada je sedaj pre« povedala zborovanja te stranke in zaplenila tudi vse njene spise. Prav tako! Proti vsem, ki netijo plemensko borbo, je treba nastopiti, pa naj bodo to že Srbi, Frsinkovci ali pa klerikalci!
(Poletnega časa) pri nas ne bo. Pozdravljamo to pametno odredbo.
(Proračun ministra za promet) zna« ša 235,500.000 dinarjev. Letošnji pro« račun je dokaj višji od lanskega in se; najbrže ne bo znižal.
(Vprašanje luke Baroša.) Po rapall-ski pogodbi pripada luka Baroš (pri Reki) nam. V zadnjem času pa so ho* teli Italijani to resnico potvoriti in so spustili potem angleških listov v svet vest, da se vodijo med nami in med Italijani nekaka pogajanja glede te luke. Zaradi tega je bila stavljena na Pašida interpelacija, na katero je le-ta tudi odgovoril. Dejal je, da pripada luka Baroš nam in da je vest angleških listov popolnoma izmišljena.
(V Italiji, deželi anarhije^ razsaja volilni boj že v vsej meri. Dnevno se koljejo fašisti in komunisti in ne mine dan, da ne bi bil sežgan kak delavski dom. V Florenci je bil pri takem spopadu ubit vodja komunistov. Tako dela volilne priprave »kulturni narod*.
(Fašisti nadaljujejo) s svojim nasi« ljem v Primorju. Zadnjič so napadli Narodni dom pri Sv. Ivanu pri Trstu. Razbili so vse, kar jim je prišlo pod roke, Sokole pa, ki so bili ravno pri telovadbi, so pretepli z železnimi palicami Šele pozneje, ko so jih orožniki lepo prosili, da prenehajo s svojim divjanjem, so zapustili Narodni dom, v katerem so že vse razbili Kmetovalci, podpirajte »Jugoslovensko
Matico*!	. i • v
(JugoslovenskI kandidati v Istri.)
Kljub italijanskemu nasilju vztrajajo naši na zasedenem ozemlju. Volitev v. rimski parlament se udeleže v vseh okrajih. Naši kandidati v Istri so; dr. Wilfan, odvetnik v Trstu; dr. Stan« ger; Ivan Stari, delavec; dr. Brajša, od-. vetniški kandidat; Franc Flego, po* sestnik, in Tomo Herak, kmetovalec,
(Ker je Italija) dalmatinskemu mestu Zadru zamenjala krone po zelo slabem kurzu, je vse prebivalstvo Zadra silno ogorčeno proti Italijanom. Zadr-čani so torej rodoljubi le do preklica.
(Delavsko gibanje na Angleškem,) največje, kar jih je doživela Anglija, ugaša. Železničarji in transportni delavci se ne pridružijo rudarjem, vsled Česar je upanje, da bo pametni Lloyd Džorž vendarle dosegel sporazum med delodajalci in delojemalci Pomagalo mu bo dejstvo, da so delavske blagajne prazne.	.... _
(Odredbe proti NemčijL) Ker se Nemčija še vedno brani plačati _ od« škodnino, ki jo zahtevajo zavezniki, bo Francoska s prvim majem poostrila vse odredbe proti Nemčiji Govori se, da bo blokirala pristanišče Hamburg, ki je prvo v Nemčiji ter da bo zasedla Rursko ozemlje, kjer je najbogatejša industrija vse Nemčije. Odločni ukrepi bodo Nemce gotovo izpametovali.
(Na Madžarskem) je sestavil novo vlado grof Betlen. Vsled Karlovega povratka je morala namreč prejšnja vlada, ki je bila sokriva njegovega povratka, odstopiti.	....
(Rusija.) BoljševikI vedno bolj in bolj opuščajo avoj program. Namesto osemurnega delavnika so po tvormcah vpeljali I2urni delavnik, namesto vo« jaške oprostitve pa so dali Rusiji večne vojne in splošno mobilizacijo. Sedaj pa napoveduje njih voditelj Lenin še nove izpremembe. Lenin, pa tudi drugi boljševiški voditelji priznavajo, da je nemogoče izvesti komunizem, če nočejo tega kmetovalci In ker ruski kmetje tega nočejo, so odjenjali bolj« ševiki in priznali kmetom zasebno last« nino. S tem je padla kardinalna točka boljševizma, od katerega je ostalo le še nasilje. Pa tudi tega bodo uničili kmetje, na kar se bosta pričela prepo« rod Rusije in osvobojenje ruskega naroda.
Pilili,

(Napisal poslanec Ivan Ure Is.)
Četudi preobložen z delom, ki mi ga nalaga poslanska dolžnost, sem vendar vsled brezprimerne zlobe klerikalcev, njihovih poslancev, agentov in časopisov, ki vsi širijo med ljudstvom z govorom in pisavo ostudna obrekovanja, laži in nesramne izmišljotine, kakršnih je zmožen samo popolnoma izprijen, do dna duše pokvarjen klerikalec, prisiljen v odgovor napisati naslednje vrste:
Trdno sledeč cilju in programu stranke, vedno imajoč pred očmi koristi in težnje kmetijstva ter želje in zahteve onega kmetskega ljudstva, ki nas je kot svoje poslance, svoje zaupnike — ne pa svoje diktatorje — poslalo v ustavotvorno skupščino, da tam branimo njegove pravice, da z vso močjo, vso voljo in vsem vplivom olajšamo in omilimo nad vse težaven položaj kmetovalca, v katerega ga je spravila do sedaj vladajoča čisto korumpirana gospoda, smo šli, v svesti si svojih dolžnosti in težkih nalog, v zbornico, toda s trdno voljo, da se borimo proti vsemu, kar je na poti osvobojenju kmetskega ljudstva, in da nastopimo proti njegovim grobokopom in strankarskim hijenam.
Politika in politično delo nista kakor kakšno drugo delo, da bi človek že v naprej vedel, kako orodje je za njegovo izvršitev potrebno in kdo bo pri delu pomagal, temveč politika je silno zamotana stvar, naravnost umetnost, o kateri se ne more reči danes, kar se bo zgodilo jutri. Položaj, ki se zdi še tako trden, se za-suče v pol ure na čisto drugo plat in nepričakovano nastane nov položaj. Vsak političen delavec, vsaka poslanska skupina mora biti vedno pripravljena na vse ter se mora pri vsaki izpremembi položaja le-temu hitro prilagoditi in si izbrati z ozirom na zahteve in cilj, kateremu sledi, novo pot, po kateri misli najlažje in najhitreje priti do uspehov, za katerimi stremi.
Oni, ki se v politiki drži samo enih smernic ali ki v novo nastalih problemih zavzame napačno pot, je izgubljen, oziroma zaigrani so njegovi mogoči uspehi.
Vstop v »Zemljoradnički klub*.
Uvažujoc te okolnosti, smo se poslanci ^Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo» združili v skupen klub s srbsko zemljoradničko stranko v prepričanju, da je to nam enaka in iz kmetskega ljudstva nastala stranka, ki ima z nami iste cilje in namene. Sami pošteni, smo verovali tudi v poštenost teh po večini nepoznanih oseb zemljoradničke stranke.
Zakaj smo izstopili?
Zalibog pa smo kmalu spoznali, da smo se prevarili, da smo naredili napačno potezo. Spoznali smo, da je to stranka, kakršne so vse druge dosedanje, ki se poslužuje kmetskega imena zgolj le za vabo, za mrežo, v katero lovi srbsko kmetsko ljudstvo; kajti to je stranka, v kateri morajo kmetje na slepo ubogati svojo gospodo, ki se je iz komunističnih, radikalnih in vseh mogočih strani pritepla v stranko, da po hrbta seljakov spleza na visoka in mastna mesta. Tekom časa smo se uve-rili, da se nahajajo tam kot voditelji osebe, ki so buržuji, milijonarji, ki so si na najogabncjši način pridobili svoje premoženje (Avramovič, Ko-madinič). Ker smo uvideli, da smo zašli, zato smo se vrnili nazaj in izstopili iz kluba ter si osnovali svoj lastni klub, v katerem se nam ni treba mučiti z gorostasnimi budalost-mi, intrigami in s terorjem, ki sta ga doprinašala dan za dnem Avramovič in njegova družba, ter na ta način tratiti tako dragocen čas. Pri tem pa nismo pretrgali zveze s poslanci-se-ljaki istega kluba.
Vstop v vlado.
Uvažujoč vse spredaj označene polnosti in zavedajoč se dolžnosti, delati z vsemi razpoložljivimi sredstvi in silami za uresničenje našega cilja, smo vstopili v vlado pod pogoji, ki jih je sprejela vlada in za katerih uresničitev se je tudi zavezala. Ti pogoji se nanašajo izključno na olajšanje, oziroma odpravo bremen, ki so jih natovorile razne do-sedaj vladajoče klike na kmetska ramena. Storili smo to v trdnem prepričanju, da nam bo le tem potem mogoče doseči čim največ ugodnosti za naš kmetski stan.
Dobro pa smo tudi znali, da postanemo s tem tarča najnesramnejših napadov, ki jih bodo zlasti klerikalci proti nam s samo njim prirojeno iznajdljivostjo laži izvajali.
Naše delo in «de!o» klerikalcev.
Preglejmo sedaj na kratko razmerje med številom naših in klerikalnih poslancev, med dobo našega in njihovega delovanja, med našim in njihovim delom ter našimi in njihovimi uspehi:
I.	Mi imamo devet poslancev.
II.	Naši poslanci delujejo od dne 12. decembra 1920., torej okroglo štiri mesece. Naš minister je prevzel posle dne 2. aprila 1921. in ministru-je torej do danes 18 dni.
III.	Naše delo obstoji v tem, da z vso vnemo zasledujemo položaj — izostali nismo do danes še niti od ene tudi na videz manj pomembne seje v zbornici — ter da porabimo vsako priliko, kako izkoristiti vsako iz-premembo položaja, da dosežemo tako čim največje ugodnosti za tistega, ki ga zastopamo, to je za naše kmetsko ljudstvo. Kdor pozna to silno borbo, ki se vrši v zbornici, in kdor pomisli, da stoji nas devet poslancev proti 410 drugim poslancem, bo vedel, da z močjo in silo ne moremo prodreti, temveč le s spretnostjo in vztrajno ter neomahljivo voljo.
Naši uspehi.
IV.	Za naše volilce, to je za kmetsko ljudstvo, moremo tudi v tem kratkem času zaznamenovati take uspehe, kakršnih ne more nobena druga tudi velika stranka do danes zabeležiti.
Izvoz kmetskih pridelkov.
1.)	Takoj pri prihodu v Beograd smo zastavili vse sile v to, da snamemo kmetu spone z rok, da postane ravnopraven in da sme svoje pridelke prodajati kamor in komur hoče in more. Uspeli smo s tem. Izvoz vseh kmetskih pridelkov, zlasti za nas v poštev prihajajoče živine, konj, svinj, mesa itd., je postal svoboden ter se je carina za polovico znižala. Posledica tega je bila, da je cena živini in vsem kmetskim pridelkom šla rapid-no navzgor ter dosegla, dokler ni Italija zaprla začasno meje zaradi kužne bolezni, do 30 K za kilogram žive teže pri volih na veliko jezo meščanstva, ki je bruhalo zaradi tega srd na nas.
Vojaške olajšave.
2.)	Krivico, za katero se najmanj niso zmenili «veliki prijatelji» kmetov in katero so morali dosedaj prenašati naši vojaški obvezanci, kmetski fanti, v Sloveniji s tem, da so bili v Srbiji oproščeni po vojaškem zakonu vsi oni vzdrževatelji, edinci in starejši sinovi, katerih roditelji plačajo manj kot 20 dinarjev, torej do 80 K direktnega davka, pri nas pa samo oni, ki plačajo manj kot 20 K istega davka, smo odpravili; žal samo tako, da bodo tudi pri nas v bodoče, torej začenši z letnikom 1901., oproščeni tisti, ki plačajo do 80 K direktnega davka, računajoč po stari, ne sedanji povišani davčni podlagi. Za nazaj se nam pa to ni ugodilo z utemeljitvijo vojnega ministrstva, da stvar ni bila tako krivična, ker ni do sedaj tega noben slovenski zastopnik zahteval. Tisoči in tisoči slovenskih mladeničev, ki morajo danes služiti vojake, bi bili na ta način lahko oproščeni. Da služijo, se imajo zahvaliti vsem onim «velikim prijateljem», lenuhom «Kmetske zve-ze», ki so dve leti v Beogradu samo žrli, delali pa nič — kakor delajo to tudi še sedaj.
Prepoved laškega vina.
3.)	Za sodelovanje v vladi je nam morala dati vlada pismeno garancijo, da prepreči uvoz italijanskega vina in grozdja za prešanje, z visoko carino. To se je zgodilo.
Davčne olajšave.
4.)	Vlada nam je morala dati garancijo, da se zviša eksistenčni minimum pri odmeri osebno-dohodnin-skega davka za najmanj 100 odstotkov, torej na 10.000 K, tako da bodo mali in srednji posestniki oproščeni tega davka, večji pa bodo plačali za ono, kar je nad 10.000 K. Dohodke kmetom pa bo ugotovila komisija, obstoječa iz kmetov, ne pa kot do sedaj iz samih finančnih uradnikov, ki, oprti na podatke vohunov, ekseku-
torjev in drugih^ delajo, kar hočejo. Ta naredba se ze izdeluje.
Prosta žganjekuha.
5.)	Žganjekuha bo popolnoma svobodna in davka prosta. Ta naredba se že izdeluje in bo najbrže gotova in izdana še ta mesec.
Gorenjska šola.
6.)	Kmetijska šola na Gorenjskem,
prva te vrste, ki so jo zidali klerikalci že pod šusteršičem, seveda le z go-flanjem in vedno le pred vsakimi volitvami, nam je zagotovljena in sprejeta v proračun poljedelskega ministrstva.
Klanje telet dovoljeno.
7.)	Naredba o prepovedi klanja telet se dvigne, in sicer je že izdana naredba s podpisom ministra Puclja za svobodno klanje junčkov. Prepoved klanja telic se odpravi v nekaterih tednih.
Intervencije.
Razen teh splošno gospodarskih velekoristi za vse kmetsko ljudstvo Slovenije smo izvršili v teh štirih mesecih nad 400 osebnih intervencij pri raznih ministrstvih in drugih oblastvih Jugoslavije za razne kor-poracije, družbe, zadruge, okrajne zastope, občine in zasebnike z večjim ali manjšim uspehom.
Toliko smo do danes storili mi!
Kaj pa so storili klerikalci?
Sedaj pa poglejmo «veleprijatelje kmetov», naše klerikalce!
I.	Klerikalci imajo 14 poslancev.
II.	Klerikalci delujejo od prevrata, torej dve leti in štiri mesece. V tem času so imeli v vladi štiri ministre Slovence. Dr. Korošec je ministroval dve leti, dr.Jankovič tri mesece, Ro-škar tri mesece in brez posla je ministroval poslanec Gostinčar.
Samo na korita mislijo.
III.	Delo klerikalcev je obstojalo edino in samo v neprestani borbi za korita — za vlado, drugih dolžnosti niso poznali, kar se vidi po njihovih uspehih. Od dne 12. decembra 1920. je v skupščini vse njih delo, sledeč zvesto svoji prejšnji borbi, posvečeno edino želji, kako priti na vladno višino. Ker je drju. Korošcu preniz-kotno sedeti v preprostih poslanskih klopeh zbornice, zato se tako rad, če le mogoče, vsaj na pol pritisne na sladki ministrski stolček. Pa pride minister in odpodi Korošca.
Pri sejah manjkajo.
V mesecu decembru so posetili nekaj sej. Ves čas po Božiču so bili samo na eni seji v zbornici, in sicer na oni, ko so položili prisego — pa nič več. Izginili so. V Beograd prihajajo samo po dijete, potem pa kar hitro nazaj. K sejam ne prihajajo. Pri seji se pokaže tuintam samo dr. Korošec z največ še enim tovarišem, ki je slučajno prišel po denar. V Beogradu se drže le toliko, da služijo za vsako uro, ki jo tam pre-spe, nad 1000 kron.
Kako intervenirajo.
Pa še nekaj delajo — «iiiterveni-rajo» — tako vsaj pišejo in «farbajo» svoje uboge zaslepljence po časopisih.
Da pa zve ljudstvo, kako ti gospodje «intervenirajo», naj izporo-čim njih metodo. Noben klerikalen poslanec se ne upa osebno intervenirati niti v ministrstvih, niti pri drugih oblastvih, ker so vsled svoje nesramne politike, intrigantstva in hinavstva izgubili ves ugled in se jim povsod posmehujejo, kjer se le prikažejo. Zategadelj so znašli čisto nov način intervencij. Če dobe kako prošnjo, pritožbo ali kaj podobnega, za kar bi morali posredovati, napišejo spodaj na prošnjo kratko pripombo: «Se priporoča», pritisnejo pečat svojega kluba, podpišejo in pošljejo na dotično mesto, kjer bi morali posredovati. Da ima taka «intervencija» takšen uspeh kakor «Blažev žegen», ve vsakdo, ki le malo pozna razmere v Beogradu. Če pa potem oni «srečni človek, ki se je obrnil na to ,mogočno gospodo'» za posredovanje, vpraša, kako stoji njegova stvar, pa dajejo dostikrat v potu svojega obraza vsakovrstne. izmišljene izgovore in odgovore. Neki njih poslanec je celo «in-seriral* v njihovih časopisih, naj se obračajo ljudje glede intervencij na njega v Beograd. Sam pa že tri me-
sece ni prišel v Beograd. DS, znat' se mora! Sicer pa tudi ni res, da nič ne delajo ti ljudje. O pač! V domovini se vozijo iz kraja v kraj, se dobro goste po župniščih, se iz polnih kleti navlečejo «duha» (pa ne svetega!) in potem na shodih korajžno udrihajo po samostojnežih ter lažejo, da se kar kadi in da naposled niti sami ne vedo, če je vse tisto resnica ali
laž- In njihovi uspehi?,
Ti pa so ogromni!
1.)	Dr. Korošec je postal takoj po prevratu velik gospod, «ekscelenca». Vozil se je po vsem svetu v dvornem vlaku na račun naše države. Nešteto državnih milijonov je razmetal za svojo nobleso. Oskrbel je naše dame s hlačicami in modrci V Ameriki je nakupil moko — za dolg v zlatu — medtem ko je moka v Banatu gnila. Osrečil nas je z ladjo zastrupljenega fižola, katerega se je moralo uničiti in ki je stal našo državo, vračunši prevozne stroške iz Amerike v domovino, po trditvi «Napreja» nad 100 kron za kilogram. Vozil se je v državnem avtomobilu celo po svojih agitacijskih shodih v Sloveniji. Samo bencin za avtomobil pa stane dnevno 4000 kron. Pridobil si je na čisto «pošten» način premoženje, ki šteje nekaj milijončkov, in si zagotovil penzijo, katero dobiva kot bivši minister poleg poslanskih, dijet mesečno v znesku 24.000 kron itd. itd. Vse to «iz ljubezni do kmeta», toda na njegov račun.
2.)	Dr. Jankovič je bil minister tri mesece. Za to ministrovanje dobiva danes, ko piše recepte v Mariboru, penzijo, znašajočo mesečno 24.000 kron. Tudi uspeh!
3.)	Roškar je bil minister tužnega spomina. Bil je figura na deski Ko-roščevega šaha. Podpisati se ni smel brez dovoljenja duševnega očeta Korošca na noben papir, niti na najbolj brezpomembnega. Zato pa dobiva danes penzijo 24.000 kron na mesec. Poslanske dijete pri tem niso vštete. Zopet lep uspeh!
4.)	Poslanec Gostinčar je zašel med ministre, da se še danes temu čudi ves svet. In za to čudenje dobiva danes kot Jankovič in Roškar mastno penzijo.
Korita za strankarje.
5.)	Nešteto neklerikalnih uradnikov, županov, učiteljev, slug in tudi duhovnikov so odstavilji in nastavili samo svoje «brihtne» strankarje. Ustanavljali so cisto nova uradniška mesta, »korita*, in imenovali svoje uradnike, ki so delali samo za njih stranko, urada pa od znotraj nikoli videli niso. Država pa jih je plače-
yg|o
' Trgovina z izvoznicami.
6.)	Barantali in goljufali so z izvoznicami in si nagromadili ogromna bogastva. Samo za volilni sklad so imeli pripravljenih 20 milijonov kron. Sam dr.Kulovec, glavni tajnik »Slovenske ljudske stranke*, je izjavil na Zidanem mostu proti nam: »Kaj boste vi vsi drugi, denar imamo samo mi!» Seveda lahko, ker so ga nakradli iz žepov gladujočega ljudstva.
Zmanjkalo bi mi prostora in časa, če bi hotel navesti vse take njihove «uspehe*, ki so mi znani.
Sebi izvoznice — kmetu pa davke.
No, in kaj so storili za kmeta? O tudi zelo, zelo veliko! Vse to, kar so ukradli na opisani način državi, so ukradli nam davkoplačevalcem, ki je-čimo dandanes pod jarmom teh neznosnih bremen. Razen tega so^nam prinesli s svojim drjem. Korošcem, drjem. Brejcem, Remcem in vso njih vredno družbo na stotine naredb in šikan, ki vse so imele le en namen, zaviti kmetu vrat in ga ukleniti v železne spone. Vse dosedanje naredbe so izšle od samih klerikalcev ali pa z njih pomočjo. Povišali so po vrsti vse davke v nebotično višino. Na njih zahtevo se je zvišal davek na žganjekuho (to so tudi sami priznali v januarskih okrožnicah na svoje zaupnike). Odredili so, da se mora izterjava!! davek v naprej. Vsi štirje ministri: dr.Korošec, dr.Jankovič, Roškar in Gostinčar so podpisali' in «izradili» (to nalogo ima ministrstvo za kmetijstvo in vode) prepoved izvoza vseh kmetijskih pridelkov, predvsem vina, sadja in živine v minulem letu. Tako so zakrivili, da je segniSo na stotine vagonov sadja samo v Sloveniji, ker ni
bilo odjemalcev. Tivbid b vfrfo p* so morali pridelovalci prodajati za naravnost ubijajočo ceno, ki ni dosegla niti četrtine nabavnih stroškov. Do danes še ni nihče plačal niti enega, vinarja davka in carine, ki bi jih nej bil podpisal dr. Korošec. Do danes še ni šel niti en mladenič k vojakom v Macedonijo, da ne bi bil tozadevne naredbe odobril in podpisal dr. Korošec. Do danes še nfsta bila kaznovana noben kmet in nobena' kmetica, če sta prodala svoje pridelke, kakor jajca, mleko, krompir, živino i. dr., za nekaj vinarjev dražje, kakor pa za ceno, ki jo je določila gospoda, in ne da bi bil te naredbe odobril in podpisal dr. Korošec. Vse dosedanje naredbe in vsi dosedanji zakoni izvirajo še iz dobe pred volitvami, ko je paševal in ministroval dr. Korošec, ki je vse te naredbe pomagal «izraditi», to je narediti in ki je vse zakone odobril in podpisal. Za vse to, kar danes tlači naše ljudi, kar nalaga na naša ramena križ, pod katerega težo poginjamo, je odgovoren dr. Korošec, ki je s svojo družbo zastopal slovenske kmete v Beogradu. Vse te naredbe in vsi ti zakoni, proti katerim kriče danes hinavski klerikalci kot divji Afrikanci, nosijo podpis drja. Korošca, ki sedaj z vso nesramnostjo zabavlja sam proti svojemu delu, to je proti tistemu, kar je zakrivil sam.
Kaj so dali kmetu?
In kakšne ugodnosti za svoje slovenske kmete je prinesel gospodine «ekscelenca» s svojo družbo? No, teh pač ni in ni, če jih tudi iščete z lučjo pri belem dnevu. Na take «ne-potrebnosti» niso mislili gospodje klerikalci, ker jih ni niti za vrednost enega samega počenega groša. Ni jih, četudi bi jih bilo lahko, ko bi bili hoteli ganiti le z mezincem, ker. so imeli štiri svoje ministre v vladi.
S predstoječim sem podal samo majhno primero dela in delovanja naše in klerikalne stranke ter njenih zastopnikov. Vi, ki citate, pa primerjajte in sodite!
Edino njihovo delo so napadi na nas.
Pri vsem tem pa se drzne ta propadla sodrga, ki se zbira pod vodstvom korumpiranega voditelja drja. Korošca na najgnusnejši način napadati nas, ki delamo. Kot besni in napol blazni kriče v obupu, ker vedo, da jih bo, če bo šlo tako naprej, ljudstvo spoznalo in križalo. Dovolite, da omenim, zakaj so vrgli ves svoj ogenj proti nam, zakaj puste v tem njihovem boju za sveto vero popolnoma v miru brezverske komuniste in socialiste in zakaj režejo «remena s hrbtov» samo nam, ki hočemo, da ostani božje, kar je božjega, torej tudi cerkve.
Njih laži.
Izmed gorostasnih laži, ki so jih nagromadili proti nam, naj navedem po" redu nekaj najglavnejših in podam obenem takoj tudi odgovor;
Prva laž.
1.)	Ko smo vstopili v Zemljoradnički klab, so pisali klerikalci po svo-jih časopisih: «Samostojneži so prodali slovenske kmete in se združili z največjimi centralisti, ki se nahajajo v Zemljoradničkem klubu itd.». Ko smo sedaj iz tega kluba izstopili, pišejo prav isti časopisi: «Izdajice so! Prodali in izdali so svoje kolege, prave in edino poštene kmete itd.»tf Glede tega, mislim, mi ni treba izgubljati besedi.
»Mi izvozničarji!*
2.)	Nad nami kriče: «Prodali so se vladi, obogateli so z izvoznicami itd.». Vsakdo, kdor ni popolnoma bedast, ve, da obstoje izvoznice (dovoljenja za izvoz) samo. takrat, kadar je izvoz prepovedan. To je bilo ves čas, ko je bil dr. Korošec minister. Zato so se on in njegovi kolegi tako strašno protivili proti svobodnemu izvozu, da so zamogli baran-tati z izvoznicami, pri čemer so si napravili milijone premoženja (zaplenjena dva vagona Koroščevih jajc). Ko pa smo mi prišli v Beograd, se je moral, kakor sem poročal spredaj, takoj dovoUti svoboden izvoz — in z Bogom so bile vse sladke izvoznice, od katerih se je «eksce-lenca» Korošec tako težko poslovil in nam za to, da smo mu izbili to mastno kost, obljubil maščevanje na smrt. Od tistega časa, ko smo prišli
Korošec Je dal davke — naši poslanci pa Izvoz živine* Kdo dela sa kmeta?
i
Gorenjci! Kmetijsko šolo na Gorenjskem so klerikalci ©JMJubijali — naši so Jo pa dali. Komu zaupate?
tai v Beograd, je izvoz svoboden Sil zato ni bHo nikakih izvoznic
|in zato ni mogla z njimi bogateti in Icrasti nobeni'« stranka, tudi v tem pziru zelo izvežbana dr. Korožčeva stranka ne.
Diruge laži.
3.) Nadalje kriče, da smo izdali iavtonomijo, d!a hočemo vojsko, da smo krivi, ker blažijo fantje v Mace-ifoniji itd. Siosr si moramo šteti v jveliko čast, ker nam sam «ekseelenca» dr. Korošec piliznava tako velikansko moč (medtem Jko piše na drugi sta' ni, da smo brezpomembni, da nas nihče ne mara in nihče ne vpošteva, da nič ne delamo, da niti ust ne odpremo) in ker nam pripisuje On, dr. KoroSec sam, tako veliko sposobnost in mogočnost, da nas devet samostojnih poslancev razpolaga in komandira gledle avtonomije ter da mi samostojni roslanci napovedujemo vojsko, kad: ar in komur hočemo, in da prestavi}! tmo «regimente» kakor se nam poljubi. Vsak naš voli-lec je lahko ponosen, da ima poslanec, ki so, četudi jih je njalo, tako mogočni, da s tenfi najvažnejšimi stvarmi v državi razpolagajo po svoji volji, dočim dr. Koroščevih 14 figur ne more nič in nič, pa zopet nič storiti. Če kdo nad tem dvomi, ga prosim, da prečita klerikalne liste. Gospodom klerikalcem za to priznanje naš pokloni
Kako delgjo za avtonomijo?
K temu omenjani, "da sem v Beogradu zapocel akcijo, da se z ozirom na zahtevo po avtonomiji Slovenije združimo vsi slovenski poslanci brez razlike stranke v en blok in da pod Vzamemo skupno odločen korak, kar bi zanesljivo več zaleglo kot cigansko upitje klerikalcev. Na videz so s tem simpatizirali klerikalci, vsaj po izjavi gg. Pušenjaka in Brodarja. Komunisti in socialisti so bili takoj pripravljeni. Določili smo kraj in čas sestanka — tedaj pa so jo klerikalci pobrisali in izginili brez sledu. Nismo jih videli več — hinavcev. Njih boj za avtonomijo se vodi samo
s hajskarijami dotiia v domovini, v Beogradu pa lepo molče. Ravno mi pa smo oni, ki smo rešili deželo pred nameravanim strogim centralizmom in kompromisnim potem smo dosegli samoupravo Slovenije. Kar se tiče vojne, se pa v Beogradu nikomur niti ne sanja o njej. Vojsko bi radi samo klerikalci, ki ne morejo pohabiti, kako krasni so bili za nje tisti Časi, ko so tirali milijone drugih v smrt in pogin. Glede vojakov pa sem že omenil, da služijo v Macedoniji v zmislu določil naredbe in zakona, ki jih je v imenu Slovencev odobril, potrdil in podpisal «eksce-lenca» dr. Korošec. Njemu se zahvalite, fantje slovenski, in ga nagradite za vse dobrote, ki jih tam uživate! Mi smo pa na razne pritožbe v vojaških zadevah pod vzeli že nad 50 osebnih intervencij ne samo v Beogradu, iemveč tudi na licu mesta, pri pukih.
Odškodnina mohamedancem.
4.) Očitajo nam, da smo krivi, ker dobe muslimani kot odškodnino za odvzeto zemljo eno milijardo kron. Gospodje klerikalci, zakaj ne poveste, da ste bili prav vi celi dve leti največji zavezniki in zaupniki muslimanov? Zakaj ne poveste, da je bil ravno dr. Korošec tisti, ki je v poletju 1920. izzval vladno krizo samo s tem, ker je zahteval, da se mora plačati muslimanom odškodnina, dočim so bili demokrati proti temu, in je zato — vlada padla. Vedite, nad vse «pošteni» klerikalci, da mi samostojni nismo popolnoma nič soudeleženi pri tej akciji, ker je to vse bilo urejeno od prejšnje vlade, pred našim vstopom v vlado. Na tej akciji ne boste našli niti enega podpisa naših imen, pač pa nebToj dr. Koroščevih iz minulega leta. Vem tudi to, da bi bili muslimani dobili, če bi to akcijo izvršila vlada, v kateri bi bil dr. Korošce kot pobratim muslimanov, dve milijardi, kar jim je Korošec tudi že obljubil, če bi pomagali vreči sedanjo vlado. Vedite pa nadalje in povejte, če ste pošteni, ljudem tudi to, da tu ni šlo za muslimansko vpraša-
nje, temveč za vprašanje lastninskega prava, če država prizna lastninsko — posestno — pravo v svoji ustavi, tedaj mora plačati vsakemu, tudi muslimanu, tisto, kav mu odvzame. Ako pa se lastninsko pravo ne pri-pozna, kar zahtevajo komunisti in sociji, klerikalni dr. Gosar s Škuljem in Avramovičeva khka, tedaj pa tudi naš kmet ni več lastnik svoje zemlje. In kakor bi se odvzela danes zemlja 1,600:000 muslimanom, tako bi se jutri odvzela lahko Slovencem, ki jih je za eno tretjino manj. Ako bi bili mi že tedaj v vladi feoodločevali, bi bili, svesti si svoje naloge kot zastopniki kmetskega ljudstva, ki ne bo nikdar dovolilo, da bi se ga oropalo, pa četudi od strani države, njegove lastnine, prisiljeni, se odločno upreti odpravi lastninske pravice. kar smo tudi storili v ustavnem odboru.
Na vse stotine še drugih' laži naj vam odgovori ljudstvo samo, ko bo deležno uspehov našega dela.
Omenim naj samo še napade na svojo osebo.
Pravite, da sem obogatel v Beogradu, da sem si sezidal hišo, ki da sem jo dobil iz Beograda itd. Pred štirimi tedni je pisala «Straža», naj bi pustil Beograd in si raje doma gradil hiso, ki se mi podira na glavo. Kmalu na to je poročala, da sem si navozil kamenje, in hitro potem, da sem že sezidal novo, lepo, krasno palačo. In sedaj čitam, da sem jo dobil iz Beograda. Stvar gre pri vas strašno naglo! Če bi bili vi toliko mogočni, da bi se bilo to tudi v resnici zgodilo, kar ste vi «zidali» na papirju, bi vam iz hvaležnosti poljubil roko ali pa plačal za 100 svetih maš, ki bi se brale — za pravo pamet vseh klerikalnih teličkov. Samo da pokažem, kako znajo ti ljudje lagati, na[ omenim, da sem že v letu
1917.	začel pripravi jati po malem material za gradbo hiše Takrat sem nakupil potrebno strešno m zidno opeko. Kamenje sem navozil že leta
1918.	Letos pa sem zagrešil ta greh, da sem dal sežagati potreben les. In
.morda izvedem čez leto še kako predpripravo. Tako gre počasi in prepričan sem, da še ne bo tako hitro « palačah gotova, če mi ne priskočijo na pomoč prismuknjeni klerikalni <szidarji» od «Siraže», «Gospodarja» in podobne šare ali če mi morda res ne pošljejo med tem kake palače iz Beograda. Srečne čase smo doživeli, ker se bodo po najnovejši iznajdbi klerikalcev kar cele hiše lahko «fura-le» po železnici. Čudno pri tem je samo to, da vsi tisoči Koroščevih vagonov niso mogli privleči klerikalcem niti enega grama tako potrebne prave pameti.
Kdor zasleduje vse to početje klerikalne družbe, lahko uvidi, da je to družba, ki po svoji podlosti, hudobiji in nesramnosti nima para na svetu. In zakaj delajo vse to? Zakaj so se ti branitelji «vere in cerkve* združili z brezverskimi komunisti in sodrugi sociji z željo, da bi uničili nas? Kdor ve, da sta dne 8. t. m. angelsko čisti dr. Korošec in župnik Kiekl v imenu klerikalcev glasovala za zaščito komunistov, teh največjih nasprotnikov cerkve, kmetov in vsega, kar je pošteno in pravično, tisti ve, da je ta klerikalna družba navadna tolpa prevarantov, hujskačev in obrekljivcev, ki hoče uničiti vse, kaj, ne pleše po njeni muziki.
Da so se drznili dvigniti slovenski kmetje in si osnovali lastno samosvojo organizacijo brez dovoljenja velikega diktatorja drja. Korošca, to je onega Korošca, ki je imel vendar tako velikanske zasluge, ko je klečeplazil na Dunaju kot najudanej-ši sluga cesarja Karla, ki je smel svoje nedolžne ustnice pritiskati na nežno kožico lepe in blage Cite, to strašno peče in skeli. Zelo, zelo nevarno je to kmetsko gibanje za vse one parazite, ki so do sedaj vladali ljudstvo z bičem in s šibo. Da to preprečijo, so se vrgli na nas z vsemi le mogočimi in samo njim lastnimi lažmi in še podlejšo demagogijo. Nas pa pusti to njih vpitje mirne, ker preko lajanja gremo naprej po začrtani poti.
Glede vseh vaših laži, ki jih pro-ducirate in glede vaše hvale o svojem «delovanju» za kmeta končno še to-le:
Ako mi dokažete:
1.)	da je vsaj ena izmed tisoč laži in obrekovanj, katere širite čez nas po časopisju in shodih, zlasti zopet sedaj pred volitvami, resnična, ali
2.)	da ste v vse] dobi po prevratu, ko so vaši ministri in poslanci pasli lenobo v Beogradu ter barantali in se bogatili z izvoznicami, vsaj eno in četudi najmanjšo naredbo v olajšanje bremen kmetskega ljudstva, iz« poslovali, ali
3.)	da ste, četudi le najmanj, pripomogli v Beogradu, odkar je tam zbrana skupščina, da bi se zabranil uvoz vina in grozdja iz Italija in da bi se dovolil svoboden izvoz živine itd., ali
4.)	da niste sokrivi naredbe, po kateri morajo fantje v Macedonijo k vojakom, ali
5.)	da niste sokrivi poviška vseh dosedanjih davkov, tudi pri žganje-kuhi, ali
6.)	da ste četudi le z mazincem ganili, da bi se eksistenčni minimum pri osebnodohodninskem davku zvišal nad šesttisoč kron, ali
7.)	da se vam je vsaj sanjalo kdaj O tem, da bi zahtevali svobodno, davka prosto žganjekuho za kmete, ali
8.)	da se ni izjavil dr. Korošec v Švici proti drju.Kosiča, da se mora zamenjati deset naših kron za en srbski dinar itd. itd.,
torej ako mi dokažete vsaj le eno spredaj zahtevanih točk in dokazov, sem pripravljen Vam zastaviti vse svoje premoženje in tudi svojo glavo.
Potrudite se, gospoda, ker Vam je mnogo na tem, da me uničite, posl ližite se te ugodne prilike in dokažite, gospodje klerikalci, vsaj eno točko, sicer bo ono ljudstvo, katero hujska-te na »rezanje jermenov*, začelo ta posel izvrševati na Vaši koži, Vi brezvestni sleparji in lažnivci!
Naši shodi.
Poslanec Majcen priredi te-le shode:
dne 24. aprila po prvi Bveti maši na Vinici;
dne 1. maja po prvi sv. maši V Mokronogu;
dne 5. maja po prvi sv. maši v Trebnjem;
dne 5. maja ob treh popoldne n a Krki in
dne 8. maja po prvi sv. maši v Št. Janžu.
Poslanec KuSar bo imel dva shoda, in sicer: dne 24. aprila v Me d vodah in dne 4. maja v Poljanah nad
Škofjo Loko.
* # *
Tovariši, somišljeniki, agitirajte za cim večji obisk shodov!
Ker nimamo kakor razni banko-krati na razpolago različnih listov, zato so za nas shodi posebno važni. Pridite zategadelj na shode vsi, da začujete resnico in da spoznate laži nasprotnikov!
Vsi na shode, vsi na manifestacije kmetiške osamosvojitve, bodi geslo vseh pravih in zavednih kmetovalcev!
Krajevni odbori, skrbite, da bo •udeležba na shodih povsod kar najčastnejša!
Na Štajerskem bodo shodi naših poslancev:
dne 24. aprila v Šfc. Rupertu nad Laškim in v Št. Lenartu pri Laškem; dne 1, maja -v St. Jerneju; dne 5. maja v Konjicah in v Oplotnici; dne 8. maja v Šmarju pri
Jelšah in v Rogaški Slatini. « • »
Kmetovalci, udeležite se teh shodov polnoštevilno! Vsi na delo za Staro pravdo!
Nov uspeli naših poslancev.
Dve leti so se mastili klerikalci na račun vsega ljudstva v Beogradu in tekom dveh let niso dosegli drugega, kakor da so vzgojili v deželi tako nezadovoljnost, da bi jim komunisti skoraj pomandfali vse cerkve in vfee božje hrame.
Naši poslanci pa so šele nekaj mesecev v Beogradu m dasi niso niti tako «brihtni» kot razni klerikalni doktorji — saj so priprosti kmetovalci — vendar dosezajo uspeh za uspehom.
Ne pomaga namreč, da je človek samo učen, temveč predvsem je treba ljubezni do kmetovalca, ker samo ljubezen rodi voljo, ki gore premika. In ker imajo naši poslanci voljo, ker je pri vseh njihovih delih voditeljica ljubezen do kmeta, zato imajo tudi uspeh za uspehom. Ta volja, pomagati kmetovalca, je vzrok, da dosezajo oni, čeprav jih je le devet, uspehe, dočim vseh 14 klerikalnih poslancev ni za drugega kakor za prazen krik.
Na drugem mestu poročamo obširneje o vsem, kar so že dosegli naši poslanci. K temu moramo dodati še najnovejše uspehe.
Za domače potrebe je žganjekuha prosta. Tako se glasi brzojavka, ki nam poroča o najnovejšem uspehu naših poslancev. Pripominjamo, da je to že sklenjena stvar in da to ni šele v teku. S tem uspehom je silno pomagano vsem sadjarjem in vse kmetsko ljudstvo si bo s to pridobitvijo naših poslancev pač silno opomoglo.
NiČ manjšega pomena ni drug uspeh naših poslancev, ki bo dobrodošel zlasti konjerejcem. Naši poslanci so namreč dosegli, da se sme izvoziti dva tisoč lahkih konj.
Krist je dejal: Po delih jih boste spoznali. Enako vam pravimo tudi mi: Po njih delih boste spoznali, kateri slovenski poslanci so za kmete in kateri ne. Naši poslanci, pribore kmetovalcu vsak mesec, vsak teden nove pravice in nove ugodnosti ■— klerikalni pa so mu priborili tekom dveh let samo davke in davke ter prazno prerekanje.
Kdo je za kmeta — o tem govore dejanja!
Izračuna se to na sledeči način § 87. volilnega reda pravi: »Skupna vsota oddanih glaaov se razdeli z za eno zvišanim Številom občinskih odbornikov, ki jih je voliti. Ce se pri tej delitvi pokaže ostanek, se mora dobljeno Število zaokrožiti na prvo večje celo Število; če pa ni ostanka, je dobljeno število zvišati na eno. Zadnje število je volilno število. Nato se razdele s volilnim številom števila glasov, ki so jih dobile posamezne" kandidatne liste. Tako dobljeno celo število pokaže, koliko občinskih odbornikov pripade posamezni kandidatni listi.*
Vsakemu odborniku je dodeliti ene' ga namestnika.
•Praktičen primer za izračunanje mandatov bi bil ta-le:
V občini Boštanj so kandidirale tri stranke, in sicer »Samostojna kmetij' ska stranka*, »Slovenska ljudska stranka* in »Delavska zveza*. I. (SKS.) je dobila . , 224 glasov,
H. (SLS.) III. (DZ.) je
dobila dobila
156 glasov, 120 glasov,
Skupaj je bilo oddanih 500 glasov. Ker ima občina 226(5 prebivalcev,
Navodilo zaupnikom SKS. glede občinskih volitev.
Kako se izračuna, koliko odbornikov dobi vsaka stranka?
Volitve so proporcne. to se prav?, da dobi vsaka stranka, sorazmerno f*voji moči. oziroma številu glasov, k! •jih je dobila njena, lista, odgovarjajoče steblo odbornikov io namestnikov.
ima
zato voli 24 odbornikov in 24 namestnikov.
Oddano število glasov se deli z ža eno zvišanim številom odbornikov, t. j. 500:25 je 20. Ce se pokaže pri delitvi ostanek, je to število zvišati na prvo večje celo število; če pa ni ostanka, se zviša dobljeno število na eno, v našem primeru torej na 21; to število je volilno število. S tem volilnim številom se potem deli število glasov vsake stranke, t. j.
L (SKS.) 224 : 2T - 10 odbornikov, ostanek .14 glasov,
II. (SLS.) 156 : 21 = % odbornikov. ostanek 9 glasov,
m. (DZ.) 120 -.21- 5 odbornikov, ostanek 15 glasov; Skupaj 22 odbornikov'.: Ker pa mora biti 24 odbornikov, je treba dodeliti še dva odbornika, iu sicer dobi prvi ostanek najmočnejša stranka, ako preseza njen ostanek polovico volilnega števila. V našem primera ga dobi SKS., ker preseza njen ostanek polovico volilnega števila (t. j. 12) in šele nato dobi nadaljnjega odbornika DZ., čeprav, je njen ostanek na jvečji.
Al»o bi pa dobili dve listi enako število glasov, ne da bi to število prerezalo polovico volilnega števila, &>' za ostanek žreba; če je izpopolniti dve mesti, dobi vsaka stranka po eno mesto.
Ako bi bil kdo nepravilno izvoljen ali ako bi iz opravičenih ali neoprivi-eenih vzrokov odpadel, pride na njegovo mesto prvi namestnik. Ako pa odpade namestnik, tedaj pride' aa. nje-
govo mesto prvi kandidat, M ni bil izvoljen za namestnika.
Ako bi bil kdo nepravilno izvoljen ali bi iz opravičenih ali neopravičenih vzrokov odpadel, pride na njegovo mesto prvi namestnik. Ako pa odpade namestnik, tedaj pride na njegovo mesto prvi kandidat, ki ni bil 'izvoljen za namestnika.
Namestniki namreč ne bodo tisti, ki kandidirajo za namestnike, marveč ?e določijo za namestnike najprej kandidati za odbornike, ki niso bili izvoljeni, in šele, če zmanjka teh, se določi za namestnike kandidate-namestnike, in sicer zaporedno po vrsti
Pritožbe in ugovori zoper postopanje pri volitvi.
Zoper nezakonito postopanje pri volitvi se more pritožiti vsakdo, ki je vpisan v volilnem imeniku.
Pravtako more vsakdo, ki je vpisan v volilnem imeniku, zahtevati, da se razveljavi izvolitev takih oseb, ki nimajo pasivne volilne pravico (ki ne smejo izvoljene biti).
Rok za vlaganje pritožb in ugovorov traja osem dni po volitvi; v teku osmih dni po volitvi je torej čas za vlaganje pritožb in ugovorov zoper nepravilno postopanje pri volitvi. Pritožbe se vlagajo pri županstvu (mestnem magistratu). — Županstvo mora vložene ugovore predložiti v teku osmih dni z vsemi volilnimi spisi potem okrajnega glavarstva deželni vladi (poverjeništvu za notranje zadeve), ki nato o pritožbi in ugovora končnove-ljavno odloča.
Volitveno nadzorstvo.
Ako se med volitvijo ali pri pripravah za, volitve gode nezakonitosti, ima politično oblastvo (okrajno gla, varstvo) pravico ukreniti vse potrebno, da se nezakonitosti takoj odpravijo. Sploh sme to oblastvo, če se gode nezakonitosti ali na utemeljeno pritožbo volilcev v vsakem času pred ali tudi med volitvijo postaviti posebnega volilnega komisarja.
Ako torej ni kaj v redu ali se dela med volitvijo nad volilci nasilje v enem ali drugem oziru, se je takoj obrniti na okrajno glavarstvo, da bo nastavilo volilnega komisarja.
Takoj po izvršeni volitvi prevzame občinske posle novoizvoljeni odbor.
Vse slučaje nereda ali nezakonitosti javite tudi našemu tajništvu, katero hoče ukreniti vse potrebno, da se ne-dostatki odpravijo. Seveda je treba za vse take primere navesti dokaze;
Dalje izporočite tajništvu tudi takoj, kako so izpadle volitve! Naznanite zlasti: koliko je bilo vseh glasov oddanih, koliko glaasv je dobila vsaka posamezna stranka, oziroma lista, katere liste so se vezale in koliko je dobila vsaka stranka odbornikov.
V prihodnji številki bomo določbe o volitvi župana in določbe.
objavili končne
Tajništvo SKS. v Ljubljani.
Dve bolezni iot noslcdivim^
stane rdečice pri prašičih,
Po nemških strokovnih virih posnemamo opis dveh prašičjih bolezni, ki se pojavljata po prestani rdečici.
Prva bolezen provzroča po enem do treh tednih, ko je rdečica prestala, težko dihanje. Živahnost živali odjenja. Obolele živali so nekam pobite, rade polegajo na prsi in komolce, po koži, posebno na ušesih in na vratu, včasih tudi po vsem' životu, pa postanejo nekako modrikasto-rdeče. Ako se živali pregibljejo, se opaža prej omenjena modrikasto-rdeča barva še bolj živo. Kakor hitro se pojavijo znaki te bolezni, je najbolje, če se žival zakolje ker takrat je njeno meso še užitno, kajti bolezen je neozdravljiva in nalezljiva. Krma ob tej bolezni prašičem ne ugaja Živali tudi pokašlju-jejo, kar traja prav lahko nekaj tednov; težave zaradi dihanja pa se večaio in naposled se žival takorekoč zaduši.
Bolezen provzročajo menda bacili rdečice (baerilus erisipelatos suum), ki imajo to lastnost, da žive po prestar i rdečici v živali še dalje ter so vzrok, da se na srčnih zaklopnicah napravijo neki izrastki, ki dihanje zelo otežko-čtfjejo.
Druga bolezen se pojavi več tednov poten, ko je prašič prestal rdečico. Žival prične splošno hirati. Pojavita se otežkočeno, kratko dihanje ter vnetje kit in členkov; prebavljanje ni več v redu, po koži se napravijo izpuščaji. Ker je tudi ta bolezen do zdaj neozdravljiva in kužna, torej nalezljiva, zato je ob njeni pojavi najbolje, če sa obolela žival takoj zakolje.
V obeh primerih naj se vsi deli obolele živali, ki se jih ne porabi takoj, globoko zakopljejo, nikakor pa se jih naj ne zažene kar tako proč ali celo v vodo, ker bi se s takim ravnanjem bolezen utegnila zanesti drugam.
Meso živali, ki se jih zakolje V sumil ji, da so obolele za katero pravkar omenjenih bolezni, je užitno le tedaj, & je bilo prej dbbro presoli eno in dobro prekuhano.
Obe bolezni se pojavljala tudi pr? nas in zlasti smo že slišali tožiti p rasi čereice o oni bolezni, ki provzroča vnetje kit iti členkov ter kožne izpit-šcaje. Zaradi tega opozarjamo prasi-čerejce, naj fle čakajo vedno tako dolgo, da je že prepozno, ampak naj vprašajo za svet živinozdravnika ter potem sumljive živali v danem primeru zakoljejo.
Žganlekuho so obdačiti klerikalci — naši pa s© dosegli prosto žganleksafio« Kdo Vam ior©! pomaga?
Aii 8ta tvoj sosed In tvoja soseda že naročena na »Kmetijski list"?
Mi
«
SospoUo in ppoljii.
(Nove poljedelske šole.) V Srbiji so ustanovi nižja poljedelska šola, v Vrš-cu v Vojvodini pa nižja vinarska šola. V Novem Sadu se pripravlja ustanovitev vrtnarske šole. V Podgorici v črni gori ustanove poljedelsko šolo. Kmetijska šola na Dolenjskem se znatno razširi, na Gorenjskem pa ustanovi po v a.
(Trgovinska pogajanja * Italijo) so
Be pričela te dni v Beogradu. Člani naše delegacije so Ninčič, Trumbič, Kostrenčič in dr. Žerjav. Načelnik laške delegacije je Luzzioli. Prva seja je bila nesklepčna, ker niso bili vsi delegati o njej obveščeni. Pričeli so torej lepo. Italijanski delegati poudarjajo potrebo sporazuma z Jugoslavijo. Jim pač diše naše kronce! Toda sporazum se ne bo delal s trgovinsko pogodbo, temveč na zasedenem ozemlju. Svobodo zasužnjenim, pa bo še tisto uro trajen sporazum med nami in Italijo. Prej pa ne!
(Proti uvozu italijanskega vina) so nastopili zelo odločno tudi Dalmatinci, ki zahtevajo, da 6e od laških vin pobira najvišja carina.
(Zvišanje poštnih pristojbin.) S prvim majem se bodo zvišale poštne pristojbine tudi v prometu po državi, in sicer se bo moralo plačati: za pisma, do 20 g težka, 50, za dopisnice 25, za tiskovine do 50 g teže 10, za vzorce blaga do 50 g teže 10, najmanj pa 20 par. Za vrednostna pisma bo treba plačati te-le pristojbine: za vrednost do 100 dinarjev 50 par, od 101 do 500 dinarjev en dinar, od 500 do 1000 dinarjev dva dinarja. Enako se bo moralo plačati za vrednost pri poštnih paketih. Ta pristojbina se bo plačala seveda samo, če bo označena na paketu, in poleg pristojbine za težo, ki bo znašala za paket do 5 kg teže 5 dinarjev, od 5 do 10 kg težo 10 dinarjev, od 10 do 15 kg teže 15 dinarjev, od 15 do 20 kg teže 20 dinarjev. Z eno poštno nakaznico se bo smelo poslati največ 1000 dinarjev ter se bo moralo plačati do 25 dinarjev 50 par, od 25 do 50 dinarjev 80 par, od 50 do 100 dinarjev 1 dinar, od 100 do 300 dinarjev 1 in pol dinarja, od 300 do 500 di-darjev 2 dinarja in od 500 do 1000 dinarjev 3 dinarje. Pri dostavitvi na dom bo treba plačati za vsakih 50 dinarjev 20 par. Za povratni recepis se bo plačalo 1 dinar.
(Nov dogovor Narodne banke z našo državo) je bil sklenjen pred kratkim. Po tem dogovoru se dovoljuje državi pod imenom obrtni kapital kredit ene milijarde dinarjev, dočim znaša sedaj le 150 milijonov, za katerega plačuje država en odstotek obresti. Posojilo se bo porabilo za ustanovitev agrarne banke, za zgradbo železnic, za posojila invalidom, sploh za investicijske namene. Dalje se je sklenilo, da se pri emisiji novih delnic ne bo zahtevalo kovanega zlata, marveč le za vsakih 20 zlatih dinarjev 80 dinarjev v srebru. Državi bo pripadlo končno 60 odstotkov čistega dobička in ne kakor do sedaj samo 50 odstotkov. Delničarji dobe potemtakem le 40 odstotkov čistega dobička.
(Dohodki carine) so znašali od dne 1. junija 1920. pa do dne 20. marca 1921. 580,580.272 milijonov dinarjev; Od tega odpade na uvoz 348, na izvoz pa 232 milijonov.
(Dohodki trošarine) so znašali od dne 1. junija 1920. pa do dne 20. marca 1921. 125,451.263 dinarjev. Prora-čunjeni so bili ti dohodki s 112,837.108 dinarji.
(Zamenjajte pravočasno avstrijske bankovce!) Obenem bodite pri sprejemanju avstrijskih bankovcev pozorni, ker jih je skoraj polovica s ponarejenimi žigi!
(Odločno nasprotujemo.) Uprava monopolov hoče raztegniti monopol soli tudi na Slovenijo. Odločno ugovarjamo, prav posebno še zaradi tega, ker hoče s tem monopolna uprava prikriti koruptno afero. Uprava monopolov je namreč kupila 3000 vagonov soli po ceni 29 dinarjev za 100 kg, namesto po 25 dinarjev. In to izgubo, ki so jo zakrivili hote ali nehote oni, ki so sklenili pogodbo, naj bi plačali konsumenti. Ne in ne! Kdor je kriv, tisti naj trpi, ne pa davkoplačevalci, ki jih itak vse odira do kosti!
(Državne železnice in njih primanjkljaj.) Naše državne železnice so razdeljene na štiri ravnateljstva, in sicer na beograjsko, sarajevsko, subotiško in zagrebško. Vsa ravnateljstva delajo s primanjkljajem. Največ deficita ima beograjsko, namreč 210 milijonov, najmanj, le 1,800.000 kron, pa subotiško ravnateljstvo. Vse državne železnice so imele od meseca junija 1919. do konca meseca maja 1920. nad 400 mi-
lijonov deficita, kar je provzročilo po-| (Padanje višanje železniških tarif. Vsled tega j tvornica za
povišanja se je stanje železnic sicer izboljšalo, vendar pa še ne zadostno. Subotiško ravnateljstvo je postalo sicer visoko aktivno, dočim ima sarajevsko ravnateljstvo še vedno 40 milijonov, beograjsko pa še dosti več primanjkljaja. Vendar se je stanje železnic dokaj izboljšalo in upati smemo, da bo primanjkljaj stalno padal v razmerju z ureditvijo srbskega prometa.
(Črnogorski perperi) se bodo zamenjali v relaciji 1 :4, kakor naše krone. Klerikalni listi so torej zopet postavljeni na laž.
(Vrednost denarja.) Dolarji od 138 do 139 naših kron; francoski frank okoli 10 naših, nemška marka 2-2fi italijanska lira 6-45 do 6-66, češka krona 1-90 naše krone; avstrijska krona 23 do 23 in pol našega vinarja.
(Zlato v Banatu.) Rumunski listi poročajo, da so pri Mehedicu v Banatu našli zlato. Osnovala se je delniška družba, ki namerava izrabljati nove rudnike.
(Gozdarska ravnateljstva v naši državi.) Po novi šumarski uredbi bo gozdarska služba urejena tako, da bo v Srbiji in Hrvatski po troje ravnateljstev, v Bosni in Hercegovini štiri ravnateljstva, v Sloveniji in Vojvodini pa po eno gozdarsko ravnateljstvo.
(Čebele) se smejo po novih določilih prevažati tudi s poštnimi vlaki, kar je bilo do sedaj prepovedano.
(Alkohol In železničarji.) Minister za narodno zdravje izdeluje načrt zakona, po katerem bo železničarjem ob izvrševanju službe prepovedano uživanje alkohola. Pri sprejemanju v železniško službo bodo imeli oni, ki dokažejo, da so člani antialkoholnih društev, prednost.
(Avtomobflaa zveza Celje-Vojnik-Konjice.) V Vojniku se je osnovala družba, ld bo uvedla redno avtomobil-no zvezo med Celjem, Vojnikom in Konjicami. Družba ima dva avtomobila.
(Bankokrati.) Upravni svet »Ljub-Ijanske kreditne banke« je sklenil predlagati občnemu zboru delničarjev, da se plača iz čistega dobička banke, ki znaša 9,605.386 kron 12 in pol-odstotna dividenda. Živeli bankokrati, pa živeli tudi oni, ki .morajo rediti banke! — Čisti dobiček »Združenih papirnic Vevče,Goričane in Medvode* je znašal v letu 1920. sedem in pol milijona kron. Ni čuda, da ne more postati papir cenejši. Kdo bi pa redil delničarje, če bi se draginja znižala! — Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu je naredila 19,301.778 kron čistega dobička in bo plačala svojim delničarjem 17odstotno dividendo. Prištejte k temu še čisti dobiček, ki ga redno vse banke ne izkažejo, in spoznali boste, kdo živi na račun današnje draginje. Zato pa pravimo, obdavči naj se tisti, ki ima, in to so banke. Te naj pritisne davčni vijak, kolikor le mogoče, toda pritisne jih naj tudi tako, da se ne bodo mogle izmuzniti. Predvsem pa naj se m o n o-p.o 1 i z i r a t r g o vina z valuta-m i! Značilno je, da je Narodna banka, ki je gotovo največja banka v državi, naredila le nekaj nad tri milijone dinarjev dobička, da jo torej glede čistega dobička poseka že vsaka manjša banka. Pa to ni niti čudno, saj so banke, ki zahtevajo za posojen denar s stroški za manipulacijo do 27 odstotkov. Zategadelj nastopite proti oderuhom in pritisnite banke, izvir vsega zla!
(Industrija kož) je zelo razvita v Bosni in Hercegovini. Sicer so tam majhne, toda moderno urejeno tvomice, ki predelajo letno 550.000 kosov. Okoli 400.000 kosov se izvozi letno v Avstrijo, na Češko, na Francosko in v Ameriko. Bosna pa je tudi zelo bogata na divjačini. Na leto se ubije okoli 22.000 lisic, 1500 kun, 500 vider 90.000 zajcev in 2500 jazbecev. Vse kože teh živali pa se predelajo v Leipzigu, ker ni za nje urejena doma nobena domača tvornica.
(Zadružno tvornico za sladkor) namerava ustanoviti v Krškem odvetnik dr. Dimnik.
(Tvornico za brikete) bo osnovala država..Iz razpadlega premoga in prahu se bodo izdelovali briketi za državne železnice. Vlada je v ta. namen že dovolila dva milijona dinarjev.
(Steklarsko tvornico) z osnovno glavnico dveh in pol milijona dinarjev snujejo v Beogradu.
(Nov premogokop pri Črnomlju.) Pri takoimenovani Kazinarici v črnomaljski okolici prično v kratkem kopati premog. Dovozna cesta je že zgrajena. Sedaj čakajo samo še na stroje, ki jih potrebujejo za vrtanje.
(Železna livarna v Črnomlju,) last g. Doltarja, je dokončana in je že pričela z delom.
cen vrečam.) Največja vroče v naši državi, last
žida Abrahama Pipa, je znižala cene vrečam za 10 odstotkov. Tekom enega leta so se znižale tako cene vrečam za 40 odstotkov.
(Strajk mesarjev v Zagrebu.) Po Ljubljani so pričeli tudi zagrebški mesarji s štrajkom. Ogorčeni Zagrebčani zahtevajo sedaj, da zaseže stanovanski urad vsem štrajkujočim mesarjem njih lokale, ki jih naj odda tistim, ki se štrajka ne udeležujejo. Samo tega pametni Zagrebčani ne povedo, kje ee dobe taki mesarji.
(Stavka zidarjev v Zagrebu.) Poleg stavke mesarjev in krojačev grozi Zagrebčanom nova stavka zidarjev. Ob času stanovanske krize je stavka tem občutnejša, kar hočejo zidarji izkoristiti.
(Nemška vojna odškodnina.) Nemška vlada je ponudila naši vladi na račun vojne odškodnine, ki jo ima dobiti Srbija, 85 kompletnih lokomotiv in 4250 vagonov. Naša vlada je ponudbo načeloma sprejela. Sedaj odvisi vse od zaveznikov, če odobre ponudbo.
(Na praškem veletrgu) je bilo v Jugoslavijo prodanega raznega blaga za 49,480.000 čeških kron, vsled česar stoji v tem pogledu Jugoslavija na prvem mestu. Za Jugoslavijo pride Bolgarska s 30,663.0Q0, potem Ru-munska s 13,553.500, Italija s 6,657.500 in Avstrija s 6,302.560 čeških kron.
(Avstrijske železnice) se imenujejo odslej »Osterreichische Bundesbahnen* (avstrijske zvezne železnice). Vozovi se bodo zaznamenovali z B. B. Oster-reich.
(Srečna Anglija.) Preteklo proračunsko leto Anglije izkazuje eno milijardo 425,984.666 funtov šterlingov dohodkov in eno milijardo 195,421.872 funtov šterlingov izdatkov. Prebitek znaša torej 230,562.794 funtov šterlingov.
(Francoski proračun) izkazuje za leto 1921. ogromen primanjkljaj. Da se ga vsaj nekoliko zmanjša, namerava odpustiti Francoska velik del uradnikov, katerih je sedaj okoli 700.000.
(Madžarska zunanja trgovina.) V prvi polovici leta 1920. je uvozila Madžarska 2,300.000 centov blaga, in sicer iz Češke 300.000, iz Nemčije 300.000, iz Avstrije 700.000, ostalo pa iz Švice, Italije in drugih držav. Uvažala je papir, sladkor, steklo, železo, sol, semena, železne izdelke in manufakturo. Izvoz je znašal 2,600.000 centov. Največ je izvozila Madžarska v Avstrijo, potem pa na Češko in v Nemčijo. Izvažala je sirove kože, mineralne vode, cement in staro železo.
brtnik.
Ali še ne bo konca?
Tako vprašanje si stavi vsakdo, ki se bori za svoj obstoj, da bi se mogel pošteno preživeti. Toda up za upom mu gine, ker draginja se dviga dnevno in časopisi prinašajo redno in vedno nova poročila o poviških pri carini, o novih davkih in o drugih novih pristojbinah. Državna finančna uprava napoveduje za leto 1921./1922. milijardni primanjkljaj in to vkljub temu, da je obdačila že vse predmete, ki jih človek potrebuje, in vkljub temu, da je preiskala že vse prometne žile in sploh vse vire, kjer bi se dali dobiti novi viri dohodkov za vedno prazne državne blagajne.
Poštna uprava enako ne more izhajati z dosedanjim 10- do 15odstot-nim poviškom, vsled česar se povišajo s prvim majnikom vse poštne pristojbine za 100 do 200 odstotkov. Samo za navadna pisma bo treba plačati 20kratni povišek v primeri s jpredvojno dobo. Pri tem pa je še silno dvomljivo, če bo s tem svojim horendnim poviškom dosegla poštna uprava to, kar namerava doseči, da se bo namreč rešila večnega deficita.
Brezdvomno je, da se bo vsled po-viškov poštnih pristojbin silno omejil poštni promet in tako se bodo vkljub povišku dohodki poštne uprave znižali. Na drugi strani se pa gotovo poveča splošna draginja, ker bodo obrtniki in trgovci prisiljeni vračuniti povišek poštnih pristojbin v ceno blaga.
Ponovilo se bo torej isto, kar se je zgodilo ob povišanju železniških pristojbin za 100, oziroma 150 odstotkov. Tedaj so narasle cene vsemu blagu, promet po železnicah pa je
silno padel. Spričo visokih prevoznih stroškov se bo pač vsakdo dobro premislil, preden se bo podal na pot, in rajše utrpel malenkosten dobiček, kakor pa da bi plačal visoke pristojbine. Da trpita pri tem najbolj obrtnik in trgovec, je gotovo. Dosedaj je naročal obrtnik male potrebščine po pošti, sedaj pa mu ne bo preostalo drugega, kakor da bo vzel nahrbtnik in šel peš iskat tisto, kar bo potreboval, kajti prišel bo tako do blaga ceneje.
Danes se moreta voziti po železnici samo še verižnik in zelezniški uslužbenec. Ni čudo, da sta se zato ta dva oprijela verižništva, ker jih vladajoče razmere skoraj da silijo v to.
Kdor opazuje promet po železnicah in se veseli nad rastjo prometa, ko vidi vse vagone polne, tisti se silno moti. Ker več kot polovica tistih, ki se vozijo po železnici, ima brezplačno ali pa vsaj polovično in režijsko karto. Polni vagoni so tako pravzaprav le na škodo železniške uprave in primanjkljaj krijejo davkoplačevalci.
Skrajnji čas je, da se prične z varčevanjem, namesto da se trosijo milijoni, ki rode končno milijarae letnega primanjkljaja. O tem vedo mnogo povedati razne opozicionalne stranke. Odvzemite jim to orožje, kar z varčnim in razsodnim gospodarstvom gotJvo dosežete!
Nikakor pa ni umestno, da pro-vzroča z visokimi poviški država sama ovire gospodarskemu razvoju. Mali dobički, toda ti v velikem številu, narede bogastvo, ne pa veliki dobički, pri tem pa silno redki. To velja za trgovce in obrtnike in to velja tudi za državo. Zato bi se morala država dobro premisliti, preden poviša poštne pristojbine, ker s tem ovira razvoj prometa, ki je vir blagostanja.
Stojimo pred novim podraženjem časopisja, ki mora nastati vsled po-viška poštnih pristojbin. Padla bo dalje vsa korespondenca, kajti kje naj vzamejo bedni dve kroni za pismo. Kako naj dopisujejo naši vojaki, ki so tako daleč od svojih staršev, če bodo pristojbine tako visoke. Vse to bo imelo za posledico splošen kulturni zaostanek. Mogoče, da bi imeli nekateri v resnici radi, da bi postali mi enaki Arnavtom, oziroma, da bi mi počakali tako dolgo, da nas oni dohite.
Nikakor se ne smemo čuditi, če se nekaterim cede sline po predvojnih časih, čeprav so bili tedaj v narodnostnem oziru naravnost sužnji.
Kdor ima zdrav zmisel za resnični in pravi napredek trgovine in obrti, tisti mora svetovati samo eno: železnice naj se pocenijo, da naraste promet, ker z velikim prometom se krije vedno lažje primanjkljaj kot pa z malim. Železniško osebje pa mora biti na svojem mestu, ker je za to dobro plačano. Prav isto pa velja tudi za poštni promet. S pocenitvijo j priti dO večjega prometa in s tem do 'velikih dohodkov, v tem leži rešitev za pošto. S tem bo pa doseženo še eno: draginja se bo znižala in pričeli se bomo bližati zdravim gospodarskim razmeram.
To naj uvažujejo merodajni čini-telji in — storili bodo dobro vsej deželi!	Ma{ko MaIovič.
Obrtniške vesti.
(Občinske volitve.) Kakor za volitve v ustavotvorno skupščino, tako se pričenja boj tudi za volitve v posamezna občinska zastopstva. Kakor vse stranke in vsi stanovi, tako se mora tudi obrtnik zanimati za občinske volitve, kajti tudi on je davkoplačevalec in ie zato zainteresiran pri gospodarstvu in vodstvu občine. Iz raznih krajevnih ozirov ni v mnogih občinah mogla nobena starih strank niti sestaviti svoje kandidatne liste. Tako je n. pr. v Kranju, v Novem mestu in baje tudi v Kočevju. «Obrtna organizacija za Slovenijo* v splošnem ni mogla mnogo vplivati; v posameznih krajih in občinah pa je celo prepustila zadevo občinskih volitev obrtnikom samim, to pa vsled krajevnih razmer, katere so po večini v vsaki občini drugačne. V splošnem je gledala «0'ortna organizacija za Slovenijo* vsaj na to, da je po možnosti v listah SKS. tudi obrtništvo doseglo svoja mesta. Zategadelj je potrebno.
da obrtniki povsod, posebno pa tam«
kjer so dobro zastopani, skrbe in agl-tirajo za našo skupno stvar, da bodo volitve za nas čim častnejše izpadle« Obrtniki, na delo za občinske volitve in dobro gospodarstvo svoje občine!
(Občinske volitve in kandidatna listal mesta Kranja.) V Kranju je prišlo, ko« likor nam je znano, do sporazuma med! vBemi strankami in stanovi, tako da obstaja za Kranj samo ena kandidatni Usta in da volitve odpadejo.
(Novo mesto in občinske volitve.)' Kakor v Kranju, kjer imajo za občin« ske volitve Bamo eno kandidatno listo, sestavljeno iz vseh strank, prav tako so nameravali storiti tudi Novomešča« ni. Načrt, ki ga je sestavila za novoi meške občinske volitve »Obrtna organizacija za Slovenijo* v Novem mestu v dosego omenjenega sporazuma, so prekrižali tamošnji uradniki in deloma z njimi za občinske volitve zvezani državni in javni nameščenci, med ka-terimi sta se najbolj odlikovala držav-« na uradnika gg. A. Uderman in Grom. »Obrtna organizacija* v Novem mestu je dne 5. aprila sklicala sestanek za/-stopnikov vseh obstoječih političnih strank, ki je bil v »Narodnem domu*. K temu sestanku sta bila vabljena od vsake politične stranke po dva zastopnika. Vsaka stranka je dobila vabilo in pojasnilo s tem-le besedilom: »Ker so občinske volitve skoro razpisane in je, kakor vsepovsod, posebno pa sedaj v novomeški občini, živa potreba, da pridejo na krmilo dobrega gospodarstva vešči in delazmož-ni možje, sklicuje ,Obrtna organizacija za Slovenijo' v Novem mestu za dan; 11. aprila (ta dan se je naknadno iz-, premenil že na dan 5. aprila) v, malo dvorano »Narodnega doma* sestanek zastopnikov vseh političnih stran k, na katerem Sfe naj posvetuje o možnosti sestave enotne volilne liste za Novo mesto tako, da bi vse stranke, združene, postavile !e eno listo. V ta namen se prosi, da odi pošlje vsaka politična stranka p o d v a zastopnika na omenjeni sestanek. Ta dva zastopnika naj bodeta obenem tudi stanovska zastopnika, in sicer sr pooblastilom politične stranke in stanovske organizacije, kateri naj zastopata. Ker bi bila strani karska borba le ovira dobremu občinskemu gospodarstvu, se prosi vse p. nepolitične stranke, da ta sklep in to va« bilo resno upoštevajo. Z odličnim spoštovanjem za odbor ,Obrtne organizacije za Slovenijo' v Novem mestu: F-
0	grič s.r., t. č. načelnik.* — Na omenjeni setanek so prišli zastopniki jDS., SKS., SLS. in NSS., ki so se sporazumeli v toliko, da bi se vzelo za podlago sestave kandidatne liste zad-< nji izid volitev v ustavotvorno skupščino in da bi smela vsaka stranka po proporcu predložiti imena kandidatov, ki bi jih sama zase določila. Da bi bilo zastopnikom mogoče o tem sklepu obvestiti še prej svoje stranke in stanove, se je določil za nedeljo dne 10. aprila (to je čez pet dni) drug sestanek, na katerem bi se definitivno sklepalo in sestavila lista. Med tem časom pa so imeli uradniki in javni nameščenci V dvorani sodišča zborovanje. Poslalo so jim je takoj podobno povabilo, in sicer s pojasnilom, da se vabi na omenjeni sestanek tudi še posebej zastopni?! ke uradništva, ker tega ni sto-* rila ne JDS., ne SLS. (Železničarji so bili zastopani po NSS.) Na zborovanju, pa se je po prečitanju vabila sklenilo, da se omenjenega setanka ne udeleže, zastopniki uradništva, marveč da postavijo uradniki in javni nameščenci lastno kandidatno listo, kar se je tudi zgodilo. Nosilec liste je gospod profesor Seidl. Med najbolj naprednimi uradniki pa se blešče tudi imena gg. sodnega svetnika Fišingerja, davčnega uradnika Mejaka i. dr. ter celo ime nekega komunista. Napredni meščani, po-> sestniki, trgovci in »Obrtna organizacija* pa so bili prisiljeni postat viti nasproti tej listi lastno združeno listo z imenom »Meščanska gospodarska stranka v Novem mestu*. Tako ima sedaj Novo mesto dve kandidatni listi, in sicer »Stranko javnih nameščencev* in »Meščansko gospodarsko stranko*. Je li ta volilna borba potrebna in umestna, bo vedela javnost najbolj presojati. Glede nastopa državnega uradništva in javnih nameščencev proti meščanstvu (ki uradništvu gotovo ni sovražno, tem manj še drugim na-stavljencem), pa moramo reči, da ni
1	n n i na mestu in da je le delo nekaterih voditeljev, kateri bodo svojo napako, če že ne sedaj, pa p o v o -1 i t v a h priznali.
(V občini Šmšhel-Stopiče pri Novem mestu) so bile priglašene tri kandidatne liste, in sicer SKS., SLS. in republikanske stranke (pokriti komunisti). Obrtniki! Ker so na listi SKS. zastopani tudi naši tovariši* volite vsi SKS.!

Glavna hranilnica in poso
Popolna varnost vlog.
Hranilne vloge: čez 1,000.000 K.
rs Chs I snarfai Dra^I(; torel{ in Pet6k cd i9T6fl!l d3 dvanajstih, p° P0tr3bl Pa tDdl ?8ak dan'
i l oVi IBilSflu. Hranilne vloge obrestuje po 3!/a% in po 4%:
Rentni in invalidski davek plačuje zadruga sama. Staraj© sjs&dLiPTKigf© koacem leta 1320<: Lastno premoženje: 150.000 K. — Denarni promet: 4,000.000 K.
Točno Izplačilo.
Vojnih posojil: Niči
5 ^jur^^^^^i^er^g^.
Obrtniki, pristopajte k „0&rtni organizaciji sa Slovenijo0, ker le združeni postanemo močni!

Velika zaloga gumijevih frakov za cepljenje trt. =
Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo
KlViŠtiS^JLn. v Ljubljani, Dunajska cesta i M ..........................................................St, SO, telefon St.
Podpužnioa v Mapibopu, Jurčičeva ulioa St. e.
=============== Za trgovce poseben popust.	-
K Dunajska cesta št, 35, Ts°tiofte: S
Stroji za obdelovanje lesa, specialni stroji za fabri- 4 kaoijo upognjenega pohištva in lesenih, ovekov, stiskal- I nioe za klobuke. Franoisove in Feltonove turbine.
Naprave sa mline in !age<
Bazne armature, sesaljke, ognjegasne brizgalnioe itd«
Zvonovi v vsaki velikosti.
LJUBLJANA, Krekov trg št. 10
kupuje vsakovrstno klavno živino ln prašič® po najvišji ceni.
Večje posestvo
x vsemi potreb« orni poslopji se ugodno Iproda, — Kje? pove Andrej Jarc, Novo mesto št. 109.
Preklic.
Lovro Krnlej J, posestnik pri St. Robo, da ur plačnik za dolgove, ki
]bi jih kdorkoli napravil na njegovo ime, ali na njegovo posestvo, ali samo na polovico njegovega posestva, ki ni prepisana na njega, ki pa nra bo pravdnim pčtem zopet pripadla.
Trgovina z železnimi
Erjaire c & Tupk
„prl zlati lopati"
9 L3UBL3SH1, ValMzorjn trg št. 7
nasproti križansk« cerkve (prej H&mmer-sdunjidt-Mflhleisen).
Zaloga cementa in karbida.
Inteligenten mladenič, v 24. letu starosti, neomadežeivane preteklosti, s pol milijona vredni« posestvom na Štajerskem, išče v svrho takojšnje ženitve znanja s prav tako premožno gospodično T starosti od 19 do 22 let iz trgovske ali obrtniške ro»Sbine.
Tajnost strogo zajamčena. Le resne ponndbe s slibo se naj pošiljajo pod označbo »Samostojen" na npravništvo ^Kmetijskega liisfca".
' Modro galico j
kg po 20 kron
oddaja meseca aprila proti i plačilu v naprej', franko vse 1 železniške postaje v Sloveniji, |
d. d. Ekonom v Ljubljani. |
Naznanilo«
Slavnem« občinstvu naznanjam, sem pričel izvrševati
Za cenjena naročila, spadajoča v mojo stroko, se priporočam ter zagotavljam, da bom izvrševal vsa dela točno in po najnižjih cenah.
lliHfevil SfarK, sedlar in jermenar, Ivančna gorica — Stična.
jh	Pomagajmo zasužnjenim rojakom — podpiramo „Jugoslovansko Matico11 i
j, stenslke, nihalne, kuhinj-Itke m, InjifiilJke, zlatnino is
Sirebrnino	Slavnamu občinstva nasnanjinm, da
kopita ni tfoeneje pri trvdJd
Ivan Paklž v Ljubljani; Stari trg it. 20.
?
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja.
Na debelo ln na drobno.
Za obilen obide se priporoča tvrdka
tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št. 7,
Za pomlad in poletje
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega s okna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiskanim) v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na - . . . raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.
veletrgovina z maanfakternim blagom v Ljubljani, RKestni tpg St. lO.
■H		ftit
	09080 8EBSB9	
S		
enjaimca
Slovenske eskomptne banke
Telefon int. št 3
Ljubljana
Telefon
int št. 3
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
Vabilo na sufoskripcljo
novih delnic Strojnih tovaren ln Stvaren, d» d., Ljubljana.
Dovoljujemo si Vam naznaniti, da je upravni svet sklenil na podstavi pooblastila občnega zbora provesti zvišanje delniške glavnice	„d g 10|000.000- na K 15,000.000'-,
z izdajo 12.500 novih delnic po K 400 — nom. v skupnem znesku K 5,000.000'—,
ta glavnica se bo porabila v prvi vrsti za zgradbo nove zvonarne in sploh za razširitev obrata.
Občnemu zboru se bo predlagala za leto 1920. 7 c/0 na dividenda, kar dokazuje primerno rentabiliteto kapitala, naloženega v podjetje.
Javna subskripcija se vrši ob teh pogojih:
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podstavi treh starih po eno novo delnico po K 600 — tel quel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati.
2.	Novi delničarji dobe delnice po K 850-— tel quel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati.
3.	Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1921. ter opreinljene s kuponom za leto 1921. <£. Subskripcija se vrši od 15. do 25. aprila 1921., in sicer:
a)	pri Jadranski banki, in sicer pri podružnicah: v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru, Zagrebu, Beogradu,
Sarajevu, Splitu;
b)	pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri podružnicah v Ptuju in Brežicah; *
c)	pri Zadružni zvezi v Ljubljani;
d)	pri Zadružnih zvonarnah v Ljubljani, župnišče Sv. Jakoba.
5.	Zneski, vplačani za nedodeljene delnice, se povrnejo subskribentom takoj po izvršeni dodelitvi brez obresti.
6.	Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku.
V Ljubljani« dne 15. aprila 1921.
Strojne tovarne In livarne, d. d. v Ljubljani*
Vinko Majdlč s. r., predsednik.