158. Številka.
v UuMjam, v tam u. julija um.
XI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrzke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroČbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništve in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Jtfesečna priloga: „Slovenski Cehnik"
Uredništva telefon ftt 34,
Posamezne itevll&e po 10a ta.
Upravništva telefon št. 85.
Poslanska zbornica.
X a D u n a j n , 10. juliju.
Izmed vlog naj omenjam zopet jugoslovanske: S p i n č i e interpe-lira finančnega ministra zaradi neke tobačne zaloge na otoku Krk: Ro-škar, dr. Korošec in dr. H o e e-var interpelirajo poljedelskega mi-nistra zaradi podraženja vitriolu. Vato se nadaljnje razprava o proračunskem provizoriju.
V vsakem parlamentu, tako tudi v Avstriji, so te debate nenavadno dolge. Vlada pač mirno raka. da se vsakdo izgovori in 8 tem svojo jezo potolaži, končno pa le privoli, kar si vlada želi.
Nemški nacionalee S16 1 Z 1 je govoril v krasni nemščini, n. pr. oder aber aueh« itd. Tožil je, kako slab je bil stari parlament ravno glede proračunskih debat — bile so namreč neskončne — in želi, da bi bilo sedaj bolje. Povedal ni resnično nič novega, vse take stvari smo čitali že v časopisih, in že davno!
Za njim je govoril vodja avstrijske socialne demokracije, dr. Viktor A d 1 e r. Nanj je bila zbornica jako radovedna, kajti malo je bilo poslancev, ki so ostali na svojem mestu. Vsakdo je hitel v Adlerjevo bližino.
Dr. Adler. srednje visok človek, nekoliko čokate postave, dolgih tem-norujavih las in ostro začrtanega obraza — pravi tip političnega voditelja. Zdelo se je, kakor da ima vsa zbornica prod njim poseben respekt. pred možem, ki stoji na čelo »delavskih bataljonov«. Stvar se izrablja premnogokrat v prazno ustrahovanje, pa vendar leži v tem marsikaj resnice. Kako bi si drugare zagotovila peščica socialističnih poslancev v prejšnji zbornici tako velik vpliv, ki je daleko presega] številno razmerje njih poslancev — 11 — Z ostalimi poslanci.
Dr. Adler je govoril jako mirno in v onem elegantnem, prijetnem stilu, ki njega uprav označuje. (V se je kdo njegovih somišljenikov malo razjezil nad kakim medklicem, ga je prijazno zavrnil: z besedo in rokami. Njegov govor je zanimiv zlasti vsled tega, ker je politično konkreten.
Najprej se je spominjal ministrskega predsednika, ki j«* dejal, kakor znano, da vidi socialiste rajši tukaj nego zunaj na eesti. Mi homo po-vsodi. tukaj in na eesti. če je treba. Očitek, da je njegova stranka cel te-
den porabila za same nujne predloge in ni storila nič pozitivnega dela, je zavrnil s tem, da ni parlament samo avtomat, kjer se na vrha zakonski osnutek vrže v odprtino, spodaj pa prileze kot postava na dan, ampak ima opravljati pred vsem kontrolo političnega in upravnega funkcioniranja vlade.
Nato je govoril o obroču, ki obdaja parlamentarno skupino socialističnih poslancev: ta obroč tvorijo nemški blok in slovanski blok. Med Nemci so pred vsem krščanski socialisti, ki se vesele vse vladne udobnosti, pa se vendar tako delajo, kakor da se jim za vlado prav nič ne gre.
Govoril je o meščanskem bloku, ki se je zavezal proti socialistom, ki je v očeh nekaterih oseb, kakor živi strah. Dajte nam socialnih reform — je nadaljeval — podpirajte nas v vsakem koraku, ki ga storimo v demokratičnem razvoju naših naprav in ne belite si glave zaradi usode socialne demokracije, p kateri Vam je govoril dr. Krek. Pri socialnih reformah pa se ne gre samo za starostno oskrbo, zavarovanje in varstvo delavstvu, ampak tudi v visoki meri za upravo, pred vsem za zdravstvene razmere.
Omenjal je nadalje prestolni govor, v katerem se govori tudi o najtežji nalogi politike t. j. narodnost-neni vprašanju. Poudarjal je, da j? dolžnost države, da skrbi, da se vse sile vsake narodnosti morejo razviti.
Ako je pomenjalo že demokratiziranje parlamenti cel političen preobrat, potem se tudi narodnostno vprašanje v tej stari in polomljeni Avstriji ne mor«' rešiti drugače nego zopet po kakem revolucionarnem činu, ki more biti seveda zopet tako nekrvav, kakor tedaj, ko se jr šlo za volilno reformo. Avstrija se mora spremeniti v prosto ljudsko državo. V tem tiči velik in težak problem, k t pa mu je treba poseči prav do dna.
Koncem svojega govora se je dotaknil še razmerja z Ogrsko. Po-vdarjal je. da njegova stranka nima nobene volje, da hi priznala kako žrtev, samo da hi mogla »enotnost monarhije« še nadalje vegetirati. Socialisti so torej Jako praktični ljudje konkretni v svojih političnih načrtih.
/;i dr. Adlerjem je govoril nem ški krščanski   socialist Silherer, potem češki socialni demokrat CeT-ii v. Natd veliki   gromovnik — do.i J nraj  B i a n k i n i.
Visoke močn«' postave, košate obrvi, globoke oči, nekoliko naslonjen nazaj, med posameznimi besedami nekaj premora, da pogleda v svoj manuskript: kakor pišejo, da je bilo z Bismarkom.
Povdarjal je najprej, da hočejo hrvatski poslanci to zbornico dotlej podpirati, dokler bo stala na temelju resnične demokracije, spoštovanja \ seh jezikov in narodnosti ter vseh veroizpovedi. Nato je pričel govoriti o hrvatskih zadevah: težnja Hrvato* je, da se združi kraljevina Hrvatska., Slavonija in Dalmacija v eno celoto in da zavzame kot taka svoje mesto v monarhiji.
Ostro je kritikoval Ogre. Navajal je izrek velikega francoskega državnika Gambette, ki je dejal, da žive na Ogrskem še šovinistični barbari. Z brutalno silo so Madžari hoteli ugonobiti Hrvate; na nesramen način so prelomili postavo, samo da se iznehe svojih političnih nasprotnikov. Ker ni hotel pokriti te umaza-nosti noben pošten mož cele Hrvatske, je sprejel to nalogo Madžar Ra-fcodczav: satrapska figura iz šole bivšega tirana Hrvatske, grofa Khuen-Hedervarija. Na ta način profanirajo Madžari, staro, častitljivo stolico bansko. Ogrski ministrski predsednik preti Hrvatom z železno pestjo in drugimi nasilstvi, če nočejo tega mirno prenesti. Ne sra inuje se, imenovati željo po združitvi treh naših kraljevin — izdajstvo! Bosno in Hercegovino, kjer niti mačke ni nobene madžarske, kaj šele prebivalca, reklamira za absolntn > domeno ogrskega globusa!
Biankini udarja jezno oh mizo pred seboj, da s tem še na zunaj pod krepi svoje argumente. Martirij hrvatskega naroda trpi že eelih 39 let in ves ta čas se ni našla niti ena oseba iz kroga na dvoru, vlade ali parlamenta, ki bi hotela Madžarom odločno povedati, da tvori nagodba med Hrvatsko in Ogrsko del jnvneg-i prava cele monarhije in da Madžari lega prava že v interesu monarhije ne sinejo prelomiti. Dejal je, da delajo Madžari s Hrvati, kakor s psi.
Ko je končal Biankini, je ime' • »krog sebe skoro vse navzoče poslan ee, eelo nekatere Vsenemce, izmed katerih si je delal \Volf neprestano razne opazk«' na papir; čestitalo mu je, da ne pretiravam, vsaj nad štirideset poslancev.
Ko je interpeliral predsednika še Pkrajinee Hliboviekv zaradi včerajšnjega   ukrepa   predsedništ va. ki
je odvzelo Markovu besedo, ker je govoril v ruščini, je bila seja za danes končana.
Jutri je nadaljevanje in upati je, da bo prvi del debate tudi končan.
_ J. F.
Jezikovno vprašanje v parlamentu.
Dunaj, 10. julija. Zdi se, da so se šanse za mirno rešitev jezikovnega vprašanja znatno preokrenile na bolje. Včeraj dopoldne je še vse kazalo na to, da bo jezikovno vprašanje ona zavora, ki bo že v tem zasedanju preprečila redno funkcioniranje parlamenta.
Češki radikalni poslanci so dali ministrskemu predsedniku do petih popoldne odlok, da ugodi njihovim zahtevam glede protokoliranja ne-nemških govorov, ter so zagrozili, da sicer takoj prično z obstrukcijo. V to svrho so imeli že pripravljenih 51 nujnih predlogov, s čimer bi bilo onemogočeno drugo čitanje proračunskega provizorija. Toda popoldne je nastal med čehi nepričakovan preokret. Po plenarni seji poslanske zbornice je imel namreč Češki klub vnovič posvetovanje o vladnih predlogih glede rešitve jezikovnega vprašanja ter je po daljši vsestranski debati s 34 proti 31 glasovom sklenil sprejeti prepozicije ministrskega predsednika kot provizorij, v zbornici pa izjaviti, da bodo Čehi v jesenskem zasedanju z vso odločnostjo zahtevali, da se ugodi vsem njihovim upravičenim zahtevam.
Dunaj, 10. julija. Jutri opoldne je sklicana seja vseh klubovih načelnikov. Na tej konferenci se bo skušalo mirnim potom rešiti vprašanje glede protokoliranja nenemških govorov. Pripomniti je namreč, da so sicer Čehi akceptirali vladne predloge, da pa posamne nemške stranke še vedno trdovratno odklanjajo propozicije ministrskega predsednika.
Svobodna agrarna zveza.
Dunaj, 10. julija. V predsedstvo  te zveze  so   bili izvoljeni po-
slanci Fink, Zazvorka, Kozlov-ski, P o vse in Peschka. Zveza šteje sedaj 200 poslancev, ker sta ji pristopila še posi. PlaČek in Kin-dermann, in sicer 70 krščanskih socialcev, 30 čeških, 29 nemških agrar cev, 28 Malorusov, 26 Jugoslovanov, 17 čeških klerikalcev, 10 Italijanov, 9 nemških radikalcev, 2 Vse-nemca, 1 nemškega nacijonalca in 1 neodvisnega Ceha.
Nagodbena pogajanja.
Dunaj, 10. julija. V današnji seji se je razpravljalo vprašanje o železniških tariflh in o železniški zvezi Dalmacije z ostalo monarhijo. Rešiti bo še pred vsem treba vprašanje o vžitnini in o sladkorni surtaksi. Obojestranski vladi imata namen sladkorni davek, ki znaša sedaj 38 kron, znižati za o do 6 kron, kar bi sicer zmanjšalo državne dohodke iz slad« kome industrije na Avstrijskem za 19 milijonov, na Ogrskem pa za 5 milijonov, a se je nadejati, da bo ta odpadek na davkih odtehtal večji konzum. Ker nagodbena pogajanja vzpričo ogromnega materijala le počasi napredujejo, ni pričakovati, da bi se mogla zaključiti že ta teden.
Proti delitvi dvornega arhiva
Dunaj 10. julija. Madžari stremijo za tem, da bi se dvorni arhiv razdelil in se listine, tičoče se ogrskih dežela, izročile ogrski vladi. V tej zadevi se je danes posvetoval ar-hivni svet pod predsedstvom ministra Bienertha. Na predlog in po utemeljevanju prof. dr. Fournierja in dr. čelako v skega se je ar-hivni svet soglasno izrekel proti delitvi, sklenil pa, da se naj Ogrom iz-roČe spisi, tičoči se ogrskih plem-skih rodbin, in izda dovoljenje, da se smejo napraviti izpiski iz aktov, tičo-Čih se Ogrske.
Kriza na Hrvaškem.
Zagreb, 10. julija. Hrvaško-srbska koalicija je imela danes do« poldne plenarno sejo, na kateri je razpravljala o položaju, ustvarjenem
LISTEK.
u tujim.
Študentovska zgodba. — Spisal  S a m k o Cvetkov.
(Dalje.)
»»Publika bere.' Ali si neumen! Nobeden de pogleda, če pišeš pod psevdonimom. »Gotovo študent!« tako pravijo in Iislajo dalje po knjigi. Če je pred imenom kakšen naslov doktorja, ali pa če je eelo kaj plave krvi v pisatelju, poleni bero in če je še bolj neumno. Poznam pisatelja pri nas, ki piše vedno enako: dva gospoda pa ena gospodična. od gospodov se eden ali ustreli, ali pa se odpelje kam drugam, drugi pa se oženi z gospodično, ko postane sodni ad-junkt ali profesor, in tako se konča vsaka povesi s poroko, ali pa se vsaj že razpošljejo zaročna oznanila.«« »Jaz tudi poznam tepa gospoda . Ali veš kaj,vendar je treba pokazati narodu njegove napake in ga vzbuditi iz spanja.«
»»Budi ga, če t<« p;i n«1 posluša. Narod je kot uporen konj. Ce nm še tako malo naložiš, ne pel j**; če <ra tepeš, brea, in ohrean si ti . . . & hočeš, da kdo bere, piši ženitne ponud be. Take stvari bero vsaj ženske. Ali
pa piši verze za slaščičarske injserate ... take stvari bero siadkosnedenei. Veruj mi, da postaneš popularen in da te proslave kot velikega pesnika, citrar verzi se bero kot bi človek jedel bonbone, ali pa pil vanilijo.««
»Ti torej misliš, rla lepe lirične pesmi niso čislane ?«
Čislane 1 f5o<r varuj! Par navdušenih študentov jih prebere, mogoče eelo kakšen profesor, da piše potem kritiko, sieer pa živa duša ne. Vprašaj na primer kako gospodično, če pozna M urim. Iti kaj misliš, da ti poreče: »Slišala sem. da je pisal verze, ali brala jih nisem, predolgčaa je brati take stvari." Tako se ti bo odrezala in še mislila, da je povedala zelo modro.«
»Antonij, ti misliš, da jaz sodim bolje o eeli stvari \ Ah, kaj še! Nalašč sem oporekal, da se je razvila razprava. Vidiš, meni Ugaja, če takole dobim človeka svojih nazorov i n misli. Poznam sieer tebe od vseh strani, ali o tem še nisva govorila nikoli.«
»Zato sva pa danes rekla par besedi o domovini in njeni literaturi . . lij, ti Romane, še bi se dalo našteti umrsikaj! Ali kdo hi se ukvarjal s* lakinii stvarmi! Knn lastavka še ne prinese pomladi . . .«
V sobi se je kadilo od cigaretnega dima, ker je Antonij kadil z veliko vnemo.
Okoli tretje ure popoldne je prinesel pismenoša brzojavko za Romana. Roman je dal pismonoši krono in s tresočo roko odprl brzojavko in bral: »Ob petih me čakaj na kolodvoru. — Slavko.«
»Bog in sveti križ božji!« je vz-dihnii Antonij.
»Zak<ij pa?«
»Zdaj pa ne bo nikoli miru . . . večnb ki'okanje. Saj vendar poznaš Slavka: on ti ni doma ponoči, če hi ga privezal. Ali verjemi mi, meni že preseda to ponočevanje. Zakaj ne hi bili lepo mirni, kot se spodobi studentu 1 Žalostno dejstvo je. da večina nas študentov smatra ponočevanje za nekako junaštvo. Res pa je ravno nasprotno. Kakšno junaštvo je to, če prideš pijan domov in nisi za nobeno rabo potem \ .laz si že zdavnaj želim miru, ali nekaj me vedno vleče, kar je močnejše nego želja po miru in vedno podležem.«
Roman se je zamislil in ni poslušal Antonijeve razprave. Čudna čuvstva so prevzela njegovo dušo. Spomnil s«' j<* Slavkovih odnošajev do Anice in polastil se ga je neki nerazločni strah pred njim. Zelo rad je imel Anieo iti hal se je, da se dogodi nekaj ž njim, ko pride Slavko.
Slavko je pred letom napravil maturo na isti gimnaziji, kot sta jo obiskovala Antonij in Roman. V tistem času pa, ko je brzojavil, je bil
pravoslovee na Dunaju, ali samo vpisali, ker študiral ni. ampak je bil doma pri očetu, ki je bil bogat bankir. Slavkov oče je bil znan kot velik zapravi j i več, Slavko pa je bil njegov dost<0*m naslednik. Znan je bil po vsem tistem mestu, kjer je študiral, ali ludi dolžan je bil vsem znancem.
»Jaz mislim, Antonij, da hi Slavko bolj*1 napravil, da ga ni nikoli več sem.«
Popolnoma tako mislim tudi jaz . . . Zdaj se je doma gotovo spri, ker prihaja tako nevtegomn. Bogsi-gnvedi. kaj je napravil, zmožen je vsega.«
Zopet sta oba molčala . . . Mirno je bilo v sobi in razločno se je slišalo govorjenje žensk iz kuhinje. Fnni se je veselo in glasno smejala, kot bi hotela opozoriti nase, gospodinja pa je ravno tako glasno hvalila svoje Studente neki svoji prijateljici.
»Plačata mi vse do vinarja. Imata denarja vedno dosti . . .«
»Sta gotovo oba iz boljših hiŠf« je vprašala prijateljica.
»O, seveda . . . oba zelo bogata.«
»Ali laže stara«, je opomnil Antonij.
Fani je mamino trditev Se bolj podprla.
Medtem je vstopil v sobo prijatelj Antonijev in Romanov. Bil je uradnik pri nekem trgovcu.
»Ali vesta novosti«
»Ne 1«
Slavko pride nocoj. »Vemo tudi mi . . . brzojavil je.« Uradnik se je veselil, da pride Slavko.
»Takega fanta pa ni. kot je Slavko. Vse ga ima rado. Pri nas je nocoj gost in ž njim seveda vidva tudi. Zato sem pride! zdajle k vama, da ga gremo skupaj čakat.«
Antonij je uradnika gledal začudeno. Kako hi se mogel Slavka kdo veseliti! Čudno! In eelo povabljen je. ko še ni niti prišel!
»Oh. ali si naiven, Martinček! Falota se veseliš! Ali veš, za koliko te j«1 lansko leto opeharil ?«
Martin Švrljugu se je začudil Antouiju.
»Ti ga nisi vesel.' Saj sta biLi vendar največja prijatelja. Koliko sta popila skupaj!«
»Celo prijateljstvo sva zapila, Martin moj. Tako prijateljstvo je meni hreznov sneg in ne več... prijateljstvo pri pijači sklenjeno je \ rodno ravno toliko kot slovanska vzajemnost proti sovražnikovemu navalu. Kadar se več ne vidimo, pozabimo drug na drugega in se bojujemo sami . . . K i, Martin, Martin, boš že govoril čez dva meseca zopet in tedaj boš vedel Slavku drugo slavo.«
In tako je pridal čas odhoda na kolodvor.
Slavko se je pripeljal v drugem
vsled odgodenja saborskega zasedanja. O tej seji se je izdal ta-le komunike: HrvaŠko-srbska koalicija je imela danes ob poluenajstih sejo pod predsedstvom posl. Tuskana, na kateri se je soglasno sklenilo, da ostane koalicija še nadalje skupaj in da ne sme nobena stranka in noben član koalicije stopiti v dotiko s kakršnimkoli izven koalicije stoječim elementom brez prejšnjega odobrenja koalicije. Nato je posl. Supilo preži tal svoje poročilo o delovanju hrvaške delegacije v Pešti, katero izvestje je bilo določeno za sabor. Opoldne je konferenca jela razpravljati o nadaljnji taktiki k o ali-cije.|Seja se je prekinila ob eni in se nadaljuje ob šestih.
Ob petih ima sejo klub starčevićanskih poslancev. Tudi madžarski poslanci so sklicali na danes sejo, da se posvetujejo o političnem položaju. Zatrjuje se, da postane madžaron Spevec podban, dr. Silović pa oddelni predstojnik za pravosodje; misli se tudi na ustanovitev madža-ronskega glasila, ki ga bo baje izdajal dr. Egersdorfer.
Iz Ogrske.
Budimpešta, 10. julija. Zbornica je razpravljala o raznih peticijah in o interpelaciji glede inkorpora-cije Dalmacije. Posl. Nagy je naglašal, da se mora Dalmacija priklopiti deželam ogrske krone, toda ne na podlagi hrvaškega, marveč madžarskega državnega pra va. Interpelacija se je odstopila vladi v nadaljno postopanje.
Črnogorska skupščina.
Cetinje 10. julija. Vlada je po ruskem vzoru razpustila narodno skupščino, češ, da nje večina ni bila „dobromisleČau. Nove volitve bodo 31. oktobra, nova skupščina pa se sestane 21. novembra.
Dogodki na Ruskem.
Po dvoločiska 10. julija. Na progi Podvoločiska Odesa pri postaji Proskurov so neznani storilci raz-djali železniški tir. Iz Avstrije prihajajoči brzovlak je skočil s tira. Ubitih je ogromno ljudi. Podrobnosti še ni, ker ne more na tej progi voziti še noben vlak.
Berolin 10. julija. V Moskvi so roparji napadli upravo železnice Moskva-Kazan, ker so izvedeli, da ima v blagajni 400.000 rubljev. Ker je policija zvedela o nameravanem ropu, je prišla pravočasno na lice mesta, kjer se je vnel krvav boj. Štirje roparji so bili ujeti, dva pa ubita.
Dopisi.
Iz brežiškega okraja. Matija Vavpotič, dušni pastir v Podsredi v brežiškem okraju, je bil te dni pri okrožnem sodišču v Celju zaradi sirovega ravnanja z nosečo ženo Ouir-zo obsojen na deset dni ričeta. Kakor znano, je Omrza vsled sirovega rav-
nanja (upnikovega porodila mrtvo dete. Župnik Vavpotič ima na svoji kosmati duši še marsikako stvar in bil je tudi že mnogokrat obsojen. Ta mož bi imel lahko še obilo prav neprijetnih opravkov, če bi ga ovadili sodni j i vsi tisti, katerim je kaj storil. Toda naše ljudstvo je pasjeponiž no in prenaša s pasjo udauostjo vse adarce in krivice, ki mu jih prizadevajo blagoslovljene roke. Pasji značaj, to je glavni vzrok vse naše nesreče v socialnem in političnem ozi-ru. Nič poguma, nič možatosti ni pri nas, zato nas pastirji striže jo kakor bodejo, volkovi pa dero. Prav župnik Vavpotič je zgled, kaj vse sme neka znovano delati dubovnik. Farani nje govi so vsi prepričani, da zasluži ostro obsodbo, ker dere ljudi do kosti, telo za stvari, za katere bi po cerkve nih predpisih ne smel ničesar računati, tirja mastno plačilo. Vse kolne, \ se se jezi, a — pušča tudi, da dela Vavpotič naprej kar hoče. Kdo more potem misliti, da se bo temu suženj sko-ponižnemu, strahopetnemu, nepo-gumneinu ljudstvu kdaj bolje godilo
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. julija.
— »Slovenec" in poslanec Hribar. Klerikalci se ničesar niso bolj bali, kakor da pride župan Hribar v parlament. Zato so kar zatulili od besnosti, ko je narodno-napredna stranka postavila v Ljubljani za svojega kandidata župana Hribarja in napeli so vse sile ter se zvezali s peklom in hudičem, da bi ga pri volitvah strmoglavili. A vsa njihova in-fernalna sredstva niso nič pomagala, Hribar je le bil izvoljen. Klerikalci so kar divjali od jeze in gneva in da bi vsaj nekoliko pomiril razburjene živce preplašenih svojih pristašev je pisal takrat „ Slovenec" v svoji blazni domišljavosti: „Toliko pa je že sedaj gotovo, da pošljejo že v Štirinajstih dneh Hribarja iz parlamenta domov.u Če bi to šlo po „Slovenčevia in Šu-steršiČevi volji, bi se to morda res zgodilo, saj se ta dva Hribarja bo-jita bolj kakor hudič križa. In poštenjaka že vesta zakaj, čutila in vedela sta prav od začetka, da bo odklenkalo ŠusterŠičeyemu absolutizmu med jugoslovanskimi poslanci v tistem momentu, ko pride Hribar v parlament. Hi no ille lacrimae! In Šusteršič in njegov organ sta kalkulirala prav! Tista družba, kije hotela v državnem zboru izolirati Hribarja in njegove napredne tovariše, je ostala končno sama tako osamljena, da se sedaj Bogu in sama sebi smili. Da, da, Šusteršič lahko sedaj prepeva tisto znano pesem: „Verlassen, ver-lassen, verlassen bin ich, wie ein Stein auf der Strassen!" In zato tista onemogla jeza pri klerikalcih in pri „Slovencu" proti Hribarju. Profesor psihologije je nas svoje dni učil, da se onemogel srd javlja v tem, da se skuša svojega nasprotnika, ki mu ni mogoče priti blizu z drugim orožjem, z najpodlejšimi sredstvi oblatiti, ponižati in osmešiti pred javnostjo. Prav tako postopa sedaj n Slo venec". V včerajšnji številki skuša velik vtisk,
ki ga je napravil v zbornici Hribarjev odgovor na Krekova izvajanja,
prikriti s tem, da Hribarja smeši in ponižuje. Slabo sredstvo to, ki je samo dokaz popolne onemoglosti! In na koncu svojih duhovitih budalosti vzklika poštenjakovič „Slovenec": nŽal nam je, da G-ostinčar ni dobil besede, da bi bil Hribarju posvetil.u Mi pa pravimo: Gostinoar naj v parlamentu le lepo molči, saj ima vzroka dovolj, da si polteno nabrusi svoj jezik za takrat, ko se mu bo treba zagovarjati pred sodiščem pred očitanji, ki zanj niso bal častna!
— Ploj contra Šusteršič. Na ŠusterŠičeva izzivanja je končno dr. Ploj vendar opustil obzire, ki jih je imel, in začelje pojasnjevati Šuster-šičevo izdajstvo glede volilne reforme na Koroškem. Dr. Ploj je priobčil v nDomoviniu članek, iz katerega izhaja čisto jasno in brez-dvomno, da je Šusteršič kriv velike krivice, ki se je zgodila Slovenpem, zlasti še koroškim in goriškim Slovencem pri volilni reformi in da je Šusteršič prodal in izdal koroške Slovence, samo da je na Kranjskem zagotovil klerikalni stranki mandate. In ta izdajalska stranka s svojim izdajalskim načelnikom hoče veljati za slovensko stranko! Pač res: ni je večje sramote za nas Slovence, kakor da je taka stranka med nami mogoča.
— Dr. Krek in čestitke. Koje
govoril zadnjič dr. Krek, se je zgodilo, da so mu ob koncu, razen njegovih najožjih somišljenikov, čestitali tudi nekateri člani Jugoslovanskega kluba, v katerem sedi tudi Ivan Hribar. In glej ! Prišel je „Slovenecu in na zvit način izkoristil ta drugače tako brezpomemben dogodek, kakor je tako Čestitanje po govoru, češ, poglejte, celo člani tistega kluba, v katerem sedi Ivan Hribar, so čestitali dr. Kreku, ker je le-ta napadel v svojem govoru ljubljanskega poslanca. Stvar pa je taka: Res so nekateri jugoslovanski poslanci segli dr. Kreku v roke, ker njegovih besed pričetkom govora niso umeli in so upoštevali samo to, kar je govoril dr. Krek pozneje. To je bilo samo odločno zavzemanje za splošno in enako volilno pravico. Zdaj pa, ko so hrvaški poslanci zvedeli, kaj je govoril dr. Krek pričetkom proti Ivanu Hribarju, vsi obžalujejo, da niso vedeli za stvar že prej, ker drugače bi mu nihče ne segel v roke. Eden izmed teh je svojo čestitko pri dr. Kreku — preklical. Alibi zadeve gotovo ne razpravljali v listu, ali vendar je zlobnost prevelika, da bi je ne ožigosali, če meni rSlove-necu, da poj de s tako zlobnostjo še naprej, naj je prepričan, da mu odgovor ne izostane.
— Gostinčar v zbornici. Pred vsem si je stavil vsakdo vprašanje, ko se je zvedelo, da kandidira S. L. S. Grostinčarja: kako pa se bo ta mož obnašal v zbornici? Niso bili toliko nasprotniški oziri, ampak več občutek sramu, da pojdejo zastopat v poslansko zbornico slovenski narod taki ljudje, kakor je Jožef Gostinčar. In kako se obnaša zdaj ta mož na cesarskem Dunaju V Ne mislimo, kadar jo ubere s šČipalnikom na nosu po Grabnu ali Koroški ulici, ampak kako se vede v zbornici. Ko je zavračal zadnjič ljubljanski župan v zbornici povsem neprimerno očitanje dr. Kreka na njegovo osebo, je skakal Gostinčar kakor obseden sem in tja in se zaganjal proti ljubljanskemu poslancu. Ko ga je Hribar opozoril, da se mora oglasiti vendar za besedo in mu pove potem, kar mu leži na srcu, se je Gostinčar res ojunačil in hajdi na predsedniško tribuno, kjer se da zapisati med govornike. Toda Gostinčar obrača, dr. Korošec pa obrne. Kakor huda mati svojega porednega otroka, je storil tudi Korošec z Go-stinčarjem: prijel ga je in mož se je moral dati zopet zbrisati iz govorniške listine.
— Narodni praznik koroških SlovenceY. V nedeljo, dne 14. t. m., se vrši v Št. Jakobu v Božu na Koroškem velika narodna slavnost ob priliki blagoslovljenja temeljnega kamna narodne iole. Z občudovanja vredno požrtvovalnostjo so koroški Slovenci v kratkem času dobrih
dveh let skoraj izključno le s svojimi lastnimi prispevki omogočili ustanovitev tega za slovenstvo na Koroškem tako velevažnega zavoda, in gotovo je dolžnost vseh Slovencev, da se vsaj na dan, ko koroški Slovenci praznujejo uresničenje svoje najiskre-nejše želje, pridružijo svojim bratom v slavju njihove osamosvojitve izpod težkega jarma tujčevega pritiska, izpod jarma germanizacije. Dolžnost slovenskega naroda je, da ta dan resnično pokaže svojo bratsko ljubezen napram tistim, katere je vedno imenoval svoje najljubše, obenem pa tudi, da manifestira ono skupnost v našem narodu, iz katere se tako radi norčujejo naši nasprotniki, češ, nič jih ne druži, niti rod niti jezik „bratov" to- in onstran Karavank. Dvignite se torej in pohitite dne 14. t. m. v slovenski Št. Jakob v slovenskem Rožu ter pokažite svojim koroškim bratom, da ni prazna beseda, ki se tolikokrat ponavlja o bratstvu in bratski ljubezni, pridite ter s svojo mnogobrojno navzočnostjo pokažite oholemu Nemcu in izdajalskemu nem-Čurju, da ima koroški Slovenec onstran Karavank bratov, ki so pripravljeni vedno in vselej z vso odločnostjo stopiti v boj zanj in za njegova prava, in da je njih Število toliko, da se mu ni treba bati sovražnikove zloba. Poživljamo torej vsa narodna društva, poživljamo vse posameznike, katerim je le mogoče, da žrtvujejo dan 14 julija koroškim Slovencem, da pohite ta dan v krasni slovenski Rož, da s svojo udeležbo pri blagoslovljenju temeljnega kamna nove slovenske trdnjave na Koroškem, narodne šole v Št. Jakobu, navdušijo nanovo probujene koroške Slovence k tem vzlrajnej-šemu, tem odločnejšemu delu za njihov in ž njimi celega slovenskega naroda obstanek, da probude v koroških Slovencih že skoraj zaspalo zavest, da so res še veja enega skupnega slovenskega debla, da je res še tostran gorovja isti rod kakor onstran, ki čuti ž njimi, ki trpi ž njimi trpečimi, ki se raduje ž njimi, kc se sami vesele. Slovenci! V nedelj o, dne 14. julija, v Št. Jakob v Rožu, na narodni praznik koroških Slovencev! Pripomba: Železniška postaja za Št. Jakob v Rožu je Podrožčica nove državne železnice. Najugodnejše zveze so za udeležnike celodnevne slavnosti: iz Ljubljane zjutraj 705, Gorice 6 05, Trbiža 818. Odhod z Jesenic 9 25, prihod Podrožčico 944. Iz Beljaka 800 zjutraj, prihod Podrožčico 8 51. Brzovlak iz Trsta zjutraj 725, prihod Podrožčico 1145. Iz Maribora preko Dravograd a 3*20 zjutraj, prihod v belovec 6 41, odhod 745, prihod Podrožčico 8*54. (Brzovlak odhod iz Celovca 650, prihod Podrožčico 747). Iz Celja preko Ljubljane z brzovlakom ob 4"IS zjutraj, iz Ljubljane ob 7 05.
— „iiveli profesorji!" Pretekli ponedeljek je bila v Zagrebu skupščina hrvaških srednješolskih profesorjev in tu se je sklenilo enoglasno, da posebna deputacija izreče hrvaškim delegatom, vrnivšim se iz Pešte, zahvalnost hrvaških profesorjev na junaški obrambi „materinske besede" in posebe da izreče hvalo bivšemu šefu za uk in bogočastje dr. Rojcu radi njegovega pospeševanja interesov hrvaških profesorjev. — Da se bodo te izjave neugodno dojmile najnovejšega madžarskega komisarja Rakodczaja, je jasno. Te izjave so pale otvorjeno, odločno in možato uprav ob času, ko je ban-komisar začel svojo „edinstveno madžarsko državo" priporočati svojim činovnikom. V Khuenovih Časih, ko je bilo vrhovno vzgojno načelo, slušati voljo predpostavljenih, bi take izjave probudile zgražanje vseh štreberjev. Za Khuena so bili baš profesorji „najne-zanesljivejši" element, a že pri končni rušitvi Khuenovskega režima so hrvaški profesorji odkrito in zanosno stopali pred izborno žaro. Tako mora tudi biti, saj so profesorji oni faktor, ki goji in širi kulturo med narod, pa mu morajo prednjačiti tudi kot vzori rodoljubja. BProf esorj em, ki stopajo naprej, vsaka čast in hvala!" kliče „Hrvatska". Mi se odkrito veselimo tega in se nadejamo, da bodo tudi naši slovenski profesorji šli možato — naprej!
— Iz kamniškega okraja. Učitelj stvo imenovanega okraja je imelo dne 3. julija t. 1. svojo vsakoletno konferencijo v prijaznih Moravčah. Sicer leži ta občina bolj na periferiji
kamniškega okraja, vsled česar nas je poziv e. kr. okr. šol. sveta iz za četka nekako presenetil. Toda p( stvarnem premotrivanju smo prišl do prepričanja, da je to jako uinesi na naredba, ker se na ta način vs< nčiteljstvo seznani z okrajem, v k;i tereni službuje in katerega mor, opisati ter razlagati v šoli. Namei teh vrstic pa ni opisavati dnevnem reda konferencije, ker se le-ta itnl vrši po eni in isti šabloni, ali neku drugega je, kar nam sili pero v roki in kar je treba pribiti v memoran dum »akademieno izobraženim ga spodom«, ki se toliko ponašajo svojo »akademieno« izobrazbo. Tov;, riš Tonian (naj mi oprosti, da -izpustil »gospod«!) je otrokom v šol res rekel: »Povejte doma, da s« sredo vrši pri nas okrajna učiteljski konferencija, to je nekaj takega, če Bar še nikoli ni bilo v Moravčah. Z to jih prosim, ako hočejo, da izoW si jo zastave«. No, v koliko so se Mi, ravcani odzvali tej prošnji, berem« v »Slovencu« št. 153., kjer jih ime-
uoma našteva; enega pa je postavi] eelo na   »prnnger«, t. j.   krojača g Slibarja. (Pri prvi priliki, ko pridem v Moravče, si pri njem naroČim i leko. Tovariši, ki ste v obližjn M ravč, storite  tudi Vi  tako!) D«i »Slovencev« dopisnik  »prosim« prelevil v »morajo«, to se umeva samo ob sebi, saj so taka zavijanja pri teh ljudeh  običajna.     Ko je   bil   < 111 -
red  konferencije  izčrpan — ura
odbila že davno poldan— zapeli -še cesarsko himno. Med našim ura n i m zborovanjem se je prikazala h line     farovškega    hleva raztrgam umazana   cunja   kot   zastava, češ: takale čast pristoja tebi, učiteljstvo, v zalivalo za tvoj trud, ki ga imaš > poukom in z vzgojo našib otrok! Ko smo prišli iz šole, smo gledali la umni prikaz. Nekateri so se hudovali. drugi zopet smejali  iu zbijali raz dovtipe. Tako je nekdo vprašal sva jega tovariša: »Prijatelj, čigavo pa je to poslopje?« — »i, farovški 111 * \ je to«. — Kdo pa stanuje notri .' »Glej no, voli, krave, teleta in mogoče tudi kak bik«. — »To se pa čuje, kakor kaka legenda. Y legendah sem časih čital. da so živali častile gotove svetnike; tukaj v Moravčah pa so počastile nas, učitelje.    Čemu m torej zlovoljen ? Razobesile so pač kar jim je v naglici prišlo v p Ije. Zdaj pa pomisli, prijatelj, ako hi to bili ljudje, bogzna, kako slavje l»i nam    bili   pripravili!«   — Vseni č a s t!
— Slovensko planinsko društvo priredi dne 14. julija (v nedeljo) društveni izlet *v Šent Jakob v Rožu na Koroškem, kjer se izletniki udeleže tudi slavnosti blagoslovljenja temeljnega kamena za narodno šolo. Odhod iz Ljubljane z vlakom v nedeljo zjutraj ob Bed« mih, povratek z večernimi vlaki. Posebna vrsta planincev odhaja v soboto, dne 13. julija na Groli
v Kadilnikovo kočo, prenočujejo tam in polete v nedeljo zjutraj v krasni Rož. Odhod v soboto iz Ljunij ane ali z dopoldanskim vlakom ali ob tričetrt na 4 popoldne.
— Ogenj. Včeraj zjutraj je divjala v Trebnjem in okolici silna nevihta, v kateri je udarila strela v hlev Franca Longarja v Igleniku. Pogorel je hlev s hišo in dvema svi njakoma do tal. Škode je 4500 kron, zavarovalnine pa '2000 kron. Sosedu Ignaciju Urbančiču je pogorel hlev, dva svinjaka in pod. Škode je 7500 kron, zavarovalnine pa samo 1800 K.
— Telovadno društvo „Sokol" in pevsko društvo „Postojna" v Postojni priredita v nedeljo, dne 14 t. m. popoldne izlet z godbo v Cerknico, kjer se vrši prosta zabava $ telovadbo, godbo in petjem. Odhod iz Postojne z vozovi ob 1. popoldne Zbirališče pri br. Andreju Bur-gerju. Bratje Sokoli v popolni društveni opravi, pevci z društvenimi znaki. Bratje Sokoli in p. n. člani pevskega društva, kakor tudi drugi cenjeni gostje, se najvljudneje vabijo k polnoŠtevilni udeležbi. V slučaju slabega vremena se ne vrši izlet.
— Umrl je dne 9. julija t. L g. Franjo Leskovar, nadučitf J v Novi cerkvi pri Vojniku blizu Celja, po daljši mučni bolezni v 47. letu svoje starosti. Pobrala ga je morilka — tuberkuloza. Mož je bil v narodnem oziru vedno zanesljiv. — Kruta smrt letos neusmiljeno pobira svoj« žrtve med slovenskim učiteljstvom Štajerskem!
— Konkurs je napovedal Milan Hočevar, trgovec z mešanim blagom v Celju.
— Petrazredna okoliška deška ljudska šola v Celju. V šol skem letu 1906/07 je obiskovalo ta zavod ob začetku 394, a na koncu 355 učencev, ki so bili vsi katoliška vere in slovenske narodnosti. Za višji razred , oziroma oddelek je bilo sposobnih 270 učencev, med temi 72 z odliko, zaostalo jih je 85 in ne-redovanih je bilo 6. — Poučevali so poleg nadučitelja in šol. vodje 3 de* nnitivni  in 4  prov. učitelji ter dva
razredu. Najel je izvoščkn in popeljali so se na stanovanje k Antonijn in Romanu, kjer je ostal od tedaj za-naprej tudi Slavko. Imel je sam svojo sobo in plačeval je skoro toliko kot oba onadva.
Tisti večer je bilo veselo pri Svrljugovih. Gospa je bila ženska postrežljiva čez vse mere in zelo dobra kuharica, česar posebno Slavko ni mogel prelival it i ... Ko so pove-čerjali, so pričeli piti. Švrljugovi so imeli zmirom vino doma, posebno pa ho gledali, da so se dobile dobre bu-tiljke. In tisti večer so prišle najboljše na mizo. Zabave ni manjkalo in govor ni potihnil niti za minuto. Slavko je vedel toliko veselili novosti in zanj je bilo toliko novega tu . . . Za izpremembo je Roman igral klavir, domača hči Marta in Antonij sta pa pela zaljubljene duete iz oper in operet. Zabava je bila mnogovrstna. Ko je bilo že kasno, odpravili so se Slavko in drugova domov.
Ko so prišli na stanovanje, sta Roman in Slavko legla in ravnotako hitro zaspala. Antonij ni zaspal. Težko mu je bilo srce in polna je bila glava zmedenih misli. Duša je kipela in hitela bogvekam za neznanimi cilji. Spomnil se je Lojzke, spomnil se je Aranke iz variete-gledališca, ali spomnil se je tudi Švrljugove Marte. In pri tem spominu je počakal, kakor postoji popotnik pri lepem obcestnem drevesu in se mu čudi. »Ti hudir, Marta, Marta...   lepo dekle je; da
sem to opazil šele nocoj . ..« Antonij se je sklonil na postelji in je gledal v gosto temo po sobi, zakaj okno je bilo zagrnjeno z lesenimi roletami in luč s ceste ni mogla posvetiti v sobo. > Roman na primer je že videl in uvi-del, da je Marta lepo dekle. Pravil mi je to nekoč, spominjam se, ali bil sem tedaj pijan in bogve da sem pozabil to var tako. kako sosedovo deklo, ki mi je časih dajala rože...« Prižgal je luč. »Roman!«
Sosed se je samo zganil. »Ej, klada, zdrami se!« Roman se je prebudil. »Kaj ho češ ... ali gremof« »»Kam ?«« »Domov!«
»»Doma smo, že skoro pol nre Spis in smrčiš. No, zdrami se.««
Roman je vstal in sedel na postelji. »Salamensko si neslan. Kaj hočeš!«
»Ali se ti ne zdi, da je Marta lepo dekle?«
»»Lepo dekle; dobro jutro, Antonij, jaz bi rad še spal.««
»O, počakaj nekoliko! Povej mi, kaj misliš, ali ni lepša kot Lojzka?«
»»Je; in iz dobre hiše. Antonij, dobro si naletel.««
»Zaljubil sem se res, ali kako se rešim Lojzke1?«
»»Pusti jo kar nakratko.. . Dobro jutro!««
(Dalje prihodnjič.)
verouSitelja. — Za vstop v gimnazijo se je oglasilo 19, a v meščansko šolo 5 učencev.
— Nadvojvoda Leopold Sal-
vatory generalni topničarski nadzornik, je povodom nadzorovanja tu-kajšnje topničarske posadke obiskal predvčerajšnjim proti večeru tudi ljubljanski Grad. Ogledal si je v spremstvu svojega adjutanta polkovnika Adolfa Weignerja in polkovnika 7. divizijskoga artii. polka Morica Kržiwaneka notranje grajsko poslopje in zgodovinsko kapelico sv. J ur j a ter končno Šel na stolp, odkoder se nudi obiskovalcem krasen pogled na mesto in njega okolico. Visoki gost je bil očaran o prelepem razgledu in krasni sliki planinske panorame. Izrazil je na najvljudnejši način svoje zadovoljstvo nad tem, kar je videl in pripoznal v polni meri, kar je mestna občina storila glede ondotnih novih nasadov in naprav. Morda pošteni „ Slovenec", oziroma njegov ožlindrani inspirator sedaj vendar ne bo več pisal, da na ljubljanski Grad hodijo „same barabe".
— Slovensko trgovsko društvo ,,Merkur" opozarja svoje Člane in prijatelje društva na izlet, ki ga priredi v nedeljo, 14. t. m. v Belo peč in Po dbrezje. Odhod iz Ljubljane, južni kolodvor ob 7. uri 5 minut zjutraj. Za izlet je dovolila železniČna uprava popust vozarine. DotiČnike, ki se nameravajo izleta udeležiti in se se niso za iz'et prijavili, prosimo, da to nemudoma store. Pojasnila ^lede izleta se dobe v društveni pisarni ob uradnih urah od pol 8. do pol 10. zvečer.
— Slovenska narodna društva
V Brežicah prirede v nedeljo veliko ljudsko veselico na vrtu gostilne „Griču pri Brežicah.
— Šolska veselica je bila 30.
junija v Beguni ah pri Cerknici. Aniona Kosija rLetni časi" s petjem in deklamacijami so izpadli v splošno zadovoljnost poslušalcev. Tudi „Sara-:an*% katerega sta peli dve deklici, je jako ugajal. Ta in nekatere točke letnih časov so se ponavljale na željo poslušalcev. Veselica se je vršila v knjižnici krasnega, novega šolskega poslopja. Soba je bila prepolna poslušalcev, mnogo jih je celo stoje poslušalo v veži. Cisti dobiček je namenjen ljudski knjižnici, ki se nahaja v šolskem poslopju. Vseh dohodkov je bilo 81 K 22 h vkljub mali vstopnini 20 h. Srčna hvala vsem onim, ki so se trudili, da je veselica uspela tako lepo, posebno pa onim, ki so požrtvovalno segli globoko v žep s pre-plačilom in s tem podprli plemenito podjetje ljudske knjižnice.
— Strela |e udarila predvčerajšnjim zjutraj v kozolec Antona Žnidaršiča v Iški Loki, da ga je pogorelo 7 štantov. Škode je 400 K.
— Nevihta je razsajala v ponedeljek popoldne ob Savi pri Litji. Vihaj je bil tolik, da je ruval v nekaterih vaseh drevesa in podiral kozolce. Toče je k sreči padlo le malo.
— Toča je pobila v doberniški fari tako zelo, da je škode mnogo nad 100.000 K. Ljudje so vsi obupani.
— Prijazen ljubimec. Feliks rross iz Ljubljane živi v Trstu, kjer ima ljubico. Ko se je pred kratkim nekaj skregal z njo, razbil ji je vse, kar je dobil v roke in zmetal skozi okno razbite reči ter obleko dekletovo. Preljubeznivega ljubčka so aretirali.
— Drzen pouličen tat. V Trstu
je neznan uzmovič neki gospe na cesti iztrgal iz rok usnjato torbico, v kateri je bilo nad 300 K vrednosti, ter zbežal.
— Mlad delravdaut. v Beio-
varu na Hrvaškem je 181etni poštni praktikant poneveril 16.000 K (in ne 1500 K, kakor je bilo zadnjič porozan o) ter zbežal. Prijeli so ga že v Vinkovcih. Dobili so pri njem še ves denar. P<»rabil je samo 6 K.
— Cesarski manevri se bodo letos vršili na Koroškem. Cesar bo stanoval v Celovcu, vodstvo manevrov pa bo nastanjeno v Št. Vid
— Strelski klub pri Mraku, gostilna „Novi svetu, je imel pred 14 dnevi svoj sestanek, na katerem se je sklenilo, da se napravi skupen izlet na Koroško. Ta izlet se bode vršil to nedeljo, 14. t. m., ter se tem potom vabi vse strelce k mnogobrojni udeležbi. Odpeljemo se z južnega kolodvora zjutraj ob 7. uri 5 minut. Ako bo vreme grdo se izlet preloži.
— Uboj. Na večer 15. aprila so sedeli v gostilni Grobčevi v Konjicah Ivan Kl a j nosek in Franc SebriČ iz Vodreza pri eni mizi, pri drugi pa Jožef Mešič, Josip Novak in Ivan Kres nik. Ko so ob 10. zapustili gostilno, je KIajnosek začel Novaka špikati, Sebrič pa tepsti. Novak je zbežal. Klajnošek in Sebrič sta stekla za Kres nik o m, ki je šel nekoliko pred njima in ga začela nabijati s koli, dokler se ni zgrudil, nakar sta ga zavlekla v bližnjo kočo, kjer je drugi dan umrl. Zdravniki so dognali, da je bila Kresniku ubita črepinja. Ker
se ni dalo dognati, kdo ga je ubil, obsojena sta bila pred celjskimi porotniki Klajnošek in SebriČ vsak na 15 mesecev težke ječe.
— Buski revolucijonarli, ki jih vidimo ta teden v kinematografu Edison na Dunajski oesti nasproti kavarni „Evropa", so kaj privlačna sila za gledalce. Tudi slike iz Japonske ter razne komične podobe zado-vole obiskovalce, ki kaj mnogobrojno posečajo to podjetje.
— Utonil le 571etni Juri Doli-nar iz Jame pri Kranju, ko je šel pijan iz Mavčič po skalnati nevarni stezi ob Savi in padel v vodo.
— Velik vojaški koncert je danes zvečer na vrtu nNarodnega domau. Začetek ob 8. Vstopnina 25 kr. Če bi bilo slabo vreme, se vrši koncert v areni.
Novo poštno poslopje v Opatiji. Piše se nam iz Opatije: Ker sedanji prostori opatijske pošte v Bazar Maudria (last družbe Wagon Lit) ne odgovarjajo nikakor sedanjim okol-nostim v Opatiji, nakanilo je poštno ravnateljstvo sezidati novo poštno poslopje, katero bi sedanjim razmeram  v  Opatiji  moralo odgovarjati.
Sedanji poštni prostori se nahajajo primeroma skoraj v sredi Opatije ali vedno bolj na veprinško kakor pa ni volosko stran. Poštni rajon Opatija se razteza jako na široko in obsega skoraj tri cele občine ob morju, ker se prične na Lipoviei (obe. Volosko) in sega skoraj do Ieiči (obe. Veprinac). Od enega kraja pa do drugega je po državni cesti skoraj eno uro hoda. Od Ičiei do sedanje pošte bi bilo sedaj po priliki pol ure, tako tudi od Lipovice. Sedaj so se pa nekateri gospodje naenkrat izmislili, da bi bilo bolje, da se postavi novo poslopje na Slatino, to je dober četrt ure bližji4 Ićiči. To bi seveda nikakor ne odgovarjalo okornostim, kajti pomisliti se vendar mora, kako pridejo prebivalci, trgovci, posestniki in obrt niki, katerih je večina na to stran, to je proti Lipo vici in kateri morajo sedaj prehoditi dannadan dober kos pota. preden dospo do pošte, do tega, da so jim ta pot sedaj naenkrat na željo nekih gospodov podaljša za cel četrt ure. To nikakor ne bi bilo prav. Zato se opozarja, da ukrene, da se postavi novo postao poslopje v središču Opatije, to je kje v bližini občinskega trga. S tem se bode storil tudi pa metru in pr vičen korak in, kar jc; glavno, imeli bodo gostje, kakor tudi prebivalci o<l Ičiei kakor tudi od Lipovice enako dolgo pot do pošte.
— Zloraba   uradne oblasti.
Pred celjskimi porotniki je stal v ponedeljek Franc Skaza. pisarniški pomočnik pri okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah. Obtožen je bil, da je, kakor je sam priznal, v zadnjih letih jemal iz registrature civilne akte, s teh pa koleke, katere je prodajal strankam, kadar so jih rabile pri obravnavi. Skaza je svojemu stanu vsled tega živel „prenobelu. Akoravno je vse priznal, je bil vseeno popolnoma oproščen.
— Tatvina kave. Na tvrdko Ker n v Trstu je prišlo 5 vreč kave v vrednosti 768 K. Vozni list in druge potrebne listine so pa tatovi ukradli in vzeli kavo iz skladišča. Po 14dnev-nem poizvedovanju je policija prišla tatovom na sled in jih aretovala. Bili so trije, med njimi tudi 301etni Fran S1 e j k o iz Vipave.
— Karambol* Ko je snoči po Gosposkih ulicah pripeljal prevoznik Fran Gabron v zmerni vožnji do Knežjih ulic, se pripelje po teh neki kolesar, pade s kolesom pod konja in voz. Kolesarju se ni zgodilo ničesar, le kolo mu je voz močno poškodoval.
— Žitni tati Včeraj proti poldnevu je pustil posestnik Anton Saro iz Jarš na Miklošičevi cesti pred Štefanovo gostilno z žitom naložen voz, sam pa šel k obedu. Ko pride nazaj, je opazil, da mu je tisti Čas zmanjkalo dve vreči pšenice, vredne 25 K in vreča prosa, vrednega 15 K.
— Poneveril je predvčerajšnjim v Mallnitzu na Koroškem BOletni Janko PoslonČiČ rodom iz Hrvaškega 600 K in neznano kam pobegnil.
— Prijeli so v Trstu prisiljenca Alojzija Gr oso vina, ki je dne 1. junija pobegnil od dela iz gramozne jame.
— Izgubila je neka dama črno denarnico, v kateri je imela do 20 K denarja. — Neki gospod je izgubil denarnico, v kateri je bilo srednja vrsta kovanega denarja.
— „Mubljanaka iruštvona godba" priredi danes v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice), društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani so prosti, nečlani plačajo 40 vin.
— Slovenci v Ameriki. — Umor zaradi pol dolarja. V Shebovganu, Wis. je 201etni Fran o Vrtačnik s Štajerskega napadel z nožem 401etnega Martina Ambro-žiČa s Kranjskega in mu prizadel take rane v pljučih, da najbrž ne bo okreval. Vzrok napada je, ker je Ambrožič trdil, da mu je Vrtačnik dolžan  50 oentov,  to je pol dolarja,
česar ta ni hotel pripoznati. Vrtač-nika obesijo, če Ambrožič umrje. — — Uboj. V naselbini Stringtowa (Leadville, Colo) so ubili Jerneja Dobovška iz Boštanja pri Sevnici. Kdo ga je ubil, se Še ne ve. — Desetletnica nSlovenskega Sokol au v Clevelandu se je praznovala 4. julija. Ob tej priliki se je razvila nova dragocena društvena zastava. Sokol je nastopil ta dan prvič v čepicah po vzorcu slovenskih sokolskih društev v stari domovini. Olevelaodske Slovenke imajo svoje društvo „Slovenskih Sokolio". — Poročil seje v Baberstonu, O. predsednik društva „Triglav" S. N. P. J. gosp. Martin Železnikar z gdč. Frančiško Dormiš. Isto tak o se je poročil „Triglavov" član g. Ivan Balant z gdč. Miciko Opeko. — Nov slovenski list. V Cnicagu je začel izbajati nov slovenski list pod naslovom „Jugoslovanski Gospodar v Ameriki." Pečal se bo zgolj z gospodarskimi vprašanji. Novi list je glasilo jugoslovanskih kmetovaloev, obrtnikov in trgovcev v Ameriki. List je v veščih s tro ko v-njaških rokah g. Aleksandra Toma n a. Za Evropo stane na leto 5 K in izhaja dvakrat na mesec.
* Najnovejšo novice. — Ponesrečeni avtomobilisti. Pri Cuiservju na Francoskem je industrijalec Krupp z avtomobilom trčil v neko drevo. Avtomobil se je preobrnil in vrgel potnike 5 metrov daleč. Težko ranjene so tri osebe.
— Gledališče je zgorelo v Samkongu na Kitajskem. 500 oseb je zgorelo v plamenu, več 100 jib je pa težko poškodovanih.
— Požar na ladji. Na Vltavi pri Koso vicu je nastal požar na tovorni ladji, ki je vozila 250.000 kilogramov sladkorja. Ladja je pogorela docela.
* Ubog mot. Revalski časopisi so prinesli sledeči dopis: „Mladim možem v svarilo: V Revalu so si izmislile ženske novo zvijačo, da zapletejo mlade ljudi v svoje mreže. Večkrat sem že slišal, da se neka gospa, katere mož ni sedaj v Revalu, izdaja sedaj za gospodično, sedaj za vdovo in vabi k sebi moške, govoreč jim o ljubezni ter obetajoč se ž njimi poročiti. Nedavno se je ta gospa peljala z nekim moškim iz mesta v predmestni kraj, kjer sem ravno bival jaz. Izkazalo se je, da ta vdova ni bila nihče drugi kakor moja ljuba žena Elvina Aitjend (včasih se imenuje tudi s svojim dekliškim imenom Elvina Jaddat). Za to ima uradni dokument v dokaz. Svarim mlade ljudi pred mrežami svoje žene. — Revalski meščan Julij Aitjend."
* Čemu so dobra ljubimska pisma? Neka mlada dama v Ameriki si je izmislila čudno porabo za zaljubljena pisma svojega ženina — morda je bilo skupaj raznovrstnih takih pisem. — Pisma je zašila v lepo blazino s čipkami ter med poroko klečala na blazini. Ako bo ta zakon srečen in trajen — kar je v Ameriki izjema — bo kmalu romala vsaka nevesta s tako blazino pod pazduho k oltarju.
* 34.600 mark za kitajsko vazOi Pri starinarju Ghristil v Londonu se je razvilo pri zadnji razprodaji tekmovanje za krasno staro kitajsko vazo ..Kiang Hsi". Dražbanje se je pričelo pri par markah, a gnalo se je naglo v tisoče ter se je vaza končno prodala za 34 600 mark.
* Mnogo bakra je našel inženir ameriško-finske tvrdke "Wilson na severnem Finskem. Ti bakreni skladi so velikanski in se začenjajo pri jezeru Ladoga.
* Konec bandita. V Bugviju na Ogrskem so nedavno zjutraj bogatega kmeta Mislvja našli s preklano glavo v njegovem stanovanju. Preiskave so dognale, da je bil umorjeni najnevarnejši ropar, ki si je celo premoženje priropal in nakradel Ubil ga je najbrže kak tovariš.
* GroF Sternberg je bil v torek pri razpravi o budgetneiu provizoriju prvi govornik.  Povedal je med dru gim  tudi  sledeči  pikantni dogodek. Po zadnjih državnozborskib volitvah je nadvojvoda Ruiner na kolodvoru v Bademi govoril z ondotnim posta jenačelnikom ter izrazil svojo po-s e b n o zadovoljnost, da je bil izvoljen klerikalni kandidat. Pikant nost pri tem slučaju tiči v tem, da je proti klerikalnemu kandidatu propadel — naučili minister Marchet. Nadvojvoda Rajner je bil torej p o s e h n o z a d o v o 1 j e u s tem, da je p r o padel tajni svetnik   in zaupnik krone.
* Največji diamant na svetu je
takozvani »Premier«. Vreden je 9 milijonov funtov šterlingov — 196 milijonov kron — in nima zbog tega nobenega praktičnega pomena. Zato so sklenili, da ga bodo razkosali, da ne bo ležal kot mrtev kapital, ker dandanes ni nihče, tudi vlade ne, tako neumen, da bi plačal toliko denarja za samo en dragocen kamen. »Premier« tehta 1 funt 3 unče — nekaj čez pol kg — je dolg 41/4 palca, ima
premer 2V2 palca ter je širok P/2 palca. Ko ga bodo razkosali, upajo da dobe iz njega briljantov v vrednosti 500.000 funtov šterlingov = 12 milijonov kron. Diamant »Excelsior«, ki je bil po velikosti takoj za njim, je dal pri razkosanju 10 brušenih kamnov po 14 do 68 karatov.
Književnost.
— Simon Gregorčič. Življenjepis. Spisal Anton B u r g a r. Založil notar Ignacij Gruntar. Cena 1 K 20 vin., vezano 2 K. Knjižici je prideja-na pesnikova podoba z njegovim lastnoročnim podpisom. Čedna knjižica. Gregorčičevi čestilci jo bodo čita li z zanimanjem, ker podaja jasno sliko o človeku in pesniku Gregorčiču. Tudi prinaša v javnost marsikak detajl, ki doslej ni bil znan ali pa j .5 že pozabljen. V veliki meri so porab ljena pisma, ki jih je pisal Gregorčič svojemu prijatelju Gruntarju.
— Časopis za zgodovino in
narodopisje. Izdaja „Zgodo vinsko društvo" v Mariboru. Urejuje Anton Kaspret. V skupni knjigi so ravno -kar izšli prvi trije snopiči 4. letnika tega znanstvenega časnika. Ta knjiga prinaša troje večjih razprav (Ivan Grafenauer: O „Duhovni brambiu in nje postanku; Fr. Kovačič: „Bolgari na Slovenskem 1. 827.; Avgust Ži-gon: „Donesek o razmerju med Ja-nežiče m in Levstikom. Povrh obsega knjiga še celo vrsto manjših spisov oziroma kritik.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnavo pred detel-nlm sodiščem.
Nemško izzivanje. Nemški urad niki papirnice v Vevčah so z druži nami napravili 12. rožnika izlet v Sotesko. Kakor imajo Nemci lepo navado, so tudi tu na slovenskih tleh hajlali, kolikor so premogla njih germanska grla in izzivali s tem domače prebivalstvo. Da naši slovenski fantje takih izzivanj ne trpe, bi morali vevški gospodje pač vedeti, zato je njih početje strogo obsojati. Haj-lanje je fanta Ivana Z a j C a in Iv. P e č n i k a r j a razburilo, da sta po ložila čez cesto bruno in ko so se haj-lovei v kočijah pripeljali okoli polnoči po njej, niso mogli naprej, ampak so šli bruno odstranjevat. V tem je začelo leteti kamenje na nje. Eu kamen je zadel ravnatelj evo soprogo na hrbet, ne da bi jo poškodoval. Pečnikar in Zaje sta bila 12. rožnika nekoliko vinjena in sta s svojim činom hotela samo  splašiti   haj lovce,
I da bi se drugič obnašali po slovenski zemlji tako kot se obnaša človek, ka dar pride v tujino, če hoče biti spo doben. Nemci so ju, kakor sta trdila, gonili spat kajpak v dokaj robatem tonu. Obsojena sta bila Zaje na 3 mesece, Pečnikar pa na 2 meseca zapora. — Ne zagovarjamo dejanja Zaj čevega in 1 Včnikarjevega, toliko 1 Tečemo:    K o 1 i k o r k r a t pride }> r i nas   do   kakšnega   k on f 1 i k t a m e d   N t4 111 e i   in Slo v e n e i zlasti p o deželi, vse 1 e j s o   vzrok   Nemci,   ki se čutijo   povsod gospodarje in  ki  ]) o v s o d oblast no     n a -stopajo. Naj pazijo, da se jim ke-daj ne bo kaj hujšega zgodilo, kakor se je v Soteski.
Poboj. V Zgor. Bitu ju je prišlo med mlinarskim pomočnikom J a k o-1) o in Šil a r j e m in obtožencema M a t e v ž e m Hafnerjem i n Francetom R o z m a 11 o m ' Stražišča do očitanja, češ, da je Hafner nekoč nekemu fantu vzel peresa. To se je vršilo v hiši Franceta Šiler-ja, kamor so prišli ti vasovat. Ko sta
i Hafner in Rozman odšla, ostal je še Jakob Siler v hiši in šele na trkanje po oknu je stopil na prosto. Obtoženca trdita, da je imel nož v roki, zato sta se ga s koli oborožena lotila in ga pobila na tla. Po opisanih udarcih je zadobil Šiler tri lahke poškodbe, v celoti pa težke. Ker je pritisnil krč, je Jakob Siler po preteku desetih din umrl. Obtoženca sta se zagovarjala s silobranoin in sta bila obsojena vsak na 6 mesecev težke ječe.
Silo jo delal dninar Luka O -g r i n e c iz Lahovc kočar je vi hčeri Angeli M e ž a n na Pšati s tem, da jo je z raznimi nesramnimi besedami nadlegoval in ko mu je hotela skozi vezna vrata zbesati, potegnil jo za roko nazaj in vrata zaklenil. Oviral jo je v njeni prostosti preko ene ure. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe.
Tatvina. Trgovski vajenec I v. Cešarekje svoji službeni gospodinji Frančiški Lapaj ne v Idriji izmaknil v večkratnih vgrab-kih 50 K, katera vsota se je pri njem našla. Obsojen je bil na štiri tedne ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Novo mesto 11. julija Uči-teljstvo, zbrano pri okrajni konferenci v Novem mestu, izreka državnemu poslancu Hribarju svoje zaupanje, ter prosi, da vztraja v započetem delu za podržavljenje učiteljstva.)
Dunaj 11.julija Današnja seja poslanske zbornice je bila zelo slabo obiskana. Nadaljevalo se je prvo čitanje proračunskega provizorija. Govorila sta dr. Ofner in socialni demokrat Beer. Saja Š3 traja. Kdaj bo prihodnja seja, še ni določeno, morda v torek.
Dunaj 11. julija. Posl dr. Kramar, dr. Hurban, Prašek in Klofač so danes v imenu češkega kluba izročili zahteve Čehov glede ureditve jezikovnega vprašanja. Čehi zahtevajo: 1. Češke interpelacijo se morajo v izvirniku sprejeti v protokol; 2 češki iniciativni predlogi se morajo sprejeti in protokoiirati; 3 s češkimi goveri se mora postopati kakor z nemškimi; priobčiti se imajo v celoti ali pa vsaj v eks-cerptu v državnozborski korespondenci; 4 za češke govore se imajo nastaviti usposobljeni steno graii, ki jih potem prevedo na nemški jezik; 5 nastaviti se mora žurnal isti š ko iz vež ban uradnik, ki ima kontrolirati prevode m eks-cerpte iz govorov. Ministrski predsednik je odgovoril, da bo dal odgovor na te zahteve popoldne ob treh Nato ima češki klub plenarno sejo, pri kateri bo razpravljal o Backovem odgovoru.
Dunaj 11. julija. Opoldne so imeli načelniki klubov sejo. Na seji se je razpravljalo o del a v nem programu za tekoče zasedanje. Sklenilo se je sklicati ustavni odsek.
Praga 11. jul. Akcijski odbor pravnih praktikantov odpotuje na Dunaj, kjer ga sprejme justični minister dr. Klein. Minister dr. P d c a k je praktikantom obljubil, da bo z vsemi močmi podpiral njihova stremljenja.
Budimpešta 11. julija. Današnje seje magnatske zbornice so se udeležili tudi hrvaški Člani general TomiČič, grof Kulmer in bivši podban Niko-lić. Tomicić je Čital v madžarskem jeziku izjavo, v kateri hrvaški Člani naglašajo, da morajo radi nasilstva, ki se je izvršilo na Hrvatih v parlamentu, zapustiti zbornico, v katero se ne vrnejo več, ako bo sprejet zakonski načrt o železničarski pragmatiki. Tomičicu je odgovarjal minister Kossuth, ki je zvračal vso krivdo glede spora na Hrvate. Nato so hrvaški Člani zapustili zbornico. Ko je govoril še grof Zichy, je zbornica sprejela zakon o železničarski pragmatiki.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 8 julija: Pavla Patrovčič, posestnikov* hči, 1 mes. Žabjak S. Zivlj enake slabosti. — Fran Wurner, bivši pek, 64 let JapUeve ul 2.
Nephritia.*
Dne 9 julija: Ivan i;uzi, gostač, 87 let. JapUeve ulice 2. Oetarelost. — Ladislav Že-leznik, mehanikov Bin, 1 mes. Streliške ul. lb. Jetika.
Dne I P. julija: Karol Ditrich, fotograf, 2u let Je v Ljubljanici utonil.
V deželni bolnici:
Doe 7 juliia: Kranja Turk, posestnikov* hži, 11 let. Miliar. tnbercul.. — Ivan Gorše, gostaS. f8 let. Pljučnica.
One 8 julija: Katarina Pev, fardelavaJka odei. 68 let Sr'ca hiba — Ma*e\z i»uhrin, mizar, ?9 let Appenditis perforat.
mjio& poročila.
Otlii* nad morjem 06-2   Srednji ureonl tlak 7W0
3	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	o. > E c« 0 S;	Vetrovi	Nebo
10	9. 4V.	738*9	188	ar. jug	jasno
11	7. «J.	738 8	16-5	breavetrno del. oblač.	
B	a. pop.	736 4	25-1 1	p.  m. jug. del. jasno i	
Srednja vcerajSnja temperatura: 19*1° nor-male 19"6°. — Padavina v mm 00
t
Tužnim Mverr > avcuaojamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je Bogn vsegaouo-gočnemu dopadlo poklicati k Sebi našega nepozabnega, iskreno ljubi e-nega oetta, soproga, strica, brata in svaka, gospoda 2301
U6HDCIM RUSSeLA
c kr. davkarja
danes ob polupetih zjutraj po dolgem in mučnem trpljenju, previdenega s svetotajstvi j za umirajoče v 59 letu njegove dobe.
Zemski ostanki predragega rajnika se preneso v soboto, dne 13. julija t 1 ob pcludevetih zjutraj >z hiše žalosti □a pokopališče v Radečah.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi Sv Petra v Radečah.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Radečah, 11. julu* 1907.
Josip ina KflsseL, soproga — Franjo, Božidar, sinova — Josipina, hči
i S 5 e z a stalno takoj Stanovanje
In hrano.
Naslov: A. A. Prešernove ulice
ŠtO¥. 52. _ _ 2287-2
sprejme v špecerijsko trgovino
d. Hlebš v Kranja.
2257 3
Dobro Izurjena
! Dve samski osebi iščeta se u<wember ;
stanovanja
z 2 sobama in kuhinjo. 2302—1 Ponudbe   pod   „samska" ua
r.pravniŠtvo „Slov Narinta".
Išče se dober, zaneslji v
brusač.
Zahvata.
Za med boleznijo in ob smrti našega nepozabnega, iskrenoljublj enega soproga, oziroma očeta, brata m strica, gospoda
Jranca JVtodica
trgovca in posestnika
nam od tako mnogih strani podane dokaze sočutja, dalja ^a mnogobrojno spremstvo na pokopališče in za daro vane vence, izrekamo vsem sorodnikom, pr jateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
V Gorici, 9 julya 1907.
229? Žalujoči ostali.
Psiček
(foxterrier), 2 meaeca star, pristnega plemena, z rdečkastim trakom okrog vratu, se je izgubil ali pa je bil ukraden. — Odda naj se pr^ri primernemu plačilu v pisarni Ed. Šmarda, Dunajska cesta št. IS. Nagradi se tndi vsakdo, ki bi dal odločilna pojasnila.
V Kandiji št- 31 se iz proste roke proda.  Hiša je  pri novem mostu ob štirih glavnih cestah, kjer je že več let j dobro idoča prodajalna in je pripravna | za vsako obrt. Več se izve istotam.
Naslov Naroda".
pove
upravniStvo „
22280
Slov.
2259-3
Plača po dogovoru.
Ponudbe pod „Parna žaga 100"
na iioravn. „Slov. Naroda-.
2 sodarja
spretna delavca, se pod ugodnimi pogoji za veliko trgovino z vinom, takoj sprejmeta. 2274-2
Kje, — pove upravništvo „Slov. Naroda1*.
šivilja
se sprejme pri gospe M. Bug-genlg, Cesta na Budolfovo železnico št. 5, parter. 2292-2
Gospodična
popolnoma izveibana v trgovini s papirjem, pisalnimi in enakimi potrebščinami, se sprejme.
Pismene pi.uudhe na upravniŠtvo „Slov. Naroda".
Vet popolnoma Izurjenih in dobrih
sprejme takoj
RAFAEL SALMIČ
trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi  predmeti v Narodnem domu V Celju. 2296
Ura z verižico
za samo K 2"—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šle-suska razpošiJjalnica : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijako uro ankerico z lepo verižico aa samo H. e*— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja
Pratko-t lezljaka razposUjevalnlca
F. WINDISCH v Erakovu V/38.
NB. Za neugajajoče denar nazaj.   2Z9&
v I. nadstropju, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, shrambe, drvarnice, kleti in z . vrtom se prav po ceni odda za me- 1
sec avgust 2300-1 j
roizve se v Spodnji Šiški št 205 v špecerijski trgovini. i
Dvorski trt iL3
pod „Narodno kavarno".
Od 7. julija dc 13. julija 1907:
Egipet.
Prodajo konkurzne moje.
V sonknrzu trgovca Ljudevita Šketa v Sevnici proda se vga v to maso spadajoča zaloga mešanega blaga, cenjena na 3108 K 92 vin , skupno, tuda brez vsakega jamstva.
Kupci naj pismene ponudbe pri podpisanem upravitelju konkurzne mase dO 20* julija t 1- vložijo, enočasno s ponudbami pa v roke tega istega polotijo varščino 300 K.
Zaloga blaga, ki ga je prodati, se lahko vsak dan dO 20. julija t 1. med
uradnimi arami pregleda, isto tako se lahko vpogleda cenilni zapisnik Na ponudbe pod cenilno vrednostjo se ne bo ozira jemalo. O sprejetju ponudbe se bodo kupci do 26. julija 1907 obvestili. Pet doi po   obvestilu mora kupec   kupnino v roke upravitelja konkurzne ras se založiti, blago potem takoj nrevzeti in v teku nadalje jih 8 dni iz prostorov, v kojih je »hranjeno, odstraniti. Ce bi pa kupec kupnine v določenem roku ne plačal, bi   bila konkurzna  masa upravičena,   pogodbo   razveljaviti  ter založeno varščino kot zapadlo  obdržati. i29i
Sevnica, dne 10. julija 1907.
Mihael Korber,
c. kr. notar v Sevnici, kot upravitelj konkurzne mase.
4        — «
POZOR!   Predno greš spat, ali zjutraj, ko vstaneš, pij 2—3 šil
GIMP
llker|a: 2298—1
preprečil oziroma pozdravil bodeš popolnoma
Grlavria zalega.
IVAH NOVAK, LJubljana, Zaloika cesta Štev. 15.
a m
Sprejmem vqfi <,
ključavničarskih pomočnikov«
Delo stalno. B»j 2218-5
Ivan Rebek, Celje.
Zaradi   odpotovanja ; se, za avgustov ev. novembr.-v termin  odda  v Predalnik ulicah št. 10, II. nadstropje elegantno
s Štirimi sobami, kopalno, poselsko in prostorno predsobo z vsemi pritiklinami in vpeljano električno razsvetljavo.
Več ravnotam v pritličju desno ali v vinski kleti. 2271-2
Išče se spretnega tovarniškega
ključavničarja
kateri mora biti obenem tudi godbeniki da more sodelovati pri tvornički godbi. Služba je stalna.
Ponudbe s prepisi izpričeval in z referene&mi naj se vpošiljajo na naslov Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič, Gorenjsko. 2275-2
v četrteh. 11. julijo LI. velik vojaški
Koncem.
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 25 kr.
Točilo se bode   salvatorako in termalno pivo delniške pivovarne v Žalcu ter plzensko pivo.
Pristna vina.    Izborna kuhinja. Cene povsem zmerne,
Za obilen obisk se priporoča
E. Kriišnik,
2284 restavrater.
(i4T V slučaju neugodnega vremena je koncert v areni. "W
Sprejmem takoj
in učenca. 22 3- 2
im Rojinn, v Spodnji Šiški ft. 59.
Večje Število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnikj tesarski mojster.
Dvnajstt* ce*ra <t« 40. 1666—: ;i
V svoji stroki jako izveibana
šivilja
se priporoma častitim damam. Gre tudi na doni šivat. 2278-2 Naslov se izve v uoravn.  „Slov. Nar.-
Ueiiko zbirko
metuljev
natančno urejeaa se radi preselitve nemudoma ceno proda.
Ponudbe do 15. t. m. ood šifro „metlilji", poste restante, Ljubljana, glavna pošta. *2 2—3
Ceno ae proda
vinograd
pri Celju. ^
Naslov   se   izve   v npravništvn
2265--j
Slov. Naroda*.
RAKI
okusno pripravljeni, In tudi žiol se dobe vsak dan
vrestavaciji ,pri Zlati ribi\
Toči se tudi izborna pijača.
S spoštovanjem
2 39-3 Jttarija Hozman
oddaje   zgradbe  novega   enorazrednega šolskega poslopja na Savi ob južni žel.
V svrho oddaje zgradbe enorazrednega šolskega poslopja na Savi se bo
dne 4. avgusta 1.1, ob 4. popoldne
pri g. L. Berdajs vršila ofertna obravnava.
StavbiD8Ra  dela,  ki  se oddajo samo enemu podjetuiBu, so sledeče proraču njena:
1 ) Težaška dela........... K 3389*56,
2. ) Zidarska dela........... K 2346 77,
3. ) Gradivo za zidarska dela....... K £855*40,
4. ) Tesarska dela........... K 90003,
5) Gradivo za tesaiska la težaška dela    ... K 241990,
6. ) Kamnoseška dela.......... K 272 30,
7. ) Ključavničarska dela in železo..... K 1078 30,
8. ) Kleparska dela........... K 34f> 37,
9. ) Barvarska d.la .......... K 196 71,
10. ) Steklarska dela .......... K 170 40,
11. ) Lončarska dela .......... K 270*—,
12) Slikarska dela........... K 38 10,
13.) Mizarska dela........... K 820*—,
Skupaj   .   .   .   K14LU2 84. Varščina znaša 1410 K   tisočštiristoindeset kron), ki je predložiti kraj nemu šolskemu sveta pred pismenim ali ustmenim ofertom.
Načrti, troškovnik in stavbni pogoji so na vpogled pri g. L. Berdajsn
3{rajni Šolski sVel na Savi ob juž žel.,
dne 10. julija 1907
2296 — 1 Ignacij Smuk, predsednik.
1 ifcrt^vSflk & **
93
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12-78 Podružnica v SPUSTU. Stritarjeve ulice ftt. 2. Podružnica v CELOVCU.
DelMiška   glavmlea MC  2,000,000. Bt««eimil rond K 2
obrestuje vloge na knjižice in tekočI račun po 4' ,1 „ od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za subskrip-
cijo deležev snuječe se   Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav*' po K 5001000—, 5000 — iu 10.000.
Rentni davek plato banka sama. Rentni davek plača banka sama.
Prvo domača slovensko pluouarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev« 12
Ustanovljena leta 1854.
4012 100
Številka telefona 210.
T%trt marčno pivo v sodcih in steklenicah
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PubtoslemSek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
02892^422709
024964
VV
7315