Velja za celo leto 4 krone. Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovca, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXI. Celovec, 4. velikega travna 1912. St. 18. Od 12. do 15. septembra t. 1. se bo vršila na Dunaju slovesnost, kakršne še ni bilo, odkar obstoji naša država! Vršil Se bo mednarodni evharistični kongres, to se pravi sijajni in velikanski shod katoličanov celega sveta v čast presvetemu Rešnjemu Telesu! Svetovni evharistični shodi so najlepša prikazen v zgodovini naše sv. katoliške Cerkve v zadnjih desetletjih. Prvi tak shod se je vršil na Francoskem v Lille 1. 1881.; in od tega leta naprej so se ponavljali skoro vsako leto v največjih mestih celega sveta. Taki shodi so bili že v Aziji, v Ameriki ; zlasti pa v Evropi, in sicer na Francoskem, v Belgiji, v Švici, na Laškem, na Nemškem, na Angleškem, na Španskem. — Pri vseh teh shodih so se zbrali v ogromnem številu verniki iz vseh delov sveta, vsakega stanu in poklica, obojnega sPola in vsake starosti; zbrali so se kardinali, škofje in duhovniki — zbrali so se knezi, grofje, učenjaki in preprosti ljudje, kmetje ,n delavci, obrtniki in trgovci — vsi so se zbrali kot ena velika družina, in sicer da slavijo, poveličujejo in molijo očitno svojega R°ga in Odrešenika, Jezusa Kristusa v najsvetejšem Zakramentu — le ena velika misel je prešinjala vse — Bog med nami ! In letos zboruje prvič mednarodni evharistični shod v Avstriji — v naši cesarski prestolnici, na Dunaju. — Mednarodni evharistični shodi so se vsikdar sijajno obnesli; posebno slovesni so bili zadnji — 1. 1908. v največjem evr°ps.kem mestu, v Londonu, 1. 1909. v Kolinu, 1. 1910. v Montrealu, 1. 1911. v Madridu. Ni dvoma, da tudi Avstrija ne bo zaostala, in kakor vse kaže, bo dunajski kongres nekaj velikanskega; saj je prevzel 2 veseljem naš presvetli cesar vrhovno pokroviteljstvo in sam se bo udeležil s svojim sijajnim dvorom te izvanredne slovesnosti. je lep zgled, ki ga daje cesar svojim narodom — posnemali ga bodo Njemu iz srca vdani narodi, odzvali se bodo vsi katoliški narodi vabilom svojih škofov in se bodo udeležili shoda; nastopili bodo po svojih društvih in zastopnikih v slikovitih narodnih nošah in bodo tekmovali med seboj, kako bi vredno častili svojega Boga v najsvetejšem Zakramentu — svet bo videl, kako verni m pobožni so avstrijski narodi — tudi Avstrija z vsemi svojimi narodi ne bo zaostala za nobenim drugim narodom, kadar se gre za čast in slavo evharističnega Boga; spoznal bo lahko vsak, da še živi katoliška Avstrija! Vabljeni so vsi narodi; povabljeni smo tudi mi Slovenci. Gotovo se bodo Slovenci mnogoštevilno udeležili shoda iz vseh škofij, kjerkoli biva slovenski rod; in tudi koroški Slovenci nočemo zaostati za drugimi; zato so pa tudi naš prevzvišeni nez in škof Baltazar z veseljem pozdravili naznanilo, da se tudi koroški Slovenci pripravljajo na shod in žele sestaviti slovenski °dsek; prevzvišeni so imenovali z odlokom od 29. aprila 1912, št. 2332, prelata dr. Martina Ehrlicha, profesorja bogoslovja, za načelnika tega odseka in pozvali so posebno „Slovensko krščansko socialno zvezo", da ga podpira z vsemi močmi. Podpisani odbor vabi torej vas, Slovence krške škofije, da se shoda udeležite v kar največjem številu; da, kjer vsi narodi Boga častijo, tam koroških Slovencev ne sme manjkati. Da! Naravnost slovesna, impozantna mora biti naša udeležba! Koroški Slovenci bodo imeli svoj poseben vlak. Kako se bomo vneli ob pogledu na nepregledne množice iz celega sveta, ki bodo izkazovale čast Gospodu v najsvetejšem Zakramentu. Morda nikoli več v življenju ne bomo videli kaj takega kakor letos na Dunaju — zato pa naj se razlega veseli klic — iz P cY °S na ^)una^ n101"6’ v proslavo Boga-človeka; pokažimo tudi koroški Slovenci iz vseh lepih naših pokrajin p«? • ° |uns*'latorja §0te v t avali, ko je razpustil ta-niosnji krajni šolski svet. iui,Iianska policija podržavljena. Po šičaievflV11 (ie.želnega glavarja dr. Šuster-f,to zn nnH .» Prlv°lila, da bo plačevalo me-130 Onn r javljeno policijo 80.000 K in ne S Jo„Sk0r je vlada najprej zahtevala, zbomg p n0 plani»sko društvo. Na občnem '.?• v LjuWjani, ki se je vršil dne čj‘v,, 1 y1- P/vič tudi zastopnik voja- j.olka „ ajefdig ^ domobranskega gorskega toiAa Jeglič ki se Je udeležil zborovanja o narocdu polkovnega poveljništva, kor e domobransko ministrstvo dovolilo ila noi pristopi domač gorski polk kot podpornik in častniki kot člani Slovenskemu planinske mu društvu. Predsednik dr. Tominšek je \ o,laškega zastopnika toplo pozdravil in iz-javil, da dejstvo, da se društvu pridružujejo •‘canitelji naših gora proti zunanjemu sovražniku, dokazuje uspešno delo S. P. d., ki ^ v Javnosti ni mogoče prezirati. G. major • cglič se je zahvalil za pozdrav predsednika ■er povdarjal, da ima nalogo zastopati na 7 'orovanju 27. domobrambni polk, ki je na-j07an na Slovensko planinsko društvo, ker 'Ula ravno to društvo največ gorskih koč L?™ .aj’. kjer je določen delokrog polku, v. osil .ie podpore vojaštvu od strani dru-in*1'a.. ol).enem Pa izjavil, da je polk vedno i ipravljen pomagati pri gradnji koč ali • ( un, bodisi s ko. i ji, bodisi z moštvom. — 'l'o je vsekako zanimiv pojav, ki ga more javnost z največjim veseljem pozdraviti. Občni zbor je izrekel polno priznanje gosp. učitelju Kunaverju, brez katerega bi ob znani nesreči na Stolu obžalovalo še sedem drugih rodbin smrt v svoji sredi. Osrednji odbor je priporočil g. Kunaverja deželnemu predsedstvu v posebno odlikovanje. Hrvaška dobrotnica — umrla. V Zagre-bu je pretekli petek umrla grofica Klotilda Burrati, rojena baronica Vraniczany-Dobri-novič, v 75. letu starosti. Hrvaška rodoljub-kinja je določila v oporoki svoje premoženje v sledeče namene: L zgodovinsko hišo na trgu sv. Katarine št. 6 v Zagrebu je zapustila občini mesta Zagreb; 2. 200.000 K za osnovanje štirih ustanov za štiri srednješolce do zvršetka njihovih študij; 3. 20.000 kron za medicinsko fakulteto na zagrebškem vseučilišču; 4. 20.000 K Jugoslovanski akademiji v Zagrebu; 5. 3000 K gospodinj-skemu društvu v Zagrebu za vzdrževanje najdenišnice; 6. 3000 K za Jelisavino društvo za naobrazbo žensk v Zagrebu; 7. 2000 kron za ubožce mesta Zagreba; 8. 2000 kron za uboge mesta Karlovec; 9. 2000 K pevskemu društvu »Kolo« v Zagrebu; 10. 1000 kron ljudski kuhinji v Zagrebu; 11. 1000 K društvu »Uboški dom« v Zagrebu. Plemenita pokojnica si je s tem postavila trajen spomenik med hrvatskim narodom. Slovenski potniki na »Titanicu«. O slovenskih potnikih na »Titanicu« se nam poroča, da se je otel Franc Karun z Milj pri Šenčurju, ki je v rešilni čoln spravil svojo petletno hčerko Ano in tudi sam tam ostal. Utonil pa je kovač Janez Mrkun z Bele pri Preddvoru, ker ga niso spustili v čoln. Sveče. (Poroka. — Smrt. — B o 1 e -z e n.) V sveti zakonski stan sta stopila dne 28. aprila Martin Einspieler, p. d. Ladinjak, v Ladinah, in Ivana Serajnik, p. dr. Olip-cova, na Sinah. Oba sta iz vrlih narodnih hiš. Na mnoga leta! — Neizprosna jetika je pobrala šele 19 let staro Leno Rac, p. d. Ku-raševo, v Svečah. — Med otroci je začela razsajati Škrlatica; šolski pouk je ustavljen. Št. Ilj. ( S m r t.) V četrtek dne 25. aprila smo oh veličastni udeležbi spremili k zadnjemu počitku vrlega krščanskega slovenskega moža Janeza Spendirja. Rajni je bil eden izmed malo izvoljenih, ki je ljubil krščansko vero in svoj materini jezik nad vse, neustrašeno se je bojeval za naše pravice. Njegova spoštovana družina nam očitno kaže, da je bil rajni tudi dober vzgojitelj svojih otrok. Znan je bil tudi daleč naokoli kot dobro izurjen kovač. Bodi mu slovenska zemlja lahka! — Rodbini ob bridki izgubi svojega ljubega očeta naše iskreno sožalje! Šinarjeta pri Velikovcu. ( D o p i s n i k u v » F r e i e S t i m m e n « v odgovor.) Ali veš, kako nesramno laž si zapisal v svoj »Leibblattl«? Trdiš: V nedeljo se je župnik na prižnici hudoval nad tem, da nasprotniki o cerkvenem petju zaničljivo govorijo. In še pristaviš: Če bi hotel kdo trditi, da je cerkveno petje lepo, ta ali nima ušes, ali pa pevcev nikoli ne sliši. Prva trditev je nesramna laž, druga pa krivično zasramovanje našega cerkvenega pevskega zbora, ki se je lavno zadnji leti zelo izuril, da sedaj prav dobro poje. Seveda dopisnik učiteljskega iista »Freie Stimmen« ne more vedeti, kako pojejo zadnji čas naši pevci, ker jih »nikoli ne sliši«. Tisto ne, da bi dopisnik ne imel ušes. Morda ima bolj kratka, da bi bilo prav primerno mu jih za njegov nesramni napad malo podaljšati. Tako bi dobila tudi ušesa njegovi oslovski pameti primernejšo podobo. Zakaj torej dopisnik v »Freie Stimmen« ne more slišati naših pevcev? Zato, Iver ga nikoli v cerkev ni. Naši cerkveni pevci pojejo namreč v cerkvi, dopisuna pa boš zastonj iskal v cerkvi tudi ob največjih Praznikih. Zato tudi ne sliši, kaj župnik v cerkvi govorijo. Potem pa take laži spravlja v svoj list, kakor je zgoraj imenovana. Župnik je na prižnici povedal, da nasprotniki hočejo nekatere pevke odtrgati od pevskega zbora. To pa ravno zato, ker se jezijo :na-sprotniki nad lepim petjem v cerkvi. Kje si torej dopisun »pobasal« zgoraj imenovano ,až? Cerkveno petje ti ne dopade? Ali znaš ti bolje? Ali si ti prvi pevec šmarješkega pustnega pevskega zbora, ki se pokaže le o pustnem času, kadar pustjaki pojejo? --Ali bi bil ti tako prijazen, pa bi, namesto da zasramuješ naše pevce, daroval par de-setakov za naš orgelski fond? — In še nekaj. Oba šmarješka učitelja, ki se kažeta po gostilnah s svojim petjem, bi tudi lahko pomagala še bolj zboljšati cerkveno petje. Kako lepo bi bilo, ko bi jih videli vsako nedeljo med cerkvenimi pevci z notami v rokah. Zakaj pa ni tako? Kdor je vnet za čast božjo, tudi kaj takega stori. V Št. Boštjanu smo slišali, kako lepo je g. nadučitelj orgial na koru. — Tudi bi lahko naučila v šoli posebno deklice kako slovensko cerkveno pesem. Sedaj pa se že v prvem razredu šestilo desetletni otroci mučijo z nemškim petjem. Slovenske pesmi se niso naučili še nobene, četudi so sami slovenski otroci. Ali I ni naša šola dvojezična? Cerkvene pesmi | (udi ne znajo nobene, razun »Stille Nacht«. Ta pa vendar ni za celo leto. Šolska postava koroška pa ukazuje, da morajo učitelji učiti otroke posebno d o m o 1 j u b n i h, narodnih i n cerkveni h p e s m i. Glej, slavni dopisnik! Ko bi se otroci učili cerkvenih pesmi že v šoli, ko bi nadalje učitelji ob nedeljah pomagali na koru, bi se pa morda zboljšalo cerkveno petje. Tudi bi župnik ne imel vzroka govoriti o nasprotnikih cerkvenega petja. Toliko v odgovor. — Ivan Dolinar, župnik. Velikovec. Občni zbor kat. izobraževalnega društva v Velikovcu se je pretečeno nedeljo popoldne prav lepo izvršil. Dr. Rožič je govoril o dolžnostih članov, ki jih imajo do društva ter jih pozival k vztrajnosti in požrtvovalnosti za društveno delovanje. G. Kriegl je govoril o naših največjih sovražnikih ter na kratko članom naslikal fortšritlerje« in rdečkarje. Po govorih so uprizorili igro »Pri gospodi«. Šmihel nad Pliberkom. Nenadoma je j tukaj umrl 30. aprila velespoštovani gospod .1 o ž e f K r a u t, veleposestnik na Bistrici. Za njim ne žaluje samo žena, otroci, bratje in sestre, ampak tudi cela občina Bistrica, kateri je rajni stal na čelu kot vzoren gospodar in značajen mož narodnjak. Naj v miru počiva! V Dalečah (Tòltschach) pri Gospi Sveti je prišlo vse na boben. Živina, krma in premičnine so bile že po sodnijski dražbi razprodane, v kratkem pridejo na vrsto grad, hiša in nova velika opekarna, katere zidovje je stalo baje 70.000 kron in ki je pravzaprav vzrok poloma. Mož-posestnik je zbežal naprej, da bi ne bil priča strašnega prizora, žena pa, ko je videla, kako se vse reči dober kup prodajajo, je omedlela in so morali poklicali zdravnika. Bluhova družina je poštena in dobra. Št. Rupert pri Velikovcu. (V e r s k o gibanje) se je pri nas vsled ustanovitve tretjega reda sv. Frančiška i.n dekliške Marijine družbe zelo oživilo. Tretji red, ki je bil v naši župniji lani o Veliki noči vpeljan, se prav živahno razvija. Vseh udov, ki so raztreseni po celi naši velikovški dekaniji, šteje 71; od teh je 33 si arih udov, nanovo je pristopilo 38 udov; po spolu je 5 moških in 66 žensk. Po župnijah je iz velikovške župnije 10 udov, iz šentrupertske 22, iz šmarješke 4, iz vovberske 1, iz šentštefanske 1, iz klošterske 9, iz dješke 2, iz šentpeterske 19 in iz ruške 3 udje. Društveni shod se vrši vsako zadnjo nedeljo v mescu ob 2. uri popoldne z nagovorom. Tri članice so kupile veliko podobo sv. Frančiška za redovni oliar. Naslikal jo je prav lepo slikar Medard Skuk iz Podapa pri Doberlivasi, stala je 27 kron. Darovalkam prisrčna hvala! — Na večje ovire je zadela dekliška Marijina družba, ki se je ustanovila dne 8. decembra, kateri je pa pristopilo samo 16 deklet. Ali resni nastop naših Marijinih hčera, ki se polnoštevilno udeležujejo mesečnega shoda, ki se redno vrši vsako prvo nedeljo pred popoldansko službo božjo v tukajšnji prekrasni stranski kapelici sv. Alojzija, in vse, kakor tudi novinke, vsak mesec prejemajo sv. zakramente, je premagal strah pred svetom tudi pri drugih dekletih. Na nedeljo po godu sv. Alojzija bo zopet 12 deklet sprejetih v Marijino družbo. Tudi svojo družbino zastavo si mislijo Marijine hčere naročiti. V ta namen nameravajo po naši župniji pobirati milodarov in so farani naprošeni, vrlim dekletam nakloniti prostovoljne prispevke. Št. Raperi pri Velikovcu. ( I z p r e -m e m h apri posestvi h.) V zadnjem času je bilo več posestev v naši župniji pro- danili. Urevnikovo kmetijo pri Sv. Neži je za 11.400 kron kupila Cecilija Napečnik, pd. Senčnica na Olšenici. Slednja je prodala svoje posestvo Leopoldu Kovaču, čevljarskemu mojstru v Velikovcu za 3800 kron. Lepo in veliko Pušlovo kmetijo na Ruštatu je pa za 38.000 kron kupil velikovški vele-posetnik in trgovec E. Strauss. Grabštanj. (O šoli.) Naš nadučitelj Leks je šel eno leto na dopust in namestuje ga g. Kropf, ki ne zna nič slovensko. Torej je imel »Mir« vendar le prav, ko je trdil, da se v prvem razredu nič ne poučuje slovensko. No, naši liberalci bodo sčasoma res >:Nurnbergertrahtar« vpeljali. Kaj ne, gosp. Kulterer p. d. Viv.nik? Sam celovški »lint-ver« vam je vdahnil nemško šolo. Toda vaši potomci vam ne bodo za to hvaležni, ker ne bodo znali prav nobenega jezika. — Bodo pač »kazali«. Žitaravas. Shod društva »Trta« minulega meseca se je izborno obnesel. Dvorana je bila prenapolnjena. Omeniti imam posebno častno udeležbo iz Dobrlevasi. Pa je bilo tudi lepo. Naravnost krasen je bil govor. v katerem je razlagal in slikal prav živo vlč. g. Katnik, kaplan iz Dobrlevasi, namen in pomen iger. Zato pa je potem priznano ginljiva igra »Lurška pastirica«, s katero so nas naša dekleta naravnost presenetile, napravila na navzoče tak vtis, da jo bodo morale še enkrat igrati, in sicer na križno nedeljo. Lepa hvala tudi pevcem iz Dobric-vasi, kateri so nas potem kratkočasili. DobrlaVas. Dne 28. aprila vršil se je v tukajšnjem »Narodnem domu« občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Sinčivasi« za XXII. upravno leto. Prometa izkazuje posojilnica za preteklo leto 323.385 K 52 vin. Čistega dobička je napravila 2609 K 92 vin., od katerega se je razdelilo nad 900 K v dobre namene, in sicer: 200 K podružnici deželnega kulturnega sveta v Št. Vidu, enaki podružnici v Št. Kancjanu 100 K, Živinorejski zadrugi v Žitarivasi 50 K, za Društveni dom v Žitarivasi 50 K, za slovenske knjige šolam v Št. Primožu, Št. Kancjanu in Dobrli-vasi 150 K, socialni zvezi v Celovcu 50 K, Straži 30 K, za cerkveni stolp v Sinčivasi 50 K itd., itd. Iz tega poročila se torej razvidi, da naše posojilnice kljub vsem spletkam nasprotnikov vendar dobro delujejo, naj bi tudi naši ljudje spoznali, da imajo le od domačih zavodov pričakovati pomoči. Za načelnika je bil izvoljen za dobo treh let g. Jurij Rutar, posestnik v Malčapah, kateri je deloval že prej kot odbornik več let v uradu, nanovo pa je bil izvoljen v odbor vlč. g. U 1 b i g, župnik v Kazazah. Ker pride z g. Ulbingom nova izvrstna in zanesljiva moč v urad, se pričakuje, da se bodo ljudje oklenili še z večjim zaupanjem tega za ves dobrlovaški okraj pomenljivega zavoda, kateri ima sedaj že 25.000 K rezervnega zaklada in šteje ob koncu leta 1911 nad 700 članov. Silska Bistrica. Dne 21. m. m. so ponovila dekleta tukajšnje Marijine družbe pod-učno ljudsko igro »Sveta Neža«. Ob precejšnji udeležbi občinstva je domači župnik č. g. Warrant h prisrčno pozdravil vse došle in v daljših besedah obrazložil igro ter stavil junakinjo sv. Nežo za vzgled zlasti mladini, da se ohrani na površini v času, ko se od vseh strani najbolj zaganjajo vanjo pogubni valovi, da ostane neomadeževana, plemenita in zvesta svojim vzorom ter tudi druge navaja na pot čednostnega in krepostnega življenja. Nato so uprizorila zavedna dekleta prelepo igro tako popolno, da si mislil, da imaš pred seboj igralke po po- • klicu, Bilo je vse naravno, neprisiljeno, zamišljeno, in lepa slovenska beseda je tekla tako gladko, da si se čudil, kako morejo govoriti lako pravilno in blagodoneče ljudje, ki niso imeli nikdar te ireče, da bi bili uživali v svoji nežni dobi poduka v šoli v svoji materinščini. Vse igralke so častno rešile svoje vloge. Najbolj pa sta se odlikovali hrezdvomno hčerka domačega gostilničarja Hrepčeva Lenka v vlogi Klavdije in pa Ka-trca Pip v vlogi sv. Neže. O bistriškem organistu g. Pipu pa naj izrečemo kratko sodbo: ta nadarjeni igralec spada na gledališki oder v kakem večjem mestu. Z vidnim zadovoljstvom so ljudje zapuščali gledališke prostore; mi pa kličemo: Slovenci, posebno mladeniči in dekleta, oklenite se svojega izobraževalnega društva, ki ima namen pod-učevaii in vzgojevati iz vas značaje, ob katerih sc morajo razbiti vsi poskusi nasprot- nikov Boga in naroda našega. Na skorajšnje svidenje v izobraževalnem društvu. Iskrena zahvala. Povodom po slavni c. kr. deželni vladi koroški tukajšnjim čč. šolskim sestram v okrajnih glavarstvih Wolfsberg in Velikovec in v okrajni sodniji Borovlje v svrho ustanovitve gospodinjske šole dovoljene in zdaj končane zbirke se v imenu čč. sester vsem preblagim p. n. dobrotnikom za vse njim blagohotno naklonjene darove najprisrčnejše zahvaljujem. Še posebno iskreno zahvalo izrekam svojim čč. gg. duhovnim sobratom, ki niso samo zbirko z lece oznanili, ampak tudi čč. šolske sestre vsestransko podpirali. Bog plati stoterno! — V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 30. malega travna 1912. — France T r e i -b e r, župnik. MOJA STARA izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo S t e c k e n p f e r d -1 i 1 i j n o m 1 e č n a t o milo od tvrdke Berg-mann & Co. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod. tBEgfi Politične vesti. Volil ve na Dunaju. Zmaga krščanskih socialcev. Vsa avstrijska politična javnost je z velikim zanimanjem pričakovala izida volitev v občinski svet dunajski. Nasprotniki krščanske misli so nekaj časa sem vpili o bodočem porazu krščanskih socialcev. Na papirju so jih že popolnoma porazili. Toda kakšno razočaranje! Izid volitev je pokazal, da je krščanskosocialna misel v ljudstvu globoko vkoreninjena in je niso zatrli ne židovski svobodomisleci, ne napredujoča socialna demokracija, pa tudi ne brezzna-čajneži, koristolovci v lastni stranki, ki so po smrti dr. Luegerja skočili lastni stranki v hrbet in se izneverili krščanskosocialnemu taboru, čeravno krščanskosocialna stranka ni docela zvesta svojemu programu, v narodnem oziru ne sledi slavnemu dr. Luegerju in dela Čehom ng, Dunaju krivice, se njenih uspehov vendar prav odkritosrčno veselimo! Saj so volitve na Dunaju velikanskega pomena za celo državo! Če bi se bilo židovskim liberalcem in socialnim demokratom posrečilo poraziti krščanske socialce tako, kakor so se prej širokoustili, bi bil nemškim nacionalcem in raznim svobodomislecem na jugu zrasel greben. Nemškonacionalni napuh bi bili hudo občutili tudi koroški Slovenci. Saj je ravno za koroške nemške nacionalce značilno, da so se po svojih glasilih zavzemali za židovske svobodomislece na Dunaju, češ da je na Dunaju kompromis med krščanskimi so-eialci in nemškimi nacionalci zoper židovske svobodomislece in socialne demokrate izključen. Dunajski nemški nacionalci pa se seveda na koroške svoje brate niso prav nič ozirali in so pri ožjih volitvah volili krščanske socialce. Pri ožjih volitvah v četrti skupini so od 11 mandatov priborili krščanski socialci zase 7 mandatov, socialni demokratje in židovski svobodomisleci le en sam mandat. Krščanski socialci so celo vzeli socialnim demokratom okraj Meidling in vrgli tako rdečega WutscheLia. V L volivnem okraju je zmagal proti krščanskosocialnemu kandidatu Bielohlaveku nemški svobodomislec Moissl s samo 70 glasovi večine. Odločili so zanj socialnodemokratični glasovi. Vodja krščanskih delavcev, Kunschak, je dobil 1500 glasov več kakor pri prvi volitvi. \ celem imajo torej v četrti skupini krščanski socialci 11 mandatov, socialni demokrati 9. židovski svobodomisleci 1 mandat, nemški nacionalci —- nobenega. — Pri dopolnilnih volitvah v tretji skupini so bili izvoljeni krščanski socialci Rippar, Wagner, Rotter in v ožjo volitev je prišel krščanski socialec Ullreich s socialistom Davidom. Pri ožji volitvi je bil izvoljen socialist David z 2101 glasom, Ullreich je ostal v manjšini z 2079 glasovi. — V drugi skupini je 48 mandatov, od teh so si jih pri prvi volitvi priborili krščanski socialci 32. židovski svobodomisleci 2. Pri ožjih volitvah so dobili liberalci 2 mandata; imajo' torej v drugi skupini 4 mandate, krščanski socialci 44. Nemški svobodomisleci - so doživeli zadnje čase povsod občutne poraze in jih boli zdaj glava. Delegacije. Pred sejo avstrijske delegacije se je vršil 30. aprila pri predsedniku Doberjiigu posvet avstrijskih delegatov. Mnogi delegati so povdarjali, da ogrska delegacija ni pravilno sestavljena, ker manjka zastopnikov hrvaškega sabora, in da so zavoljotega sklepi ogrske delegacije neveljavni. Dr. Šušteršič je vprašal predsednika delegacije, kaj namerava vsled tega narediti. Dobernig je odgovoril, da je zadeva zelo težavna in da mora še premišljevati. Dr. Lukacs proti tostranskemu parlamentu. Ogrski ministrski predsednik dr. Lukacs je hud na avstrijskega predsednika dr. Sturgkha zaradi znane njegove izjave na. interpelacijo dr. Šušteršiča v zadevi izjemnega stanja na Hrvaškem. Sturgkh je namreč takoj odgovoril dr. Šušteršiču, da dogodki na Hrvaškem vplivajo na položaj cele države in da jih torej avstrijska vlada ne more mirno gledati. Lukacs je tato v ogrski zbornici odgovoril, da se naj avstrijska državna polovica nikar ne meša v ogrsko-hrvatske zadeve. Ogrski listi poročajo, da bo Čuvajev komisarijat trajal še kak mesec, ker hoče mažarska vlada, da potihnejo prej vsi glasovi iz Avstrije, ker noče, da bi se mislilo, da se je vdala na avstrijski pritisk. Slovenci, loScirsile jr i innanjen! Draštveno gibanie. Bruca. Slovensko tamburaško društvo » D o b r a č « na Brnci priredi igro »Miklova Zala«, v štirih dejanjih, spisal Jakob Špicar, v gostilni g. Franca Mertelna v Zmetičah pri Brnci v nedeljo, dne 12. maja, na Vnebohod, dne 16. maja in v nedeljo, dne 19. maja. Začetek vsakikrat ob 7. uri zvečer. Vstopnina: L sedež 1 K 20 vin., II. sedež 1 K; stojišča po 50 vin. — Odbor. Št. Lipš. Slovensko kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 12. maja t. L, popoldne po blagoslovu v društveni sobi mesečni shod s poučnim govorom. Odbor. Pliberško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 12. majnika 1912, ob priliki ustanovitve ženskega odseka v »Narodnem domu« igro »Sveta Cita «. Začetek po blagoslovu; vstopnina kakor ponavadi. — K obilni udeležbi prijazno vabi odbor. Bilčovs. V nedeljo, dne 15. maja 1912, priredi kat, slov. izobraževalno društvo »Bilka« popoldne ob 3. uri v župnišču svoj mesečni shod. Pride tudi govornik iz Celovca. Povabljeni so vsi, posebno mladina, za katero se bo gospod govornik posebno potrudil. K obilni udeležbi vabi odbor. Dobrlavas. V nedeljo, dne 12. maja, dopoldne po prvem sv. opravilu bo shod mladeniškega odseka v društvenih prostorih. Govor bo zgodovinsk in zelo zanimiv. Na Vnebohod, dne 16. maja, popoldne po blagoslovu bo mesečni shod dekliškega odseka. Čebelarska podružnica Zgornja Vesca bo imela svoj občni zbor dne 5. maja ob treh popoldne pri g. Filipu Martiču p. d. Plavcu v Bilčovsu. Predaval bo urednik »Čebelarja«. Vabijo se vsi člani in prijatelji čebelarstva. Vogrče. V nedeljo, dne 12. maja, priredi naše izobraževalno društvo popoldne po blagoslovu v šolskih prostorih svoj mesečni shod s primernimi govori. Pride tuj govornik, Društveniki in prijatelji društva, prihitite v najobilnejšem številu! — Odbor. ŠL Tomaž, Kat. slov. izobraževalno društvo »Edinost« priredi na Kristusov vnebohod, dne 16. maja in v nedeljo, dne 19. maja, popoldne ob uol 3. uri v društvenem prostoru zborovanje in igro: »Večna mladost in večna lepota« s tambura-njem in petjem. Vstopnina kot navadno. Ude in prijatelje društva uljudno vabi odbor. Št. Janž, Katol. slov. izobraževalno društvo v Št. Janžu priredi v nedeljo, 5. maja t, h. ob 3 uri nonoldne v prostorih gostilne pri Resmanu v Podsinjivasi igri »Tri sestre« in »Pijavka«. Po igrah prosta zabava h* tamburanje. Vstopnina kot navadno. 'V sc somišljenike in prijatelje društva uljudno vabi odbor. Nočemo biti nahodni, hripavi, zasliženi, ne kaš-hamo, nismo slabotni, nismo nervozni ; mi rabimo rellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Mi imamo dober tek, zdrav želodec, nimamo slabosti, zato pa imamo Fel-j e rje ve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“. 6 škatel franko 4 krone. Razpošilja E. V beller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko). Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“! Loterijske številke. Praga, 24. aprila: 7 40 84 9 59 Gradec, 27. aprila : 57 1 22 67 9 Dunaj, 27. aprila : 51 88 43 20 46 Hriiica io posojiloico v PierRo vabi na redni občni zbor ki se vrši v torek dne 14. majnika 1912 ob 1. uri popoldne v svojih uradnih prostorih v »Narodnem domu« v Pliberku. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1911. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vljudno vabi načelstvo. Lovske puške Puter Venig, Prva fiorovsta orožnotovar-nilka družba Ceniki brezplačno In poštnine prosto. vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča družba z cmsj. zavezo : v Borovljah na Koroškem. V' ■ 1 omeno ; blago za ženske in sukno za moške l obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna LR. Skrmechi u Celju šf. 308. [Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Vetje posestvo Pismena ___•_ »»■ se proda z radi druži - - __ mgrm nn »rn n —me/ QL* 1 V) T* P) 7 TTÌ ( Pismena, oglasila sprejema Mina Kulten a e enetke, ppgta Grabštanj pri Celovc otrok trpi tudi pri malem kašlju, tembolj pri krče-vitem. Preprečite poslabšanje z uporabo zdravniško priporočenega, po iznenadljivo hitrem uspehu znanega sredstva Thymomel Scillae. Izvolite vprašati svojega zdravnika. Steklenica K 2*20. Po pošti franko proti predplačilu K 2'90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K 7-—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20*—. Izdelovatelj in glavna zaloga lek» i. FB, c. kr. M doMelj, PRAGA-III., ogel Nerudove ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, iz-delovatelja In varstveno znamko ! Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt. Zaloga sakna, platna, modnega In maimfakturnega blaga. Franc Souvan sin Ljubljana, Mestni trg 22 in 23. MailaMn Muoia, tallio polielje. Hajvečja zaloga preprog. □□□□□□□□□□□□□ Popolne opreme za neveste. | Pastirski list I M pouodom eoliarisfičnega shoda -.........- na Dunaju ,. prevzvišenega gospoda knezoškofa krškega se dobi v tiskarni Ornžbe sv. Mohorja v Celovcu. Cena IO vinarjev. Organist in cerkovnik se sprejme v Št. Danijelu pri Prevaljah. Prednost imajo izšolani in rokodelci. Župnijski urad Št.Danijel. IŽllI Modni celili Ii2£ laneni in bombažasti kanafasi, inleti, platno, rjuhe, damasti, krizeti, brisače, robci za poletno sezono, batisti, atlasi, de-leni, svila, višnjeva tkanina, etamini, blapo za damske in moške obleke se kupi najceneje pri izdelovalcu Jaroslav Marek ročna v Bistri št. 39 pri Novem mestu ob M., Češko. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto! — V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cefira, kanafasa, de-lena itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Dopisuje se slovensko! V enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev. Hranilnica in posojilnica pri Devici Mariji na jezeru v Prevaljah registr. zadruga z neomejenim poroštvom vabi na redni občni zbor ki se vrši dne 16. maja 1912 (na Križevo) ob pol 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih pri šteklu na Fari. Spored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega zapisnika za leto 1910. 3. Sklepanje radi čistega dobička ter odobrenja računa za leto 1911. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Izprememba pravil. 6. Slučajnosti. Opomba. Ako bi ob določenem času ne bilo zastopano zadostno število zadružnikov, se vrši eno uro pozneje ravnotam po istem sporedu drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število zastopanih članov. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. vabi na svoj 24. občni zbor ki se vrši v četrtek dne 9. maja 1912 ob 2. uri pop. v Narodnem domu v Spodnjem Dravogradu. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 3. Volitev odbora. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ni zadostno število članov, se vrši ob 3. uri popoldne drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število članov. K obilni udeležbi vabi odbor. Posestuo z novo hišo in obokanim novim hlevom, pet minut od postaje Grabštajn in 14 minut z vlakom od Celovca, v slovenskem kraju, obsega okoli 20 oralov zemlje (ki obstoji iz najboljših, tik železnice ležečih njiv, travnikov in gozda), se takoj za 17.500 K proda znasejanim žitom vred in tudi več zraven spadajočih premičnin. Denarja je treba samo okoli 10.000 kron, drugo more na posestvu ostati. (Pripravno tudi za vpokojenee.) To posestvo je bilo sodnijsko cenjeno na okoli 23.000 kron. — Vprašanja s priloženo znamko sprejema posestnik Anton Renko, trgovec v Celovcu. Mnogo prijateljev si je pridobil s svojim iznenadljivim, hitrim uspehom pri revmatičnih, protinskih, nevralgičnih bolečinah in pri ozeblinah zdravniško toplo priporočeni izdelek, imenovan Contrheuman. Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje. Poprašajte pri svojem zdravniku. UMeli in Slavna zaloga B. FRAGHEII, 18131113, c. kr. dvorni zalagatelj, PRAGA-III., vogel Nerudove ulice štev. 203. 1 škatlica 1 krono. Proti predplačilu K 1'50 dobi se 1 škatlico ) o » » ii 5'— » t> 5 škatlic / n a it rr 9’— II o 10 o J 4=: 8W Pozor na ime izdelka, Izdelovatelja in varstveno znamko! «a Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viki. Hauser, H. Gutt. Hotel Trabesinger u Celovcu Velikanska cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo pozimi služi zakurjeno. feafna senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike dvorane za shode in veselice. [ m ùblfani. li Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril In Metodove vžisnliee ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. VŽIGiSlLlCE družbe sv. Cirila in Metoda . Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani. ; gso^onird-druzbifsfeOliTaiinMefadi Naprodaj je takoj Brucklerjeva kajža in žaša v Gorjah pri Vrbi z vso razžagano in nežagano lesno robo, poleg pribl. 20 oralov sečnega gozda. Več pove posestnik Jan. Vos-pernik v Podravljah. «WW*. Obvarujte vsako rano pred okuženjem in pokrijte isto z antiseptično obvezo. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. J——„„ 1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 3*16 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije. , y&gSfilsFMy Pozor na ime Izdelka ter iz- delovatelja, ceno in varstveno - znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga: B. FRAGNER, c. in kr. dvorni donavilelj lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala strana, vogai Nerudove ulice št. 203. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Gutt, Vikt. Hauser. Podiranje lesa. Za več let, približno 8000 kubičnih metrov na leto. se išče zmožen drvarski mojster s kavcijo s 40 do 50 delavci. — Oglasila sprejme gospod graščak Martin Hoffmanu, Tamsweg, Solnograško, na katerega se je treba obrniti. Vsak strokovnjak Vam pove, da so orig. Otoiar-ntor stabilen ali nepremaklj. in poljedelski stroji iz tovarne C. Prosdi, Celovec, imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu. Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja! nini in modno blago za gospode iu gospe priporočaizvozna hiša , PRHKO? SKOMVSP IS SIN v Humpolcu na Češkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo j dam tukaj Izgotoviti gosposke obleke. Pekarija s stanovanjem se odda v najem v Šmihelu nad Pliberkom.^ Več pove Valentin Božič, p. d. Likeb, gostilničar v Šmihelu nad Pli- berkom, Koroško. I!5I: CROHTIH zauaroualna zadruga = g ZAGREBU. = Edini domiičl zavarovani zavod. Centrala: ZAGREB, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice. Ustanovljena 1884. Glauna zasfopstua: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo. Podružnica: Trst, Via del Lavatoio št. 1, IL nadstr. (Telefon 25-94.) Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: d Via vinlioniD • 1. Zavarovanje glavnic za slučaj cloživljenja in smrti, a. Bia Zl«ll]Kn]B. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje živi jenske rente. 2. Proli Shodi po požaru: gospodarskih strojev, blaga itd.). 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno Imetje v vseh delih znaša................................K 2,319.068-21 Od tega temeljna glavnica................................................... 800.000-— Letni dohodek premije s pristojbinami....................................... 1,221.748 41 Izplačane škode............................................................. 4,323.268-44 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji. Natančnejše informacije daje flaVRO ZflSlODSlVO „[1001100“ V LjUOIj0nÌ {MM M & SlÌY0r). Okrajni zastopnik za Celovec in okolico je g. JOŽEF ŠTUHEC, solicitator v pisarni dr. Mullerja. Obenem sprejemata ponudbe imenom okrajnega zastopnika g. ALOJZIJ TERČEK, knjigovez v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu, in g. MILOŠ SVANJAK, učitelj v Strojni, pošta Prevalje. IRSI: I I Spretni zastopniki se iščejo. f. p. Vidic & Komp., Ljub|iana tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patentirani dvojno zarezani strešnik~zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola«. Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti! Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. do dne vzdija. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje In eskomptnje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Vlnkuluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in Incasso menic Borzna naročila. Centrala v Lilijani. Poilružnice y SnlielR, Irslu. Sarajevu in Sorici. Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-- za komad. Tiske srečke s 4 o/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurza. Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.