il.,v(t.„ 'J r * ■ V • ^ t. 'a H v------- I b i.cdelj IETO—Y nttL M tu Ur*4*ift|rf tn mlikl .«rv: Uwnd*la At«. Offu. NMii JSA? Bo A TtUphone LawndaU 461f> cuwlo «loven»ke narodne podporne jednote ai€m%m, j^bf. (otc.»). im ■•—fc*;«* stev.—number m*. ZNOJA M ŽULJEV ■delavcev kujejo BORZtJAKI MO. VSTODA JK ZBLO RNOSTAV NA, PA TUDI 8TAJLA. Jn kljub temu m ničesar m stori, da ss odpravi. New Tork, N. Y. — Kajne, do-Savci, velikokrat ste aližali in či-tali, da pridnost, zmernost in "lojalnost" vodijo- do blagoata-nja. Posebno bančni interesi ra-i pripovedujejo, kako priden, meren in "lojalen" človek pri e do bogatstvs in sreče. In če delavci niso na Božič ali fovo leto dali na strsn pet in vajset tisoč dolarjev, da jim slutijo za deževne dneve, tedaj bodo *j čitali, kako je to izvršil en l«m borzijan. V New Yorku je borsa. Na tej >©rzi se igra za profit, ki je iz-tisnjen iz znoja in žuljev delav lev. Ti profiti se izrabljajo kot izlog v veliki Igri velefinančni- [OV. • Ko jo oni dan zapel zvonom in naznanil, da so borzijanske kupčije odprte, jc borsijsn zaklieal neki skupini: " 1'onudba osemdeset za pet ti-soč panamerižkih B." Nihče se ifi oftlasil in borzijan •e je hitro obrnil k drugi1 skupini in zaklieal: 144 Pet tisoč panamerižkih B po h*t in osemdeset," gji tako ne iam v borzijanskem narečju. Nekdo v drugi skupini je pri kimal in borzijan je bil za pet m dvajset tisoč dolarjev, boga f ; • , ~ ; % " Pridnost, zmernost ki '.'lojal uost" so omogočile, da je to i*. katerih ni nikdar Se videl v svo km življenju. , I Tako igrajo ns borzi. Za zalog im pa al učijo pridnost zmernost n "lojalnost" miljonov delavce v, ki ustvarjajo bogastva,,sami ie pa preživljajo siromašno. ■Legenda pripoveduje, da je Irist vzel bič v roke in spodil is templja Gospodovega menjalce, kupčevalcc in prekupčevalce. Tako so namreč v tistih pogsnskih {asih imcnovsli boriijsne. Dsnes y dobi krSčanstva pa imajo bor-tijani svoje tempelje, katerim pravimo borze, Nsvadno so krasne palače, ki stanejo po par mi-Jjonov. 7'K koliko se je vendar svet poboljšal izza poganskih časov T DELAVSKI VOHUN LINDIN-FELD DBPORTZEAN. New York, M. T. — Wolfe Lin-Amfrlds, razglašenega delavske- 1» "ipeca", o katerem so rssna *a,i Pripovedke, da mu je znano, Mo jc zapalil "bombo" v Watl 8'ren,,, 80 deportirali. Odpeljal * jo na parniku "Bstonia^r. Ns misterijozen način so ga Iprivcdli to pet nazaj v Združene l^žave. na misterijosen način to f« zopet deportirali. Sem so ga rivcdli iz Poljske. Dospel je v ■jružene države v spremstvu a-p)t o v justičnega departmente. Zakaj so ga privedli sem in za-[^j «o gn zopet deportirali, ne ve > noHt. in gf tmka vprašanja fcstsvijo od strani časniksrskih J"rr»čevaleev agentom justičnegs fl'l>artments sli uradnikom na-»•Vniikega urada, tedaj nočejo |Wpov«rjati. MVlkomisar Landia ns Ellk Is-j" rekel, ds niso Lindenfel-P ^»volili se izkresti v Zdrule-uh "Iržsvsh. ker so je beti, da javna nadlogs. NfanlKA DRUtBA ZAKRIVILA KSSRSČO. pri Id IVaahingtoa, D. O. — Poročilo P"l oni den s pomočjo brezžičnega brsojsvs sporočil krišem " " resnico o mezdah, ki jo delsvke* Šwo^av js povedal, drla? :i jo prejemj ds se pajbolj pogostoC»E onih, ki kride, da ia mezde se de- lavke previsoke, oni, l^atsri^ to poročilo tiče, pa ne morejo po-v svet. Delo- vedeti svo ^ y w .t y , P i ma je brezžični brsdjsv sporo ' "Kader hočejo ljudjs isvsdšti, kakšne:so mezde, m nahajajo pred telkflfietti itt fta razpolago imajo seioimelo virov, da ^osnsjo povest od obeh ;strani. Jhvno mne-nj« as isko rado podirto krepke- . Cc so mezde nizke, tedaj ae ee haj^olj zainte- resirane,, da to povedo javhoiti, možje in iens, 1ri t mešajo izhajati s temi nezadostnimi mezdami. In oni ns morejo; tega (povedati jav-nos^i ... .preiskave,ženškega bi, roja eo dognale,' da so mezde za delavke seio; nicke in de jeVno maonje ne. zspopade tega Vsšne- ga dejstva/';: " .s i ' Na. to brzojavka primerja današnje mezde z mezdami prejšnjih dnf, koliko ln kaj ss-kupi s sedanjo sšesdo in koliko je zsle-glsprejšnjamezds. Življsnaka mera se pa na da vpoeteviti ne ta način, da se govori- o fsm, sa koliko višja je mssda od prej-šoje mezde, ampak veljavno merilo. se dobi, ako.se dožsni, koliko in kaj ss:knpi.e sedanjo msz-do, pripoveduje brzojavka. BrsQjavka nsdsljuje, ds prids-jo časi, ko je preveč deUvgke moči ns trgn.'^o js ob čssp go-spodsrske krise. Tkkrat ss lahko dobi poceni delama moČ, kot ss ns pr. kupi poceni blago, ske.gs je preveč na trgu. Kdor hoč^ ^meti delavno moč po eejd, n^j jo najame akmo ob Časn industri>ke krise: Ksjti »ezde>moni več kot samo cene sa delo. gotovega Itk vila nr. Mssds pomeni življenje, priliko za uMvanje sadov ssda-nje eivilikaoije. In brsojavka sopst nadaljnje, da je razširjena zelo bedssts mi-sol, da žene d^! • jo ssmo zaradi tega, da ei kupijo svilnete noge-viee in koiohe. Preiskave so »s-itetokrst dokszsle, da žene ns delajo ssmo saradi toga sa mezdo, da prelive sehe, ampak tudi saradi tega, dš pomagaj prehrs-niti drngr. Na tisočo mladih žen prihaja zvečer is tovarn domov, da doma po končanem dola v tovarni kaka jo vsčer jo in opravijo draga hišna dela ht laket pomags jo k prebrani Ivi dralteo. Kljub tema da lene garsjo, \ endsr ie niso priznane ensko prsvne v industriji. Se ved no $ so zapori jene v izredno velikem številu sa niska mesdo, ne da M i-melo izgled, ds ss njih bodočnost izboljša. Biro obljubnje. da v prihodnji brsojavki sporoči, kake ja treha I legi dejstev, ki eo jih de-prelsksve, nslveriti pravo iivljensko mero IUDMSKE KOMPANIJE m POSTAVE V MEHUI. HUOHRSOVA STRANKA AVSTRALIJI »»UBILA VOLILNO RITKO. BRIL ZDRUŽENJE SOVJETSKIH REPUBLIK. Reeoluoija m Unije earjteih republik sprejeta. — Poročilo S e sovjetskih finanoah. , .......««» »ravna' Melbonrne, Avstrslijs, 27. dee Hughesovi ministri so ashtsvali ponovno štetje glesov, oddanih pri spl9šnih volitvah dne 11. ds-wra\hra. Su tjgae, je izvriilo in razkrilo, da so nao^nslisti dobili •ktnj glasov kot pa jim je bilo Prisojenih pri prvam štetju, dest vahj to je polovica kabinete. , !f Da delavca oslsparijo, is pošalijo vsakovrstnih svijaA. Oiunajnato, Mehika. ^ Zapis- lOZWIStt KOIFE* Id, hranjen* v državni hiU v tem me*tn, govore jasno kot boli din, da ameriške rudniške kompanije nejvečkrat kršijo postsvs, ki so II^V bile sprejete za zeičito delavstva. Kompanije ae poslužijo raznih svijač, da opeharijo delaree' zakonitega varstva. Tsko na pr. ru jsmejo vsaki dan deiavea sprp in sproti jih plačajo svečei;, d-delavci niso deleini bolniške podpore, ki jim gre po postavi, ako •bole. Delsvci, Irtvs tega slepar skegs sistema, ne morejo dokaza ti, da so delsli toliko čašs ss 'kompanije, kot določa sakon, da too-rajo delati, da ao deležni bolni-Ške podpore. Tn če delavec ne m rt dokazati, da je upravičen do bolniške podpore, ee ne more pri-siliti kompanija, da jo^isplačs.' ' T neksterih rudnikih, pbsa&no v Gugenhetmovih, so telke iissre če neksj vsakdanjega. Pa tudi je-tika je zelo razširjena med darji. V navadi js tndi, da rudsi doUi Ijetek za teden dni. Na ten listku prdščipnejo toliko liknjic kolikor dni. je dejal riidsr V rud l|Kiko rudalr izgubi listek; n dni jč ^slal rudar. Ako . Želi. da ss mu napravi duplikal i aa s miiv m ... a yp— K* vernega zamuzna. najstscejših ristih in sre-brnih Vudriikov se nahaja kaki dVe mfljl pd t tikaj (h njegov hod nik sega v osrčje gprt, Rudnik 1 ma stsjin)e^, ki vodijo počief pa deje uizdol. fo! teh stopnicsh, ki segsjo' «sbč šest sto* čevljev daleč, morajo radarji pless^i v rud-nik In ik njega, tii eni ptreni |vU ga minio njih' kdl poln ali presen in pritrjeh na vrvi is je kle, ne drugi etreni pa sijs te ms. Hudsrji delsjo skoraj nagi in še menjajo v treh partijah, ker je oeeniutni aelevnlk uveden po* stsvno. Vsaka psrtijs dela osem it*. Navadni teftaki in pomočniki prejeme jo po en pozo (50 centov) mezde na den, radarji pa od dveh do treh pozo v ne dan. V ae katerih rudnikih v tukajšnji oko Uei pa plačujejo nevadnim težakov le po 76 centavov na dan, kar znese komsj 37J/j centov aaMri* Aks valute. Delavke, ki pobirsjo odpadke sdrobljens rude ln ki morajo biti seto izurjene, pa prs jenu jo le 00 oentavov na dan i Zdaj Is niso rudsrji organizirani in bogate družbe dslajo s njimi, kot ss jim poljubi. I Kšdsr radarji prihajajo ls rud nika S svojimi hrljsvind svstilks-mi, tedaj so preiskani, ako nima jo zlaU aJi srebra na ssbl Ouaas-justo je.srsdUče srebrnih in zla-tih rudnikov v Mehiki. Za miljo ao in miljone dolarjev sle ta in srebra eo Is pobrali ia tok golih gara. Radarji pa prsMvaje v ko Čeh is posulsnsga blata in ljad-stvo živi v največji bedi. Teko je sredi bogestvs sa tiste, ki ga g stvarjajs. , Lastniki rudnikov pa aH rajo daleč proč od tukaj sadove tok marljivih ljudi 1 OEHtt VISI HI HITI. ja y neradi olja; Angleii •očejo dati potrolejsklh IAMBRIKA POKAOA ANOLIJI ^ • PRI OLJNIM ROPU London, 88. dee. — Črni obleki tojne ss spst shirajo nad TurČi jo. Ia Malto je prišla vest, da so vsa angleške bojne ladijs v Sredozemskem morju danes sjutrsj prsjole povelje, da morajo takoj odriniti v Dsrdanels, To js Jkenje, da js Anglija zgubila u-panje na uspešni isid konferenco v Lansanni. t—ISlto, Švica, 28.; dec. — Mirovne konferenca ae mogoče rszbije še dsnes. Turško olje v Mosulu je povzročilo krizo. Urd Curson, delegat in snenji minister Anglije, je včerej informiral Umsts pelo, de »i morejo Turki _____ iahltlja glavo vsako misel, da dobo prejme tudi' metde, ker' kompe- Petroiejeka.okrošje Mosul vojni e Tuašijo in pe starem prsvu ima Avstrija Washuigton, D. C. — Pradssd-nik ff srd ing je podpisal predlogo, ki dovaljnjs nemškim ia bivU-t državljanom eno leto časa aa to!-bo proti oskrbnika med vojno sa pl^njene laartnins sevialnikov. Prizadeti iaooeoK^ kator/m je bilo kekrtnokoli imetje ia katoregs le niso defciH nasaj _ ______Unajo do 2. jsnusrjs 1W4. pr* gaoewji. Delje je da js Anglija dsla "častno do m. Arsbeem, da poetane Mozul del njihovo dritovs in to hoeedo mora Klržeti. < f > • Turki pa vztrajajo, da mots Anglija' odetopiti Mozul TarliJI Izmet pala je enoči obtsstil Angle-Is, de mora vprsšsnjs mozulskega olja -prHI -v odprto razpravo na eeji konference r petek in če s4 to ne s god I, bodo tutiki delegstje zspustili konferenco. Do sdsj je ^fozulu razpravljal le' lord Cur zon na privatnih ssitsnkih Turki. ' Anglsli, kakor izglsde, pa ne bodo čsksli petka, tsmvsč mords rssbijcjo konferenco le dsnss Vsrokov js dovolj. Vprsšanja kapitulacij ia narodnostnih msnj lin eo le vedno nerešena, čeprav so Turki eprejeli neksj kompromi sov. Vss ksls, dh so večji in manj M problemi konfsrenes posredno iti neposredno v zvezi s mozulekhn oljem. Oijs js glavns karte, na katero igrajo savesnlki in Turki Bitko sa volje vodijo Anglsli. Kot js kszsla situacija včsrsj, so Kranoozi prej ne strsni Turkov kskor pa Angležev, ksr ee tiče Moznle, dočim smeriški zastopnik Child podpira Anglijo. Bosljs stoji na strsni in opssujs igro Čičerin je rekel včeraj, da se js premislil ln ostsns v Leseni do konca konference kot opasovsloe Psriz, 28. dse, ~ Is Cerigrede poročsjo o koocsntrlrsnju grških let ▼ sspedni T r ar i jI. Okrog HJOOO Orkov js' bajs zbranih okolišu Hemlr Hlesarjs. Diploma tičal krogi so prejeli privstna poročila o važnem gibanju vojaških let i Jugoslaviji. BRUTALNI KRMAR J* A JBL PIT LIT. — Froderiek Haaaen, prvi krmar na berkeati-nI "Relpb" je bil obeojea ne pat let ječo zaradi brutalnega ravnanja s mornarji. Ko ee je barkoa-tiaa vračala U Avstrslijs v Zdra-drlave, je Hsneia neka*** mornarje napadel e pestgrf t o debelimi vrvmi Spozna« > bil kri viaeseai morju. vim aapeda na plaoe Moskva, 88. dse. — Resolucija ustanovitev Združenih sovjetskih republik je bila včeraj sprejeto brez oposioije. Sklenjeno je bile, de ee kmelu skliče konferen-cs ssstopnjkov Rusije, Ukrsjins, u« orgije, Vzhodne Sibirijo in dru-gih sovjstakih republik, ki leve ejo ad rušenj«. f < ' * f Vojni komisar Leon Trockij js svhjsm govoru osnačU dobrf strani združenja' s oslrom ns obrambo proti sunanjeau eovra|. •*iku j drugi komisarji eo poiidar-jali potrebo sdrulenja s ekonom skega in industrijsksga stališče. b finsnčnaga poročile, ki ga je včsrpj predložil komissr Sokolni-kov, js rasvidno, da 60 mlljonpv rabljev v zlatu lahko likvidira vos papirnati dsnar, katerega da-nee kroži fsntsstična veofa 1K00 biljonov rabljev. Bidle sa prihod-nje leto bo snelal* prihiižno 36 miljonov slstlh rubljeyj ravno toliko bo dsfleita. Pepiraati de. nsr e« še vedno tiska, ker se plače ursdnlkov. in delavoov smirom spreminjsjo. Komunistična' stranka je omejila meeel«e>lade naj; višjih uradnikov na ene "tHjerdp - Tolike prejemajo Lenin, drugi ljudski lomieMjl —Jn to je f primeri e tonami po-trebšČinitako "malo, da is-hajajo. (Miljarda rabljev v papir. ju,na4neaee.p^neal maja t na ilan vam« t '' ' ' % J' c '») Sokolnikov. je . priporoča}, de kongres zviša dsvke na industrije iir eprsmeni davks v Mt|i, ki jih plačujejo Umetjs,- v dsnsrns .dar-ke. "Bodočnost Rusije js svitla,* js rekel Sokolnikov. "Dolgov l) odlkodpia nimamo, da bi jih mo. rsli plečevsti; ekonomski j»ololaj n stalno isboljlUje..' Poročila o letini, industrijsh in privatni trgovini v vseh krajih Rusijs se ugodna." Bogdanov, predsednik vrhovne, ga ekonomskegs sveto, je poroČsl, da jč Rusijs prsjsla v tem lstn 600 prolsnj sa koncesije, dovolila pe je le 26 konseeij. Privetnl kapital, ki js prišel v sov j s tako republiko s uvedbo nove gospodar-sks politike, proisveja le jako malo t tovarne, ki eo bila oddsns koncesijonarjem, eo nesnetne. Bodganov js priporolel, de se slavijo ugodnejše ponudbe Igo-zemskim kapitalistom. - ' , OARINA JR POGNALA ORLRKI NAVZOOR Waahington, D. C. —» (Peder. Prem.) — Kakšno "korUU" ima ljudatvo od carinakega aakona, katerega sa sprejeli republikenci v sedanjem kongresu, dokazujeta dvs kratki vosti is trgovinskih krogov; Tochrsn A Co. naznanja vsem svojim odjemalcem, da je svilala cono moškim oblekem sa deset dolarjev saradi naraetlih strolkov izdelava in materiala. Druga vsst: American Wool Oompsny( truet volno) jo svilala osne evojim is-dslkom u 10 do 46 centov pri jerdi. VUJA DRUtBA SI TRMI. "Bolji" zdravnik itln M ske loMtov. IRCI OBSOJAJO HA SMRTJUGORUOEEA. lepukMIaai ftmaja tajna aodllča kmetih In obsojenci ea ekaekuUranl na oeetl. VB6BTA tRN JR NA STRAH RRPURLIO ANO V. Dubliin, Irske, 28. dee. — Vtlji in niljl uredniki Svobodne irske državs padajo drug ss drugim. Pobirajo jih krogle, Isstreljsns is easede. Htrelci pa niso neodgovor* ni posamezniki, ki pobijajo na •Vojo poet; temveč ao isbreni krvniki v slu I hi republtčansks vtods. Vsak eksekutlrani uradnik je prej obsojen na smrt po repulh llčanskih vojnih'sodiščih, ki funk-cionirsjo v vso It krajih Irske. ^ Trije čeetniki tvorijo rspub)i. čsnsko vojno sodišče. Procesi so selo natančni. Tajtti detektivi shirajo evidenco in |o|itelj jo prad. loli sodišču. Pozvsne So tudi prllc.' Ako js msd republičsnl kak pri- .........nt a-ai-r^" ^ lag«*srjetl Večkrat se zgodi, da je ob. oproščen. Ako sodišče U* js ebtolsnec krlr, tedej je nevidno otmojsn na smrt In po« vsljnjk republikansko divisljo v krsju, kjsr stsnujo ubsejenoc, tobrs skrbeti, de js ektekueija U* vrlena, Povsljnik isbers dve ali tri pogumne molke, ki imajo ns-logo prežati, ns obsojonea ia ga ustreliti ob prvi priliki, ' ' Republičangks aodllča se nelte-jejo v kmetskih hileh ns deželi, v meetih ee pa skrivajo v kleteh. V cspsdnih okrajih Iraks »o lires malega vee vaai v rekah repulill. '•snov Čete Svobodne države s o bolj drle v mestih. Kepubličsnske oblasti funkcionirajo pod različnimi kamoflelsmii tn nsstopajt! kot vejaki ia dstsktivi Svobodne države, tam kot duhovniki eli boreči. Vsliko ulogo igrajo Isasks, Is sanssljlvlh virov js snaao, da •e tri četrtine irskih len na strsni rspubliienov j sslo soproga neke-gs ministre Svobodns drlavs je nsaprotne saden ji vladi. L Včsrsj js bilo v Trsleeju sre t i-ranih 22 republilenov v cerkvi, kjer so prisostvovsli msll, Ko so vojaki odrti v eerkev, je duhoven prsnshal s šitaajem male. Take so rssmere na Irsksm. Provldenee, R. I. — Vaa druž ba v Providensu je pokoaai In ▼ etrakn. kajti mre. Minnie Bagie hosrt, ki toži za aknnsko ločitev dr. H. Jfeglekeerte, navaja v svoji nlogl slo dva In dvcj«st les-M imen. Bagleheertove isjavlja, da po-sedajo njen eoprog, ki je Župnik pri eerkvi hotj« snsnosti, vsliko hipnotično mol nad ženskami, ki prihajajo k njemu, da jih sdravl kot "be|j! zdravnik". KONZULA V NBW TORKU. /i MiiafiMi § • - 111P * —------- —— Ragteheartova Isjavlja v svoji js pe prHel v konsnlat Ut-da ie a ton aaarM rsvul a rane« (itonril. ki ss je predstavil vlogi, de je njen eoprog ratimt s njo sirovo, In da se ja dralU drugimi leneksml v a »moralne eerite. » ' KLANOVOI SO MVtal ŽRTVI La.Drlavs I- ms letu«, da eo kaklnkef mačitl Ws*t Danlelas in "" PaMotoveka vlada je »klonila povečati stalno italijansko armado na 260^00 mol In podaljšati obvezno vojalko od eamgs leto do 11 eev. , Thomss II ekardsa. prodno eo j« usmrtili. Tako isjavlja dršavai preknrator Ooeo, ki je doopol som, da ae pe-svotuje a governorjom. Dodal je. da je prelakava dognala, da dina saj t ne eksploslja nI eekranila trs pet ampek ds se MH ndje odre iaai. pf«pd#t) se trupli vrgli v jato ja oktelUi Nsw Vork, N. Y. — Tukajlni irski generslni konsul Danisl J, MsOrsth jo pustil službo, ke j« prejel snonlmne pisma s g*ew»jo, da ga ssdsas smrt, ako «e na od-povs. Vlsds SvoM»»a irske 'IrOa-njogae^maste imoltovils t fratfforda, ki ae je ns-konrulsM v sredo, leta- va js aa II, ki as je predeta vil kol iMeralnl konsul irsks repub like flianall ja prilel v družbi sedmih Ircev ia oh opiral dvs sobi, Oraerforda jo pa ootola sns sohs, Oka konsul a sta prečula vso noč aaed sredo ia četrtkom v pisarni, Vrata aMd eobama ao bila odprta, da sto apasovsls drug drugsga, toda oko skupine sta ae redrleM mirne Chtoego ia jaeno. Menjaj« J okolica. V Ji enjajočl aa lahki vetrovi temperatura v zadnjih 24. arah i najvilja 22. najnižja 28. istde oh Till, zaide ah i 2i. PEOSVETA ROS VETA PLAŠILO SLOVTPttKE INA SLOVEftŠ liotfiiV' C—ori-ov po A-pvrm. Biku« m no TROSVETA" "THE EBfLieHTBMMBnT" ljl fc^usr JAVNA GOVORNICA. GUiori članov S. N. F. bi šitateljov ProeveU. J. do Pri kl __ji M M--A-- "T Tff STJSKT f o Dum v »Umij« »• pr> (Dh. Il-tt) podpisano To al uredniška kaprica, napak ta aabterajo pravila. U rodnktvo priporoča veem dopia nikom, da ss ravnajo pa tem i rodila, kar prihranijo uredništvu veliko nepotrebnega dela, sebi pa ŠTIRI LINCARSKI UMORI V OSMIH DNEH. Pred kongresom je bil* Dyerjeva protilinčartka predlog«. Zbornica jo je že sprejel* in treba Je bflo, da Je sprejme senat in podpiše predsednik, d* postane postov*. V tem času niso bili linčarsld umori zelo gos* Ko je prišla predlog* pred senat in je imel* priti n* dnevni red, so demokratični senatorji iz južnih držav zagrozili, d* bodo toliko časa obstruirali, dokler bodo mogli in bodo tako ustavili vse zakonodajno delo, dokler republikanska večina ne umakne Djrerjeve predloge s dnevnega rada. Republikanska večina je samoveetao izjavila, d* tega ne stori. Par dni kasneje je pa izjavila, da ss klene zahtevi demokratičnih senatorjev iz južnih držav. Kaj je bilo to? Kapitulacija večine pred manjšino, ko je msnjMna zahtevala, da mora biti priznan* pravic* ulične drhali do vlade. In kakšne so bils posledice te kapitulacije? StMIMavsU umori v osmih dneh! Med vsemi umori, kar je isvrženlh, je linčaiiki umor najbolj rirov, najbolj strahopeten in najbolj bestijalen, dasiravno je vsak umor že samnasebi največja brutalnost Pri (inčarskem umoru pograbi oestna drhal, broječa včasi tudi par tisoč ljudi, svojo žrtev, Id se ne mora braniti, jo zveže, suva, bije In pelje med vtUkfan zasmehovanjem cestne drhali, kateri se včasi pridružijo tudi otroci, n* morišče — n* samoten kraj. Tukaj včasi muči žrtev, predno jo umori, včasi jo p* muči, dokler žrtev ne izdihne v strašnih bolečinah. Le malokdaj se zgodi, da drhal hitro napipvi konec s žrtvijo. Tak je linčarskl umor. Največkrat se pa dogodi, d* drhal vleče na morišče nedolžno žrtev. Drhal ne preiskuje, ako Je žrtev kriva ali nekriva. Ona je podivjala, spremsoila ss Je v brutalno iver in hoče videti kri In sdihovatl žrtev v smrtnih bolečinah. In ko je bilo tako važno dvilizatorično vprašanje na dnevnem redu, se je republikanska večina uetražfla demokratične manjšine, in je zlezla pod klop. Ako so ras Imeli demokratični senatorji namen obstruirati proti vsakemu zakonodajnemu delu, da ee ne odpravi ta sramotna peg* s* civilizacijo, bi republikanska večina ravnala pravilno, ako 61 bila zaklicala demokratom: "Obstruirajte. Obsodil vas bo ves civilizirani sveti" AH republikanska večina ni napravila niti poizkusa, da se prepriča, kakšna bo obstruk-cija tistih, ki zagovarjajo vlado oeetne dihali, ampak je umaknila predlogo z dnevnega red*. Štiri linčarskl umori v osmih dneh so samo začetek drhalskih činov, ki še pridejo. Bivši predsednik Rooeevelt je bil med republikanci popularen zaradi nekaterih njegovih izrisov. In tako je Roosevelt ob neki priliki rekel: "Kadar manjšina v položaju začasne moči vsUl svojo voljo večini, tedaj prižge bakljo anarhije." In demokratična manjšina je bila v položaju s*č*sne moči. Administracij* bi bil* rad* spravil* hitro pod streho subvenčno predlogo, ravno tako se JI mudi s proračunskimi predlogami za prihodnja leto, d* ne bo treba ■klicati k izrednemu zasedanju novo izvoljenega kongresa po tetrtem marcu. Ta položaj Je manjšina izrabili In je iavedla pritisk. In republikanska večin* Je odnehala, me-aU) da se je spominjala besed svojega nekd*njeg* voditelj*. Ampak Hooaeveft nI ostal samo pri teh besedah, ampak je tudi rekel ob neJd priliki; "Mislim, d* bi bil tudi v nebesih pekel, ako bi m manjšini 4ovoWo g* voditi" In te beaede naj si zapomnijo poasbno republikanski senatorji, ki niso imeli volje nastopiti proti deafak&tični manjšini in portaviti Dyerjevo protiUnčarak' ^ dnevni red. kajti pekel za zamorska drtavljaneje t« v Južnih državah, ko je bila predloga umaknjena s nega reda. Tudi zamorci ne bodo varni pred linčarji, dokler delavci in farmarji na bodo poslali pravih aastopnikov v kongres, katerim Je glavni cUJ blagostanje In procvttanje ameriškega ljudstva ne glede na polt, narodnost, gMojgaa, Wk. — Upa«, da ■I bo uredništvo oprostilo, da d oevajam nekoliko prostora v našem cenjenemu bata "Proeveti', brat katera, aa nd adi, da na bi mogli šivati. Nimam sa poročati ravno posebnih novi«, ki M čita-tel j« kaj prida tanimal«, kočam t dati v javnost nekoliko poro-o delovanju na društvenem polju in sploh ki rad spregovoril nokaj boaad o na* slavni 8NPJ. Kakor Urom Združenih držav pa elev laskih naselbinah, tako ai prodrla tudi k nam in v naši na aalbini j« tvoja postojanka 'Zdru lani Slovenci', ŠL 844 8NPJ., 0 katerega napredku v lata 1922 hočom nekoliko opisati. Poročal bom, kolikor adi jo mano, kar tu di ni dovolj, kar živim komaj leto in pol v tej deželi. Polfo časa niso mogli ta usta no viti društva 8NPJ, ali po tru-depolnem delu ea jim je vendar posrečilo, led je bil prebit. Meee-ea Januarja ko pet let, odkar se Je odločilo deset rojakov, da ao ustanovili gori omenjena društvo, kljub vuam oviram ki težkočtm ter priključili ao ga k naii organizaciji S. N. P. J. Kot začetniki in aoteaovitelji aseluži jo popolno priznanje. Kakar je raavideti, ee od začet-ke ai pokasal popoln uspeh, aH bo t tekočem letu se Je poka-aalo, da Je društvo najbolj napredovalo, odkar obstoja, laka, da jo sedaj eno največjih v tukajšnji naselbini, čeprav obstoja k kakih osam drugih društev, ako več. Postale je trdnjava, kar pa ai vsem tukajšnjim rojakom po volji. Dno 17. januarja smo haali glavno letno sejo in volitve novih društvenih uradnikov, katere dobili vee nova. Kakor je deloval dosdajšnji društveni odbor, tako ee je nadejati od novega, da bo deloval v proevit društva in jednote. 8 ponosom sremo sedaj na društvo, kajti napredek nam je sajamčea. Posebno nas je is-nenadilo, ko je fobrat društveni tajnik podal poročilo, koliko smo napredovali na članstvu in sa koliko jo narasla društvena blagajna. Po njegovem poročilu je pristopilo v oddelek sa odraale 81 llanov) v mladinaki oddelek pa 28 članov. Tako danes Šteje društvo 188 članov v odraslem In 86 lanov v mladinskem oddelku. Blagajna ss js povišala sa $110. Poleg tega moram še omeniti, da smo imeli pri vsaki seji po dve do tri prošnje od naših eobratov, ki so ss nahajali v velikih stiskah in siromaštvu; na vsako ter prošenj smo se odavall po naših močeh. Rojaki širom Združenih držav, lahko emo ponosni na našo diČno in največjo organisacijo 8NPJ, kl bi jo človek nasival mater slo-venaklh naseljencev v Ameriki. Kakor nam, tudi vsakemu Slovanu priliko, da ss k nji sateče, kajti ona mu da prvo in najboljšo pomoč v čaau potrebe in ob času smrti podporo njegovim dragim. Njena krila so rasprostrta po vseh državah Unije in Kanadi, po vseh premogarakih okoliših in industrijalcih središčih ter asd našimi farmarji. Ona ns dela ai-■ razlike, kje Je več ali manj smrtnih elučajev ali nesreč. Zavoda se, da smo povsod enako potrebni pomoči, kadar nas obišče n^erfča. Marsikatero solso Je še obri-!n marsikatero žalostno ar-ss potolažila, dala uteho a dobrimi deli ln podpora. Torej rojaki, ki šs niste pod njeno streho, stopite pod njend o-krilje, dokler ete še zdrevi, kajti nikdo ne ve, kdaj in kje ga čaka Dobro nam je znano, da so na dolu nazadnjaške sile, ki šalijo saščltnloi pogin in to aas da avojo dobrodelao or- _ le bolj podpiramo, jo VOjB^^ypeAme. Grde nakane ■■■ M škodovali na- ii aapeedni eMmacljl vplivajo terej teU klagoMfcu njeno raatinUMl orVaniaaelja jahal* aeevtram, reŠiU svojV drlo naprej. Podlage naie SNPJ ni temveč te^sljiu kot In če je organizacija na tako dobri podlagi, Ji ni težko odbiti nasprotnikov. Najsibo že kakorkoli, naša organisaeija je aa zdravi in demokratični podlagi in kot taka ao Jo tudi pokazala v kratkem razvoju, da iata dober obetanek. Njen dobri organ Je glasilo Pro-svsta, ki st neustrašeno bori sa interese delavcev. Za eloveneke delavce prinaša zdravo in poduč-no čtivo. / O kulturnem sli političnem gibanju oa ne moremo poročati is naše nasslbine. Niti enega psv-ekege društva ne saersaao ustanoviti. Rojaki, zavedajte «e, da ne-obhodno potrebujemo Slovenski narodni dom in socialistični klub. SeIe potem se bomo lahko smatrali sa napredae, oziroma, da hočemo postati napredni Na člana našega društva apeliram, naj a-gitirajo med rojaki, da bomo imeli drugo leto že dvoeto članov pri našem društva. KonŠno voščim vsem rojakom veselo in bolj zadovoljno Novo leto, jednoti in njenemu glasilu pa obilo uspeha. — Anten Žagar. linoeln, ZDL — Že precej čaea je minulo, odkar se nisem oglasil v našem vrlfcm lietu Proeveti. Meseca aeptembra sem sapustil državo Colerado, kjer smo "napredovali" na stavki toliko, da kar js fcilo do L aprila še organiziranih rudarjeV, ao isgubili "cheek of£." Kolikor mi je znano, smo imeli po elovelandeki konferenci še par lokalnih eej, naposled pa nam i« povedal distriktni blagajnik, da js sedaj etavka končana in da ostane stara mezda, le ope^ ratorji, da na priznajo več "check o£f" sistema. Na črni listi je bilo veliko premogarjev in jih je še cede j. Tako smolo imamo torej z zdravili, ki nam jih je dala klevslandska pogodba. U-bogi rudar pa naj ai pomaga kakor ve in sna. Državo Colorado Je zapustilo precej rudarjev in šli so v bolj organizirane države. Jaz sem jo mehnil proti vzhodu in doživel med potjo marsikaj zanimivsgs med slovenskimi naselbinami. Na poti sem dobil tudi člane SNPJ, ki ne vedo niti toliko, kje je glavni urad SNPJ, kar je vsekakor žaloatno, da je med našim narodom še toliko sanikernosti, da ss tako malo zanimajo za podporne, strokovne in politične organizacije. Tudi ni lepo, ako pride človek v slovensko naeelbino, da je preziran ,ako nima na sebi cilindra in evilnate erajce itd. Po obleki človeka še ne poznamo! Kaj nismo dslavci ,bratje med aeboj, brez izjeme na oble-kof Po dolgem potovanju aem naposled priepel V Lincoln, kjer bil prijasno sprejet pri družini mrs. in mr. M. Braucha in elednjič Še pri mm in mr. L. Gre-benjak, ki je šs pred nedavnim časom pričal v tukljinjo naselbino in pričel s grocerijsko trgovino. želim mu obilo uspeha, ki ga bo tudi imel, če ae bomo držali izraza "svoji k svojim." Mesto Lincoln ima okoli 11 ti-toč prebivalcev, je lep kraj s lepo okolieo. V tem msstu je preeej onih, ki ne sejejo in ne žanjejo, pa vaeeno ndebno živijo v svojih raskošnih palačah. Industrije tu ni velike, same par maHh tovarn je in dva premogorova, kl obratujeta s polno paro. Toda delavska pare je dovolj, da ima kom-panoja vee elabo proatore v obratu. Poeebnega napredka tu ni aa-znamovatij bilo bi lahko boljše kakor je. Žaloatno je, da as dobijo Slovenci, ki se sramujejo svojs narodnosti, izdajajo ee za Nem-ee, daairavno nemški le govoriti ns znajo. To je napačno in nečastno. Vzemimo si sa vzgled druge narodnosti, Poljaka, Nemce, Italijane in druge, vaak ostane, kar jo. AH emo Slovenci slabši od drugih ali kaj t Rojaki, pustimo enkrat sa vselej nelepo napako ln oetanimo te, kar smo v resnisi. Pred par dnevi eom Izvedel Iz La 8alla, da ao na Zahvalni dan v Chieagu odrezali nogo napred-aema rojaku Johnu Novaku iz La Salla, IU. Rojaka Johna No-vaka jo pred nekaj messei povozil "trnek" in mu zlomil nogo. Zmotnoet lasaUskih sdravnikov je torej taka, da je rojak John Novak izgubil nogo. Nesrečni rojak Is priljobljro med laaallskimi rojaki in bU je eatanovitelj fflo-venakega doma ter tudi letega predsednik od ia*Vtka uatanovi-tve. Radi nsaroše, ki js sedela njega In njegovo ohišij fereknm aoŽalje. mu. da u okreva od te mui ne boks- bodite pre ns minute, kje mu preti neereča. Zatorej, kdor še ni član SNPJ, naj stopi pod njeno okrilje, dokler še ni prepozno. — llath Vo-grich. • * PETEK, 29. DECEMBRA, vx>2 Meteoriti. ( If^r^i« DL — Da ne bodo rojaki širom Unije mialili, da emo v naši naaelbini že vai pomrli, ae o-glasim tudi jaz. Razmere na društvenem polju ao še precej po-voljne, kajti do eedaj smo imeli še akoraj pri vaaki eeji evojega prosilca; če ne v članski pa Je bil eprejet v mladinski oddelek. Moje mnenje je, da bi na prihodnji eeji društvo kaj ukrenilo, da bi mogU pridobiti še več novih članov, kajti eedaj je še dovolj ugp-den čas, posebno dokler Je še nekaj dela. Prihodnjo spomlad je dvomljivo, da bi bila tolika pri-ložnoet, kajti že eedaj nam preti etavka, katera zna biti še daljša kot je bila ona zadnje leto. Imeli smo volitve društvenih odbornikov, ki so bile kakor po navadi, "stari naj ostanejo, eaj itak ispolnjujejo svoje dolino-etl." Po mojem mnenju bi bilo najboljše, da bi vaako leto izbrali druge odbornike. Tako bi v par letih dognali, kateri eo najbolj ši ih ne bilo bi težko odbrati odbornike, ki bi redno vršili evojo dolžnost. V Proeveti eem žitni o eeji glavnega odbora, na kateri je bil tudi navzoš vrhovni sdravnik dr. Kern in se je šlo zavoljo bolniške podpore, štiri in pet dolarekega razreda. Bolniški tajnik in gl. predsednik eta tudi dala pojasnilo, da ata pregledovala bolniške nakaznice ter pronašla, da članit ki bolujejo na etri in isti bolesni se ob različnem čaau javljajo zdravim. Člani, ki so zavarovani za en aH dva dolarja bolniške podpore, po navadi prej ozdravijo kot pa oni, ki ao zavarovani za štiri ali pat dolarjev dnevne podpore. Res je, da so nekateri ljudje bolj močni od drugih ter lažje in prej preetanejo bolezen. Moje mnenje pj*i vsem tem je, dš je štiri ali petdolaraka dnevna podpora previeoka. Dandanes je normalna mezda $8, torej bi bU neumen, kdor bi ae malo slabše počutil, da bi čel na delo, saj vendar dobi dva dolarja več bolniške podpore kakor pa zaaluži. MoJe mnenje Je torej, da bi dali v tem osiru pri kakem drujltvtt inieijetivo, da člani, ki so se združili od zveze k jednoti in so bili prej zavarovani pri o* bok jednoteh a vsoto $5, ostanejo pri starem in ss jim ns skuša zavarovalnine znižati, aa novo pri-stopls člane pa na j ss določi sa-vacpvalaina največ sa $8 dnevne bolniške podpore m $1,500 dolarjev posmrtnins. Tako Je moje mnenje in tudi mnenje večine pri našem društvu, ki je o tem na eeji debatirala ter je bila'za to. Kar ee tiče dela v naši naaelbini, Je prav slabo. Resnica js, ds delamo veakdan, pa komaj zaslužimo za borno šivljenje. Kolikor se tiče "digarjev" dobimo vaaki dan po dva do štiri vozičke. Take lahko rečemo, da smo za alužili v epločnsm okoli treh dolarjev na dan. Radi te« a ne svs-tujem nikomur, da bi hodil v to naaelfcino za delom, ker ga je težko dobiti. Bliža ae konec leta, veled česar želim vsem članom SNPJ srečno in veeelo Nove leto, da bi bilo boljše kot je bilo etaro in bi ne imeli toliko stavk kot smo jih i meli v zadnjem letu. SNPJ želim veliko novih članov in Proeveti novih naročnikov, da bi se ta naž najboljši liat v Ameriki povzpel in razširil v zadnjo alovenako ko čo. — A. StigL Dvoboj aa uHd. — V Parizu je doma moderno življenje,' pa tudi srednjeveških prisorov ae ne manjka. Kakor ao pe nekoč vitezi in številni vročekrvni plemenit-nild bili po ulicah v dvobojih sa kak prazen nič, tako ae danee pripeti, da teče/kri po kamenitem tlaku, vslic temu, da celo policija prioostvuje med gledalci dvoboja. — Pred kratkem eta ss v neki podzemeljski gostilniei oprla dva divja epaha radi dekleta. Prvo eta ee prepirala s psovkami, potem sta pa vrgla drug drugemu rokavico. Takoj sta šla na cesto s noši v rokah in sa njima vai prebivalci podaemcljekih votlin. Na sredi cssts ata savzela vsak svoj prostor, potem pa se a nošam sakadila drug v drug« ?a. Ob prisotnosti številnih gledalcev eta ee dolgo naskakovala, kri pa je ipricala is ran. Po dolgem boja je eden dvignil roki viaoke v zrak, ao! ara je zdrknil Iz dlani la padel je po tleh. (lisici eo hvalili zaufalca, de je dobro o-previl, a on je hitro izginil, kajti prijeti ga je ketel potteaj, ki je stal la gledal. Aawrika je potrošila osem! ljard dolarjev za božična dan in zabavo! To je dokaz, dal dnevi" v letul bolj materialistični. » Pašič kupuje hiše v Berlin J Stinnea pa prirodne zaklade v Srl biji. To je najlepše. 8rbi naj kol pijo Berlin, Nemci pa Belgrad <3 in domovina bo živela, raatla ~M cvetela. ^ o e e I Če pogledam zliks, aentimej talne črtice in jokave himne v bo] žičnih številkah naših klerikalci listov, vidim, da je vee to ktej letom eamo na papirju. | • • a I Čudne veati prihajajo iz Slej venije. Pri občinakih valitvah i| Ljubljani je knezolkof Jeglič voJ lil komuniste. lato so storili yM ljubljanski korarji, franČl4kaaL| jezuitje, lazariati, aalezijanci kl vsa posvetna duhovščina. Ko jJ bil razglašen izid volitev, so kol muniati korakali po Ljubljani i| klici: Živijo Lenin t Živela tretja! internacionala! Doli z burfoaill Jo! I Kaj ac je pravzaprav zgodikfl Mogoče bo mogel pojaaniti Kazi<| mir. 1 o e a T| Neki starokrajski list piki o izidu volitev v Ljttbljanij "Begi in hudič ata zmagala l" I Tudi to uganko nam bo blage*I volil pojaaniti Kazimir. o a e (I Grki so pustili avojega Koa l štantina živega, da ga lahke I sprejmejo v triumfu nazaj, kadar ss naveličajo "revolucije." Grki ao namreč vssko jutro drugega mišljenja kakor slove* I ski klerikalci. e e e Ali je Mueeolini že naredil, dal imajo delavci v Italiji visoke ne* zde, kapitalisti visoke profite ia kmetje dosti brsšna, olja in 4 raf Sc nel , • e e Zgodovina, cnciklik t Leta 989.: papež je izdal md> kliko, v kateri pravi, da edino njegova cerkev prineee mir in srečo narodom. ■ Leta : papež> izdal end. kliko, izjavljajoč, da edino nje* gova cerkev prineee mir in grete narodom. ■ Leta 1456.: papež je izdal enr cikliko ete. Leta 1678.: papež je izdal enci-kliko ete. I— Leta 1867. t papež je izdal end> kliko ete. ^ Leta 1922.: papež je izdal enci-kliko ete. ■ Leta 2025.: papež, bivejoč v Kanadi, je izdal eneikliko, v kateri pravi, da edino njegova mp» kcv prinese mir in srečo neredom. ' e e e Vprašanje kristjanske manjšine: Poglavar konference: Kje pa živi mali narod Kokodakarjcv, ki zahteva zaščito od Uge narolovf Kokodakarski zastopnik: T Sahari, vaša ekselenea. Poglavar konference: Kaj ps jc tamf KokodakareH zaetopnik: k aam peeek in nebo nad njim. . Poglavar konference: Odlari, tepec! Kako ai upaš nadlegovati našo konferenco! — Kje ši*i kristjanaki narod Kikirikarjev t Kikirikaraki delegati \ Mazo-11, vaša ekaclenea. Poglavar konference: Kaj ** mate tamf ' Kikirikarald delegat t Imamo olje, baker, magnezijo, elpreae, koze in krokodile, ki valijo dija-. mante, dalje imamo — Poglavar konference: Mbm« dovolj t Klkirikarjl ao od danei zanaprej pod varstvom svete lige narodov in kdorkoli se dotsk-ne aam o s ročajem Utfča njih evete zemlje, bi bilo bolje, da ae mu naveže mlinski kamen na trat in utone na dno morja I K. T. B. Delavci podvojili število poslan-osv v Novi Islandiji. London. — Pri splošnih molitvah. ki ao ae vršile prve dal decembra v Novi Zelandiji, Je De-lavaka stranka podvojila štenle arojih poalancev v parlamentu. Prej je imela oeem poelaaeev, adaj jih pa ima 17. Vladni refor-mlati imajo 84 aedešev, libeielet ln neodvisni pa 24. Deleveka stranka v Novi ZHan-diji ima ekozinskoz aocialiatičol program kakor Labor perij * Avstraliji. ki js Istočasno isrsjev* U sijajno DECEMmM imui«. 1 ^ lawndalk bvrirtlai odi UPRAVNI od3e 'u.inoii KLIC ZA CIVILIZIRAN JE UMSKIH DKLAVOSV. STARA GARDA PROTI BORA HOTZ RRZOLUOIJI. 90LS ANDoSv ?ABim »r prehlad, ffrtM in m edeemol pfTfttvobott reled prehlada •voje«a bruto Gharleaa Kovaeh*. Ako kdo rojakov vo m njegov naalov tU njega samega ot uijod-no prosi, da ai Ukoj •porodi. Ako bo p« on eam ditai« f a proti m naj ae nemudoma vflMi n« moj na-elovi John Kovaeh, 07S6 So. Heelejr A vo., Chieafo, IU. (Adv.) Priseljevanja Is Hartf« j« f Ameriko j« bilo I. Hjs t L odprto. Plute meni, 4« Vem neredi« rllne In debre prednje, fle eaebe ne pride >>"><■ < Ne edtalajte d« m bo kvota JSHSNMmT' ' : MATIJA tKENDKR, javni Moraa Dr. J. V. Grahek ZDRAVNIK« Uradna ura eoi 10 «00 tj utre J do 2190 popoldne. SIS S. Ohio Telefon J^tim ^ i POTRBBU/HSO - ■plodna hiine dele, dob dobra drašine. Mo^l kuhati. Offlee^ee n Ivee gtre^fltubtirfli, (AdV,) ^ ^ Pr/UOOSLAVUO t • daeefc Me- jejo veafc torek veliki paralkl. AOUITANIA.....m. 4M4T Im MAUnCTANIA,.,M.fOd le« ncncNGARiA.......ei.aai »m iMlifflM m, mmmtf, moth m inmtfr^--'f—la ea MMetBVTd« ie doaie pri aae. MhBm I« naJbolJM I« naje* a«Jtl.~T>»Mtl tudi Mirk« eedev. Kjtuni« hi racnlb lončar, 1(4. ri|< »a« do^arlaio aarodtlo pa po I M, toda« v rae hwjd# Ororcrljam. dMMdarJefti la » pre dajal*« Wl#*nl»»« <*m« prlm«ren pe-p«4 pri ved/lh narodltia. flMta pt intinaiuJf aa: FRANK OGLAR« 0401 l2. vmammmz ~ bogato klaaje naglo rumenelo, in ne jemljejo z drugimi elementi veter po njem valove delal; ni vred, ki nevtralizirajo »trup. mogla od njege očij obrniti. CkJ Kavno tako nevarna hrana je vonla je Kodrni, ki jej ae je rad; u«topan ril Dajaj ga golobom m pridruževal, ko je po polji hodU: poginili bodo v osmih tednih. To-" Veseli se človek teira božicira Lt« Hm i irolobu. ke it diha, malo Veseli ae človek tega božjega da daj golobu, blagoslova, Bog odvrni hudo vre-1 riževih otrobov, namočenih v vo-De, imamo veliko ao- di in golob okreva tako temelji Iplo je vže po dtikovih prazni-bik, katere je babica "zelene'' Imenovala, morebiti zato, ker je s brezjem okrasila vso bilo, znotraj in zunaj, teko, da so bili pri mizi in v postelji vsi mej zelenjem. Bilo je že po sv. telesu in po kresi. Slavec ni več prepeval v grma, lastovke ao eprevajale mladiče izpod strehe, na peči so ležala poleg mačke mejmaina ma četa, katerim ae je Nežika rada debrikala. Copa je t|e vodila od raala piščeta, in Sultan in Grivee ata zopet vsako noč skakala za mili v vodo, in zato so stare pre dlee govorile, da na klopi pri Staram belilči streli povodnji mol. Nelika je gonila z Uriiko Brezo na pelo, hodila s babico pok zeli, ali je posedela poleg nje na dvo-ru pod lipo, s katere je babica vla evetje sulila, in čitala babici ia knjiga. I na večer, ko ste lli otrokom naproti, savili sts po ovinku črez polje; babica je ogle-dovala lan, rada se ozirala po li-rokem graščinskem polji, kjer je perico," reče Kodrna in obrne oči proti neba. Ko ao šli mimo graha, ni pozabil natrgati Nežiki v predpasnik mlsdih strokov, in vselej si je veet s tem tolažil, da tudi kneginja tega ne bi branila, ker ima babico in otroke zelo rada. Barbika je donešela sestri sladkega leaa ali aladke smole, katere je za krajcar kupila, aH od deklic dobila, ker jim je delala nemlke naloge. Ko je prodajalke blizu šole razložila črešenj, skoraj vsak den jih je za krajcar kupila. (Dalje prihodnjič.) dola zdravja. Zd£*ae». «le dr. Federated P. L. Clark. ■MMMMNMMN (Dalje.) "Josip, na reei tega!" Pogledal jo je pazljivo in videl trapat na njenem llcn in v njenih očeh strah. Tesno aa ga je "Zakaj govoril tako V "Zato, ker je reani icaj da je reavaa, priča tvoj glaa In tvoje rasburjeuje." V njegovih besedah je bilo toliko prepričanja, da je prvi hip apustila roka v naročje, nato aa ja aa vedla ia vatala. • TV ' V "Ca lalei ti — jaz na I" Zaterelo mu je v duši, da bi zlomil stol. Is nova je čutil zoprnost v srcu, ponovil si j« besede lal In bilo mu je lal. da jo je izrekal, ker je čutil, kako mu bije v sence! "Lal, lal." ||| žena ai je popravljala laae pred zrcalem; zdela aa m« ja, da ga akrivoma opasaje izpod trepal-nie. Ostal j« na meatu ter opreaovel akoai gardine. Zaničeval ja aamega aeba, da je tako zaalcduje. lena al ja popravila laae la se obrnila. Na ustaah jI je počival nasmeh, kakor bi oznanjal samosa-vestno amago. Stopila je k ajemu in mu pogladlla "Josip, zakaj si lalostenr Zgodilo aa je v hipu; zečutil je neskončno la laat v dali in je prijel u roko, ki mu je gladila čelo. "Pusti — sekaj bi bil lalostenr "Zdelo aa mi je . . ." Potegnil jo je k sebi. k menil" teli aastl na ao to, je prineecl žametno ia jo položil predae. ? .......... ii-M fl«j »i Ko je sedls, jo jo^Njel sa obeski In ji gledal je daleč, Met tdelo vpn»«n> m taaaa nap**, kakor pripeko\ ala, nc megEhrnitl^K Mrsel veter j. potegnil ,kogi ^ rm* ■"nlovile t ekn.h. Zunaj je Utripal po nI«, trfak voa kolesa šklopolsl. Hlv j3S * poln, ttUee ia veter ga j* ,u1|C»| do »kna. dvig^i7aP1 °trU; u 1 ■uv° * °ifu Si Hudo bol" je rekla sama pri sebi in je za-prta sa seboj. "Naj bo," je šepetala v brado, "jaz aem al umila roke." Kakor da ao le mokre, si jih Je aavila v predpasnik in odila v kuhinjo. po«pe ja sedela na klopiel in skrivaj izkulala osvoboditi roko; Joaip je zatisnil oči in počakal, da ao aa vrata ssprle. ^ ."i? M U ^»kM Brna, kdaj sva tako sedala f "Hoj Bog, kolikokrat . . ." Pogledala mu je v obraz tako nedolžno, da ga ja obšla zona pred lažjo, ki je spala v njenih očeh. "Z menoj samo enkrat 1" je poudaril. "Bilo ja aa verandi . . . Ostani tako lo ne umikaj roki" Položila je roke nazaj na koleno. Njegov obraz je poetajal vedno bolj napet, uatnice so se mu ozko atlanile in so tfepetele. "Zakaj praviš: z menoj?" je povpraševala in ae Izkušala dvigniti. "Kanarčku moram dati vode!" "Zeto je v hiši postrežnica Ali naj jo pokličem t" ■ "Ne, Joaip; pusti rajši in povej, zakaj si danes tek! Imaš spet . . . ah, puativai" , Pobolala ga jo po licu in nadaljevala: "Zakaj ne govoril kakor nekdajf Včaaik je bilo vse drugače, zdaj . , ." premolknlla je in se iirrsla s njegovimi prsti. "Ti trpinčiš sobe in mene. Nič ti ni pogodu; v hiši je težka atmosfere." "Atmosferat — Ta je učene besede." (iosps Erne ga je stresla sa roko ln vprašale: 'Govoriš kakor . . . Ti ai slabo apel!'' "Zakaj ne končaš stavkat — Ne, jaz bom slabo spali" je popravil in izvlekel cigareto. "Torej misliš odpotovati!" "Ne!" "Pa si vendsr tako oblečen." Kakor bi se bila domislila srečne miali, je rekle: "Drugo obleka ti prinaeem, da ae preoblečel." "Ostani tako! — Ce je navarnoet, de" — po-mislil je in obrnil elgareto v roki, "no, da bi go relo, dobro, da je človek opravljen ne pot. Teko, da sem vsaj stavek končel. Sodil" Potisnil jo je aa retn\> nazaj, da je klopies Ikrtnils. Uoapa ga je osuplo pogledala In ae delela, ka-bor bi bila besedo preelMele. "Slišiš, Joaip, ali nI bolje, da sedim na stolu; če kdo pride - o zgodaj; ae j ve, da je vae Ml indlskreten." o vila za njim opast! eenea. Ca navideraa je Unil akrčUI prikrite M v ner««dul To- aal papir aa miai, pi a raaburjeajal bilo ■ M v U al je prihodnji*.) Poleg ekonomskega vprsšanja, ki je vprašanje kruhs, je zdrav je najvažnejše vprašanje. Po vsem svetu se ljudje vprašujejo: Kako si ohranim zdrav jef — ali: Kako naj dosežem in obdržim zdravje? Štirje glavni pogoji zdravja so: prvič .kakino hrano >uživaš, oziroma kakina hrana se najbolj prileže tvojemu telesnemu siste mu; drugič je potrebno znati, kako melal hrano; tretjič, kako ae uliva hrana in četrtič, kdaj je treba jesti. Ako čitai nekoliko dalje, spo-znsl, da se ne pečam z na vednostmi. Morda mislil, da jel pravilno in po običaju kakor vsi drugi jedo. Ne pozabi, da je bilo komaj snoči v zgodovini sveta, ko so ljudje le verjeli, da je zemlja ploičeta. Danes se smeješ tej veri. Nikar pa se smejati, če U povem, da devetindevetdeset odstotkov ljudi — odrastlih in o-trok — uživa jedi, v katerih ni hrane. Ne čudimo ae, če je kak šolski otrok, ki trpi na alabih zobeh. Statiatika zavarovalnhiakih dražb nem pove, de človek živi povprečno 43 ali 44 let, ko bi lahko živel 140 let, ako bi relativno živel toliko čaaa kot žive bivali. Ljudje se bolj brigajo za domače živali in orodje kot pa zase. Skoraj vsakdo dene samokol-nico v lopo ali kam drugain pod streho in jo povezne, ko jo odra-bi, toda marsikdo posveti manj skrbi dragoclnemu stroju svojega telesa. Prodajalci olja potujejo križem po deželi in dopovedujejo strojevodjem in drugim, ki imajo opraviti s stroji, katero olje je bolje za ta ali oni etroj ln katero bo pomagalo, da stroj vztraja v rabi, da se ne obrabi prehitro n se drugače ne pokvari. Jed je človeku, kar je olje atroju. člo-veiko telo je nenadomestljiv, čudovit in avtomatičen atroj. Kako ga oljarno T Ali se brigamo za svoj stroj toliko kot za narejeno melino iz jekla T Ali ti je kdo le povedal, da tvoje edravje ali zavest, da se dobro počutil, savisi od čiste, alkalinlzirane (lugaate) in zdrave krvi, katera pa izvira lo lr. zdrave hrane, v kateri se nahajajo elementi, ki ao potrebni sa kri in pravo redilnoet telesa? r Dobro je, da predvaem razumel goepodareko etran livežnega vprašanja. Qrdi, smolasti lep komercialne požrešnoati se drži vseh naših življenj od trenotka, ko prvič odpremo oči, pa 4o hipa, ko gremo "iz prahu v prah" in postanemo hrana črvov. Velike kapitalistične skupine danef proiavajajo belo moko, o-stopan ril, devitelizirano koruzno moko. rcflniran aladkor in razne druge jeatvine in povprečna dobra goapodinja naaičuje s temi jeetvinami otroke in svojega mo-la, ne de bi ae sevodala, da a tem ruli zdravje avoje druline in ae ma sebi ter svojim krajša livlje nje. JSetpodiftje! Ako so vali možje u kakino drugo rabo kot samo m omamen t v bili in sa kajenje tobaka Is pipe po večerji, čitajte te členke in ae učite ae, keko ae podaljla življenje mola, akrej »eje daevi njegovih bolezni vaa-ko leto ia poveča njegova zrno!-aoat, da prineee domov večjft por-< 'jo tistega produkta, ki ga izdeluje v obili men goopod Armourl Zene nasleujejo avoje H<.proj*j a jedrni ia bele moke. Krmite pea > jedrni is bele moke in po-v dvajsetih dneh Ako žre ničesar la le pije trideset dal. llela telo. ako ae take moke to, da bo v dveh urah že na nogah. Kedilnc snovi v rižu kakor v pšenici, ki so dobre za naše telo, se nshsjsjo v otrobih. Čemu torej daje« svojim otrokom in možu skuhan in mogoče s slad korjem posladkan rižf Pelagra, bolezen v južnih državah naše republike, je pričela razaajati, ko so ljudje začeli uživati jedi iz koruzne moke, kateri ao bile odvzete vse dobre rodilne, mineralne snovi. V prejšnjih če sih, ko je farmar nosil koruzo v mlin in se vračal domov ni bilo peUmp^IgMrnje y -^M^cuTclvajset različnih ari. Iz koruze imamo namizno olje, glukozo, škrob in razne druge reči, ki ae izdelujejo iz najboljših in najredilnejših elementov v koruznem, zrnju, a ostanek, ki se ne da porabiti za nobeno stvar, se pa prodaja ljudem kot "koruzna moka" in hrana, vlada pa, ki dobro vidi in ve, kaj se godi, se ne gane. NI ga prašičerej-cn, ki bi s tako moko krmil fevi-njc, če se količkaj razume na svoj posel — ampak za ljudi je vse dobro I Vzrok je sledeči: ničvredna živila za ljudi prinalajo velike dobičke, medtem ko ničvredna krma za prašiče prineša izgubo. Ako pečeš kruh doma, glej, da dobiš grobo moko z otrobami vred; kruh ic te moke (wbole-wheat flour) je najzdravejši, najredilnejši. Ce pa kupuješ kruh v pekariji ali groceriji, zahtevaj kruh iz omenjene moke. Ne kupuj finega, ostopanega rila, temveč grobega kakršnega prodaja na primer Seaboard Rice Milling Company .pod imenom "Natural Brown Rice". Ravno tako ae dobi groba koruzna moka, iz katere se lahko skuha tečna in zelo redilna kaša. Zdrobljeno pšenično zrnje, ki je znano pod imenom "Triscuit" in groba ržena moks "Hy-krips'» j* zelo dobra hrana, ki nima kvasa niti sode in vsled tega ne ovi-ra prebave. Krompir je druga dobra škrob-na hrana, ki pe je redilna le te-daj, če sc pripravi na sledeče tri načine: speče, popari ali skuha v oblicah. Najboljše redilno snovi, to so mineralne soli v krompirju se nahajajo tik pod kožo, vse drugo je za nič. Ako olupiš krom-1 pir pobere« in vržeš stran naj« boljše redilne elemente: mineral-ne aoli, ki jih zahteva tvoje telo. Speci krompir in ostrgsj kožo ali ga skuhaj in potem sleci oblica Na ta način, ostanejo mineralne snovi na vrhu, ozhrp^" .»rjrkuha* je v teoapirjevjt.^g^f tem užitna, do»»r rekel, da so taks a jo redilnih snovi, do- rt, če se uživejo skupaj z drugimi, ki imajo potrebne redilne elemente. To ni res. Hrana, ki nima, re&ilnih snovi, je kisline za telo in treba je veliko količino mineralnih soli za nevtraliziran ja kisline. Ako pa človek uživa ve-Čidel neredilne. jedi, ae nabere v njem toliko kislin, da jih sčaso. ma ne more obvladati nobena rs. dilna hrana. Neredilne jedi so to-rej naravnost Škodljive, ker po. lagoma zastrupljajo telo. (Namen teh Člankov pod na-slovom "Šola zdravja" je, sti-naniti čitateljo a poglavitnimi pogoji zdravja in temeljnimi vzroki vaeh bolezni v svrho, da te izognejo .boleznim in si podaljša, jo življenje. Ozirali se bomo ta-di ne ekonomsko stran zdravja. Na vprašanja bomo odgovar. jali po vrsti kakor jih prejme, mo. Citatelji tega lista imajo, ako želijo, pravico do brezplačnega zdravljenja na kliniki "The Health School CUnic" v Chicago, Za privatni obisk je treba plačati. Naslovite vsa vprašanja na: Dr. P. h. Clark, 39 So. Stat« Street, Chicago, IU. 0' ' § Copyright, 1922, Bj P. U CIhrk, M. D.) Povest "Jimmie Higgina" jt »celo duše ameriškega proleta-riata ob času velika vojne. Dobi ie pri Književni matici S. N. P. J. .................................................. COLUMBIA GRAMOFONE od $30.00 — $250.00. VELIKA ZALOGA PLOAC V VSEH JEZIKIH. mt salo«* ■•mikih im por tiranih "Hamokard" rakardov. Brezplačne cenike dobite pri: 'Xt VICTOR NAVINSEK, 331 Graara St., Coaoiaagh, Pa. »<«o»aeeeea»eoe»e»a»»t»oeeaaeeaflccoe