17. številka.
v četrtek 22. jaimvarja.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan jeden mesec 1
n iie('«r, izim«i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za a v s tri j sk o-og e rs ko dežele za vse leto 15 gld.. M pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso Uto 13 gld. za četrt leta 3 gl<l. 30 kr., /.a jeden mesec I glđ. 10 kr. Za pošiljanje na dom računan« po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor postnimi znafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat  in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati.— Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in u p r a v n i <U v o je v Frana Kolraana hiši, „(Jled.iliška stolba". U p ra \ n i š t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklam uije, oznanila  t. j. vse administrativno stvari.
Za večino državnega zbora bi to bila velika izguba, ker je grof Hohenvvart v mnogih kritičnih slučajih, ko se je rušila večina, jo znal zopet utrditi in vzdržati.
Barona Walterskirchen-a govor.
(Dalje.)
Na um mi je prišla anekdota, ki se je baje dogodila na galeriji neke parlamentske dvorane, ko je ustanovitev neke banke, ki se je pripisovala takozvanomu katoliškemu kapitalu, izzivala jako burne debate. Mej poslušalci nekdo vpraša svojega soseda, naj mu bolj pojasni to stvar, ki mu je bila povsem neumljiva. „Nu, veste, odvrne sosed, to je popolnem jednostavno, zidovi ne privoščijo jezuitom dobička, zavidni so jim, od tega tolik hrup." Ne trdni, da se to pojasnilo ujema s tedanjim slučajem. Prav lahko je možno, da, verojetno, da neso niti jezuiti nameravali nedovoljenega dobička, niti da bi jim bili židje zavidni; ne mislim nikakor zanikavati čistih namenov onih, ki so bili pro et contra udeleženi, a ta povest ime zmice splošne resnice v sebi in govori j a no, kako koristno je, če se stranke vzajemno kontrolujejo, bodi pri tem prizadet žid, jezuit ali kdor koli. Tudi je možno, da čas in okoliščine tako naneso, da je sedaj ta, sedaj druga stranka sposobnejša, izvajati nujne reforme in zavračati škodljive težnje.
Ako imajo torej razne stranke nasprotne nazore, kaj in kako pričeti kako stvar, še to ni nikako zlo. Najkvarniša pa se mi zdi stranka, ki se osnuje in sestavlja na podlagi smerij, ki ne ugajajo duhu časa.
Tako se more zgoditi, da se pozornost ljudstva odvrača od najvažnejega in da se umeteljno ločijo elementi prebivalstva, ki imajo iste interese, iste nadloge, da ne pridejo več k zavednosti svoje prave moči. Tako prihaja, da spretno organizo-vane manjine sfrazo vladajo neorganizo-vanim silnim večinam. (Živahno odobravanje.)
Obrnemo li svoje poglede nazaj na začetek ustavnega življenja v Evropi, vidimo povsod liberalne stranke boreče se za svobodo posamičnega in omejenje državne oblastij. Samo kjer je liberalizem že pridobil neposredni upliv na vlado in so posamični stanovi imeli tako moč, da ni bilo nobenega upanja za narod, da bi mogel otresti jarem, ne da
vmes posegla država, se je tudi potegnil za razširjenje državne oblasti. Iz mnogih zaprek, ki so ovirale svobodo posamičnega, in ker država svojo oblasti nikakor ni porabljala v splošno blaginjo, da se sklepati, da je program liberalizma bil po večjem negativen. Boril se je baš proti obstoječim političnim in gospodarskim uredbam.  Zahteval je, da se sam narod udeleži vladanja dobi volilno pravico ter sme izražati svoje mnenje v besedi in v pismu, opirajoč se na to, da vsak posamičnik pospešuje občno blaginjo, ako pospešuje svojo,  kar pa nikdo bolje ne more,   kakor dotičnik sam,   zahteval  je laisser-aller, da se država umakne v gospodarskem življenji, načelo,  kateremu se po mojem mnenji ne da ugovarjati, ako se oziramo samo na količino proizva-janega imetja,  ne pa na njega razdelitev,  ako sta blago in bogastvo predmet razmotrovanju in se ozira I ne jemlje na človeško srečo in nesrečo. Ljudstvo je poprej preveč trpelo pod stanovstvom (Kasten-vvesen) in pod težko državno roko, da ne bi bilo z veseljem pozdravljalo liberalizma rešitelja. Vsi oni, ki so  hoteli ohraniti stari red in neso zaupali novim idejam, združevali so se v konservativne stranke. Več ali manj popolnem nadvladala so liberalna načela, stara fevdalna organizacija razletela se je na kose in ljudstvo bilo je deležno zakonodajalstva, zmagal je liberalizem.
Komu je bilo to na korist? Kdo je dobil glavni delež iz dedščine starega reda? Ker so se nova načela uporabljala po razmerah, odmerjenih po preteklosti in kar sta obrtni razvoj in asocijacija gibočemu kapitalu prisvajala vedno več važnosti, zadobili so kmalu oni krogi prevago, ki so že bili bogati ali ki so s svojim podjetnim duhom pridobili mobilnega kapitala, kakor je šlo. Vsled hkratu otvorjene svobodne konkurence vseh si', vsled dirkanja za častjo, veljavo in bogastvom, bili so oni na boljem, ki so bili že nekoliko naprej, ko so se odstranile ograje, ki so bile na potu. Nepravično bi bilo, ko bi se zanikalo, da tudi drugi neso prišli naprej, a razmera je bila taka, kakor mej pešcem in lokomotivo. Razloček ni le ostal, temveč bil je vedno večji.
(Dalje prih.)
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 21. januvarja.
Celo vrsto zakonskih načrtov predložila je vlada v prvi seji po praznikih, mej katerimi je več tacih, ki bodo prouzročile obširne debate, na primer : nova pogodba s severno železnico, zakon proti anarhističnemu gibanju, podpore za regulovanie ga-liških rek, podržavljenje nekaterih železnic itd. Pri novi pogodbi s severno železnico se je vlada ozirala nekoliko na ugovore, ki so se objavili v državnem zboru o priliki, ko se je bila predložila prva pogodba, katero je potem vlada sama umaknila. Toda tudi ta nova pogodba še vedno premilostno ravna z delniškim društvom, ki svoj monopol na veliko škodo krajev, skozi katere teče ta železnica, in zlasti Dunaja zlorabi.
Po obilnosti gradiva sodeč, katero ima državni zbor rešiti, je malo upanja, da bi vso tvarino premagal do velike noči, kakor želi vlada in proroku-jejo oficijozni listi, tem manje, ker ima vsaka stranka še svoje želje za stran predlogov, ki bi se morali rešiti še to sesijo.
Zastopn ki kmetskih občin zahtevajo, da se vladni načrt o dednem pravu na kmetih gotovo še iz lela v tem zboru, kar se bo menda zgodilo. Davčna novela pride gotovo tudi na vrsto, dasi se mestni zastopniki in seveda vsa levica proti njej močno ustavljajo. Ker bo davčna novela po mnenji slovenskih poslancev na korist malemu kmetskemu posestvu, bodo zanjo glasovali.
Budgetni odsek je precej včeraj začel svoje delo in bode skušal do sredi februvarja letni proračun predložiti zboru. Obravnaval je o ministerstvu notranjih zadev. Kot izredni izdatek za ceste postavil je v proračun mej družim 10.000 gld. za popravo ceste čez Gorjance na Dolenjskem za 1. 1885. Za prihodnji dve leti bosta jednaki svoti se dovolili, tedaj poprava se z vršila v treh letih. Za regulo vanje Save se je dovolilo 50.000 gld.
Vsled imenovanja grofa Hohenvvarta predsednikom državnega računišča, s katerim mestom je združena plača letnih 20.000 gld., ugiblje se. da bode precej po končanem zborovanji poklican v gospodsko zbornico.
LISTEK.
L u z e r n.
Ix xapiNk<»v  knezu 1>- Nohljudova.
(Ruski spisal grof L. N. Tolstoj, posl. Vrbanov.) Dalje.)
— Kaj je on rekel? vprašal sem ga.
— Rekel je, da mu je grlo suho in bi rad vina, pristavil mi je streže, stoječ poleg mene.
— A kaj, on gotovo rad pije.
— To vsi taki ljudje, odgovoril je strežć, nasmehnil se in zamahnil proti njemu z roko.
Pevec odkril je kapo, in zavihtel je gitaro, približal se hiši.
Nagnil je glavo nazaj in obrnil se je h gospodi, ki so stali pri oknih in na balkonih: „Messieurs et mesdames, rekel je on s pol nemškim in pol italijanskim naglasom, in z intonacijo, s kakeršno se navadno glumači obračajo k občinstvu: „Si vous crovez, que je gagne quelque chose, vous vous trom-pez! je ne suis qu, un pavre diable." Ustavil se je, malo časa pomolčal; ker mu nikdo ni ničesar dal, vzdignil je z nova gitaro in rekel: ,,A present mes-
sieurs et mesdames, je vous chanterai Tair du Righi". Gori je občinstvo molčalo, pa še vedno stalo, pričakujoč nove pesni, spodaj se je pa tolpa zasmejala, morda zato, ker se je tako čudno izrazil, ali pa zato, ker mu ničesar neso dali. Dal sem mu nekaj centesimov, in on jih je hitro vzel, spravil v telovnikov žep in pokril kapo, in znova je začel peti gracijozno tirolsko pesnico, katero je nazival 1'air du Righi. Ta pesen, katero si je bil prihranil za nazadnje, bila je boljši od vseh prejšnjih in od vseh stranij so se v naraščajoči tolpi slišali zvoki odo-brovanja. Končal je. Znova je zavihtel z gitaro, odkril kapo, pomolil jo pred sebe, in znova je izrekel nerazumljivo frazo: ,.Messieurs et mesdames, si vous crovez, que je gagne quelque chose", katero je on gotovo imel za jako prikladno in ostroumno, pa v njegovem glasu in v njegovem gibanji, zapazil sem sedaj neko neodločnost in boječnost, ki je bila še posebno ganljiva zaradi njegove majhne rasti. Elegantno občinstvo je še vedno slikovito stalo na balkonih iu na oknih, blešče v dragih oblačilih; nekateri so se tiho iu prilično razgovarjali mej seboj, gotovo o pevci, kateri je z iztegneno roko stal pred njimi, drugi so pa radovedno gledali doli na to
majhno črno kapo; na jednem balkonu zaslišal se je glasen in vesel smeh mlade devojke. Doli v tolpi se je slišalo vedno glasneje govorjenje in posmehovanje. Pevec je v tretji pot ponovil svojo frazo, pa še s slabejšim glasom, in še celo dokončal je ni, ter pomolil je zopet roko s kapo, pa takoj jo povesil. In zopet mu je iz teh stotin, bogato oblečenih ljudi j, ki so se zbrali, poslušali ga, ni nikdo vrgel niti krajcerja. Tolpa se je brez usmiljenja zahoho-tala. Majhni pevec, kakor se mi je zdelo, postal je še manjši, vzel v drugo roko gitaro, vzdignil nad glavo kapo in rekel: ,,Messieurs et mesdames je vous remercie et je vous souhaite une bonne nuit" in pokril je kapo. Tolpa je zahohotala od veselega smeha. Z balkonov začeli so počasi odhajati zali možje in dame, mirno se razgovarjajoč mej seboj. Na boulevardu se je ponovilo sprehajanje. Mej petjem molčeča ulica se je zopet oživela, in nekaj ljudij je, ne da bi stopilo k njemu, gledalo od daleč za pevcem in smejalo se. Slišal sem, kako je mali mož nekaj mrmral sam seboj pod nos, obrnil se, kakor bil postal še manjši, ter hitro odšel proti mestu. Veseli sprehajalci, gledajoči ga, so šli malo zadaj za njim in smejali se . . .
.%F
Občni zbor političnega društva ..Sloga",
ki ima svoj sedež v Gorici, je bil 15. t. m. v Gorici. Vreme je bilo neugodno, došlo pa je bilo vender nekaj jako veljavnih in vplivnih mož tudi s kmetov. Predsednik vitez dr. Jos. Tonkli je v pozdravnem govoru povdarjal vrednost sedanjega otroškega vrta v Gorici in izražal upanje, da se bo na šolskem polji v tem zinislu nadaljevalo. V tem oziru je slišal občni zbor jako ugodno poročilo in pojasnilo nadzornika otroškega vrta g. prof. Erjavca, in je isto ugodnost tudi denarno potrjeval račun in proračun, ki ga je izgledno sestavil društveni denar-ničar g. And. Jeglič. Proračun je namreč razkazoval tudi vsote, ki so odločene za namero, da se ustanovi v Gorici privatna dekliška šola za slovenska dekleta. Podpora v to je že nekoliko prihranjena, drugo pa naj bi se nabralo po radodarnih doneskih in s pomočjo, katero bi na primerno prošnjo podelilo naučno ministerstvo.
C. kr. dekliška vadnica v Gorici ima, kakor se je po naših listih že večkrat obžalovalo, jako temne iu ozke prostore, vsled česar neso vspreje-mali mnogo učenk in posebno slovenske deklice so morale zaradi te nedostatnosti ali ostajati doma ali pa hoditi se italijančit v mestne šole, v katerih ne slišijo nikdar slovenske črke. „Sloga" je po mnogih javnih pritožbah vender sklenila in odposlala peticijo do c. kr. ministerstva, naj bi sezidalo primerno poslopje za c kr. učiteljsko izobraževališče in za dekliško vadnico. Ko bi se to zgodilo, bi dobile tudi slovenske deklice prostor, kjer bi se poleg nemščine vender nekoliko oziralo tudi na slovenščino. Po preteklosti sodeč, ni se namreč nadejati, da bi c. kr. šol, slovenski osnovanih, kmalu dobili.
V gospodarskem oziru se je sklepalo o prošnjah, da bi se na nekih cestah mitnina pravičnejše razdelila, oziroma zlajšala in znižala.
Ud g. Ličen je nasvetoval in se je po njegovem nasvetu tudi sklenilo, da se prosi goriški deželni zbor, naj bi tukajšnji kmetijski šoli dodal tudi živinozdravniški in podkovski tečaj.   Potreba v tem pogledu je očitna;  doseči pri nas kaj tacega pa je težavno, ker bodo Italijani takoj zahtevali jednako osnovo zase. Slovenci se ve da — ali prav za prav žalibog! — so prepohlevni, ker oni popuščajo svojo narodno pravico tudi v gospodarsko-kulturnih ozi-rih. Ud g. BI. Grča, znani rodoljub in predsednik Čepovanske katoliško-politične čitalnice je hotel pri tem občnem zboru pojasniti krivico, katera se Slovencem godi v Gorici v rokodelsko-obrtni šoli, za katero deli deželni zbor redno  letno podporo dasi   uf   ustreza  prvotnemu   sklepu deželnega zbora,  ki je zahteval, da se ta šola osnuje tudi s s lovenskim poukom. Deželni odbor, ■v katerem sedi tudi predsednik političnega društva „Sloge", je imel za tako osnovo posebe skrbeti; a kakor se vidi, deli deželni zbor podporo za šolo, katera se je prošlo leto definitivno organizovala z izključno Italijanskim poukom.   G. predsednik je nasvet, oziroma nalogo,  dano  odboru  ..Sloge" takoj razumel, in smo radovedni, kako jo bo „Sloga" v tem oziru zasukala do prihodnjega občnega zbora. Isti ud g. Grča je tudi obžaloval,   da  se odboru „Sloge 1 ni posrečilo, kakor mu je bilo naloženo ob zadnjem občnem zborovanji, poizvedeti vsaj povprečno,
koliko bi bilo slovenskih otrok v Goriškem mestu. Na podlagi te poizvedbe bi bilo možno postavno zahtevati, da mesto ustanovi na svoje stroške slovensko šolo. G. Grča je zatorej predlagal, da se društvenemu odboru lanska naloga z nova da, v upanji, da bo letos njegov trud vspešneji od lani.
Odbornik dr. Gregorčič, je ugovarjal gosp. Grči, češ, da je bolje, če zbor ostane pri tem, da se ustanovi s prihodnjim oktobrom privatna slovenska šola za deklice, ter je dokazoval, da od mesta ustanovljena in vzdrževana šola, namenjena slovenskim otrokom, bi ne dosegla namena, Slovencem povoljnega, tudi ko bi jo z nekolikoletno pravdo dosegli. Po njegovih mislih bi mesto tudi v taki šoli kakor si bodi italijančilo slovenske otroke, ker mestno šolsko nadzorstvo sme postopati svojevoljno v zmislu duha, ki v obče vlada v dotičnem mestnem zastopu. G. Grča je temu ugovarjal, in poročevalec tega se z g. Grčo popolnem vjerna. Tudi ko bi praktičnega dobička ne dosegli, nam se je vender I načelno za postavne pravice potegovati, in misliti je vender tudi, da, kar velja za Ljubljanske Nemce, mora veljati za Slovence Goriškega mesta. Ali je morda napor Dunajskih Cehov in Nemcev po čeških mestih brez podlage. Ni misliti, da so drugod toliko nepraktični, da bi no bili vredni posnemanja v tem pogledu.
V tem oziru nam je žal, da se je zborovanje zategnilo, da ni bilo moči priti do večih pojasnil v tem važnem vprašanji. Vsled naglosti se je tudi odbor z vsklikom volil; pojedini odborniki so pokazali, da so zares tudi v skupnosti zaupanja vredni, tako da se nikdo ni opotikal nad izvolitvijo prejšnjega odbora per acclamationem. Vstopil |e samo namesto bolehnega dosedanjega tajnika g. Povseta nov odbornik mejni grof Anton Ob iz z i.
Razvidclo se je, da naše polično društvo na-gromadi za letne občno zbore preveč dela, tako da se zborovanje ne more vršiti, kakor bi to prava potreba zahtevala. Vsled tega izostane mnogo pojasnil, in je tudi ob tej priliki izostal prej ko ne mnogokak prodlog. Zato je živa potreba, do „Sloga" tudi mej letom večkrat skliče izredne zbore. Priporočalo bi se v tem' oziru, da se kolikor možno posnema jako čilo in delavno „Slovensko društvo" v Mariboru, katero je sedaj tu, sedaj tam in je s svojo eneržijo nabrojilo si že veliko in lepih vspehov.
Drug nedostatek tiči v tem, da se zbor ne skliče tudi v kak trg; vsled tega se oddaljenih udov nikdar ne udeleži veče število zborovanja, in je to tudi nekoliko uzrok, da iz daljnjih krajev ne pristopajo k društvu, kakor bi bilo želeti. To pa deloma uzrok, da narod ni na široko disciplinovan, kakor bi po pravici pričakovali! Kar se ob volitvah doseže, ni toliko zaslužek doslednega delovanja, ampak tiče bolj ali manj povoljni uzroki povsem drugod.
Nepovoljno je tudi to, da predsedništvo za to priliko ni objavilo ne v posebnih povabilih, ne v domačem glasilu dnevnega reda, tako da noben razun odbornikov ni vedel, kaj pride na vrsto. Dru-štveniki utegnejo misliti, da gotovo ni važne točke na dnevnem redu, če se ne zdi vredno načelništvu, da bi ude posebe opozorilo na dnevni red. To naj se bodoče popravi, ker vidimo,  da druga in ravno
italijanska politična društva naznanjajo po lastnih glasilih še celo dnevni red pojedinih odborovih sej.
Kakor rečeno, vse kar je odbor stavil na dnevni red, je bilo hvale in priznanja vredno; aH izogniti se treba drugokrat onej hitrosti, s katero se je vse vršilo, zlasti tedaj, ko so hoteli društv niki govoriti, društveniki, ki so ob slabem vremenu došli v narodov prid ukrepat in se posvetovat. O priliki kaj več
Politični razgled.
4 »traujc dežele.
V Ljubljani 22. januvarja.
Vlada je cl«-ž* vii««mii Sb(»ra takoj v prvej seji predložila nič manj nego 15 predlog, mej njimi tudi zakon proti anarhistom. Ta zakon je ponarejen po nemškem socijalistiČnetn zakonu, samo da je dosti ostrejši, zlasti je poln onih raztezljivih izrazov, ka-keršnih ima dosti naš tisko ni zakon. Gotovo vsakdo želi. da se vse sile napno, da se zatre anarhizem, a ta zakon se bode pa mnogokrat dal porabiti proti drugim, vladi neljubim strankam. Nemški socialistični /akon prepoveduje samo socijalistične shode in društva, avstrijski anarhistični zakon bode pa zadeval vse shode in društva, ki bi utegnila pospeševati anarhistične ideje. A to bodo oblastva hotele razpustiti kako nepovoljno društvo, treba bode samo iznajti, da bi to društvo utegnilo pospeševati socijalistične ideje, je li to istina ali ne, na to ne bode treba gledati, ter društvo se bode razpustilo.
Kakor se nekemu če«*!* mu listu poroča, izrekel je cesar proti Kolinskemu gimnazijskemu ravnatelju Fleischinanu željo, da bi se v čeških srednjih šolah obračala vsa pozornost na pouk nemščine, v nemških pa na pouk češčine.
IV »acno in u» »t«'mtv • je poslalo na državne obrtne šole okrožnico, v katerej izjavlja svoje začudenje, da čudovito narašča v obrtnih šolah izdelovanje za prodaj določenih stvanj in jih vsled tega opozarja, da glavni namen tem šolam je pouk; proizvajanje za prodaj določenih predmetov je le stranska tvar in se sme na to le toliko ozira;i, kolikor to zahteva praktično izobraženje učencev.
Vnaiijr države.
Sri^" i a vlada bode prihodu jo j skupščini predložila predlogu o gradjen j t železnice, od glavne proge Belgrad-Niš čez Valjevo proti bosenskej meji.
Kakor poročajo   Novosti", misli RuniJ'1 prisvojiti v Tihem morji otok (Jjuellport. Ta otok leži na jii£U od Koreje Če si ga Rudija prisvoji, pridobila bode s tem velik upliv na Korejo.   Japan bi neki še rad videl, da se utrdi ruski vpliv na Koreji, ker bi potem mogel računati na pomoč Rusije ' proti Kitaju. Kitaj bi pa temu ne ugovarjal, ako se le Rusija ne meša v francosko-kitajski konflikt, kar bi Kitaju bilo v veliko škodo. — ,,Praviteljstveni Vjestnik" je objavil ukaz, da nikdo ne sme prodati t ali v najem dati posestva kakemu Poljaku v Kijev-j skej, Podoliškej,   Volhinskej,  Vilniškej, Kovniškej, ! Grodniškej, Vitehskej, Mohilevskij in Minskej gu-' berniji, in da nobeno delniško društvo ne sme imeti j več nego 200 desetin zemlje.
HI«»tuš*»t i državni zbor je vsprejel pomorski j budget. Pri tej priliki prišla je tudi nemška koloni-i jalna politika v razgovor, ker so se vsled nje povi-t šale potrebščine za pomorstvo. Socijalisti so se iz-| rekli proti sedanjej nemškej kolonijalnej politiki, konservativci in liberalci pa za njo. Svobodnjaki so pa izjavili, da so zadovoljni s povišanimi potrebami za pomorstvo, a to se ne sme nikakor smatrati tako, kakor bi tudi odobravali kolonijalno politiko. — Nadalje je državni zhor vsprejel tudi v prvem in drugem branji trgovsko pogodbo z Grško. — Nemška vlada neki že premišljuje, da bi izdala za-
Jaz sem bd popolnem zmešan, razumel nesem, j kaj to pomenja, brez vseh inislij gledal sem v temo za malim človekom, kateri je široko korakajoč šel hitro proti mestu in ne zmene se na zasmehajoče ga sprehajalce, ki so šli za njim. Težko in britko mi je bilo in kar je glavno, sram me je bilo tega malega moža, te tolpe, samega sebe, kakor bi jaz sam bil prosil denarjev, pa bi jih ne bili dali, in se mi bili posmehovati. Jaz se tudi neseni ogledoval okrog, s pobitim srcem in hitrimi koraki šel sem domov, proti stopnjicam Schvveizerbofa. Neseni premišljeval, kaj sem čutil; nekaj britkoga, nerazumljivega je napolnjevalo mojo dušo in dušilo me.
Pri prekrasnih, razsvetljenih vratih srečal me je Švicar, ki se je spoštljivo umaknil v stran in angleška rodbina. Postaven, lep in visok mož s črnimi angleškimi zalizci, v črnem klobuku in ple-dom na roki. v katerej je držal drago palico, je leno in samozavestno šel, peljajoč za r..ko damo v dra-gej obleki iz surove svile, s čepico s prelepimi trakovi in čipkami. Za njima vštric šla je lepa, svoža gospodičina v gracijoznem švicarskem klobuku s peresom, a la mousrpuetaire, izpod katerega so okrog njenega belega obraza podale mehke, dolge, svitlo-
runiene kite. Pred njimi je pa skakala desetletna, rudečelična deklica s polnimi belimi koleni, ki so se videla izpod tankih čipk.
— Prelepa noč, rekla je dama s sladkim, srečnim glasom baš tedaj, ko sem jaz prišel.
— Obe! zamrniral je leno Anglež, kateremu je bilo, kakor se je videlo, tako dobro na svetu, da se mu še govoriti ni ljubilo. In njim vsem, kakor se je videlo, je bilo prijetno, mirno, lepo in lahko živeti na svetu, v njih gibanjih in na njih obrazih se je izraževala popolna ravnodušnost k tujemu življenju, iu popolno prepričanje v tem, da se je Švicar njim umaknil in poklonil se, in da, ko se vrnejo, najdejo čisto in mirno postelj iu sobe, in da vse to tako mora biti, da imajo pravico na to, — nehote primerjal sem z njimi potujočega pevca, kateri je truden, morda tudi lačen zasramo-van ubežal posmehujočej se tolpi, — razumel sem, kaj me je tlačilo, kakor težak kamen in čutil sem neizrekljivo jezo na te ljudi. Sel sem dvakrat gori in doli mimo Angleža, nesem se mu umaknil, zadel sem se vanj s komolcem, potem sem pa odšel doli po stopnjicah, tekel po temi naravnost proti mestu, kamor je odšel majhni mož.
Došel sem tri ljudij, ki so šli vkupe in vprašal sem jih, kje je pevec; smeje se, pokazali so mi ga malo pred seboj. Šel je sam s hitrimi koraki, nikdo se mu ni približal in mrmral je nekaj sam seboj, kakor se mi je zdelo. Dohitel sem ga in povabil ga, da pojde z menoj pit steklenico vina. Šel je hitro, in nevoljno ozre se name ; ko je pa jeden-krat razumel, zakaj da gre, se je pa ustavil
— Kaj, branil se ne bodem, če ste tako dobri, rekel je. — Ta je majhna kavarna, tu more vniti priprost človek, pristavil je in pokazal na krčmo, ki je bila še odprta.
Njegova beseda: priprost, me je nehote pripeljala na misel, ne iti v priprosto kavarno, ampak peljati ga v Sclivveizerhof, tja, kjer so bili ti, ki so ga poslušali. Vkljub temu, da se je on nekaj časa plašljivo branil, iti v Sclnveizerhof, izgovarjajoč se, da je tam predobro, ostal sem jaz pri svojej misli, in on je prikrivajoč svoj nemir, mahajoč z gitaro, šel z menoj nazaj po nasipu.
Nekaj lenih postopačev se je približalo, ko sem jaz stopil k pevcu, da so poslušali, kaj sem govoril ž njim, in zdaj so pa šli za nama prav do vrat, najbrž so mislili, da bodo Tirolec še katero zaigral.
kon, po katerem bi se ne kaznoval udeleženec kakega zločina, ako bi naznanil zločinca samega. Take kronine priče imajo dozdaj že v Angliji. S tem misli nemška vlada priti raznim anarhističnim zločinom na sled.
Vsprejme   li  Anglija  francoske  predloge o egiptovskem vprašanji ali ne, se še ne ve. Kakor so nekatera poročila iz Londona še nedavno javljala, vlada ni bila njim ravno toliko nasprotna, a drugače pa javno mnenje, to je proti tem predlogom. Skoro vsi listi, celo mnogo liberalnih, hudo pišejo proti kontinentalnim vlastim, najostrejše pa „Standard" in „Times".   Poslednji list zahteva od Granvilla, da naj pokaže, kakor ob svojem času pri sklepu egiptovske konference, da zna čuvati Čast Anglije. Francoskih predlogov ne more vsptejeti nobena Anglije vredna politika.   Francija ne zahteva nič druzega, kakor kontrolo vseh vlastij in to še v jako razžaljivej obliki. Konec temu bi bil, da bi se morali popolnem umakniti iz Egipta, kar bi bilo poniževalno in razžaljivo za našo državo. Tudi francoski nazori o neutraliteti sueškega prekopa, da bi se ta zaprl ob vojni vsem vojnim ladijaffl se morajo I zavreči, kajti škodovati bi to utegnilo angleškej trgo-Vini. Anglija naj rajši  sama jamči za 9 milijonov i funtov, ne da bi zahtevala za varnost dohodke egiptovskih državnih posestev, potem se pa tudi nobena država ne bode smela mešati v kontrolo egiptovskih financ in sploh v egiptovsko politiko ne. Umetne za-Vire likvidacijskega zakona se morajo odpraviti in izvesti predlogi lorda Dufferina.   Da neka prejšnja izjava sedanje vlade ovira izvajati tako politiko, to angleški narod nič ne briga. Ne besede, temveč dejanja morajo odločevati osodo Anglije.   „Standard4* | pravi, da bode vlado podpirala vsa Anglija, ako se ne bode dala izriniti iz Egipta od onih držav,  ka- | tere za Egipet niti prsta neso ganile, ko je bil v nevarnosti.   Vmešavanje vlastij je absurdno in ne-snoma   Angleški narod ostro čuva, in „Standard" i opominja ministerstvo, da naj se ne uda, kajti vsaka i prijenljivost imela bi slabe posledice, „Morning Post" | pravi, da francoskih predlogov ni moč vsprejeti, ako je pa vlada drugačnih misli), jo bode pa parlament poučil.   Jednako odločno pišejo tudi drugi angleški listi. — Časniki ugibljejo, kak namen ima potovanje turškega ministra Hassan Fehniija v London. Da je to v zvezi z egiptovsko politiko nikdo ne ugovarja, a misli se, da ima to potovanje  še druge uzroke. Tako sedaj poročajo, da je ruski car pisal turškemu sultanu, da bi se mej Rusijo  in Turčijo sklenila tajna zveza, in bi se Rusija zavezala varovati z orožjem Turčijo, kadar treba.   Turki pa ne zaupajo Rusiji, in zato j   Hassan Fehmi paša odšel v London, da angleški vladi predloži ruske predi ge in se o tem posvetuje ž njo.   Nam se ta vest ne zdi nič kaj verojetna.
Domače stvari.
— (Na Velegrad in v Prago.) Lani nameravani gledališni vlak v zlato Prago odložil se je bil za letos in že takrat izrekla se je želja, da bi se gledališni vlak tako uredil, da bi udeležencem bilo možno ob jednem obiskati staroslavni Velegrad, biti prisotnim pri slavnosti tisočletnice, in radovati se zgodovinsko in umeteljno znamenitih umotvorov, katerih ima zlata Praga več ali vsaj toliko, kakor katero si bodi imenitno mesto v Avstriji. Da se letos načrt gledališnega vlaka gotovo in točno izvrši, treba skrbeti in vse potrebno prirejati že sedaj. V ta namen volil se je pri „Zabavnem večeru" odbor petorice ad hoc. V ta odbor so se volili gg.: Hribar, M ur ni k, Trstenjak, Val en ta, Želez-nikar. Odbor pa se je v včerajšnje]' seji konstitu-val ter izbral g. Hribarja načelnikom in blagajnikom, g. Trstenjaka pa tajnikom, ter določil, da odrine gledališni vlak sredi avgusta iz Ljubljane, tako, da bodemo prisotni pri velikej slavnosti v 15. dan a v gusta na Velegradu, da bodemo par
Ukazal sem natakarju kateri me je srečal v veži, prinesti steklenico vina. Natakar se je nasmehnil, pogledal naju, ter odšel je mimo, ne da bi bil kaj odgovoril. Starši natakar, h kateremu sem se obrnil z isto prošnjo, me je resno poslušal, ogledal pevca od glave do nog, in strogo zaukazal Švicarju naj naju pelje v sobo na levo. Soba na levici je bila pivnica za prosti narod. V kotu te sobe je grbasta dekla pomivala posodo in vse pohišje bile so lesene, gole, nepokrite mize in klopi. Natakar, kateri je prišel streči nama, pogledal je naju za-smehljivo, utaknil roki v žepa in spregovoril je nekaj s pomivalko posode. Kakor seje videlo, hotel je nama pokazati, da je po svojem stanu in dostojin-stvu dosti višji od pevca, da zanj ni razžaljivo, ampak zabavno nama streči.
— Ali hočete navadnega vina? rekel je prevzetno, in namignil meni na mojega tovariši, ter iz roke v roko prekladal prtič.
(Unijo prih.)
večerov v narodnem gledališči v Pragi in da bode nazajgrede vsakdo po svoji volji lahko par dnij ostal na Dunaji ali v kakem drugem mestu. Rodoljubi, ki se nameravajo udeležiti tega kakor zanimivega, tako tudi važnega potovanja, naj že naprej vse potrebno preskrbe in prirede, da jih v zadnje dni ne bode prehitel čas. Mi bodemo o tem vlaku naznanjali pravočasno vse podrobnosti o ceni vožnje, o progi, po katerej se bode voziti, o udeležencih itd. Za sedaj naj povemo to, da se bode s tem vlakom vozilo 16—20 najboljših čitalniških pevcev, ki bodo v raznih čeških krajih davali koncerte, a tudi slovenskim romarjem mej potom delali zabavo.
I
t Karol Rudež.
Danes zjutraj dobili smo od treh stranij pretužno vest, da je g. Karol Rudež, vitez Fran Josipovega reda, deželni poslanec, graščak v Gracerjevem Turnu na Dolenjskem in solastnik giaščine v Ribnici, včeraj zvečer ob 7. uri nagloma umrl. V dno srca pretresla nas je ta nepričakovana vest, kajti pokojnik bil je v najlepšej moškej dobi, krepkega zdravja in misliti je bilo, da mu je sojena še lepa vrsta let, svojim dragim na veselje, narodu našemu pa na korist. Pretresla nas je ta vest, ker se je pokojnik vsekdar odlikoval kot značajen, požrtovalen rodoljub, kot uzoren oče  in soprog, kot zvest prijatelj, ker je po svojej nadarjenosti, svojej visokej naobrazbi, po svojem blagem srci povsod imel le častilce in prijatelje, ki ga bodo jako težko pogrešali, ker je bil tako vnet in skrben za občno blaginjo, da smelo trdimo, da je za doenjsko stran nenadomestljiv. — Pokojnik, o katerem nemarno za danes podrobnejih podatkov — porodil se je 1832 leta v Ribnici,  kjer so njegovi sta-riši bili lastniki tamošnjej graščini.
Ondu vzbujal je že Stanka Vraza pozornost, ki v svojem potopisu z veseljem omenja, kako sta Dragan (pokojnik) in njegov brat lepo slovenski in izključno le slovenski govorila. Kakor da bi bil duh slavnega Vraza nanj vplival, bil je rajni ves čas svojega življenja iskren Slovenec, vzgleden Slovan.  Po dovršenih študijah na srednjih šolah in na kmetijskej šoli v Ogerskem Staremgradu prevzel je graščino Gracarjev Turn blizu Šent Jarneja, ter ondu jako spretno in umno gospodaril. A poleg gospodarskih opravkov in skrbij zanimal se je z redko gorečnostjo za vse naše razmere, za vse naše leposlovne proizvode, za vse, kar koli se je  vršilo na slovanskem političnem polji.   Podpiral je vse slovenske časnike, bil je ustanovnik „Matice Slovenske" in vsako narodno podjetje, od nesrečne banke „Slovenije* do „ Narodnega doma" v Rudolfovem in „Na-rodnega doma" v Ljubljani, imelo je v pokojniku svojega zanesljivega podpornika,  ki je imel za vse narodne potrebe vedno jednako nesebično in blago srce in radodarno roko. Pokojni Karol Rudež pečal se je tudi marljivo z literaturo druzih Slovanov, imel je naročene jugoslovanske in ruske časopise, in da bi se s slovanskimi odnošaji in razmerami še bolj seznanil, potoval je po balkanskem poluotoku in tudi po Rusiji.   Zadnja leta potoval je bil tudi po Nemčiji.
Kot izredno umen gospodar, kot narodnjak prvoboritelj, kot poštenjak prve vrste bil je povsod priljubljen in spoštovan in narod izrekel mu je svoje spoštovanje in zaupanje naj-sijajneje s tem, da ga je večkrat in vsekdar z radostjo izbral svojim zastopnikom. Nenadomestljiva i/guba zadela je gospo soprogo in pokojnika mladoletne otroke, hud udarec prizadela je prerana smrt tega poštenjaka vsej Rudež-Koslerjevi spoštovani sorodbini in žaloval bode ves narod, ž njim pa tudi mi, kajti nikdar bi si ne bili mislili, da nam bode kdaj pretužna naloga, predragemu pokojniku pisati nekrolog. Počivaj v miru, duša zlata, v naših srcih ohranjen Ti je hvaležen in večen spomin !
I
— (Čitalnica Ljubljanska) odposlala je umrlemu Karolu Rudežu krasen venec s trakovi z napisom: „Svojemu večletnemu članu in vzornemu rodol ubu!"
— (Promet ustavljen.) Gosp. načelnik tukajšnji južno-železniški postaji nam naznanja, da je vsled neprestane burje in snežnih žametov tovorni promet mej Ljubljano, Trstom in Reko ustavljen, torej se za sedaj tovorno blago ne vsprejema.
— (Dohodarina učiteljev veronauka.) Finančni minister je odločil, da morajo počenši z letošnjim letom duhovniki kot veronauka učitelji službujoči in vsi za neobligatne predmete nameščeni učitelji, kateri ne dobivajo nikake stalne (zistemi-zovane) letne plače, marveč le nagrade (remuneracije), o<l teh dohodkov tudi plačevati dohodarino.
— ( „Patriotische Zeitung") imenuje se dvakrat na mesec v Celji v Rakuschevi tiskanu izhajajoč nemšk list, katerega smoter je naperjen proti Židom. Izdajata ga gg. Johannes Haidegger in Adolf Stahlschmidt. Prva številka tega lista je bila trikrat zaplenjena. Se le četrta izdaja prišla je naročnikom v roke. Čudno je to, da se v Celji dovoljuje celo četrta izdaja jedne in iste številke, v Ljubljani pa n i t i d r u g a ne. In vender ni Celje pod drugo dež. nadsodnijo in drugim pravosodnim mi-nisterstvom, kakor Ljubljana.
— (Sreča v nesreči.) Pri trebljenji snega s streh pali so vsega vkupe v našem mostu štirje delavci z visočinc na tla, ne da bi se bilo kateremu le količkaj zalega zgodilo. Jeden pal je celo z dve nadstropji visoke nove pripravnice, a hitro se pobral in urno se podal zopet na streho. Isti delavec je, ko se je streha krila, tudi pal na trda tla, ki so bila tedaj brez mehke snežene odeje. A poškodoval se je bil le lahko. Iz tega se sklepa, da mora biti mož, ki je dvakrat s tolike visočinc pal, ne da bi se bil hudo poškodoval, posebno elastične narave.
— (Novi davek na žganje) vzelo je v zakup užitninsko društvo, ki ima v zakupu u ž i t ni no po deželi. Zakupnina iznaša 30.000 gld. Zadnje dni hodili so že najemniški služniki po raznih gostilnah po Ljubljani preiskavat, kje se toči ,Jeruš".
— (Tatvine.) Včeraj v noči nehale so za Ljubljanske tatove kratke počitnice. V kazinski restavraciji so, ne da bi bili oddali svoje vizitnice, pokrali kuharici in dekli skoro vso obleko, vredno nad 50 gld. — Neka uradniška udova odnesla je svojej prijateljici veliko ruto vredno 12 gld. — V Knežjem dvoru bila je včeraj zvečer nekemu znanemu tatu nadležna svetloba v veži, odnesel je torej svetilnico, najbrže da bode svetila kje drugej, s skupilom pa si bode tat poplaknil suho grlo.
— (Električna rasvetljava v gledališči.) V novodozidanem gledališči na Reki u peljali bodo električno razsvetljavo, katere napravo so izročili Dunajskej firmi „Maver, Kremeiieczkyet Com-pagnieH00 žarnic razsvetljevalo bode krasno Muzam posvečeno hišo. Služila bode temu namenu Lane-Foksova svetilka.
— („Č i talni c a v Rudo If o ve m") izdala je kot malo knjižico svoje poročilo in imenik članov o začetku leta 1885. Članov broji čitalnica 8.3, mej kojimi sta dva častna člana: vladika Strossmayer in g. Anton Kalčič, trgovec in posestnik v Rudolfovem. Dohodki in stroški bili so visoki, ker je bilo treba vse notranje oprave za „Narodni dom*1. Zaradi tega narastli so stroški na 9169 gld. 61 kr., dohodki pa na 9191 gld. 6 kr. Da je bilo možno pokriti toliko svoto, priskočili so na pomoč rodoljubi: g. dr. Karol Slane z 2000 gld., pokojni vitez Schneid z 2500 gold., društvo „Narodni dom" z 2400 gld., dr. Albin Poznik s 109 gold. 52 kr. Primanjkljaj pokril se je z vstopnino, vpisnino in mesečnimi doneski članov. Čitalnica v Rudolfovem ima ta predpust še dve veselici: 1. febru-varja Vodnikovo svečanost, 17. februvarja pa kostimirani ples. Ker je čitalnica sedaj v ,,Narodnem domu", v najlepšej stavbi v mestu, ker jo odbor v jako spretnih in energičnih rokah, ker se z najemnino leto za letom lahko poplačujejo obresti, smatramo te čitalnice obstanek zagotovljenim in jej že-lmo vedno lepšega razvoja.
— (Posojilnica v Celji) imela je koncem 1S84. I. 782 članov, mej temi je 740 posestnikov, 33 pa iz druzih stanov. Hranilnih ulog uložilo so je v preteklem letu za 153.305 gld. 21 kr., izplačalo pa 63.378 gld. 22 kr., vseh hranilnih ulog je 188.425 gld. 28 kr. Na posodo je dala posojilnica 703 strankam 185.054 gl. 5 kr., in sicer večinoma na dolžna pisma, le 28.160 gld. na menice. Od posojil je samo 139 gld. 65 kr. obrestij na dolgu, Splošni reservni fond iznaša že 30O5 gld. 10 kr., specijalni pa 2123 gld. 56 kr. Oba fonda bosta sedaj narastla na 6500 gld. Obresti za posojila zni-
žale so se na 6°/o, za predujme novim posojilnicam celo na 5V»°'o, hranilne uloge obrestujejo se pa po 5°,'0. Letošnji obrni zbor je prihodnjo nedeljo
— (Program) predpustnih veselic Narodne čitalnice v Metliki za leto 1885: 2. febr.: Vodnikova svečanost s slavnostnim govorom, petjem in plesom; 15. febr.: maškerada s plesom; 17. febr.: finale. Začetek ob 8. uri zvečer.
— („Tržaški Sokol') priredi dne 24 t. m. v dvorani .,Slovanske Čitalnice" letošnji veliki ples, prijkaterem bodo člani in v raznih narodnih nošah oblečene gospodičine plesali tudi „Kolo". Začetek ob 10 uri zvečer. Vabila za nečlane dobivajo se v trgovinah g. Ivana Valenčič-a, Via nuova št. 30 in g. Jakoba Klemenc-a, Via San Antonio št. 1.
— („Slovanska Čitalnica v Trstu") osnuje v svojih prostorih „Monte Verde" še pričujoče veselice: 31. januvarija plesno zabavo; 7. februvarja veliki ples, in 14. februvarja plesno zabavo.
Telegrami ..Slovenskemu Narodu":
Šent Jamej 22. januvarja. Deželni poslan* c gosp. Karol Rudež je sinoči ob 7. uri nagloma umrl.
Koper 22. januvarja, Gambini obsojen na 30 gl. globe, Baseggio na 25 gl., Derin radi razžaljen j a slovenskega naroda na 5 dni zapora.
Dunaj 22. januvarja. General Stewart s 1200 vojaki je deset tisoč pri Abu-Klea-stu-denci nastavljenih ustašev v 17. dan t. m. popolnem premagal in razgnal. Sovražnik izgubil je 120O mrtvih in ranjenih. Od Angležev je 18 častnikov in 150 mož mrtvih in ranjenih. Angleži polastili so se studenca. General Stewart, pod katerim bil je konj ubit, je brez odloga napotil se dalje proti Metameh-u.
Berolin 21. januvarja. Cesar je danes že iz postelje ustal in zunaj postelje obedoval.
Razne vesti.
* (Darežljivost Dunajskega mestnega zbora.) Finančni odsek Dunajskega mestnega zbora ukrenil je v svojej seji dne 19. t. m. mestnemu zastopu staviti predlog, da bi se poslalo iz mestne blagajne po potresu ponesrečenim Spa-njolom 10.000 frankov.
*(Novi potresi na Španjskem.) Po noči od 15. na 16 t. m. imeli so v Granadi zopet nov in jako hud potres. A tudi po druzih krajih nesrečne Španije se potresi še vedno ponavljajo. Kralj došel je IG. t. m. v Malago, kjer ga je občinstvo z veliko navdušenostjo vsprejelo. 18. t. m. se je pa na vojnej ladij i peljal v Nerjo. Da se že itak grozna nesreča še podvoji, vlada po ponesrečenih krajih sedaj tudi jako neugodno vreme. Tako je v Malagi 18. t. m. prav močno snežilo. V Ve-lezu vničil je sneg vse sladorne nasade in po Astu-riji počiva vsled obile^a snega ves promet po železnicah.
* (Potresi v Španiji.) Po Madridskih brzojavkah z dne 18. t. m. čutili so po Andaluziji zopet hud potres, kateri je zlasti v Motrilu veliko škode napravil. Silni potres 17. t. m., katerega so čutili tudi v Friglijani pri Malagi, vničil je popolnem neko vas, katere prebivalci, stanujoč na planem, ostali so nepoškodovani.
* (Samomor.) Iz Prage se brzo javlja dne 19. t. m : Blagajnik tukajšnje poddružnice „Dunaj-ske zavarovalnice Phonix'\ Hauptmann, ustrelil se je danes zjutraj na sprehodu v Belvederji dvakrat z revolverjem v gbvo. Nek redar spravil je nesrečnega moža še živega v voz ter ga peljal potem v bolnico, kjer se ležeč bori s smrtjo. 54 letni samomorilec je oženjen, a brez otrok ter zapušča že več let bolno soprogo. Kakor se zatrjuje v verodostojnih krogih, pregledali so takoj prav natanko blagajno ter jo našli v popolnem redu.
* (Poldrugi milijon frankov) izneveril ter ž njimi pobegnil je Cotta, upravni sovetnik ljudske banke v Aleksandriji naLaškem.
* (Nesreča na železnici.) Pred postajo Bierges potrlo se je nedavno, kakor se poroča iz Bruselja 17. t. m., kolo pri vozu poštnega vlaka. Vsled tega skočili so vsi zadnji vozovi iz tira ter se zdrobili. 14 osob je ranjenih in jeden deček smrtno poškodovan.
Meteorologično poročilo.
I,i -.i n Ica upruvniMtva: Več gospodom naročnikom: Že večkrat smo omenili, da je sedaj naročnina za vse čast. naročnike jednaka, da tedaj želji po znižancj ceni ne moremo vstrezati.
Tujci:
21. januvarja.
Pri Nlonn:   Deutsch 7 Dunaju Trsta. — Uavdel iz Budimpešte Bondel iz Železnikov.
Pri «»11*»: Cerde iz Oenove. — Glafler z Dunaja. — Deutsch iz Linca. — Krisper iz t!elja — Hirschmann, Niklas z Dunaja. — Gruntar iz Logatca. _
— Zenkovitscli iz Molu: i iz Slapa. —
S Q	Čas opazovanja	Stanje letnim. 11 n v mm.	Temperatura	Ve-tro v t	Nebo	Mo-krina v mm.
t	T. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-77 mm. 738 04 mm. 739 34 mm.	— 50° C — 1-6°C — 34° C	sl. jz. sl. jvz. sl. vzh	obl. obl. obl.	060 mm. snega.
Srednja temperatura — 3-3° za 1'3° poti normalom.
V Ncmškifi ulicah li. nt. % proda se Se dobro ohranjen in jako pripraven
steklen vqx -mm
in odda se v nnjem
j^cl agazi rx«
Povprašati pri hišniku. (35—3)
v*r Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva oživljaime, zapr«či pokončanje zob in odpravi slab duh iz Dat. 1 velika steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi
zobe blesteče bele, a 30 k . Vsa navedena S'edstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštuemu povzetju
lekarna „pri samorogu" J1 1,1.1 p|. TK\li<K #1-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani. 43—1»
o o. £:c:: p — c S- a £
m
B.
B w i * s
B 5 s    n 9 * *- o o
o o. <-i
a a o
•   e>= ■
B
i-1 M CD i—
o *• <o o
i W> /
3 o.
o
to
sr ;^ a .
-t fo »t O
K t:
g g «3.
b
V
S.
II)
i*
=• ^ a S
o o o1
Wi3 t
S 2 o
css H u; B s • 3
(Jt; -S -i -
C C Q *
3x5 JI)
a a —. •— ss
a » 9><i Ti "C .
S. s*i
■• S 5 3 -
m < B
a
o, =« 3. (i
9 S B
3 ?
S8 b a
■   S=   K <
»t re rt »s cs <  O. N
_l m" N«
3 —1
8— e>
Cf5_ B B
g o a
m 2
rt CM
ui cji ic to j-. 4>-    a. I j. r— -j O
I
i §
D1
r
CD
CD
O)
3 o
V „NARODNI TISKARNI"
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
NOV.
Roman.   Spisal Turgenjer, poslovenil M. Mdtorrh. — Ml. 8°, 32 pol.   Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
T-CLi^a-lr našega časa.
Roman.   Spiaal  M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8% 264 stranij.   Cena 40 kr., po posti 45 kr.
DiilM-ovski.
Povest.   Spisal  A. S. Puškin,  poslovenil  J.  P.        MI. 8°, 122 stranij. Cera 25 kr., po poŠti 30 kr
rMti\ znižano ceno
se morejo še dobiti sle.ieče
slovenske lepoznanske knjige:
X. zvezek, ki obsejra: Stenografija, spisal dr. Ribiča
— 2lvotopisje, spisal Bajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma Iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
XI. zvezek, ki obsegu: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisi.l J. Jurčič.   Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spi»;il Viktor Ctierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. litviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za VBe 4 zvezke naj se priloži Se 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Gospod Fragner!
Prosim Vas, račite mi po pošti poslati za priloženih 10 gld. zabojček z desetimi steklenicami Vašega dr. Rosovega zdravilnega bal/.ania. Ob jednem mi dovolite Vam objaviti, da je to zdravilo izredne dobrote, kajti izza treh mesecev, kar je uživam, ne čutim nikakeršnih bolečin v želodcu, dočiin sem j'h prej 10 let trpel. Nadalje ozdravil je tudi mojo soprugo bolečine na jrtnh, katere je prej mnogo let trpela in (»hrani mi sedaj tudi moje otroke po polnem zdrave, obvarujoč nas posebno mrzlice, ki je tukaj tako pogoBta. Vsprejmite, gospod, zatrdilo mojega visokega spoštovanja, s katerim se znamenovam
Kazimir Maaalski, nadzornik železničnih gradb v Aleksincu, v Srbiji.
Hitra In gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti tojey/atm» pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše «#o«mm«■«• jred/fno. da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da so odstranijo sprident in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
I/delan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno P'i vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in žflodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjmji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondr^ji in melanholiji vsled motenja prebave); inti oživija vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-s nega upliva je zdaj gotovo in priznano IJutisint *l*mniit> sredstva postal in se t,plašno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na franklrane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
WrW Svarjenjel ""^tt
Da se izogne neljubim napakam, zato proaim vse p. t. gtr. naročnike, naj povsod izrecno «lr. Uobov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspcSno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne Izredno dr. Rosovega zdravilnega balzama.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca 11. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3.
V L j ubij a n i: O. Pioooll, l.-kar: V1J. Mayr, lekar; Eras. Blrschitz, lekar ; Joa. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozv, Lekar. V7 Postoji ni: Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranj i   K. Savnik, lekar.   v Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar.
V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chrlstofoletti, lekar; A. de Giroucoli. lekar; R. Kiirncr, lekar; O. B. Pontoni, lekar V Oglej i: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; G. Prendini, lekar; G. B. Foraboschi, I.-kar;  Jak. Sorravalto, lekar; Anton Suttina,
1. k»r; Karol Zanetti, lekar. V Zagrebu: O. Arazim, lekar. geV Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v A vb tro-Ogi-Bkej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi:
Piažfeo domače xr^a-zilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prBa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu iu pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potue noge, pri razkopanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčeaov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline bc hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na se in rano ozdravi. —To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomnga in ker Be po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani raBt divjega mesa in obvaruje pred suetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeSi. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le Be mazilo nanje prilepi.
V škatUicah po £3 in 33 kr. (158—15)
Haljam ¥A\ 11I10.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem so dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodno Tiskarne'