173. Številko.
V UuMliinl. • torek. 31. ]ull]n 1906.
XXXIX. leto.
Niklja vsak dan avečer, iaimSi nedelje in eraanike, ter relja po poatl preieman aa evstro-ograke detel• aa vse lete S5 K, na pel leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee S K 30 h.  Za Ljubljeno ■ pošiljanjem na dom aa m lete
WTK, aa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en meaee 2 K. Kdor hodi aam ponj, placa aa vse lete 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee 1 K *0 h. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša poStnina. — Na naroSbe aren iatodobne TpoSiUatre naročnine se ne eaira. — Za oznanile te pladnje od peteroetopne petit-rrste po 12 h, ce ae oznanilo tiska enkrat, pe 10 h, če se dvakrat in po 8 h, 5e ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se iavol6 frankoTati. — Sekopiai ie ne rracajo.      Uredništvo in upravnlitvo Je v Knađevih alieah 8t. 6, in aieer aredništvo v L nadatr., apravništvo pa v priUičJn. — Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. administrativne atvarl
Uredništva telefon it- 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Upravnistva telefon ŠL 89.
U obrambo.
(Odprto pismo gospodu dr. Jankom Brejcu, odvetniku v Celovcu.
Vidi se mi, da so sklepi koroških zaupnikov glede delovanja slovenskih poslancev v odseku za volilno pre-osnovo nejasni in netočni, to pa, ker niste imeli na shoda natančnih informacij o dogodkih v imenovanem od-•seku.
Dr. Ploj ni bil, kakor pravi Vaš sklep, „referent za Koroško44, on je
le kot prvi govornik brez vsakega dogovora z nami naprednjaki posegel v debato in stavil, oziroma utemeljeval Vaše predloge.
Sploh nista privoščila niti Šusteršič, niti Ploj nam naprednjakom ne besede, niti glede Koroške, niti glede Štajerske, da bi se bilo določilo, kako naj bi se postopalo v prilog koroškim in štajerskim Slovencem.
Isti dan, ko je prišla Koroška na vrsto, sem jaz ustrezaj e Vaši lastni želji, kakor ste mi jo vpričo dr. FerjančiČa kratko preje izrekli v državnem zboru in po zahtevi župana Hribarja kot načelnika izvrševalnega odbora narodne napredne stranke v Ljubljani, sestavil nov eventuvalni predlog, da bi se ustanovil vsaj en volilni okraj, ki bi obsegal okraje: Pliberk, Železno Kaplo, Borovlje, Dobrla ves, Rožek in Velikovec in od okraja Beljak tri slovenske občine Bekštajn, Marija na Žili in Vernberg. Ta volilni okraj bi štel 62.367 Slovencev in 15.331 Nemcev in bi bilo v njem skoro dve tretjini vseh koroških Slovencev združenih, tako, da bi bil vsaj ta mandat siguren za koroške Slovence.
Ta predlog sem sestavil samo za slučaj, če bi bila odklonj ena predloga dr. Ploj a.
V odseku za volilno reformo sem zagovarjal pravice koroških Slovencev do dveh mandatov in priporočal Plo-jev predlog in le za nepričakovani slučaj, da bi se dveh mandatov ne dovolilo in bi tudi Ploj e v eventualni
predlog ne bil sprejet, terjal eden, toda siguren mandat za koroške Slovence.
Sestavil sem dogovorno z dr. Ferjančičem navedeni predlog in spremenil sem tudi ostale nemške volilne okraje tako, da so imeli Nemci primerno enako število prebivalcev v vsakem okraju. Slovenci bi bili res dobili veliko večji volilni okraj kakor Nemci, kar bi pa Nemcem nič ne škodovalo.
Predno se je dotična seja otvorila, sem povedal dr. Ploju, da hočem staviti eventualni predlog, kakor sem ga zgoraj označil. Ploj se je zadri na mene, čemu da hočem tak predlog staviti, ko bo itak on stavil po naročilu »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" vse potrebne predloge. Pojasnil sem mu, da sem tudi napro-šen vložiti tak eventualni predlog, kakor sem ga označil.
Povedal sem mu, da vložim le za slučaj odklonitve njegovih predlogov svoj predlog, da rešim, kar se še sploh da rešiti za Korošce. On se je navidezno vdal in ni več ugovarjal mojemu predlogu.
Ko sem v odseku za Plojem branil pravice Korošcev in stavil svoj eventuvalni predlog, je prišel Ploj za moj hrbet in me je med besedo počel motiti in mi prigovarjati, da naj ta predlog umaknem. Nastala je mučna pavza v debati in odsekovi člani so se spogledavali, zakaj Ploj med mojim govorom sili v mene. Ker sem predlog že stavil, sem ga tudi utemeljeval in natančno pojasnil.
Umevno je, da me je Plojev nastop silno vznemiril.
Vlada se je izrekla proti temu mojemu predlogu, ker je bila mnenja, da bi potem za nemške volilne okraje ostalo premalo prebivalcev, kar je smešno, kajti to bi bilo le Nemcem samim v korist.
Predno se je pričelo končno glasovanje o Plojevih predlogih, je prišel dr. Šusteršič in mi je po Plojevem
naroČilu za mojim hrbtom sufliral: umaknite Vaš predlog, ker se bode Plojev eventuvalni predlog v sle d kompromisa sprejel. Ker nisem hotel dati povoda, da se odkloni Plojev eventuvalni predlog in ker nisem mogel nase prevzeti take odgovornosti, sem umaknil, četudi le prisiljen, svoj eventualni predlog.
Plojeva predloga sta pa bila oba odklonjena, dočim se o mojem predlogu niti ni moglo glasovati, ker sem ga na izrecno zahtevo dr. Ploja in ŠusteršiČa umaknil!
Tako je bilo „skupno postopanje" „Slovanske zveze".
Šusteršič ni zinil niti besede v prilog Korošcem pri razpravi o razdelitvi mandatov za Koroško, niti ust ni odprl; vse, kar je storil, je bilo to, da je mene prišel nagovarjat, da naj pred glasovanjem odstopim od svojega predloga, Češ,  da bode sprejet Plojev predlog.
Štel sem si v dolžnost ta dejstva pred slovensko javnostjo obelodaniti in pribiti, da ne bode tudi name letel sum, da nisem vršil svoje narodne dolžnosti nasproti koroškim Slovencem in da nisem branil njihovih pravic.
To sem storil že v debati za Štajersko, potem pri razpravi za Koroško, pri razpravi za določitev volilnih okrajev na Kranjskem in tudi pri ponovljeni razpravi o Štajerski. Takisto sem tudi odločno izjavil, da b'odem nastopil proti vsi volilni predlogi v zbornici in tudi glasoval, če se ne popravi krivice, storjene Slovencem na Koroškem
Tudi drugi predsednik „Slovanske zvezea, dr. Ivčević, je molčal kakor grob pri razpravi o Koroški v volilnem odseku. Govoril je samo dr. Ploj in za njim še jaz.
To je dokaz, da se je Šusteršičev klub vobče brigal za Korošce toliko kakor za lanski sneg. Sicer mi je pa dr. C hi ari tudi izrecno potrdil, da se je koj iz početka radi kočevskega
mandata pogajal z dr. Šusteršičem, in da je dr. Šusteršič govoril vedno le o kompenzaciji na Kranjskem, nikdar pa o kompenzaciji na Koroškem. To je tudi poslanec "Wastian v odseku dr. Susteršiču v obraz povedal, kar je provzročilo velikansko senzacijo. Tako je bila Koroška prodana.
To je čista resnica in kdor kaj drugega trdi, ta laže.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Plantan.
drž. poslanec. V Ljubljani, 30. julija 1906.
O hrvaškem saboru.
Zagreb 30. julija. Izvršilni odbor hrvaških delegatov v skupnem državnem zboru je sporazumno s klubom Starčevićeve stranke sklenil, da se vsled želje deželne vlade sabor ne skliče sedaj, temuč v začetku meseca oktobra. Ta sklep je klub osebno naznanil banu ter se mu obenem zahvalil za njegov trud, da je odstranil vse ovire, ki so bile na potu imenovanju predlaganih sekcijskih načelnikov.
Ogrsko-hrvatski parlament.
Budapešta 30. julija. Posl. A hi m (kmečka stranka) je zahteval v današnji seji, naj se uvede proti brambovskemu ministru Jekel-falussvju kazenska preiskava zaradi zlorabe uradne oblasti, ker je dal svojega bivšega gospodarskega upravitelja aretovati zaradi dolga 160 K. S tem je zakrivil omejitev osebne svobode. Ker je Jakelfalussv na dopustu, prosil je ministrski predsednik zbornico, naj zadevo odgodi, dokler je obdolženec osebno ne pojasni. Nato se je zasedanje odgodilo do 10. oktobra.
Ministrski predsednik je sklenil, da predloži afero Jekelfalussvja cesarju v razsodbo. Zaradi 166 K are-tovani Kovacs ima nad 100 oralov posestva.
Carinski konflikt s Srbijo.
Bel grad 30. julija. Da odgovori na interpelacijo zaradi carinskega konflikta z Avstrijo, je odredil ministrski predsednik tajno sejo skupščine. Tajna seja je trajala 4 ure ter je Dašić v poltretji uri razložil po aktih srbskega ministrstva zunanjih zadev dosedanji razvoj glede trgovinske pogodbe z Avstrijo. Nato se je razvila debata, v kateri je večina poslancev odobravala postopanje vlade, a sklep se ni storil, časopisi zahtevajo, naj se vse, o čemer se je razpravljalo v tajni seji, priobči javnosti.
Včeraj je priredil Nikošinovic velik shod v prilog emancipacije Srbije od Avstro-Ogrske. V svojem govoru je ostro napadal Goluchowskega, AVekerleja in habsburško dinastijo ter izjavil, da se mora Srbija pridružiti francosko - angleško - italijanski zvezi za osvoboditev balkanskih narodov iz nemškega jarma. Srbija se bori za neodvisnost Ogrske (?) ki mora največ trpeti (?) vsled germanskega pritiska na vzhod. Pašićeva vlada iz-polnuje narodno nalogo, ker hoče Avstro-Ogrsko prisiliti, da zajamči Srbiji v bodoči trgovinski pogodbi popolno neodvisnost v gospodarskem pogledu.
Kakor hitro se skupščina zaključi, se začno zopet pogajanja z Avstro-Ogrsko. Pašić bo potoval v ta namen na Dunaj.
Protigrški izgredi na Bolgarskem.
Sofija 30. julija. V Burgasuje včeraj bolgarsko prebivalstvo po shodu proti Grkom napadlo grško cerkev in šolo ter ju zavzelo. — Iz Stanimaka so došle vesti o krvavih protigrški h izgredih, pri katerih je bilo več oseb ubitih.
P lov div 30. julija. Tudi tukaj je bil včeraj velik protigrški shod. Po shodu so se pripetili veliki igredi. Zborovalci so naskočili grško gimnazijo, ljudsko šolo in druga grška poslopja  ter jih  razdjali.   Nad me-
LISTEK.
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
„Ali govoriš resno, Žid,u je vprašal Adam in svoj ostri pogled vprl v Lukova oči.
„Na mojo dušo in na Mozesove postave Vama prisegam, da govorim resno.44
„Potem ti zaupam svojo najtaj-nejšo misel in ti jo pismeno potrdim," je izjavil Adam Kolovški. „Toda to ti povem: vse muke peklenske so otročje zabave proti tem, ki ti jih jaz poskrbim, če ne molčiš kot grob.u
Luka je izročil Adamu Kolov-škemu kos pergamenta in gosje pero.
»Sedite semkaj, vitez Adam, in zapišite svojo najtajnejšo misel. Toda povem Vam: jaz poznam Vašo najtajnejšo misel tako dobro, kakor Vi sami. To isto velja tudi za plemiča Bosia. Če ne zapišete gole in čiste resnice, Vam ne posodim ne pol Vinarja."
Adam je odložil pero, ki je je bil že pomočil v črnilo, vprl je glavo ob roko in čez nekaj časa vprašal:
»Povejte, Aron, kako jamstvo pa je to, če Vam izdam tajnost svojega življenja?44
»Edino, ki ima zame kaj veljave. S takim priznanjem imam v rokah Vašo čast in Vaše življenje in jaz posojam plemenitašem denar samo na tako jamstvo."
-Ali mar sumiš, da je moj naj-tajnejši namen — hudodelskega značaja?" Adam se je delal, kakor bi bil razžaljen, meril je Luko s srditimi pogledi, a ti niso napravili nikakega vtiska.
„Prepričan sem, da nameravate hudodelstvo," je hladnokrvno odgovoril Luka, držeč se pri tem v primerni razdalji  od mladih plemeni-
tašev.
»Če je tako, potem nimam s teboj, nesramni Žid, ničesar več opraviti." Adam je vstal tako hitro, da je stol odletel več korakov nazaj. Tudi Bosio je bil planil pokonci in bi bil najbrže dejanski napadel dom-nevanega Žida, da ga ni zadržal Adam Kolovški.
»Če nimata z menoj nič več opraviti, pa idita, saj je itak že jako
pozno. Tako mi ostane moj denar, za izgubljeni čas pa sem dobro plačan Z zavestjo, da se ne upata zapi-
sati svojih najtajnejših namenov. Sodim, da je to spoznanje precej dragoceno."
Luka je pri teh besedah vstal in vzel svetilko v roke, da bi mlada plemenitaša spremil iz hiše. Oba sta bila v veliki zadregi in nista vedela, kje bi dobila denar, kako bi se rešila iz svojega obupnega položaja.
»Povejte vsaj, kakih zločinov nas imate na sumu," je vprašal Bosio.
»Tudi to Vama povem: Oba mislita na umor."
Adam Kolovški in Andrej Bosio sta se ustrašila te besede in spreletel ju je mraz. Prisiljeno sta se za-smejala.
»In koga sodite, da hočem z umorom spraviti iz sveta."
»Tu se ne bo imenovalo nobeno ime. če hočeta, zapiši ta svoj namen in če me določeno božično noč plačata, ne izve nihče na svetu, kaj je vajin namen. Samo če mi božično noč ne odstejeta denarja in obresti, smem jaz razglasiti, kar bodeta zapisala."
„Ko bi vsaj količkaj slutil, koga misli, da hočem jaz umoriti , . ." Bosio je govoril sam seboj in niti zapazil ni, da ga je Aron slišal in razumel.
»če hočete, Vam celo pokažem obraz tistega, ki bi ga radi umorili, ko bi Vam le prišel v roke," je z neusmiljeno ostrostjo rekel Luka. »Ali imate pogum, pogledati v ta obraz ?"
Bosio je malo omahoval, a videč, kako začudeno ga gleda njegov prijatelj Adam Kolovški, je zaklical :
„Dobro, jaz imam ta pogum, Če imaš ti moč, da mi pokažeš dotični obraz."
»Pojdite sem, plemič Bosio," je velel Luka in je odgrnil preprogo, ki je visela nad vratmi v sobo, kjer je sedel Krištof Zlatopoljec. Bosio je pristopil k vratom. Samo malo je pogledal v poltemno sobo, kjer je videl nepremično sedeti v črn dolg plašč ovitega moža. Obraza skoro ni mogel razločiti, ali iz poluteme seje svetilo dvoje očes s tako intenzivnim ognjem, da je Bosio preplašen odskočil.
„To je . . t
»Ne imenujte nobenega imena," je ukazal Luka in je spustil zaveso. Potem pa je s porogljivim usmevom siknil; nNo, plemič Bosio, kaj ste hrabri le tedaj, kadar je treba silo delati mladim dekletom in onemoglim starčkom? Povejte zdaj, ali vem, koga hočete spraviti s sveta."
»Ti si satanov sin," je zaklical Bosio, »in kdor ti izpihne luč življenja, stori dobro delo."
»Mogoče! A satanov sin nisem, ker nimam kopit nego človeške noge. Morda pa je satan v moji službi ? Toda — povejte zdaj, plemič Bosio, ali hočete zapisati in podpisati izjavo, kakor sem jo zahteval ali ne."
Bosio ni veČ premišljeval.
»Če je moj najtajnejši namen zapisan samo v tvojem spominu ali tudi na koscu pergamenta, je pač že vseeno."
Luka je stopil k omari in vzel iz nje vrečico denarja.
Zvenket cekinov je prebudil Adama Kolovškega iz njegovih sanj. Poželjivo je gledal vrečico, ki jo je spravil Andrej Bosio v svoj žep.
»Kaj si videl v oni sobi, ga je bil Še med pisanjem tiho vprašal Adam, nakar je Bosio odgovoril:
»Resnico."
Ko je Bosio imel svoj denar, ni mogel več ostati v hiši Žida Arona. Kar trepetal je, da bi že prišel iz te sobe na sveži zrak.
„Podpiši, Adam," je šepetaje rekel Bosio, „Aron itak vse ve."
„PoČakaj še malo ... Ne, tu ne... počakam te zunaj pred hišo."
s t o m je proglašeno vojno s tanj e.
Po razpustu dume.
Splošno pomiloščenje.
Petrograo 30. julija. Ministrski predsednik Stolvpin obeta, da hoče izvesti manifest od 30. oktobra, obenem obeta izposlovati tudi splošno pomiloščenje. Izključeni bodo le Člani bojne organizacije in metalci bomb.
Socijalno politične reforme.
Petrograd 30. julija. Ministrstvo za trgovino in industrijo razpošilja oblastim in zastopnikom industrije načrte raznih delavskih zakonov v odobrenje. Načrti se bavijo z ureditvijo delavskih pogodb, z maksimalnim delavnim Časom, zavarovanjem za slučaj bolezni ali nezgod, z ustanovitvijo zavarovalnih hranilnic.
Napadi na vlake.
Varšava 30. julija. Pri postaji Celestinovo je 40 oboroženih mož napadlo osebni vlak. Orožnike, ki so spremljali vlak, so pomorili ter odnesli iz blagajne 300.000 rubljev. — Pri napadu na vlak, ki vozi iz Varšave na Dunaj, so roparji odnesli 172.000 rubljev. — Pri napadu na vlak blizu Czenstohava je bilo ubitih 10 oseb.
Kmečki nemiri.
Varšava 30. julija. V vasi Če-repovka je bil krvav spopad med upornimi kmeti in dragonci. Padlo je 12 dragoncev in pet kmetov. V vasi Moldava pa je bil spopad med štraj-kujočimi kmeti in kozaki. Tudi tu je tekla kri.
Odesa 30. julija. Po celem ki-jevskem okraju so izbruhnili kmečki nemiri. Vsaka vas ima že skoraj popolno vojaško garnizijo.
Revolucija na Poljskem.
Petro grad 30. julija. Med spisi, ki jih je zaplenila policija v uredništvu „Mysli~ je baje tudi načrt o oboroženi vstaji na Rusko-Poljskem.
Vojaški punti.
P u 11 a v a 30. j uli j a. Tukaj so se spuntali trije bataljoni pehote ter so hoteli s pomočjo topničarjev osvoboditi politične kaznence. Kozaki so jim zastavili pot, nakar se je vnela bitka, pri kateri je bilo na obeh straneh več mrtvih.
Štrajk železničarjev.
Petrograd 30.julija. Osrednja zveza železničarjev je razglasila, da v bližnji bodočnosti ni pričakovati štrajka, ker so se samo uslužbenci železnice Moskva - Kazan izrekli za štrajk.
Preosnova Stolypinovega ministrstva.
Moskva 30. julija. Voditelji miroljubnih reformerjev so izjavili, da vstopijo v ministvo pod sledečimi pogoji: duma se mora sklicati najpozneje v mesecu septembru letos; kompetenca dume se mora razširiti, pravice državnega sveta pa se morajo skrčiti: reorganizacija sodišč : odprava vojnega stanja odprava smrtne kazni s carskim ukazom, reforma institucij zemstev; enakopravnost Zidov : pomiloščenje j zakon o državljanskih svoboščinah *, kmečke reforme itd. Stolvpin je baje sprejel pogoje.
Anglija in Francija.
Pariz 30. julija. Bivši finančni minister C a i 11 a u x zagovarja v „Ma-tinu" prav toplo ožjo spojitev Francije in Anglije, da pobijate obe državi enotno nemški vpliv. Nemčija si namerava z novo car. evropsko unijo zagotoviti v Evropi politično nadvlado. Obenem zahteva Caillaux, naj Francija obnovi trgovinske pogodbe z vsemi malimi avropskimi državami, da jih ne bo Nemčija izsesala.
Dopisi.
Iz Savinske doline. (Prinosk vašemu č'lanku„Našau Savinska dolina' v 170. št. „Slovenskega Naroda- z dne 27. julij a t. L). Citajoč baš ta vas članek mi dojde list, v katerem se podaja kaj drastična kulturna slika iz „našeu doline. Usojam si, podati vam najmarkant-nejše stavke iz lista prijateljevega. Prijatelj piše: „Naš IV. razred tu-kajšne šole je nekak kurijozum XX. stoletja. Direktno pod enim šolskim oknom je prosto odprta — le z de-
skami pokrita — greznica, kamor meče občinski mesar živinske odpadke. Tja se mečejo sploh odpadki iz mesnice, kakor: kri, ščetine, parklji — sploh, kar se pomete in kar odpade v mesnici in klavnici. Vse to povzroča sedaj poleti silovit smrad, tako, da se oken v prezračevanje sploh odpreti ne more. Pod IV. razredom, ki je last občine — posebno poslopje poleg cerkve — so mesnica, ledenica in hlev, ki se ravno sedaj ne rabijo, a so se že rabili. Komaj 2 m od šolske sobe je klavnica; zraven (3 m proč od šole) pa navadno leseno stranišče (!), obrnjeno proti šoli, potem poleg druga velika greznica in gnojišče. V najbližji bližini je v občinski hiši tudi gostilna. Strop nad razredom ni potla-kan: zato po zimi grozen mraz, po leti pa vročina neznosna. V tako škandaloznem prostoru se mora mučiti ubogi učitelj, se ugonablja nežna naša mladina. Hitra odpomoč je nujno potrebna !u — Cenjeni gosp. urednik! List vam je vsak čas na razpolago. Vjudno vas prosim, da vrste sigurno objavite. — Merodajne kroge pa resno opozorimo, da storijo svojo dolžnost ter tako) kasi-rajO šolsko sobo, ki je pravi atentat na zdravje otrok in učitelja! čudimo se, da se to iz šolsko-nigijenič-nih razlogov — drugih niti ne jemljemo v poštev — že davno ni zgodilo ! ! Občina pa, ki tako vzorno skrbi za cvet svoje bodočnosti, je Št. Pavel pri Preboldu v „zavedni" naši dolini Savinski!
Mladinoljub.
Gasilska slaunost o ŠKcfi! Loki.
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo škofjeloško je praznovalo v nedeljo tridesetletnico svojega obstoja, obenem pa je tudi slovesno otvoritev novega ,,Gasilnega doma" poleg Dei-singerjeve restavracije na Mestnem trgu. S slavno s t j o je bilo spojeno tudi zborovanje „Zveze kranjskih gasilnih društev."
Skofja Loka je bila okrašena z zastavami na vseh koncih in krajih in pokazala je, da ve ceniti svoje gasilno društvo in da so ji dobrodusli gostje iz cele Kranjske.
Slavnost se je vršila po nastopnem sporedu:
Z jutranjimi vlaki so prihajali gostje korporativno in v deputacijah iz Gorenjske. Dolenjske in Notranjske in na kolodvoru jih je pozdravilo škotjeloško gasilno društvo z domžalsko godbo. Ko sta škofjeloški načelnik g. Debeljak in tajnik gosp. Kramar pozdravila in uredila društva za odhod, odkorakala je dolga vrsta gasilcev v mesto. Pri Guzelju so goste pozdravila druga društva iz Loke in okolice. Iz Guzeljevega vrta so odkorakala društva k maši, po maši pa je bil sprevod po mestu, ki se je ustavil na trgu pred novim Gasilnim domom". Velikanska množica ljudstva je tu pozdravljala vrle gasilce slovenske. Župnik Sinkovec je ob asistenci kaplana blagoslovil ,.Gasilni dom". Po blagoslovljenju je škofjeloški župan g. L e n č e k v imenu mestne občine pozdravil gasilce, zastopnike delegate in domače gasilno društvo. Svoj govor je končal s trikratnim slava-klicem vrlemu gasilstvu.
Tajnik .,Zveze'- g. TroŠt se je zahvalil g. županu, občinskemu za-stopu in meščanom za prijazen sprejem ter mu zaklical: Slava!" Defile, ki se je izvršil po blagoslovljenju z vso eleganco, je tisočero zbranemu ljudstve povse imponiral. Pri tej priliki smo opazili, da se že skoraj vsa gasilna društva poslužujejo novega poveljevanja, katero je za slovensko gasilstvo razložil v svojili ,,redovnih  vajah"   g. Barle.
Ob enajstih se je v mestni ljudski šoli vršilo zborovanje „Zveze". Načelnika g. Doberleta in blagajnika g. Achtschina ni bilo na zborovanju in zaradi tega tudi pri celem zborovanju prvič nismo slišali nemške besede. Predsednikom zborovanja je bil izvoljen g. Petrič iz Postojne, občino je zastopal župan g. Len Ček. Iz tajnikovega poročila smo posneli, da je pri Xvezi 145 kranjskih gasilnih društev in da se KoČevci repenčijo, ker nimajo besede v Zvezi in da se jih prezira Besede pač res nimajo, ker jih ni blizu, preziralo pa se jih ni. Dokaz temu je, da so dobili že nad 13.000 K podpore. Kočevci so baje sklenili, da izstopijo iz „Zvezeu. (Klici: Naj gredo! Izključimo jih! Adieu!) H koncu poročila je bila sprejeta resolucija: „Občni zbor ,Zveze' protestira z ogorčenjem proti napadom na ,Zvezo' in odbor od strani kočevskih gasilnih društev. Tajnik g. Tro št je poročal, ker Achtschina ni bilo na zborovanju, o blagajniškem stanju, ki je dokaj ugodno. Pri slučajnostih se je razpravljalo o več predlogih, ki so internega značaja. K točki volitev odbora seje najprvo oglasil g. Barle. Po-vdarjal je, da novi odbor čaka mnogo ne baš najprijetnejšega dela. „Zveza" se je postavila na narodno stališče in da „Zveza" ni brez programa, je treba
precizirati nadaljnje postopanje. Najprvo se mora reorganizirati kranjsko gasilstvo. Razdelitev kranjskega gasilstva na 3 okraje, na Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko današnjim razmeram ne ustreza. Kranjsko moramo razdeliti najmanj v 12 žup, najboljše po političnih okrajih. Vsaka župa naj voli zase starosto, ki naj bo obenem odbornik „ Z veze". Starosta župe mora biti učitelj in nadzornik, ob enem pa tudi varuh in skrbni oče gasilnih društev v svoji župi. Tako je mogoče, da je Zvezin odbor informiran o težnjah in željah, o delavnosti in marljivosti vseh kranjskih gasilnih društev. Izmed 12 političnih okrajev je 6 okrajev, ki doslej iz okraja nimajo zastopstva v Zvezi, okraj ljubljanska okolica pe ima 5, odnosno 7 odbornikov. Ko smo reorganizirali kranjsko gasilstvo, nadaljuje govornik; poseči nam bo na Štajersko, Koroško in Primorsko, kjer doslej nimajo organizacije. Apelujem na vas, cenjeni tovariši in zborovalci, da volite odbor, ki ne bo le delaven in marljiv, ampak tudi odločno naroden (klici Živio"! Tako je!), ki bo vodil ,,Zvezo" v narodnem duhu. (Dolgotrajno odobravanje.)
Izid volitve je bil sledeč: Za okraj radovljiški g. Rus, za kamniški g. F ajdi g a, za kranjski g. Debeljak, za ljubljanski gosp. Ogorelec in Maver, za krški T r a t a r, za novomeški g. L u z a r za postojnski Petrič, za logaški Mrka r, za mesto Ljubljano Š t r i -cel j. Na račun Črnomelj skega in litijskega okraja sta bila izvoljena gg. Doberlet in Trost, ker ni bilo prisotnih zastopnikov iz teh okrajev. S tem je bil dnevni red končan. Popoldne je bila vrtna veselica pri g. Guzelju s katero je bila končana tudi slavnost.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31. julija. — Šusteršič v škripcih. Kakor
strela z jasnega neba je zadela Su-steršiča nezaupnica, ki so mu jo izrazili zaupniki koroških Slovencev na svojem shodu v Celovcu. In kdo bi si tudi mislil, da bi se koroška ja-gneta, ki so doslej pohlevno zobala iz rok istega Susteršiča, povzpela do junaškega dejanja, da bi si drznila odpovedati klerikalnemu kolovodju svojo pokorščino in mu celo izreči svoje nezaupanje. Šusteršič je bil do-sedaj tako trdno prepričan o tem, da ima že v svoji malhi vse izvenkranj-ske Slovence, da mu niti za trenotek ni prišel na misel, da bi se mu uboge pare upale upreti. V tem prepričanju je Šusteršič tudi postopal z njimi in se ni niti malo pomišljal, žrtvovati njihove narodne koristi svojim osebnim interesom. In sedaj ta nezaupnica! Kdo bi pričakoval tega odločnega nastopa od pohlevnih koroških Slovencev, ki si dosedaj skoro niso upali niti kihniti, ako niso imeli v to posebnega dovoljenja s strani kranjskih klerikalnih matadorjev. Ta nepričakovani nastop koroških Slovencev je moral Susteršiča, ki je bil dosedaj že navajen računati s koroškimi Slovenci kot s faktorjem nevrednim upoštevanja, naravnost osupniti in kon-sternirati, zato je tudi nenadoma v včerajšnjem „Slovencu" odložil že napovedano končno robglavljenje" poslanca Plantana ter posvetil Korošcem dolgovezen članek, v katerem bere voditeljem koroških Slovencev levite, jim očita, da so postali „nedolžna žrtev infamne liberalne spletke, ker so se dali na tak podel in nečuven način nalagati in oslepariti, da so zagrešili največjo politično zmoto, ki se je kdaj napravila, da so storili politično abotnost prve vrste ter učinili hudodelstvo zoper interese koroških Slovencev." Na vsa ta ljubezniva očitanja in sumniČenja, s katerimi blagovoli dr. {šusteršič obkladati koroške
Slovence, ne bomo odgovarjali, ker nismo v to opravičeni, še manj pa pooblaščeni, to bodo storili že tisti, ki so v to poklicani. Odgovoriti pa moramo na sumničenje, da so postali Korošci „žrtev infamnih liberalnih spletk". Predvsem konštacujemo, da niti napredna stranka, niti njeni pristaši niti z mezincem niso ganili, da bi na celovškem shodu povzročili sprejem onih resolucij, ki so kakor bomba zadele klerikalce, predvsem pa njihovega famoznoga diktatorja, dr. Susteršiča. Kaj se namerava predlagati na celovškem zaupnem shodu, smo sicer izvedeli zadnji dan pred shodom, toda ne morda od kakega lajika, ki
bi lahko veljal za našega pristaša, nego naravnost od nekegako-roškega duhovnika. Naglašamo vnovič, da resolucij, ki sedaj kot živi ogenj pečejo ŠusterŠiČa, niso povzročili naprednjaki, nego da je na shodu zmagala samo narodna ideja in da so koroški slovenski zaupniki spregovorili na shodu svobodno besedo, ne da bi jih zavirali pri tem kakršnikoli oziri. Da se je izdajalec dr. Šusteršič pokazal javnosti v pravi luči, je povzročil sam s svojimi Članki v „Slovencu", ki so tudi d^kaj pripomogli k temu, da so ga koroški Slovenci brez izjeme stanu in mišljenja spoznali in ga na podlagi tega spoznanja jeli zaničevati. Šusteršič se je obsodil sam s svojim postopanjem in na celovškem zaupnem shodu so ga obesili ponajveč sicer pristni „Slo-venčevi" pristaši, to je duhovniki. Ako hočeta sedaj „Slovenec" in Šusteršič zavračati krivdo radi resolucij sprejetih na imenovanem shodu na naprednjake, ali kakor pravi „Slovenec" v svoji sobotni številki „na strujo, ki vleče v umazano liberalno strankou, jima povemo, da se naši pristaši čisto nič niso izpostavljali v tej zadevi, in to iz enostavnega vzroka, kerso videli, da so klerikalci na pravi poti in da so spregledali in spoznali, kaj da jim je pričakovati od takih ljudi, kakršne vodi in zastopa dr. Šusteršič.
V podkrepljenje te svoje trditve hočemo navesti nekatere podrobnosti s shoda, ki bodo dovolj točno pojasnile ves položaj! Resolucijo, v kateri se v najostrejšem tonu izraža nezaupnica dr. Šusteršiču, je stavil župnik gosp. Janko Maierhofer. Župnik g. dr. Janko Arnejc, ki je predlagal zaupnico odboru, je v svojem govoru zahteval, da se morajo vsi govori in vse resolucije s shoda priobčiti dobesedno in neskrajšano v časopisih, zlasti v „Miru". Župnik g. M. Pero je v svojem govoru slikal postopanje kranjske klerikalne stranke, ko je svoj Čas snovala „katoliška dijaška društva". Na dotičnem shodu so dijake kar zaprli v dvorano „Katoliškega delavskega rokodelskega društva" med štiri steno ter jim diktirali, kaj se ima skleniti in podpisati. Svojega mnenja se jim ni dovolilo izraziti. Nato so še govorili gg. provizor A r n u š, župnik Št. Bayer i. dr., sami duhovniki, ki so pa vsi nastopili proti Suster-šicu. Naravnost v bengalični luci pa sta pokazala Susteršiča v svojih govorih dr. Brejc in mons. P o d g o r c.
V zadevi neudeležbe na katoliškem shodu je govoril tudi novoimenovani prost Gregor Einspieler. Njegov govor je bil prava senzacija. Einspieler je pripovedoval, kako se je njemu kot referentu v koroških zadevah godilo na L katoliškem shodu v Ljubljani, kjer so mu zabranili govoriti o razmerah na koroških ljudskih šolah in so mu prepovedali staviti tozadevno resolucijo, ki jo je imel pripravljeno in je bila odobrena že v odseku. Škof je, njima na čelu Missia,so to naravnost prepovedali in zagrozili, da takoj odidejo s shoda, ako se Einspieler ne bo pokoril prepovedi. — To in tako se je govorilo na celovškem shodu ! Sedaj pa naj SusteršiČ razkrinka tiste, ki so povzročili njemu neljube resolucije, kakor grozi. Morda se mu celo posreči dokazati, da so možje kakor Einspieler, Perč, Podgorc i. dr. pravzaprav tajni naši pristaši. Saj drju. Žlindri je vse mogoče!
— Ostra   sapa   iz Koroške.
Pod tem naslovom piše „Edinost" o celovškem shodu in o nezaupnici, ki so jo dali koroški Slovenci državno-zborski delegaciji, ter konštatuje, da pada to dejstvo z veliko težo naravnost doli na „S. L. S." na Kranjskem. Nato nadaljuje list doslovno tako-le: „Umejemo torej, da je vse to ljubljanskemu „Slovencuu silno nemilo došlo in istotako samo ob sebi umevno je, da skuša zavračati hudo obtožbo in parirati udarec. AU n a Č i n kakor je „Slovenec" v prvi hip hotel odbiti koroški naskok, je tak, da ga treba zavrniti najodločneje. Obsul je koroške rodoljube s ploho obtožb radi tega, ker — družba sv. Mohorja
ni na višini svoje naloge! To je sicer fakt. In ta fakt smo tudi mi dokazovali in razpravljali v dolgi, z argumenti temeljito podkrepljeni razpravi že tedaj, ko „Slovenec" ni nič grajal in le hvalil. Vprašanje, kdo je kriv, da družba sv. Mohorja ne zadošča več zahtevam, je važno, ali danes ne spada semkaj. Le vprašati vas moramo, ljudje božji, ki razpolagate le z nekoliko zdravega Človeškega razuma: v kaki kavzalni zvezi so nedostatki v družbi sv. Mohorja s krivico, ki seje dogodila koroškim Slovencem po volilnireformi?! V prav nobeni! In zato mora dobiti vsakdo vtis, da obtožbe v „Slovencu" radi družbe sv. Mohorja niso prišle ravno sedaj toliko iz prepričanja, kolikor iz maščevanja nad posamičnimi osebami, ki so sodelovale pri celovških sklepih radi volilne reforme. To ni bilo posebno plemenito ; naravnost neplemenito in žaljivo pa je, da „Slovenec" zasmehuje celovški shod, imenuje ga — otročarijo! To je nezaslišano, ako uvažujemo, da je bilo na shodu navzočih 27 koroških svečenikov, da je bil kakor referent na shodu mož, ki je član „Slovenčeve" stranke, ali ob enem tudi Čislan od vse slovenske javnosti radi njegove neizprosne odločnosti v boju za pravo koroških Slovencev: dr. Brejc; dalje, da je resolucijo predlagal s sijajnim govorom monsignor Podgorec ter da so bili vsi sklepi enoglasno sprejeti torej tudi z glasovi 27 svečenikov! Zastonj mu trud: tudi s takim bagateliziranjem „Slovenec" ne odpravi dejstva, da so sklepi koroškega zaupnega shoda dogodek prvega reda v političnem življenju slovenskem. Takov shod, take osebe, in takove sklepe označa „Slovenec" za — celovške otročarije. Ali sta resnost in pristojnost res že popolnoma izginila iz našega javnega življenja?!! „Slovenecu jim je mogel rečf: „Možje, nimate prav, delate krivico". Ali da je besedo rojakov, ki neutajljivo trpe krvavo krivico in morajo z nečloveškimi napori vzdržavati našo stvar na najbolj eksponirani točki, tako bagateliziral in smešil .... ne, tega niso zaslužili koroške sirote!"
— „Učiteljski Tovariš" in politika. V svoji 29. številki je glasilo našega učitelj stva priobčilo članek, ki kaže o veliki domišljavosti nekaterih naših učiteljev. Nam ne prihaja na misel, da bi se prepirali z dotičnim! gospodi, ki drugim nedelavnost očitajo, sami pa se pri pri vsaki priliki tresejo kot bojazljiva perutnina, ki dr uze ga ne ume, kakor časih za kokodakati v „Učit. Tovarišu". So li taki možje pri naši stranki, ali ne, je čisto brez vsakega pomena. Dosegli ne bodo nikjer nič, ker so itak preleni, naj gredo torej kamor hočejo. Mi za njimi ne bomo jokali. Kako domišljav in smešno visoK je ta zarod,1 ki dosedaj od sebe še ni dosedaj nobene fige dal. dokazuje naj odlomek iz zgoraj omenjenega članka, v kolikor se tiče naše stranke: „Ves boj vodi edini „Slov. Narodu. Pa tudi ta list je slabo urejevan, dasitudi neprimerno boljše od drugih, ki le životarijo.    Naj    omenim   le   eno stvar,
namreč zopet gonjo zoper razdružitev zakona. Kako mnogo bralcev „Slov. Naroda" ni vedelo nič, da pride ta gonja in zakaj gre pri tem, doKler niso slišali tega s prižnice. Zato niso bili poučeni in*niso mogli poučiti drugih, če niso brali o tem
v nemških listih. Dolžnost lista bi bila vendar, da to vprašanje natančno razsvetli. Koliko bi bilo potem manj podpisov! Tako pa se je mnogo odličnih naprednjakov podpisalo, ker niso vedeli, za kaj se gre. Liberalna stranka ima precej mož, ki so simpatični,    ki   delajo,   n.   pr. župan
Hribar. Tudi dr. Tavčar je delal, in njegovo delo ni bilo malo, saj je pri
zadnjih državnozborskih in deželno-zborskih volitvah slonelo vse delo na njegovih ramah in sloni še sedaj „Slov. Narod". Ali njegovo delo ni bilo plodonosno, ker ni imel idej in si ni znal pridobiti sodelavcev. Sedaj je pa postal komoden in bogat. Svetovalo se mu je, naj odstopi od
BV* Dalje v prilogi.
vodilnih mest in gre v pokoj. Da odstopi, bi bilo prav, ker je njegovo ime tako prononsirano in od klerikalcev zlorabljeno, da se ljudstvo boji iu ogiblje kot hudič križa vsake Teči, pri kateri je on zraven. A v pokoj naj bi ne sel, ampak se pomaknil v nižje vrste ali pa se posvetil n. Jpr. izdajanju poljudnih spisov o pravoznaustvu in podpiranju umetnosti, kar bi mu bilo lahko, ker ima Jenar." V tolažbo bodi piscu, kakor uredništvu povedano, da dr. Tavčar še ne misli iti v pokoj, in da se bode „Učiteljski Tovariš" morda še večkrat prelevil, nego bode ta pokoj doživel! V drugem je pa stvar pre-otročja, da bi se z modrostjo, ki se kuha v gorenjskih Dražgošah Še nadalje bavili! Skoda tiska in Črnila!
— Agitacija za katoliški shod. Pred 14 dnevi je priganjal neki župnik na Gorenjskem z lece, da se morajo tudi fantje in možje iz njegove tare v Častnem številu udeležiti katol. shoda v Ljubljani. Prišli bodo vsi Slovenci skupaj, govorili bodo imenitni govorniki, shod bo trajal 3 dni. Ker je bil isto nedeljo ravno evangelij, kako je Jezus 4000 mož nasitil > sedmimi ječmenovimi kruhi, so poslušalci mislili, da bo na katoliškem shodu ravno tako. Toda župnik je povedal, da mora vsak udeleženec plačati za prvi dan 40 vin. za vse 3 dni pa 2 K, da se pokrijejo vsaj deloma ogromni stroški (?) priprave. V nedeljo pa je vabil isti gospod, da ima še nekaj vstopnic za shod, kdor se želi ndeležiti, ima samo še danes čas, danes naj pride v farovž, k večjem še jutri, potem ne bo dobil več vstopnice. Kakšni so oni ogromni pripravljalni stroški in v kak namen se bo prebitek porabil, g. župnik ni povedal. Mi pa vemo! Državno in de-zelnozborske volitve so pred durmi, golaža bo treba!
Ravnateljstvo   e. kr. dri železnice v Beljaku nam piše: Z
ozirom na notice, priobčene v „Slo-venskem Narodu" št. 165., 166., 167. ex 11 »06 „Ravnopravnost pri železnici in c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku", „Razmere pri vVržavni železnici" in „Zelezniška uprava v službi beljaških Nemcev" se slavno uredništvo na podlagi § L9.
zak. z dne 17. decembra 186*2 Št. 6 drž. zak. 1. 1863. prosi, da se v prvi ali drugi številki Vašega cenjenega lista priobči sledeči popravek: 1.) Ni res, da se je zoper g. Ivana Hochmullerja od c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Beljaku uvedla preiskava zaradi tega. ker je on v Beljaških Toplicah zahteval vozovnico v slovenskem jeziku; res pa je, da so dne 1. malega srpana t. 1. pred vlakom št, 917 t. j. proti 11. uri ponoči, nekateri gospodje slovenske narodnosti, pri kupovanju vozovnic večkrat1 m glasno klicali ime postaje Kronau s slovenskim imenom „Kranjska Gora" in pred blagajno demonstrirali, kar se je potem, koje gospod stotnik Teppner dotične gospode opozoril, da tako postopanje ni umestno, razvilo v „skandal", katerega se je več uradnikov c. kr. ravnateljstva državnih železnic udeležilo, kakor se pisec članka v št. 166. „Slovenskega Naroda" sam izrazi. 2.) Ni res, da c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku g. stotniku Teppnerju roko v pomoč ponuja, da bi se on maščeval; res pa je, da je c. kr. ravnateljstvo državnih železnic imelo dolžnost, ta dogodek, katerega mu je c. kr. prometno postajni urad v Beljaku naznanil, uradno preišče in proti tukajšnjim uslužbencem udeležencem postopa, in sicer se je to izvršilo popolnoma objektivno, ali se komu ustreže ali ne. 3.) Ni res, da bi se proti nemškim uradnikom, ako bi se izven službe nedostojno obnašali od strani c. kr. ravnateljstva državne železnice preiskava ne bi uvedla; res pa je, da c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku zoper vsakega uslužbenca, brez razlike narodnosti uradno postopa, ako se mu naznanijo dogodki, ki so proti službi ali obnašanje uslužbencev izven službe, ki je zoper službeni red. 4.) Ni res, da se je proti tukajšnjim uslužbencem, ki so se dotičnega dogodka udeležili uvedla disciplinarna preiskava; res pa je, da tukajšnji uslužbenci niso  v disciplinarni pre-
iskavi in se cela zadeva rednim potom obravnava. 5.) Ni res, da je bil g. Hoehn\uller zaradi omenjenega dogodka za kazen v Trst premeščen; res pa je, da se je Hochmullerja, popolnoma neodvisno od b e -ljaško-topliškega d o g o d 1 j a j a iz službenih ozirov premestilo, in je bila ta premestitev, ravno tako kakor premestitev cele vrste drugih uslužbencev, ob priliki ko so se kranjske proge iz okrožja c. kr. ravnateljstva državnih železnic oddelile in onemu v Trstu pridelile, toliko nujnejŠa, ker c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu potrebuje, da se njeno osebje nujno popolni z delavskimi močmi, ki so izvežbane in deželnega jezika zmožne. 6.) Ni res, da je tukajšnji železniški tajnik, g. dr. Maks Norer inkvizitor vseh železniških uslužbencev od Trbiža do Ljubljane, ki je zaradi svojega ultragrmanstva znan kakor uradnik; res pa je, da so tudi mnogi drugi uradniki imeli priliko na progiTrbiž-Lj ubij ana v osebnih zadevah preiskavati in je želez, tajnik dr. Norer prav malokrat na dotični progi v osebnih zadevah preiskoval; res pa je, da c. kr. ravnateljstvo državnih železnic pri važnih preiskavah, v osebnih zadevah namenoma po prednosti najstarejšega, prideljenega uradnika osebnega oddelka, železniškega tajnika dr. Norerja za preiskovalnega komisarja določi, ker mora njemu, glede na službeno zvestobo :n strokovno znanje, ki je izvršuje že veČ kakor dvanajst let, predstojeća oblast popolnoma zaupati, ker je bilo tudi njegovo obnašanje izven službe v vsem njegovem službovanju brez pogreška in podpisano ravnateljstvo v tem obziru ni nikoli tudi najmanjše pritožbe dobilo. Glede objektivitete njegove preiskave v osebnih zadevah se more sicer pa Še manj opravičeno dvomiti, ker dr. Norer svojo službo pod službeno prisego izvršava in so vse izpovedbe zaslišanih v zapisniku od njih podpisane. Za c. kr. ravnatelja državnih železnic : Podpis nečitljiv.
Lepo spričevalo za Slovence, (iraška „Tagespost" piše: „Sramovati se moramo čestokrat, ko čitamo v slovenskih časopisih izkaze o narodni požrtvovalnosti Slovencev. Kaj spravi skupaj v prilog slovenske napadalne (?) politike iz prodaje uži-galic, kave, svinčnikov itd. par stoti-soč Slovencev na Spodnjem Stajer-sk em in Kranjskem, presega daleč skromne vsotice, ki jih spravijo iz enakih sredstev skupaj milijoni avstrijskih Nemcev. In vendar šteje nemški narod v Avstriji več miljonov duš kakor slovenski stotisočev in stokrat večje je gospodarsko bogastvo Nemcev v Avstriji kakor Slovencev."
Novi ljubljanski divizijonar
generalmajor pl. Dillmann je rojen leta L863. v Livornn. Prvih deset let je služil pri topničarstvu, pozneje je prišel k generalnemu štabu. Leta 18$ J. je postal stotnik, leta 181 H), major, leta 18'.»3. podpolkovnik, leta 1896. polkovnik, leta 15K)2 generalni major in poveljnik 2. brigade v Sarajevu.
Odlikovan je z redom železne krone 3. vrste. Ali zna kak jugoslovanski jezik, ni znano.
Iz finančne službe. Kontrolor Franc Peter man v Trstu je imenovan za davkarja v X. čin. razredu, kontrolni asistent Mihael Debenjak istotam za kontrolorja v X. čin. razredu, fin. straže titularni višji respicijent Ferdinand Pave-ska pa ravnotam za kontrolnega asistenta v XI. čin. razredu.
— Učiteljska vest. Gosp. Vinko Engelman, nad uči tel j v Trnju pri &t. Petru na Krasu, je imenovan v Trst na šolo družbe sv. Cirila in Metoda.
— Povodom Vilharjeve slav-
nOSti V Postojni se priredita posebna vlaka iz L j ub 1 j an e in Trsta v nedeljo 12. avgusta. Natančni vozni red teh vlakov se prijavi pravočasno. Pripomnimo, da stane vozni listek III. razreda iz Ljubljane v Postojno skupno z vstopnico v jamo 3 K 70 vin., iz Trsta pa 4 K 30 Vin. Cenjena narodna društva in vsi oni, ki se žele udeležiti slavnosti, naj se čim preje zglase pri pripravljalnemu odboru. Nadejamo se, da bo vdeležba pri odkritju Vilharjevega spomenika s strani slovenskega občinstva vzpričo tako zelo znižane voznine naravnost velikanska!
— II. jugoslovanska umetniška razstava. Rok za do pošiljanje slik, risb in kipov, ki so namenjeni za II. jugoslovansko umetniško razstavo v Sofiji se je podaljšal do inciušive 4. avgusta t. 1. Vse umetnine je poslati v Ljubljano, „Mestni dom" Fr. Govekar. Člani kluba „Sava" si izvolijo svojo jury, Člani društva „Vesna" pa svojo. Obe jury se sni deta 5. avgusta ob 10. uri dopoldne v mali dvorani „Mestnega doma", da izbereta vsaka zase iz doposlanih umetnin one, ki se izroČe speditorju mednarodne transportne družbe A. (4. na Dunaju. Se istega dne se potem umetnine odpošljejo z železnico v Sofijo. Umetnine onih um etnikov in umetnic, ki niso niti v „Savi" niti v „Vesni", se odpošljejo po izbiri zajedno z drugimi. Člani „Save" naj sporoče svoje želje g. akad. slikarju Rik. Jakopiču v v Ljubljani Člani „Vesne" g. akad. slikarju Maksimu Gaspari j u v Ljubljani, ostali umetniki in umetnice pa g. uredniku Fr. Govekar j u v Ljubljani. Ker se odpošlje v Sofijo tudi delegat slikarjev in kiparjev, ki bo slovenski oddelek razstave aranžiral ter zastopal slov. umetnike v Sofiji, naj izrazijo umetniki svoje želje v tem oziru g. slikarju R. Jakopiču. Umetnine, ki se za razstavo ne sprejmo, se vrnejo na troške dotičnih pošiljateljev na naslov avtorjev. Ne-Nekaj pošiljatev je že došlo. Vendar se slov. umetniki poživljajo nujno, da odpošljejo svoja dela najkasneje 2. avgusta, da dospo vsaj do 4. avg.
v   Ljubljano.   Na   pozneje   dospele I umetnine   se   ne  bo   moglo ozirati, ker se odpošljejo vsa dela skupno 5. avg. t. 1.
— Kongres jugoslovanskih književnikov  in   časnikarjev v
Sofiji se prične, kakor smo že poročali, 2 6. avgusta t. 1. Tega kongresa se udeleže : „Društvo bolgarskih publicistov", „Srbsko književničko društvo", „Društvo hrv. književnika" in „Društvo slov. književnikov in časnikarjev". O kongresu več jutri. Za danes pripomnimo samo, da dobe tisti, ki so se prijavili „Društvu slov. književnikov in časnikarjev", brezplačno v o i nj o po srbskih in bolgarskih železnicah.
— Slovenski dijaki v Sofijo!
Kakor znano, se vrši letos koncem avgusta v Sofiji II. jugoslovanska umetniška razstava zajedno s shodom slovanskih časnikarjev. Po inicijativi bolgarskega dijaškega društva „Na-pred" v Sofiji se vrši istočasno tam shod delegatov balkanskega dijaštva, na katerega je vabljeno tudi slovensko dijaštvo. Dnevni red je sledeči: 26. avgusta dopoldne otvoritev konference in konstitucija predsedstva; 26. avgusta popoldne in 27. avgusta dopoldne L zborovanje: Razgovor o ideji balkanske konfederacije z ekonomičnega in političnega stališča: 27. avgusta popoldne: II. zborovanje: forma in organizacija balkanske dijaške zveze. Zaključenje. — Kkseku-tiva narodno-radikalnega dijaštva je sklenila, da se tega shoda po delegatih udeleži. Poživljamo pa o tej priliki slovensko dijaštvo sploh, da se udeleži tega nele velezauimivega, ampak v zgodovini jugoslovanskega dijaškega gibanja tudi velevažnega izleta v Sofijo v čimvečjem številu. Prilika je izredno ugodna: udeležni-kom je po srbskih in bolgarskih železnicah znižana vožnja za 75% in jim je ob malih stroških možno, ogledati si tudi Carigrad. — Podrobne informacije daje akademiČno ferijalno društvo „Prosveta" v Ljubljani („Mestni dom") vsak dan od 10.—11. ure, kamor naj se oni, ki se nameravajo udeležiti shoda, takoj priglase.
— Odbor akademičnega ferijalne ga društva „Sava" v Ljubljani opozarja znova cenjene svoje člane, da se vrši občni zbor dne 4. avgusta 1906 v društvenih prostorih v „Narodnem domu" ob l/28. uri zvečer. Radi nepričakovanih ovir pa se je moral preložiti že napovedani izlet v St. Jakob v Rožu na poznejši čas in je z občnim zborom združen le izlet čez Lesce, Polj če in Begunje v Tržič. Odhod iz Ljubljane z jutraj-nim vlakom ob 7. uri 10 minut. Prijatelji društva in stare hiše dobrodošli !
— i,PrOSveta". Opozarjamo vnovič, da se vrši občni zbor akademičnega ferijalnega društva „Prosvetea jutri v sredo, dne 1. avgusta ob 5. uri popoldne v društveni sobi „Mestnega doma" v Ljubljani. Prijatelji društva dobrodošli!
— Dolenjsko ferijalno društvo.
Radi neprilik, ki so se pokazale v zadnjem času, se ne ustanovi samostojnega društva, ampak samo podružnica akad. ferijalnega društva „Prosvete" za Dolenjsko.
— Sokolsko razstavo priredi Zveza hrvatskih sokolskih društev prilikom I. hrvatskega vsesokolskega zleta v Zagrebu. Te razstave se s posebnim oddelkom vdeleži tudi slovensko Sokoistvo. Ona slovenska sokolska društva, ki na dotični poziv še niso dala odgovora, poživlja podpisano
predsedstvo, da to store čim preje. Kasneje bo nedostajalo časa, da se vse vredi; slovenski del razstave mora biti v Čast slovenskemu Sokolstvu! Razstaviti je možno siike (fotografije) odb ora, vaditeljskega zbora, naraščaja, ženskega oddelka, članstva, javnih telovadb, sokolske dvorane, telova-dišča, izletov, slavnostij i. t. d., načrte telovadišča, spise in spomenice, ki jih je društvo izdalo, diagramatično sliko o statistiki društva (članov, telovadcev, telovadnih ur, obisk telovadbe), Če mogoče od postanka društva; odlikovanja Članov in kake druge važnejše društvene spomine; sokolske razglednice, trakove k zastavi i. dr. — Tudi zasebnike, ki imajo morda kaj enakih predmetov, prosimo , da puste te razstaviti. Priglase je poslati podpisanemu predsedstvu, ki pozneje objavi kam in na kateri naslov je po-sati dotične predmete. Pošiljatev razstavnih predmetov gre na račun dotičnega društva.
Predsedstvo Slovenske sokolske zveze.
— Deželni Odbor je v današnji seji sklenil, odposlati c. in kr. vojnemu ministrstvu vlogo, s katero, z ozirom na izredno veliko nevarnost, ki je pretila glavnemu mestu in mnogim vasem okolice ljubljanske z eksplozijo smodnika v vojaških smod-niŠkih skladiščih, prosi, da vojna uprava vse potrebno ukrene za varnost mesta in okolice, dokler ne zgradi v povsem varni pokrajini druga skladišča za smodnik.
— Za reveže. Pokojni ravnatelj Kranjske industrijske družbe, g. Karel Luckmann, je zapustil med drugim revežem v občinah Jesenice, Koroška Bela, Bled, Srednja vas v Bohinju, Bohinjska Bistrica, Tržič in Ljubljana po 2000 K. 1600 K je zapustil za ustanovo za realce brez razločka narodnosti.
— Aparat Minimax, ki je tudi na Kranjskem že z najboljšim uspehom vpeljan, je nedavno vnovič pohvalil tukajšnji vodja gasilnega društva, g. Štricelj. Ko je imel pretekli teden s temi aparati gasilsko vajo, se je javno izrazil, da bi se bila katastrofa na Ljubljanskem polju lahko zabranila, ako bi bili delovali le trije aparati Minimax. S temi bi se bil ogenj, ki se je po streli počasi razvijal, z lahkoto pogasil.
— Štrajk pekovskih pomočnikov V Ljubljani. Pekovski pomočniki v Ljubljani so včeraj stopili v štrajk, ki večinoma še danes traja. Mesto sedanje oskrbe zahtevajo dnevno mezdo 1 K 40 v. Nekaj pekovskih mojstrov se je vdalo tej zahtevi, do-čim jo je večina odklonila.
— Iz Medvod se nam piše: Dne 1. julija t. 1. so v Preski blagoslovili „Delavski dom". Društvene pevce in pevke je poučeval sosedni organist. V župnišču pa se je sklenilo, naj se društveni pevci postavijo tudi v cerkvi pri maši, orgija pa naj sosedni, sorski organist. NaŠ g. nad-uČitelj, ki je vodil cerkveno petje, odkar je pri nas, pa ni hotel dati ključa od orgelj, kar je čisto naravno. Župnikov „bandafirar" pa je — po tolovajsko — s silo odprl orgije. G. naduČitelju pa to menda ni ugajalo, in je takoj pustil orglarstvo. Zdaj pa imamo v cerkvi vedno veliki petek. Nas župnik Janez in neka „botrau sta pa sklenila, naj se največja Marijina hči nauči orgijati, da bo v cerkvi „orgvava". Pri tem pa mešetari še nekdo, čegar ime pa za sedaj zamolčimo. — Da našega g. župnika Brenceta ženske in šivankarji vladajo, to je znano. Da pa Janezu ženske tako ugajajo, da hoče imeti žensko za vodjo cerkvenega petja iu za orgijanje, tega pa dosedaj nismo vedeli.
— Otrok utonil. V Zgornjem Prekarju pri Brdu je utonila ll'.Jetna hči posestnice Ivane Kovic v mlaki pred hišo. Vzrok tega je mati sama.
— Zopet otrok zažgal. oletni
sin Franca Tršana v Sv. Val-burgi pri Kranju je zažgal domaČo hišo in hlev. Zgorelo je poleg tega tudi 210 K denarja. Skupne škode je 3000 K.
— Občinski   odbor mesta
Idrije je imel minoli petek svojo prvo sejo po svojem konstituiranju. Iz razlogov, ki jih bomo navajali drugič, smo se odloČili priobČevati poročila o vseh javnih občinskih sejah, in dovolili *si bomo opremljati jih s primernim komentarjem, trdno prepričani, da položaj, ki je danes v Idriji, zahteva odkrite besede. Poudarjamo pa že danes, da naša kritika velja stvari na ljubo in se pri tem ne bomo ozirali na posamezne osebe. — K seji je došlo 27 odbornikov, med temi smo opazili novega klerikalnega virilista Frana DidiČa. Z zadoščenjem beležimo polnoštevilno udeležbo in iskreno želimo, da se bodo odborniki tudi v prihodnje zavedali svojih dolžnosti, in da se ne bodo ponavljali slučaji iz zadnjega zasedanja. Župan Šepetavec je ob določeni uri pozdravil navzoče in konštatiral sklepčnost seje. Za tem pa je poročal k prvi točki dnevnega reda „volitev svetovalca", da je pri zadnji volitvi obČ. starešinstva dobil virihst Kri-
stan od navzočih 28 odbornikov le 14 glasov, da torej ni bil postavno izvoljen, ker bi bil moral dobiti v zmislu obč. vol. reda nadpolovično večino navzočih, toraj vsaj 15 glasov; tega pravnega nazora da je bil tudi okr. glavar, do katerega se je župan obrnil informativnim potoni. Virilist Kristan na to najprvo pro-testuje proti sestavi volilnega zapisnika, češ, da je bilo pri volitvi župana oddanih 28 glasovnic z eno prazno, dočim stoji v zapisniku, da se je oddalo le 27 glasovnic, ravno-tako, da je bilo pri volitvi svetovalcev oddanih 28 glasovnic z dvema praznima in trdi nadalje, da je on dobil od 27 oddanih glasov 14 torej potrebno nadpolovično večino ter se tudi izgovarja na okr. glavarja, ki je bil baje istega mnenja. Ko je še odbornik Štur m razjasnil, daje v zmislu obČ. reda merodajno število navzočih odbornikov in ne število oddanih glasov, je bila večina odbornikov prepričana, da je treba še enkrat voliti istega svetovalca, le Kristan je vztrajal pri svoji trditvi ter obljubil, da hoče vkljub vsem interpretacijam od strani juristov, v prihodnjih sejah dokazati, da je njegovo pravno nazi-ranje edino pravo. Kar se tiče sestave zapisnika, bi bila edino merodajna izjava skrutinatorjev, ki smo jo pa zaman pričakovali, na obljubljena Kristanova podkrepljenja njegovih pravnih nazorov pa smo res radovedni. Večina odbornikov je pritrdila županovemu predlogu in župan je odredil volitev svetovalca. Sklenilo se je na predlog odbornika K okalja, da se ustmeno glasuje. Nimamo sicer nič proti temu, kako se glasuje, javno ali tajno, vendar pa se nam ne zdi umestno, še manj pa svobodomiselno, na tak način terorizirati manj odločne odbornike. Svetovali bi narodno-naprednenu klubu, da nikdar več ne dopusti takega atentata na prosto voljo odbornikov. Odbornik L a p a j n e Valentin kot načelnik narodnega kluba je predlagal v smislu klubo-vega sklepa živinozdravnika v p. A. Perkota za šestega svetovalca. Ta pa je vstalJn pričel ves nervozen kričati, da umika svojo kandidaturo ter predlagal virilista Kristana rekoč: „ako je bil nam Kristan pri volitvah dober, naj nam bo še danes" ter zagrozil celo z obstrukcijo. Nastop odbornika Perka, ki je bil doslej zvest pristaš narodno-napredne stranke in katerega so volili sami naprednjaki v odbor, nas je popolnoma presenetil, in odborniku Perku bi samo pripomnili, da ni pošteno načelo, vzdrževati sebe, podkopavati pa stranko. Obžalovati pa je ta nastop tolikanj bolj, ker nas še bolj vtrja v naših sumnjah, ki jih za danes še nočemo odkriti. Perkova dolžni »st bi bila, da bi bil naznanil klubovemu načelniku pred sejo svoj odstop od kandidature, ako se ni smatral vrednega te časti, da bi bil lahko klub imenoval drugega kandidata, ravn<>-taka dolžnost pa je bila od vseh članov kluba zlasti pa od klubovega načelnika in pa župana, da bi bih po tem vsega obsojanja vrednem Perko-veni nastopu predlagali oziroma ukrendi, da se seja prekine, in so tako da možnost naprednemu klubu, da postavi novega kandidata, tako pa smo videli pred seboj pravo karikaturo kluba, občinskih odbornikov, k<> ni bilo moči niti o glasov zediniti na enega narodnega kandidata. Pri glasovanju je glasovalo 26 odbornikov in je dobil od teh virilist Kristan 18 glasov, drugi pa so bili razcepljen i. Izjavljamo odkrito, da nimamo in nismo imeli prav ničesar proti Kristanu kot šestemu svetovalcu, da smo pa le iz doslednosti želeli, naj bi bila tudi dva člana iz prvega razreda v starešinstvu, ker se je pri sestanku dne 7. t. m., ki so se ga udeležili tudi socijalni demokrati, sklenilo, naj odpošlje v starešinstvo vsak razred po dva odbornika in takrat tudi Kristan ni ugovarjal temu sklepu. Zlasti narodnemu klubu bi doslednost gotovo pomogla do potrebnega spoštovanja in ugleda*
— Žirovska župna cerkev in klerikalna   drhal.  Iz  Žir o v se
nam piše: Kakor že sploh znano, namerava se graditi v Žireh nova župna cerkev vkljub temu, da so tukajšnji klerikalci napenjali vse svoje moči proti tej zgradbi zaradi svojih obrtov, dasiravno bo stala cerkev v isti vasi. Odobrenje, oziroma dovoljenje se je že dobilo od višjih oblasti, zato imamo trdno upanje, da bodemo v kratkem začeli materijal dovažati za zgradbo imenovane cerkve v Žireh. Ker so pa klerikalni vodja in njegovi podvrženci pri višjih oblastih popolnoma propadli, nahujskali so radi tega svoje sinove, oziroma pomočnike, da so začeli z vso grobostjo, oziroma s silo postopati proti našemu velečastitemu gospodu župniku, kar dokazuje posebno zanimiv slučaj dne 16. t. m. Prišli so namreč trije žirovski klerikalci, od katerih je bil voditelj sin posestnika in krčmarja I. K., v žup-nišče ter s silo zahtevah pijače od g. župnika. Seveda je niso dobili. Šli so se od tam pokrepčat k svojemu
vodju, kjer so dobili pouk za nadamo postopanje. Spravili so se takoj na delo. Vsi trije so lomastili proti župnišču, med njimi je bil znani pretepač, ki je imel vrv na rami, da bi župnika obesili, kakor seje ta pretepač tudi sam izrazil. V župnišču so začeli razgrajati in razbijati tako, daje njihovemu voditelju J. K. kar roka otekla. Ker ni bilo miru, dala jim je kuharica tri steklenice vina. A to še ni bilo dosti. Šli so v kuhinjo, kjer so pojedli opoldansko kosilo g. župniku, nadalje pa razbili steklenice, pokvarili, oziroma pretrgali zvonec, ki je napeljan iz žnpnišča k cerkovniku, kakor tudi opravljali svoje potrebe po pijači kar v župnišču na hodniku ter zmerjali g. župnika z raznimi grdimi psovkami. Taka je vzgoja klerikalnih staršev, ki imajo tako olikane sinove! Ker so imenovani nad dve uri uganjali tako naravnost surove škandale po župnišču, se Čudimo, da jih ni orožništvo zasledilo, ker ima postajo ravno na drugi strani ceste nasproti župnišČa. Ker so imenovani že veliko enakih slučajev storili, kar se je pa dosedaj od vseh strani pokrilo, pričakujemo, da bi že enkrat spravili, oziroma ukrotili te podivjance. V Žireh hočemo imeti mir in bodemo klerikalno drhal morali sami naučiti manir, če druge sile ne posežejo vmes.
— Vipavsko gasilno društvo
priredi v proslavo svoje 251etnice dne 8. septembra veliko slavnost, h kateri so vljudno vabljena vsa bratska društva. Društva, ki se žele udeležiti slavnosti, naj se prijavijo vsaj do 15. avgusta.
— III. porotno zasedanje v
Novem mestu, za katero so imenovani c. kr. dež. sod. nadsvetnik L j u-devit Golja za predsednika, c. kr. dež. sod. svetnika Anton Leveč in Vajkard Gandini pa za prisednika, se prične 28. avgusta t. 1. Za porotnike pa so izžrebani gg.: Karič France, posestnik iz Brinja štev. 8; Reuch France, posestnik in klepar V Kostanjevici št. 50; Maj cen Ignac, posestnik in krčmar v Kostanjevici št. 86; Straus France, posestnik in krčmar v Toplicah št. 30 : G m e i n e r Emil, posestnik in krčmar v Radečah št. 163 j Marolt Josip, posestnik in krčmar v Leskovcu št. 23; Sladic Franc, posestnik in krčmar v Kostanj evici št. 2: Osterman Matij a. posestnik in župan v Banjaluki št. 3; Verderber Jožef, posestnik in krčmar v Kočevju št. 115; Oražen Jakob, posestnik in ključavničar v Ribnici št. 110; Z ure Anton, posestnik in trgovec v Črnomlju; Rus Ivan. posestnik in trgovec v Travniku št. 93: Fortuna Ivan, trgovec in posestnik v Zatičini št. 8; Tomitsch Josip, urar in posestnik v Kočevju št. 186; Rebolj France, posestnik in trgovec na Gmajni štev. 18; Ja-klitsch Ivan, posestnik in krčmar v Mooswaldu št. 11: Lan g France, posestnik in pek v Radečah štev. 41; Kresse Anton, posestnik, krčmar in župan v Šalkovi vasi št. 2; Rupert Ivan, posestnik in trgovec pri Sv. Križu št. 1; Muc h a Anton, posestnik in trgovec v Metliki štev. 2*^4; Jaklič Ivan, posestnik in krčmar v Osredku; Lik on Matej, posestnik in krčmar v Radečah štev. 31 : Oerne
Štefan, posestnik in krčmar, Pusti Gradac št. 19; Schober Andrej, posestnik in krčmar v Lazih št. 2 ; Jerman Ivan, posestnik in župan v Sodinji vasi št. 20: Rus Ivan, posestnik in trgovec v Brezah št. 20; Zaman Anton, posestnik in krem ar v Dobruški vasi št. 5 ; KoŠak Jožef, posestnik in krčmar v Mirni peči št. 18; Novak Anton, posestnik in trgovec na Vidmu št. 35; Buk o vic Jožef, posestnik na Kleču štev. 10; K o n č i n a Ivan, veleposestnik v Gorenji vasi pri Zatičini štev. 4; Grill France, posestnik v Poljanicah št. 14; Man del j France, posestnik v Far-škem kalu štev. 3; Mer v ar France, posestnik iz Cvibelj št. 7; Zupančič France, posestnik v Mokronogu; O c ep e k. Jakob, posestnik in krčmar iz Škofije riže št. 54. — Za nadomestne porotnike so izžrebani g g.: Košiček Jožef, posestnik v Rudolfovem štev. 136; Bon France, posestnik in mlinar v Gotni vasi št. 21; Jak še Martin, posestnik na Škrjančih štev. 6; Klemenčič France, posestnik v Rudolfovem štev. 252; Strumbelj France, posestnik in trgovec, Vavta vas št. 25; Drčar Anton, posestnik iz Sel št. 3; Mur-gelj France, posestnik in kolar v Rudolfovem Št. 5 ; Agnitsch Anton, posestnik in klepar v Rudolfovem št. 221; Gr a šič France, posestnik v Gotni vasi št. 20.
— Skrivnostna otrokova smrt.
6 tedenskega otroka učitelja Alojzija Ponikvarja pri Sv. Duhu pri Krškem so našli 26. t. m. mrtvega v njegovi posteljici. Vzrok smrti je docela neznan. Otrok je bil v varstvu 191etne varuhinje. Staršev ni bilo doma.
— Mrtvega so našli v petek Franca Dovjaka iz Brezovice pri Mokronogu na domačem vrtu. Zadel ga je najbrže mrtvoud.
— Il Gorenjskega. Naša romantična Slovenska Švica je preteklim ponedeljkom stopila v novo dobo svoje zgodovine. Z otvoritvijo bohinjske železnice je otvorjena Gorenjski tudi nova bodočnost — ako lepša, to pokaže bodočnost. Vsekakor zasluži ta po prirodi tako bogato obdarjeni del naše domovine, da ga ob-sine boljša usoda nego se v nekem oziru naznanja že danes, namreč da se Gorenjska obvaruje pretečega gospodarskega propada. To pa leži v prvi vrsti \ nas samih. Spoznati moramo mi najbolj neprecenljivo vrednost naših prirodnih krasot. V teh leže za nas zlati zakladi, ako jih bo« demo znali po vrednosti izčrpati. Čakati ne smemo in nemarno gledati, kako bi jih nam pred nosom črpali tujci. Za glavo se prijemati, ko bi bilo prepozno, nam ne bo "v čast. Tujec bodi v naši Švici le gost, ko plača vstopnino, t. najemnino, gospodarji ostanimo sami in krenimo se ! Kdor imo lep košček zemlje, izrabi jo za tujski promet. Kako radi zahajajo v naše kraje bogataši iz raznih krajev sveta, o tem najbolj priča življenje na Bledu, v tem „biseru naše domovine44. Okrog blejskega jezera je že napolnjeno vse, blizu vode že ni več skoro dobiti stavbišča in oni, ki hočejo zidati vile, so pričeli lezti že na bližnje vrhove. Nova železnica je dala Bledu še neizmerno večjo vrednost. Gotovo bodo imeli od železnice v tem pogledu dobiček tudi drugi kraji ob železnici, posebno Bohinjsko jezero. Tu se nakupuje svet in se zida vse vprek. Tako je skoraj gotovo, da bodo kraji v bližini železnice v par letih prenapolnjeni, ker svet je rad blizu prometne proge. Pa je ljudi, ki žive rajši v kakem tišjem, mirnejšem zavičaju, dalje od železničnega tira, kamor ne seže smrad železničnega kuriva. Tudi takih krajev ima naša divna < ^ orenjska v obilici. Taki so n. pr. kraji okoli Begunj in pod romantičnim vznožjem mogočnega Stola. Prvo mesto med temi kraji pa gotovo zavzema vas Poljče pri Begunjah, znana že mnogo let po udobno urejeni penziji Stur-movi. Ta kraj s svojimi senčnimi vrtovi, milim zrakom in nad vse izborno pitno vodo je kakor ustvarjen za gospodo, ki si hoče od mestnega hrupa odpoČiti in si utrditi zdravje. »Poljče imajo bodočnost", tako se čuje ponovno in kdor ve ceniti vrline pravega letovišča, spozna resnico gorenj ega reka. V zadnjem času je v Poljčah nakupil lepo posestvo Ressmanovo znani slovenski rodoljub dr. Janežic iz Voloske in je priredil kot letovišče. In nedvomno se bode ta kraj razvijal od leta do leta prav kakor zasluži. Pri tej priliki ne smem pozabiti na neko stvar, ki bila primerna škodovati lepim Poljčam. Nedavno se je bila po nespametnih ljudeh raznesla govorica, da preti Poljčanom nevarnost po „vulkaničnih izbruhih". To so abotne govorice! Res so se bili vneli podzemski plini, izvirajoči iz karbonskih plasti, a take neznatne stvari se dogajajo povsodi in bi bilo nespametno misliti pri tem na kako nevarnost za ves kraj. Kdor želi uživati čez poletni čas krasno prirodo ob vznožju Stola, naj se po takih govoricah ne da preplašiti in naj pohiti v lepe in zdrave Poljče! Naša vrla „Deželna zveza** bo gotovo obrnila vso pozornost tudi na ta lepi kraj naše Gorenjske.
Poštni promet na novi železnici. Počenši s 1. avgustom t. 1. uporabljala se bode železniška proga Trst-Gorica-Jesenice za preva žanje poštnih pošiljatev in sicer z Trsta proti Jesenicam v brzovlaku št. S ter v osebnih vlakih št. 16 in 18, iz Jesenic proti Trstu pa v brzovlaku št. 1 ter v osebnih vlakih št. 15 in 17. Istočasno otvorita se na državnih kolodvorih v Trstu in v Gorici nova erarična poštna urada Trst 11 oziroma Gorica 4. Dostavljanje poštnih pošiljatev v Gorici se odvzame centralnemu poštnemu uradu ter se izroči novemu uradu < i i »rica 4.
— Legar v Hrastniku. Pretečem teden so odstranili in odposlali šotore „Rdečega knžau, bolezen je pa začela razsajati znova. Tekom treh dni je zbolelo kar pet oseb za legar-jem. — Innejeva vila, ki jo je ceno kupila trboveljska občina, bo kmalu posvečena svojemu namenu — bolnici. Hvala za to gre edino le gosp. županu! V bolnici bo baje stanoval tudi novi zdravnik Slovenec. Dosedaj imamo v trboveljski in dolski občini 3 zdravnike, od kojih je eden Žid, eden Mažar in eden Nemec.
— Iz Trbovelj. V eni zadnjih številk je „Slovenec" zopet prav nesramno napadal našega župana in poslanca g. Rosa. Kakor vedno je tudi tu vse do piČice zlagano. Na take lumparije bi odgovarjali, če bi nam bil dopisnik znan, le z zaušnicami in pasjim bičem in najsi bi bil ta lopov maziljen od pet do glave. Dopisnik, ali bi ne bilo umestno, ko bi ti zrahljali tvojo butico? Tako nesramno zavijanje je namreč mogoče le pri človeku, ki se je prej posebno prepa-
riral na to. Reva, kako more trditi, da so farji posadili Rosa na županski stolec?! Gotovo je, da so takrat agitirah kaplani, a delali so tudi drugi in le tako je bilo mogoče, da so dobili Slovenci neznatno veČino. In Še bi prodrl poprejšnji župan, da se ni žrtvoval g. Roš in obljubil župniku Erjavcu, da prevzame župansko čast. Pišite, kradite lopovi še nadalje čast poštenemu možu, sadovi se bodo prekmalu pokazali: kaplanske intrige in zahrbtno delovanje njih podrepnikov lahko pripomorejo, da pride do poloma in da pride največja slovenska štajerska občina v — nemške roke. To pa se zgodi koj, ko se odloči g. Ros odtegniti se delovanju v občini — in to bo zasluga naših „narodnih" farjev in še bolj „narodne" cunje „Slovenca". — Dalje je laž, da je g. Roš lazil ob času svoje kandidature v dež. zbor krog farjev in farovžev, res pa je, da se je oglasil le pri enem župniku na njegovo pismeno in ustmeno vabilo. Laž je, da je delal za Hebka, da si mu je bil ta po naših mislih gotovo simpatičneji nego Korošec. „Slovenski Narod" je „Slovenčevegau dopi-sunca že enkrat pozval, naj dokaže to svojo trditev tudi samo v enem slučaju — poštenjakovič je molčal in si pritisnil s tem pečat lopova na svoje umazano čelo. Laž je, da je volil g. Roš pri zadnjih volitvah sebe, ker on ni niti oddal glasu. Laž je, da so agitirali Roševi sinovi (2 sta imela volilno pravico, a ni noben šel volit) za svojega očeta, res pa je, da ni nikdo zanj agitiral in da ni bilo sploh nikakega zanimanja za to volitev. Najmanj bi seveda mogli agitirati za docela nezmožnega „živeli Slovenec" kandidat Vouška, ki je postal po božji (i. e. farški) milosti rudi poslanec, dasi je dobil manj glasov, kot pri prejšnji vo-1 i 11 v i Rebek. Od kanonika Mlakarja si ne damo in ne bomo dali diktirati kandidatov. Laž in hi-navščina je torej orožje farjev, naj si bo na Kranjskem ali Štajerskem: far je -—- malo je častnih izjem — nestvor brez vseh kreposti, brez poštenja, brez značajnosti. —■ Ali naj hočemo pokazati na samari tanstvo trboveljskih farjev? Naj li povemo, kako se godi nekemu nesrečnemu, bolnemu kaplanu v trboveljskem fa-rovžu V Trboveljci, ne Čudite se današnjemu odločnejemu tonu: na vse napade smo odgovarjali do danes mirno, a naposled le vskipi tudi najhladnejša kri.
— Z noimi sta obdelala Alojzij Berčič iz Srednjih in Franc Cof iz Gornjih Bitenj kočarja Blaža Pušarja iz Gornjih Bitenj, ker ju je spodil iz hiše, kjer sta se prepirala z njim. Pušar je težko ranjen. Oba fanta sta zaprta.
— Zopet griški župnik. Z ozirom na kratek dopis, ki ga je griški župnik J. K. poslal „Slov. Narodu" z dne 26. julija t. L, nas jako veseli, da smo v prijetnem položaju konšta-tovati, da je vse, kar se je v zadnjem našem poročilu pisalo, popolnoma resnično in da tudi navedeni župnik s svojim „popravkom" resničnost našega zanimivega poročila o rvlada-nju~ tega gospoda v griški župniji nolens volens v polnem obsegu potrdi, (t. K. molči namreč glede vseh glavnih točk našega poročila m se upa samo trditi, da rni res, da je griški ^človekoljubni" župnik naročil, da se mora ponesrečeni Kačnik zaradi prihoda knezoškofa natihoma spraviti v mrtvaščnico, da se ne bo motil slovesni sprejem in slavnost, res pa je, da župnik ni ničesar naročil." G. župnik naj vpraša v tej zadevi svoje naj vdane jše ovčice, in povedale mu bodo resnico. Vobče je znano, da se je ljudstvo pozivalo s prižnice, da naj pripravlja vse za slovesen sprejem knezoškofa in vsled tega se je tudi ubogi Kačnik udeležil teh priprav in se ponesrečil, in sioer ravno na tem mestu, kjer so pozneje pozdravili došlega knezoškofa, kar smatra naše ljudstvo za slabo znamenje. Znano je tudi, da stoji ravno mrtvaščnica v nekem žalostnem kotu griškega pokopališča, in da se tamkaj brez nkrenitve in dovoljenja župniko-ve^a ničesar ne more ukreniti. Glede na to je vendar čudna župnikova trditev, da on ni ničesar naročil in da on nam noče javno povedati, kdo je v navedenem slučaju prevzel župni-kovo „vladno oblast" in ukrenil, da so ponesrečenega Kačnika spravili v tisti žalostni prostor, v katerem ležati kot plačilo za to, da je postal žrtev župniške slavnosti, si on gotovo ni zaslužil?! Župnikova trditev, da on ničesar ni naročil, je značilna za značaj tega moža. Duh trdosrčnosti govori iz navedene trditve in dolžnost griškega „dušnega pastirja" bi bila, v tem slučaju ponesrečenemu Kačniku — ki je pri delu za poveličevanje župnikovega imena v očeh knezoškofa postal žrtev navedene župniške slavnosti — izkazati na bolj primeren, za Kačnikovo rodbino bolj tolažljiv in za javno mnenje bolj pomirljiv način svojo duhovniško — ljubezen do bližnjega ! Vsak nov čin griškega
dušnega pastirja nas živo spominja, da je žalibog minila doba blagodejnega delovanja njegovih blagih prednikov.
— Narodna trgovina v Ptuju,
ki sta jo pred kratkim otvorila gg. Mahorčič & Š e li g o , bode^ strašno ptujske nemškutarje v oči. „Štajerc" se norčuje iz letakov, ki jih je navedena firma razposlala med ljudstvo, češ, da je v njih vse polno napak! Ta je pa lepa! Nemškutarski „Štajerc", ki ne more niti enega stavka napisati brez napake, hoče nas učiti slovenski! Koliko napak je n. pr. v „Stajerčevih" inseratih nemŠkutarske tirme „bratov Slawitsch". Tukaj priporočata „brata Slawitschu dober „lastin" in „zamet", močne „cuge" za „štiflete", suknjeni „filc" za „furo" „štrufe", „rinčice" in „knofe", „cvir-na" za usnje stepati, žido, atlas, nove „žnorce", „zelhan špeh" itd. in pravita končno: „Kdor naju enkrat obišče, tisti ostane nama gotovo zvest odjemalec, ker mi skrbno paziva na to, da se vsakomur pošteno postreže." In ti ljudje nas hočejo učiti slovenski.
— Strela je ubila 28. t. m v Slovenjem Gradcu 49 let staro kmetico Apolonijo Uršej, ko je med nevihto delala pred domačo hišo.
— Samomor radi prijatelja.
Pri Sv. Štefanu na Gratkornu pri < >radcu se je gostilniški uslužbenec Ivan Fuchs obesil iz žalosti, ker mu je umrl prijatelj.
— Iz jeze jo je zadel mrtvoud.
V Gradcu je zadel mrtvoud 59 letno Ivano Kramaršič, ker se je silno razjezila nad nekim kovaškim pomočnikom.
— Krvava ljubimska drama
V Gradcu. Včeraj zjutraj so našli v nekem hotelu v Gradcu smrtnone-varno ranjen ljubimski par. Oženjeni mizarski pomočnik Alojzij Než m ah je ustrelil ločeno šiviljo Marijo R o-senbaum, potem pa se samega sebe. Vzrok: breupnost, da bi se mogla kdaj poročiti. Nežmah je doma izpod Donačke gore pri Rogatcu. Oba sta ranjena tako, da gotovo umrjeta.
— Napaden kmet.   V Trstu je
kmeta Kraliča iz Boljuncev neki neznanec izzival in se z njim prepiral. Med prepirom mu je naenkrat vrgel čez glavo kos sukna: predno je kmet mogel glavo osvoboditi, sta ukradla dva pomagača neznančeva s kmetovega voza suknjo, v kateri je bilo 10 K in zbežala, tretjega pa so prijeli.
— Občinske volitve v Ve-princu. Kdor pozna razmere, ki vladajo v Istri, ta bo vedel, kakšnih sredstev se poslužuje italijanska komora, da bi še nadalje vladala po celi Istri. Ali to jim nič več ne pomaga, četudi so poklicali na pomoč Nemce, [a katerimi se druži žalibog še nekaj rojenih spodnještajerskih Slovencev. Hrvatsko slovenski narod v Istri je odprl oči. To se je najbolje videlo pri zadnjih občinskih volitvah v Veprincu. Ko je italijansko-nemška stranka uvidela, da je hrvat.-slovenska stranka v ogromni večini, vprašali so brzojavno italijansko komoro v Trstu, kaj naj store. Dobili so odgovor tudi brzojavno, da „Odbijati glasove". In začele so se volitve. Kdor pri volitvah ni imel rdečega lista, se mu je cisto navadno reklo, da se ga ne pozna. In prišlo je tako daleč,   da celo
oče ni hotel poznati sina, brat ne brata in na ta način so zvršile volitve in ostala je občinska uprava v italijanskih rokah. Seveda, ako bi šlo prav po pravici, bi morala vlada proglasiti zmago pri teh volitvah hrvat-sko-slovenski stranki; ker smo pa v Avstriji, smo pa tudi skoraj prepričani, da bodemo morali do novih volitev čakati najmanje še dva meseca. Agitacija, katero je podvzela italijansko-nemška stranka, je bila strahovita, ali vse jim ni nič pomagalo. Agitiralo se je pri samih volitvah na vse načine. Tako je n. pr. član komisije Konrad Quitta (kateri je prišel pred par leti raztrgan in razcapan v Opatijo) zagledal pred vrati volilne dvorane kleparskega mojstra g. Josipa Nedveda. Skočil je iz dvorane (kar seveda kot član komisije ne bi bil smel storiti) in vprašal g. Nedveda, kakšen listek ima. Ko je pa Quitta zagledal, da ima listek hrvaško-slo-venske stranke, počel je skakati kakor da ga je pičil gad in mu silil volilni listek italijanske strauke v roke ; Nedved ga seveda kot Slovenec ni hotel vzeti. (Kaj takega delajo pri nas v Istri Člani volilne komisije). Ko je prišel pa glasovat g, Franjo Kon-cilija, vprašal ga je tajnik, odkod je doma. Seveda, je g. Koncilja odgovoril, da iz Šiške pri Ljubljani. „Ja", pravi mu predsednik komisije, „Vi nimate pravice glasovati, ker ste ogrski podanik". (Kako učeni in inteligentni ljudje so to, kaj?) In tako je šlo to naprej. Nobenega niso hoteli ta dan poznati, še celo kaplana ne. Rekli so mu, naj se legitimira, daje veprinski kaplan. Takim lumparijam in takim nezakonitostim pravijo Italijani v Istri volitve. In mi naj bodemo mirni. Ako se pretaka po Človeku malo krvi, zgrabiti ga mora jeza in začeti mora sam
soditi. Radovedni smo samo, kako bo rešilo slavno c. kr. namestništvo priziv in radovedni smo tudi, če bo poslalo svojega komisarja, da upravlja občino do novih volitev. Po avstrijskih zakonih bi se to moralo storiti in upamo,  da se  bo to tudi storilo.
— Volitve v Veprincu in štajerski Slovenec Šloser. V Vašan-ski, lečilišce Opatija, občina Veprinac, stanuje in poseduje po milosti očeta svoje žene tudi spodnjeŠtajerski iz Griž oziroma Dobrne v Savinski do-lini rojeni Slovenec Franjo Sloser (sedaj Franz Schlosser) vilo, v kateri je tudi njegova pekarna. Ta človek, kateri niti dobro nemški ne zna, vrti se zmeraj okoli Nemcev in je postal tudi „pristen" nemški agitator (seveda ko j"e še žemelce po Opatiji nosil in ko je pri pekovskem mojstru g. Josipu Gruberju nogavice pletel, ni imel Časa na to misliti, ker mu je po trebuhu predlo). Ta je tudi pomagal agitirati na korist italijansko-nemške stranke. Zanj bi bilo seveda bolje, da vporabi svoj prosti čas zato, da se navadi, kako se mora postopati z ženo, ki ga je vzdignila iz delavskega na gospodarsko stališče in da ne pozabi, da jj3 njegov tast g. Ž. v Žalcu na Spod. Štajerskem jako ugleden in dober Si venec, ki ga še dandanes podpira s slovenskim denarjem, ki ga pa ta uporablja v nemške namene. G. Šloser, pamet v glavo in ostanite lepo to, kar vas je mati učila in se ne pokažite pri vsaki priliki izdajalca svoje domovine. Drugič se bode še kaj ver, reklo, Če ne bo miru.
— Mož obesil lastno ženo.
Kmet Jožef S o lić v Veliki Gorici na Hrvatskem že dlje ni živel z ženo v mirnem razmerju: vedno sta se prepirala in kregala. Pred kratkim je mož ženo obdolžil, da mu je ukradla 340 K, kar je pa ta odločno zanikala. Vsled tega jo je začel pretepati na najsurovejši način. Sosedje so čuli obupne klice žene, a nihče si ji ni upal iti na pomoč. Ko je mož ženo pretepel, zvezal jo je na rokah in nogah in obesil za neko kljuko na stropu tako, da ji je visela glava navzdol. Pri tem mu je pomagala hči iz prvega zakona. Soličevo so usmiljeni ljudje rešili, ko je njeu mož odšel z doma. Ko se je zopet vrnil, mučil je ženo znova in ji zvezal roke na hrbtu. Zena je umrla par ur pozneje. Zdravnik je konštatiral, da se je zadušila. Nečloveškega moža in surovo pastorko so zaprli.
— Dobrosrčen vojak. V soboto
proti večeru je prišla policiji že znana alkoholistinja in nadležna be-raČica Ivana Borštnarjeva na Krakovskem nasipu v neko gostilno in moledovala pri gostih, da bi se je usmilili, češ, doma ima kopico majhnih otrok in nima niti, da bi jih mogla nasititi s suhim kruhkom. Nekega prostaku tukajšnjega ces. in kr. 27. pešpolka je to tako ganilo v srce, da je segel v žep in ji podaril — 2 K, čes. kupi kruha in nasiti otročičke. Borštnarjeva, ki je bila že vsa vrtoglava, jo je naglo odkurila iz gostilne in ko je zunaj naletela na policijskega stražnika, je začela zabavljati, slednjič se je pa usedla na del onega človeškega telesa, ki ga vsak dostojen človek zakriva in ni preostajalo drugega, kakor da so jo naložili na „cizo" in med vriščem otrok odpeljali v spe-hovko. Za sprevodom je šel tudi dobrosrčni vojak, ki mu ni bilo nič kaj prav, da njegovi dve kronci nista dosegli zaželjenega cilja.
— Defravdant. Pred tremi dnevi je 191etni pisarniški sluga Gabrijel Rozsa iz Kiskum-Felegvhaza na Ogrskem v Budimpešti defravdiral 4N bankovcev po 1000 K in se s svojim 21 letnim bratom Ladislavom neznano kam odpeljal. Defravdant je visoke, suhe postave, brez brk, Črnih, kratkih las, govori ogrsko in nemško ter izgleda zelo bolehno. Brat njegov je majhen, suh, rjavega obraza in las in govori ogrsko, nemško in angleško.
— Izgubljene in najdene reči.
Neka dama je izgubila zlato žensko uro, vredno 100 K. — Posestnikova žena I. B. je izgubila bankovec za 20 K. — Krznarski vajenec Ferdinand Sartori je izgubil par belih rokavic, vrednih 2 K 40 vin. in svilnat porto pej, vreden 4 K 40 vin. — Učiteljica gdčna. Cecilija Tenbaumova je našla zlato žensko uro in jo oddala na magistratu. — Neka dama je izgubila črno denarnico, v kateri je imela gumb, zobotrebce, zlat za 20 K in nekaj drobiža v kronah. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden rujav površnik in dežnik. — Posestnikov sin Ivan Pavlic je izgubil 100 K denarja. — Trgovski sotrudnik g. x^nton Petan je izgubil srebrno anker remontoar uro s kratko verižico, ki je imela za obesek konjsko glavo, vredno 30 K. — Kuharica Frančiška Stegnarjeva je izgubila zlat za 20 K. — Neka dama je izgubila ročno torbico, v kateri je imela 2 K denarja in dve zglasilnici. — Nad-sprevodnik g. Jožef Kropf je izgubil zlato žensko verižico z obeskom, na katerem je bilo vrezan „Gllickstern". — Gospod Gottlob Renie je izgubil
zlato moško uro z dvojnim pokrovom, vredno 40 K.
— „Ljubljanska društvena
godba" priredi danes zvečer v restavracije pri „Levu" (Marije Terezije cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. .— Jutri zvečer je v hotelu „11 i rij au ^Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— V Ljubljano sta prišle včeraj iz Gorice dve bateriji S. topničar-skega polka, ki odideta po odpočitku na strelne vaje v Krško. Moštvo, kakor šarži, ima sivkaste letne bluze in take čepice, ki so mnogo pripravnejše in hladnejše od prejšnjih suknenih. Vojaki, med katerimi je tudi nekaj Nemcev, ne morejo prehvaliti ljubljanske gostoljubnosti in pravijo, da se čutijo tukaj, kakor da bi bili med brati. Pripovedujejo, da v Gorici s Slovenci prav dobro izhajajo, italijanski renegati pa so neki tako nestrpni, da ni mogoče ž njimi občevati in jih zaničujejo in insultirajo, koder jih morejo. Da nimajo „regnicoiia do
avstrijskega VOJaka posebne simpatije,
verujemo prav radi.
— Poneveril je dne 28. t. ^n.
hlapec Dreo iz Založ pri Celju prodajalcu drož g. Maksimilijanu Zalo-karju 12 K in neznano kam pobegnil.
— Tatvina. Včeraj je bilo delavcu Francetu Kralju na Dunajski cesti Št. 16 iz predsobe ukradenih par ^tinetov, vrednih 12 K. Tat je neznan.
— Prijet subagant. Včeraj je
hotel Danijel Delič iz Korenice z južnega kolodvora odpeljati več izseljencev k agentu Biichelnu v Buks, kateri bi jih bil poslal v Ameriko. De-liču se pa to ni posrečilo, ker ga je na kolodvoru prijel nadstražnik Ve-čerin in ga odvedel v zapor, potniki pa bodo lahko šli sami kamor bodo hoteli.
— Nepreviden kolesar. Včeraj popoldne se je pekovski pomočnik Jožef Škraba po Marijinem trgu tako neprevidno peljal, da je zadel v dve dami in jih podrl na tla. Dame se k sreči niso nič poškodovale.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Slovencev, 40 Hrvatov in 10 Macedoncev. 40 Hrvatov se je odpeljalo v Heb, 35 pa v Iuomost.
* Najnovejše novice. Vsled
ljubosumnosti je ustrelil na Dunaju slikar Henrik Danemark svojo bivšo ljubico, kuharico Leinfellner in njenega sedanjega ljubimca Adama Schindlerja.
— Veliki škandali so se razkrili v nemškem kolonijskem uradu. Goljufalo se je erar na debelo pri naročilih za vojaštvo v Afriki. Razun majorja Fischerja so krivi najvišji kolonijski uradniki.
— Perzijski veliki vezir je odstopil.
— Na otoku Samos je na zahtevo prebivalstva sultan odstavil kneza Bithvnosa ter imenoval za kneza K. Karathodorvja.
* Sekrelon. Da se razgovor v telofonu bolj sliši, da pa na drugi strani ne slišijo razgovora tuje osebe, ki stoje blizu telefona, se uporablja poseben aparat iz trdega gumija. Zove se sekrefon ter se vtakne v odprtino mikrofona, kjer se govori.
* Rontengovi žarki in sivi lasje. V pariški akademiji znanosti je predaval nedavno profeser Bouchard o vplivu Bontgenovih žarkov. Povedal je, da se je vseučiliščnemu profesorju Imbertu posrečilo s pomočjo Ront-geuovih žarkov dati osivelim lasem prvotno barvo. In lasje so obdržali to naravno barvo.
Književnost.
— »Učiteljski Tovariš". Št. 30.
Vsebina: Peticija istrskega uČiteljstva za izboljšanje njegovih razmer. — Naš denarni zavod. — Učiteljevo delovanje izven šole. — Pisarna. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Razgled po šolskem svetu. — Listnica uredništva.
— Uradni  razpisi učiteljskih služb.
— Inserati.
— „ZvOnČek".   Vsebina 8. št.:
1. Zjutraj in zvečer. Sokolov. Pesmi.
2. Na semnju. Andrej Rape. Povest. 3. Lena muca. Sokolov. Pesem. 4. Pozdrav. E. Gangl. Pesem s podobo. 5. Soseda. Silvester K. Bajka, 'i. Kenguruj. Lad. Ogorek. Poučni spis s podobo. 7. Koki na potovanju. Silvester K. Povest. 8. Vesela družba. Podoba v barvotisku. 1>. Poletni gosti. Podoba. 10. Igrišče. I. B. zabavni spis s podobo. 11. Čaša modrosti. E. Gangl. Povest. 12. Sojenice. Sokolov. Pesem. 13. V boj. E. Gangl. Pesem s podobo. 14. Pouk iu zabava. Mladi risar. A. SiČ. — Število TTII. na uri. — Največja ruska mesta. — V šolo. Ivan Kiferle. Uglasbena pesem. — Kralj in berač.
— Kopriva — hranilo in zdravilo. — Milijon   kron.  — Kaj je bilijon ? —
Največja nemška mesta. — Koliko domače živine je na svetu? — Dokdaj bo Še svet ? — Uganke. — Rešitev.
Telefonska m unmm poročila.
Dunaj 31. julija. Ministrski predsednik Wekerle in minister Andrassy sta dospela semkaj in odpotuieta v 181, kjer jih sprejme jutri cesar v posebni av-dijenci Na povratku bo Wekerle konferiral z baronom Bečkom
Inomost 31. julija. Pri zgradbi električne železnice v A n d e r s -buchu so se v predoru vneli plini in eksplodirali. Težko ranje nih je bilo 16 oseb, med temi tudi inženir, ki je vodil zgradbo.
Rim 31. julija. Snoči je izšla papeževa enciklika o kršćansko socialni stranki. Eaciklika obsoja načelo te stranke, da. stranka  v  političnih zadevah
ne potrebuje cerkvenega varilstva.
Petrograd 31. julija. Državno pravdništvo je uvedlo kazensko preiskavo proti onim bivš m poslancem, ki so vViborku podpisali znani manifest na narod
Varšava 31 julija. V Soha-čevu je bil na trgu ustreljen mestni glavar U rago v. Atentator je ubežal.
Jekaternoslav 31 julija V
15 premogokopih, ki so last francoskih družb, so delavci pričeli stavkati
Pariz    31. julija     Vest rMa tioau7 da se meseca avgusta se-staneta nemški cesar Viljem in car Nikolaj, se smatra za docela verjetno.
Kolonija 31. julija. „Koln Zeitung" javlja, da je dospel v Ljubek neki danski komisar, ki Tma nalogo, preiskovati zadevo, tičočo sa utihotapljenja orožja iz Ljubeka na Finsko na nekem danskem parniku. Konst^tovalo S9 je, da je bilo dotično orožje poslano iz Gen t a. Na danski paroik se je spravilo v 706 zabojih. Kapitan je moral s tem tovorom pluti v Finsko vodovje, ker so mu sicer mornarji, oči vidno ruski ravolu cionarji, grozili s smrtjo.
Serolin 31 julija Iz Petro-grada se javlja, da straži 36 vojakov noč in dan vilo ministrskega predsednika Stolypina, ker je dobil v zadnjem času več grozil nih pisem, da ga bodo revoluci jonarji ubili
Tokio 31. julija General Oku je imenovan mesto umrlega barona Kodame za načelnika japonskega generalnega štaba^
Šoštanj 31. julija. Škalskega kaplana Rabu z o so danes orožniki aretirali.
ajia
mi rje no in tekoče
napravLja l^pžo
belo in nežno.
Dobi se povsod._
Da ie nenavadna žeja, nadležna želodčna kislina in pogosta driska posledica uživanja zrnate kave, ni tako splošno znano, kakor nje škodljivi vpliv na naše živčevje. Zakaj bi torej mirno še dalje jemali nase te posledice, ki so jako kvarne našemu zdravju in lahko povzročajo žal tako po-gostoma nepričakovano srčno kap, ki bi se jim lahko popolnoma izognili z malenkostno izpremembo v napravljanju! Zmešajte zrnato
kavo, ako se ji nečete odreči docela, na pol s Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo; tako dobite vonjivo, okusno in zdravju has-nivo pijačo. Že petnajstletna izkušnja in čimdalje večja priljubljenost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave je to sijajno izpričala. Za otroke, bolnike in slabotnike, katerim je zdravnik prepovedal razburljivo zrnato kavo, pa se priporoča Karhreinerjeva Kneippova sladna kava brez druge primesi, ker spričo posebnega okusa po zrnati kavi izborno tekne ter je obenem redilna in krvotvorna.
Meteoroloslino poročilo.
Viiiiut nad morjem   06"2.   Srednji mračni tlak 786.0 mm
3	•paso-	Stanje barometra » mm	Temperatura v C".	Vetrovi	Nebo
30.	0. sv.	7360	197	al. jvzhod	jasno
31.	7. «J.	737 3	16 3	hI. jgvzh	jasno
M	S. pop.	73b6	28 0	8l. jUg	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 20 9 , nor male: 19 8°. — Padavina v mm 0 0
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze srčnega sočutja povodom prerane izgube našega soproga, oziroma očeta, gospoda
w
Josipa Smuca
kakor tudi za rastno spremstvo nepozabnega k večnrmu počitku, osobito gg. Častnikom, podčastnikom in moštvu 17. pešpolka, g. polkovniku Vućetieu za vojaško godr>o, za ganljivo petje „Slavca", slav. zadrugi gostilničarjev,
si. društvu certifikatistov kakor vaera darovalcem vencev ter vsem, ki so izkazali pokojniku zadajo čast, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 31. julija 1906.
2765
Žalujoči ostali.
Zahvala«
Ganjena premnogih dokazov sočutja med boleznijo in ob smrti moje iskreno ljubljene nepozabne hčere, oz. sestre, svakinje in t-ite, gospe
JVfarije jVJoschner
roj. #ayne
c. kr.   davkarja vdove
se čut m dolžno za vse to kakor tudi sa časteče spremstvo   drage pokojnice
na poslednje počivališče iu naposled darovalcem lepih vencev v lastnem in
v imenu svojih otrok izrekati vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najodkritosrćnejšo, najvdanejso zahvalo.
V Ljubljani, 27. julija 1906.
2757
Marija Hayne
c. kr. davkarja vdova
Delavnica
se takoj odda 2756-1
na erjavčcol cesti it. 9.
Stanovanje
z dvema sobama in pripadki, Če mo goče v sredini mesta, i S 2 e za novembrov termin Anton Gutnik, načelnik mestnega popisnega urada. 2758—1
Crkostavec
Se išče za novo tiskarno v Krškem. Plača po dogovoru.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Naroda". 2755 1
Na Gorenjskem  se   proda  iz proste roke veliko
zemljišča,
lepega gozda iu lepo, tik glavDe ceste stoječe poslopje, pripravno za vsako obrt. — Naslov pove upravništvo „S1. Naroda11. 2431 9
— delouski sir
nekoliko masten po 80 vin. kg, Izvrsten
Restavracija Jaroiiloni"
v I^||nbl|aa&U
Vsak dan sveže
2054 24
plzensko
in termalno pivo
združenih pivovareu Ža'ec in Laški trg.
Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja.
■ Lep senčnat lipov vrt. ==:
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
vestavratei«.
mam sir
po K 1-40 kg ima v zalogi
Parna mlekarna o ileduodah.
Mirna stranka, zakonska brez otrok, iščeta za 1. november t. 1.
stanovanje
v bližini Knlizeja, sestoječe iz 2 prostornih ali 3 sob, s pripadajočimi pri tiklioami. Kopalnica zaželjena.   2759 1
Natančne pismene ponndbe upravn. rSlov. Naroda" pod „st. 2739".
»t. 28053.
Infl
27G6
ovo li lavna i razi.
Dne 2. avgusta 1.1. se ho vršila ob navadnih uradnih urah prostovoljca javna dražba
ir Crradlšću as t. 6/1
Kupci se vabijo.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 31. julija 1906.
Karel Planinšek
Prva ljubljanska u e 1 e ž $ a 1 n i c a za k a u o z električkim obratom ter specialna trgovina za kavo in čaj u Ljubljani
samo na 7)unajski cesti, nasproti kavarne „Evropa" = (postajališče cestne železnice) =
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
Rimska cesta šc. 2. Hileerjeve ulice št. 5.
Prepričajte se osebno.
piani so neprenosljivi!
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, elektriški. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo. Poprave, uglaševanja se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene,
51etna garancija. 2159 15
Lepo stanovanje
▼ Zgornji Šiški se odda takoj.
Natančneje se poizve pri lastniku „Matjanu", gostilničarju „pri kamniti mizi" v Zgornji Šiški. 1779-24
Zaradi selitve se ceno proda nekaj
pohištva.
Poizve se na Marije Terezije
Cesti Št. 1, IU. nadbtr., desno.    2741 2
Radi odpotovanja se odda takoj ali za novembrov termin 2750—2
lepo stanovanje
8 3 sobami in pripadki v Slomškovih ulicah štev. 4, I. nadstropje.
Dobro vpeljana
urars&a o"brt
brez konkurence, se takoj pod jako ugodnimi pogoji Droda. — Vpraša se pri R. RUSU V TrŽiČU. 2745 3
odda v rajem pod zelo ugodnimi pogoji T. MLEKUŽ v Starem trgu pri Rakeku. 2725 4
pripraven za vsako trgovino ali obrt v
Šelenburgovih ulicah «e takoj odda za letno najemščinu 490 K.
Poizve se v upravništvu „Slov. Naroda". 2716 2
zmožni nemškega jezika, se sprejmejo za prodajo v Avstriji dovoljenih srečk.
Ponudbe pod ..Merkur", Brno, Neugasse 20. 2519—8
1000 s
veder vina, prirodnega, domačega iz let 1903, 1904 in 1905 prodajam po 40 do 50 vinarjev liter, stavljeno na kolodvor Veliko Trgovište počenši od 3 hektolitrov naprej. Vzorci franko.
Josip Kollenc, graščak v Bidružici pošta Desinić, Hrvaško Zagorje.
Išče se proti takojšnemu vstopu spreten, pošten, ako mogoče vojaščine prost
ki bi znal tudi vsa klavska dela pri prešieih.
Kje — pove upravniŠtvo „Slov. Naroda-. 2681 5
Proda se po najnižji ceni zaradi opustitve podružnice nova, zelo praktična
trgovinska oprava
dalje okoli 400 hI pristnega ljutomer-čana in večje partije domaćega žganja. Proda se tudi konjska mlatilnica (Gopel Maschine).
276o-i       Fran Sdišen v Ljutomeru.
Proda se
skoraj popolnoma nova oprava dveh Spalnih SOb, salona in lepa okusno
izdelana kredenca. 2740—2 Poizve se v Hradeckijevem predmestju št. 23.  —  Is totam se odda
lepo stanovanje
s hlevom in prostori, v katerih se že nad 35 let izvršuje obrt zeljarskih in drugih deželnih pridelkov.
Sprejema navarovania Človeškega Siv-V.enja po aairaznovrptnojSib kombinacijah pod tako godnimi pogoii, kc nobena droga savaro valni ca. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje in smrt s BimanjSujoCim; se vp *čin.
Vsak (San ima pravico
pretaka potic &t dividendu.
Rez. fondi: 34,788.637-75 K. Izplačane odškodnine In kapitali)«: 87,176.383-75 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
* ftMkoil ilovaniko • narodno upravo. 8
V m pofM&Ua dajo:
Senoralni u Stop w Ljubljani, logar pisarne io v lastnoj banftaej hiši
- 87
Zavange postopja m premičnine prot polarnim Škodam po najnižjih conai Škode cenjaja takoj in najknlantnojt Oživa najbolja! sloves, koder posln>
Dovoljuje ii Čistega dobiCka izdatni podpore v narodne ln obCnoaonstn. namene.
D28B
629435
Odda se
v pritličja nove Regalivjeve hi&e v
Miklošičevih ulicah ležeč prostor, obsegajoč
tri sobe
ki so zlasti pripravne za kako pisarno.
Pojasnila se dobe pri odvetniku dr. Božidarju Vodušku v Sodnijskih ulicah ali pa pri lastniku bide v Berthoidovi hiši v Sodnijskih Ulicah. 2593 6
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon št. 163.
priporoma svo|
Telefon št. 163.
izborno "oivo v sodcih
lenicah,
02T*   Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187.
1606- 27
brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka
se dobiva pri        2365 6
G. PICCOLI, lekarnarju
v £ j ubijani, 7)unajska cesta.
K i del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade in stare, za zdrave in bolne, prijetno, žejo gasečo, redilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica 1 krono.
Naročila se izvrše točno po povzetju
Najnovejša i s« «   j cl t> o •
f AHIIH ^a z mrzl°» vr°č° vodo ali sodavico izvrsten sladoled za vratne bolezni; aroma-fcwSSSa#a tičen pridatek k močnatim jedilom, 1 kg 2 K.
Oaeill z vro'"'° v°do da čaj. pune, grog, ako se pridene rum ali konjak;  zavretemu vinu •%W5ill je najboljši pridatek; v zmrzlem stanu pa da imeniten sladoled, 1 kg 2 K. %%mmSm da v mleku ali smetani cesarski čaj, z rumom jajčni punč; vaniljen sladoled, ledeno Vđnill kavo; izvrsten pridatek k močnatim jedilom, 1 kg 6 K. 2437—8
Vanin je redilni prašek za otroke, od zdravnikov najboljše priporočan. Vse tri vrste se vporabljajo brez vsakih pridatkov najbolje,  najceneje in brez  trnda. Manjkati ne sme nikjer, prosim napravite poizkus. — Vanin se dobiva tudi v zavitkih 50 za 2 K po 6 v.
za prodajo pripravno za trgovce.
Brez   zavitkov vse tri vrste  najmanj  en četrt kilograma. Razpošilja se v zavitkih po 1 K za trgovce pripravno;  brez  zavitkov za gostilne,  kavarne itd. Najmanj 1 4 kg ene vTste. — Navodila za vporabo priložim brezplačno.
Fino pecivo se dobiva 75 kosov po 2 vin. za 1 K, in 38 kosov po 4 vin. za 1 K.
Iznajditelj E. BRANDT, L kranilka^°™1ia„,ilneJ!
Zidanje rakev
(grobnic)
na novem centralnem pokopališča izvrši po najnižji ceni
stavite!] novega pokopališča
po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve
v tehnični pisarni g. Ferdinanda Trumlerja
mestnega stavitelja 1561—27      v  LJubljani,  Pred Škofijo štev. 3.
3
Naznanilo.
m
Uaojam si svojim častitim prejšnjim naročnikom  in slavnemn  oh :<y'
Činstvn najvljudneje naznaniti,  da sem z današnjim dnem zopet otvoril
zalogo piva
u Metelkovih ulicah St. 19. 1
Prodajalo se bode uležano, marčno in dvojno marčno pivo (M v sodčkih po '/si V4 in V'» hektolitra, kakor tudi marčno in M
-J S:
I I
m
^o->t    -   — — ——- r-     i u /4
dvojno marčno pivo v zabojih po 25 steklenic.
Za Častita naročila se priporoča
Julij Stare
m
m
lastnik v letu 1818. ustanovljene pivovarne m
2764—1
v Mengšu.
Dua lpleva
za 4 in 8 konj se odda v najem s 1. avgustom t. L na Rimski cesti, preje Kančeva hiša.
Pojasnila daje Ljubljanska kreditna banka, Špitalske ulice.   2738 2
Prodajalna
se odda s l. avgustom t. 1. na vogalu Nušakove vojašnice v Konju-
ških ulicah.
Pojasnila daje Ljubljanska kreditna banka, Spitalske ulice.   2739 2
Stanovanje
dvoriščno, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, nadalje
prodajalna
s sosednim skladiščem in pisarno
se odda s 1. avgustom t. l. na Rimski cesti, preje Kančeva hiša.
Pojasnila daje Ljubljanska kreditna banka, Špitalske ulice.   2737 2
Uttanovtjem) leta 1*42. ^\ l tRKOSLIK4Rja, SLIKAKJM J
BR/1T7I CBCKlI
feiTT--
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri 329 16
L SEBEH1KUI Spod. Silil.
Pozor!
Podpisano naznanja, da je začelo
»Vinarsko in gospodarsko društvo1'
v Komnn svoje redno delovanje. Otvorilo je v znanih „Švaravih" prostorih
gostilno
preskrbljeno 8 prenočišči in izvrstno knhinjo.
Skrbelo sej bode vedno za kraški teran in bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo.
Društvo bode imelo zalogo pristnih domaČih vin, odpošiljalo bode naroČi teljem v množinah nad 56 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce.
2647—5
Načelstvo
».Vinarskega In gospojarskega društva"
v Komnu, 17. julija 1906.
Naznanilo. *f
K-
—Slavnemu občinstvu in letoviščarjem naznanjam vljudno pod-
pisani, da sem prevzel v lastno režijo dobro znano KG
|goSlilnonaSfllupriŽ8rovnici.l
e<N        Točil bom raznovrstna pristna vina in Koslerjevo marčno &
^pa pivo, tudi bom imel vedno na razpolago okusna gorka in mrzla jedila. Kp^
—jg       MF** Oddati imam še dve sobi.
—•S Za obilni obisk se priporoča
Egidij Jeglič f£-
^tgj 2754 2 viaotržec. S
rt rar .....,
Oes. ki. Avstrijske ^
državne) železnice.
C tar. tmmmMfrS»i drž. Mt—toa v Beljaka.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven o4
1. }«m?a 1906. leta.
Odhod lx IfSBSb— jaž. kol. Proga m* Troti. Ob 12. uri 52 m ponoči oseb* vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, I no most, Monakovo, Ljubno Čez Selztai t Aussee, Solnograd, čez Klem-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstettea. — Ob 5. uri 05 m zjutraj oseb« vtak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. -Ob 7. mi M m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj čez Selztai v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, Budejevke. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztai, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevtce, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoći osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. m II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. ur: 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. raz.) Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. In II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Želi ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabia, Benttke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebm vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabia, čez Selztai, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob IG. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dc
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta In Hočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m "opoldne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ino6 it Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri . m pop, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznixifc Pri bod v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika.    Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, oJ
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob necelian Ifl praznikih. — Srednjeevropski Čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani
Slavno občinstvo!
Podpisani se priporočam preČ. duhovščini za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela iz kamena, in slavnemu p. n. občinstvu za gradnjo
kompletnih rakeu (grobnic)
na novem pokopališču. Izdelujem rakvene plošče in okvire za železno ograjo le iz najboljšega trdega, za zimo trpežnega kraškega, repentaborskega in dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, ki ga vpeljavajo in ki za zimo ni stanoviten. Vae izdelujem solidno in za zimo trpežno po najnižjih cenah.
Imam veliko zalogo prav umetno izdelanih nagrobnih spomenikov iz švedskega Črnega gran'ta in belega laškega carrarskega marmorja ter iz trdega kraškega kamena in jih prodajam po jako nizkih cenah.
V zalogi imam tudi nagrobne okvire lastne iznajdbe, ki jih izdelujem že 13 let in za katere le jaz lahko dam garancijo in ki se ne dobivajo nič več pri grobokopu, nego samo pri meni.     2 odličnim spoštovanjem
Ignacij d-mernik
2209 8 kamnoseški  mojster  in  sodni izvedenec
Komenskega ulice štev. 26 v Ljubljani.
F. P. Vidic Sl Komp. Ljubljana,
:«?a' m,    ponudijo vsako poljubno množino
1703—25
„Krtki model"
zarezane strešne opeke
(Ntra 11 url 11
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te urste strešniki so patentouanl u oseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. Vidic & Komp. In Jos. Narzola.
MPT   Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
__—- Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. —
m
Sprejmejo se zastopniki
Takojšna in najzaneslivejša postrežba.
Sprejmejo se zastopniki.
Lastnini in tisk „Narodne tiikarnsV