Tečaj I I.
Goriška iia«l£koflJa.
i Koncc. i
Goriška nadškotia šteje 189.746 duš, in je v 15 dekanatov razdeljena. Tisto slovenski dekanati so: št. Peter, Kanal, Tomin. Cirkno, Bovec. Cer-niče, Komen, De vin: čisto laški dekanati so: Tcr-žič ali M on fa Ikon, Gradiška, Višk. Klumižcl: mešani pa so: Gorica, Ločnik in Karmin. -- Vsili far, vikariatov. kaplanij in ekspozitur skupej je 184. Dušnih pastirjev je 275: duhovnikov na. ki druge službe opravljajo, je 67, penzioniranili 44. — Du-hovniki, ki jih fajmoštri imajo, de jim pomagajo, in ki se pri nas Cooperatores ali Subsidiarii imenujejo, imajo večidel tudi s šolo opraviti, so Ludimagistri. Naj starši duhovnik cele Goriške nadškofie je[neki Hieronim Ver zegnassi, rojen 4. maliga travna 1758, v mašnika posvečen 21. kimovca 1782. Naj starši fara, kar je mogoče iz listin dokazati, jc Karminska (Cormons), vstanov-Ijena v letu 450.
Alesto Gorica s predmestji vred šteje tri fare in en vikariat. Kara velike c e r k v e. ki šteje 4500 duš, ima korarja za fajipoštra. iu šest drugih duhovnikov, de skerbe za te, njim izročene duše: oni so pa zraven tega še k o r v i k a r j i, kakor se sploh imenujejo. I)va teh korvikarjev sia terda Laha, ki se tudi v laških pridigali in v razlaganju keršanskiga nauka za odrašene verstita; štirje pa so pravi Slovenci, ki slovensko pridgvajo. Hazun tega imajo v veliki cerkvi še eniga sakristana, ki mora vsaki dan zadnjo sv. mašo brati. Služba božja je latinska, tudi' litanie vsih svetnikov in Matere Božje z navadnimi molitvami, ki se pu litanijah opravljajo, so latinske: poje se po laško: Santo, s a nt o itd. To je sploh v Gorici tako po vsih cerkvah. Kdina iiapaka. kakor se meni zdi, je mende ta, de se razun slovenskih pridig, ki se imajo vselej zjutrej pri pervi maši, in h katerim se vselej naj več posiušavcov zbere, samo laško pridgva, ne pa tudi v tii domačim furlanskim narečju. Od tod pride, de mnogo posiušavcov še na pol tega ne razume, kar pridigar pravi, in torej de večidel praznim stnlam besedo Božjo oenanuje. Ako bi ne ostali pri pridigi ko-rarji, korvikarji in pa bogoslovci, bi večkrat komej dvajset posiušavcov v cerkvi bilo; zares žalostna reč! — Od svetiga Mihaela do vsili Svetih pa imajo naši pridgarji praznike — stara uavada! — še druga navada je pri nas, de namreč vsako leto za sveti postni čas pridgarja iz drugih krajev, navadno iz Benečije ali iz Tirolskiga dobimo, kteri se ve de laško, in sicer navadno štirikrat ali elo petkrat na teden pridigva. Vse vre ga poslušat,
posebno pa perve krate o začetku posta: ako jim jc všeč. ga ves čas pridno poslušat hodijo: ako pa jim pa ni kej po volji, ga tudi poslušavci popuste. Takimu postnimi! pridigarju se dajo navadno saj 200 gold., ki j ili za to postavljeni možje po mestu zanj berejo. Ta navada ima kej dobriga in ima kej napačniga, kakor skorej vsaka reč na svetu. Duhovniki, ki služijo pri veliki cerkvi, morajo zraven tega šc več drugih naprav in kapel osker-bovati, namreč: kapelo Matere Božje blizo Studenca, kteri sploh I'Anuunciata pravijo: kapelo sv. Antona (s. Antonio nuovo). ki stoji na uiestu. kjer so nekdaj častiti očetje Frančiškani svoj samostan in prostorno cerkev imeli: kapelo presvete Trojice na Goriškim gradil. V vsili teli kapelah jc večkrat med letam kako posebno cerkveno obhajilo, pri kterim pa jim bogoslovci pogostama pomagajo. Več pa jim dajejo opraviti: dve bolnišnici ena za moške, ena za ženske: vojaška odgojiš-nica in pa sirotišnica.
Druga mestna fara pri svetim Ignaciu, ali kakor sploh pravijo, pri Jezuitih (ker so bili nekdaj tukej Jezuiti). ki šteje 4170 dus. ima eniga fajmoštra, prečastitiga g. J a n c z a M a r i z z a. ki je tudi častili korar. Akoravno je Lah, se je vender dobro slovcnskiga navadil, kar mu je tukej tudi silno potrebno, Razun fajmoštra so pri tej fari šc trije kaplani, en Slovenec in dva Laha, ki pa za silo tudi slovensko govorila: akoravno jima šc le/.ko gre. je vender upati, dc. ker sla mlada, sc bodeta vedno bolj v tem jeziku tim bolj zbrihlala, ker sta prisiljena po slovensko spovedovati, kersanski nauk učiti in pridgvati. Služba božja jc lu skorej v vsim taka, kakor v veliki cerkvi. Tukcj, kakor v veliki cerkvi, je vsak dan. ob nedeljah, praznikih in delavnikih. perva maša ali zornica z ze gnani, in ob nedeljah in praznikih se po maši slovensko pridigva. itavno tako je celo leto tukcj, kakor v veliki cerkvi, vsak dan popoldne žegen, kakor tukej pravimo, to je molijo se litanije z navadnimi molitvami pred izpostavljenim presvetim Hešnjim Telesam, kakor se drugod samo o praznikih godi. V tej farni cerkvi imamo tudi rsako nedeljo in vsak praznik on enajstih pred poldnem nemško pridigo, kjer navadno sami fajmošter pridigvajo: po-
fioldne pa je razlaganje keršanskiga nauka v fur-anskini narečju, kar je pred nekimi 15 leti, ako se ne motim, še bilo slovensko. — Razun farne cerkve je v okrogu te fare še: cerkev ali kapela sv. J a n e z a K e r s t n i k a v judovskih ulicah. Ta cerkev je biSa nekdaj (1594—1723) jezuitarska; sa-daj mora zanjo skerbeti tretji kaplan te fare. Cerkev ali kapela sv. Antona (s. Antonio vec-
f hio). kjer sr bo utegnil sčasama kaplan postaviti, ile bo u u < I as nje duše pasel: potrebno se že zdi. — Škofova kapela svetiga Križa, in Semeniška kapela sv. Korelna H o ro mej a, morde naj lepši kapela vsih, kar jih je v Gorici. — V okrogn tc mestne fare biva 340 judov.
Tretja fara Goriška jc v predmestju, ki se mu Placiita (Piazzutta) pravi, z enim fajmoštram in enim kaplanam. oba sta Slovenca, in se v vsih svetih opravilih redno verstita. Fara šteje 1!)G0 duš, ki se pa vedno mnoze zavoljo tovarn ali fa-hrik. kjer se peča mnogo ljudi in tudi naselujc: ali množi se tudi število nekatoličanov, ker posestnika omenjenih tovarn sta kalvinca. in imata navadno ljudi svoje vere za vodje in čuvaje delavcov. Pri tej fari je božja služba tako kakor v drugih Goriških cerkvah, ruzun vsakdanje perve maše iti popoldanskiga zegna. Pridiga in uči se v obeh je-zicili. ki sta tukcj naj bolj navadna. O tej priložnosti moram povedati, de naši Slovenci po kmetih usmiljene brate navadno Placu t ar je imenujejo, zato menile, ker so nekdaj na Placuti stanovali.
V i k a r i a t ali i' a peli a n i a 1 o c a I i s jc v predmestju. ki mu naši Slovenci Pod tu mam pravijo, sicer pa se imenuje navadno S. Ilocco. Ilus ima ll!)7. z enim vikarjem in enim kaplanam.
Od druzih domačih privatnih kapelic itd. ne bom govoril, kakor tudi mnogo reči zamolčim. ki bi jihTzainogel praviti, pa bi morde vsim bravcam uc bile v >ei\	Teržan.
Poslednja sodba.
II. I stujenn' me.su.
\a glas trobente se bodo mertvi kakor iz terdiga spanja zbudili, iz odpertih grobov vzdignili se. iu v hipu. ko bi trenil, bodo na sodnje mesto prestavljeni. - Tode kako pač se bode telesa izvoljenih od teles pogubljenih ločile! Sveti Pavi vpraša: Kako hodo mertvi vstali? V kakšnih telesih se bodo prikazali? Ali bo telo požrešniga bogatina enako telesu rev niga Lazarja? telo Kajnovo enako telesu Ahelnoviniu ? telo Juda izdajavca enako telesu Juda. zvestiga apostelna? Poglejmo torej, kako se hodo per tem velikim razgledu vesoljniga sveta, ko hodo vse človeške stvari, še clo nebesa in pekel na očitno pozorise stopile, telesa pravičnih in zaverženih pokazale.
Odprejo se zdaj vsi grobi v pušavah in samotah Kgiptovskih. iu iz njih gredo tisti sveti pu-savniki. čudapolni zavolj spokorue ojstrosti. ktera sebi enake nikoli nikjer najdla ni. Oni pridejo iz svojih grobov, ki so v življenju že kakor mertvi hili. sveti možje. Pavi, Anton. Ililarion. Paliomi, Pafnuci. Poglej zdaj njih telesa, ki so nekdaj v samotni pusavici shujšane, od solnene vročine vse ožgane, od vode in malo pavčkov t dateljnov ) revno ohranjene, od posta zaterte. od noeniga čuvanja vse obledele, od pokorivnih pasov stcrpincene. od razhi-eevanja do kervaviga stepene bile! — Oni pridejo iz svojih votlin in razpoklin. zmed ternjeviga germov ja, k jer so n jih trupla malo zakrite in skor nezakopanc ležale. Pa njih obličje ni medlo (suho), ne bled njih obraz, nobene solze ni v njih očesu, nobene rane ali proge na njih telesu. Kje je zdaj tvoj kamen. Ilieronim, s kterim si se na persi tolkel? Kje, o Pavi. je tvoja borna obleka iz palmovih listov revno skerpana? Kje. Janez, je tvoje ojstro in žimnato oblačilo? Kje tvoj pokorivni pas. o Ililarion?
Kakšna sladka veselnost se razgrinja na njih
obrazu, kakšen nebesk sij se leskeče iz njih oči, kakšna lepota obsveti njih obličje, kakšna berlikota vse njih ude obdaja! /daj se svetijo te telesa, ozaljšanc s čudovito dragotino častitljive spremembe, ktera jih požlahtnuje - lahkote, ktera njih stopinj nič več na zemljo ne veže — tankote, s ktero vsak zaderžek telesne omejc prešinejo. Saj Izveličar sam pričuje: ,,Takrat se bodo pravični svetili kakor solnce v kraljestvu svojiga Očetau t .Mat. 13, 43J. In kakor je Gospod o svojim svetim vstajenju skozi grob brez ranjenja šel, tako bo tudi telo povelicanih, rešeno od vsih zemeljskih vezi, hitro kot blisk se gibalo, in ne reva. ne bolečina, toliko manj trohuoba se nad njim nikakor več najdla nebo. Spolnilo se bo, kar sveti apostelj pravi: „l)rugo svitlobo ima solnce, drugo svitloho luna. drugo svitlobo zvezde: clo zvezda se od zvezde loči po svitlobi. Kavno taka je tudi z vstajenjem mertvih. StrohlIjivo se seje, nestrohljivo bo vstalo, lievno se seje, častitljivo ho vstalo. Slabo se seje. močno bo vstalo. Živalsko telo se seje, duhovno telo ho vstalo-. (I. Kor. 15, 41—44).
Pa glej! v tem ko neprimerljivo veličastvo teli teles popisujemo, in ne s prečistim nebeškim zlatarn, ampak z bledo hlišobo te zemlje barvamo, duše v naglim in neudcržljivim zletu k grobam hitijo, kjer njih trupla počivajo. — Veliki Bog ! kakšna namera ho to, ko bo duša z nebeškiga veličastva. telo pa iz temniga groba prišlo! S kakšnim veselim pogledam se bo to telo v svojo dušo oziralo, kako preljubeznjivo bo njino pervo objetje, kako prijazen njun skrivnostni pogovor! Takrat bo duša, ki je dozdaj per liogu počivala, k svojimu telesu, ki je v trohnobi zakopano ležalo, blagomilo govorila: ..O moja sestra, vstani, moja nevesta, ter pridi: ker poglej, zima jc minula, deževni čas je prešel, popolno* prešel,'vzdigni se zdaj, preljuba, in pridi!" (Via. pes. ti, 10. II). Gospod je najno hrepenenje dopolnil: o dragi moj tovarš, kje si dozdaj prikrit ležal? Kje je bila tvoja hiša in tvoje stanovalise skozi toliko stoletij? Je Jiilo mar mogoče, dc so tvoje kosti tako dolgo v gnjilobni jami počivale, v prahu perhnele. in trohnoba tvoja postelja bila -ko sim se jez dosihmal v nebeških šotorih izveli-čanja veselila? Oh, ali je bilo to plačilo za tvoje djanje. tvoje potenje, tvoj trud? To ne, glej, zdaj te čaka drugo plačilo z menoj in per meni! Ti si hil moj tovarš na tem zemeljskim popot vanju, ti si z menoj zavolj Kristusa krivice in sramote terpel. si z menoj težave, poste in čuvanje, kriz iu pokoro, sile in nadloge voljno prenašal! Kolikokrat si svoj solzni kruh podal, de hi Kristusa v kterim siromaku nasitil: kolikokrat si se obleke znebil, de si z njo ptujo nagoto pokril: kolikokrat si si sam svoje pravice odrekel, de hi miru ne dražil, in ljubezen z vsimi ohranil! - Saj je po pravici, de ti. moje telo. ki si z menoj v solzah sejalo, zdaj tudi z menoj v veselju žanješ, in de se zdaj vdeležis mojiga izveličanja. ker si se vdelezil moje pokore iu mojiga terpljenja na zemlji! Povzdigni se torej iz praha, zaroči se z menoj, pridi in teci zdaj. plačilo za svoje trude in daritve z mano prejet! Veselo se napraviva, in hitiva na desnico Božjiga Sodnika, ker dans bova oba dvojno in neskončno veličast nebeško zadobila. Poteni se bota duša in telo v nerazvczljivi in veseli zakon zaročila, in ko bi trenil, bo meso z nestrohljivo častiti ji vosi jo obdano. In duh bo spremenjenimi! mesu rekel: Glej, ti si lepa. moja prijatlica, ti si vsa lepa! - In meso bo svojimu zveličanimi! duhu reklo: Glej. ti
si lep. moj ljubljenci!*, in ljubeznjiv! — Tako bota duša in telo, duh in meso svoj vspetni ugled in zcdinjenjc svoje obhajila.
Zdaj pa obernimo svoje oči od izvoljenih na pogubljene, «le tudi njih telesa v tisti uri ogledamo. O kako vse drugačen bo takrat njih stan, kako grozopolna njih okoljšina! Oblačilo svitlobe jih ne ogrinja: pregreha jc spredla mračno prejo, iz ktere je* tkano zdaj njih oblačilo, oblačilo noči, temote in neskončne tuge. Njih ogrinjalo je obleka ječe, v ktero bodo pahnjeni, ječe večne noči, in pričuje od notranje temote duha, v kteri so živeli iu vekomej živeli bodo. Deleč ud njih je vsa lepota iu prijetnost: gerdoha in strahovitost obdaja njih gnjusno podobo. Teža jih bo doli vlekla, posebno tiste, kteri so tukej lenobi stregli, truda dolžnosti in poklica pa se ogibali. Tudi njih telesa bodo seer neraz-krušljive in neumerljive. ker je odslej smert na večno požerta: tode ognjevo torilo terpljenja. spe-čenine in bolečin se ho spreohilno nad njimi razlilo, zlobno plame vsak ud. vsako žilico iu vsako kito njih struka (sostave) prešinilo iu do smerti mučilo, in vender smerti iu razrešitve nikdar nobene zanje ne ho! To bo vstajenje za njih telesa: pa poglejmo še. na kakšno vižo se ho njih vstajenje sprinašalo! Tam se bo grob iz marmorja zdelan odperl, telo cesarsko stopi iz njega — iz knežje rake (grobnice) se vzdigne telo kraljevo — imenovali so vladarja nekdaj Velikiga ua tem svetu — oh, zdaj je nar manjši postal! — — visoko in ošabno se spe-njajo in ozirajo po kroni, žeslu in popelici (liernie-linuj — iu prestrašeni oči pobesijo. — Povzdigne se slavni junak, ogleduje po svojih trumah iu oboroženih četah svojih vojakov —in s trepetam opazi, de je samši iu zapušcii. Kviško plane prevzetni govornik, kleri si je z nadušenim izlivam svojih besedi tolikrat ponosito zmago pripravil, na govo-rise hoče stopiti, pa nanaglama umolkne: od strahu mu jezik zastane. Vun pride bogatin, se ozira po svojih gostijah iu veselicah — vse je prazno pred njegovimi očmi. Tam vstane dobrovoljic. in bi rad po dolgim spanju kratkočasilo igro napravil iu veselo drusino najdel — pa vse je prazno in zmeteno - prazno in pušobno in tugopolno!
Tu sc vzdigne cesar brez krone, kralj brez zesla, knez brez škerlata. junak brez orožja, vitez brez oklepa in ostrog, škof brez niitre (škofove kape), opat brez palice, mašnik brez štole. Vsi so slečeni in stoje tukej s zaveržcniiiii telesi nad svojimi grobovi: glej. kar se odpre strahoviti brezen žvepleno-ognjeniga jezera, iu iz njega se spu-šajo enako preklete duše! Pravični Bog, kakšen pogled, ko sc duša in telo tukej namerita, kakšno tarnanje, toževanje, očitanje, s kterim se med seboj pričkata! Z zgrozenjem si bota k novi in ne-razvezljivi zvezi roke podala, in za blagoslov ju bo združila strašna zakletev. — O ti nesrečno telo. potem duša poreče, ti začetek in neizrekljivi konec mojiga terpljenja! O li, poprej moj tovarš. zdaj v resnici moj sovražnik, poprej moj pomočnik, zdaj moj preganjavec! Ti si bilo seer moje stanovališe, in zdaj si se v mojo mučivno ječo spremenilo! (iorje mi, in gorje na vekomej! Oh. koliko me stane zdaj kratko, minljivo veselje, ki si ga vživalo, ti na-gnjtisno meso: kakšne kupe serda si mi s svojimi preidljivimi slajami nakopičilo! Si ti torej, ti sira-silo, zavolj česar sim per toliko gostijah nezmer-i.osti in sladnosti se znajdla: ali si ti, zavolja kteriga sim v stanišu loternijc razujzdano živela, in se ne ljudi, nc Boga baia? Zavolj tebe tedej sim
nebeško kraljestvo zgubila: de bi tebi vstregla iu tvojimu poželenju zadostila, sini čas, gnado. Boga. večnost in vse dala! Doslej sim sama terpela. sama červa nosila, ki nikoli ne pogine, sama ognjc-nico prenašala, ki nikoli ne ugasne: — pridi torej, pajdaš mojiga pregrešenja, kot deležnik moje šlra-iinge! Gorje meni! O de bi zakopano ležalo v glo-bočinah, kamor glasovi vesoljne sodbe ne dojdejo. zakopano v trohnobi, prekletstvu in gnjilobi na vse večne čase! Pridi tedaj, ti telo nadloge, pojdiva pred Sodnika, in osrametena stopiva na levo stran, de z vsimi zaverzenimi smertno razsodbo Večniga zaslišiva!
O de bi dan. kleri me jc v življenje poklical, v večno noč zakrit, o de bi moj spomin izbrisan bil v bukvah Vsigavcdniga! - In duh iu telo sc bota zedinila, primoraua kakor v silnim pisu bota peljana pred sedež povračila, iu bota stala tam od vsili stvari zapušena. ..Ker tam. kakor pravi sveti Krizostom, ui nobene moči vee k vpornostj. nobeniga mesta več za pokoro, nobeniga časa v bran iu zagovor, nobene možnosti k ubcgii. nobeniga kola v skrivališč, nobene varnosti k prikazauju. nobene koristnosti vee za kcsanjc. noben«* tolažbi* več za hude bolečine: in v stiski krog in krog nie druziga lic ostane, kot tarnanje. Tukej nr pomagajo nič bogatinam njih hogatije. nič starši svojim otrokam: še clo angeli si nc bodo več upali, za l judi prositi in jih zagovarjati!- — -
Izvoli si zdaj. tukej jc življenje, iu tukej je smert, — tukej pred tvojimi očmi volitev j«* tvoja, Gospod. kteri s teboj vadlja. je tvojo srečko odkril, in jo položil pred tvoje oiilicje belo srečko neskončniga veselja — cerno neskončne tuge. (*o-spod ne igra skrivsi s teboj. in nocc sam dohiti, tudi noče tvoje pogube, zalo tvoji- srečke odkrito in prosto pred-tc polo/.i /.iv I jen je iu smeri obdvoje je v tvojih rokah! Skleni, izvoli potegni! Kar potegneš, to bos imel! Veselja dosti je v nebesih brez tebe: nadloge dosti \ peklu razun tebe. razun zgubc tvoje uboge duše! — I meri bos. u-mreli moraš — vstal boš. in vstati moraš! Ohdvo-jiga ubraniti se ni v tvoji moči: pa kako umreti, kako vstati hoees. to ti jc na voljo dano.
Kakor telo tukej živi. tako bo vstalo: ker žetev se ravna po setvi, -kar človek seje. to Im tudi žel** (Gal. (i. 7.) Ako nočeš umreti kakor .lu-dcz z vervjo okoli vratii. se vari njegove lakomnosti. se vari njegove izdaje: ako noces. de hi i Kaj novo znamnje pogube enkrat z zarccimi pisnicn-karni na celo vtisnjeno bilo. se vari njegove ne-vošljivosti, sc vari hudobne silovitosti, se vari m bolj moritve nedolžnosti. - Iu ako meniš. de v len? za-te nobene nevaršine ni. pomisli: Kajn jc sla! blizo vrat ra ja. Judež je clo skozi tri leta kot u-čeneczlzv	. Ako se enkrat pregreha
človeka polasti, jc sužinj pregrehe, in ona ga pel j« kamor koli hoče. ga pripelje v brezen pogube!
Kakor živiš, tako bos umeri: kakor bos umeri, tako pojdeš od tod: kakor od tod pojdeš. tako bos vstal: kar seješ, to boš zel. Ako hoees veselo veliko noč, srečno vstajenje obhajali tisti poslednji dan, nc pozabi, de tukej še le čas terpljenja pred-liajati mora. Ne strezi neumno svojimu telesu : kolikor terši ga imaš, toliko bolj lepodišeee bo vstalo. Pomisli, kmalo sc bo tukej ločila tvoja duša od tvojiga telesa. pa ne za vselej, spel se bota sošla v večnosti, in zedinjena ostala na vse večno čase, ali v veselju ali v žalosti, to bodi tvoja skerb.
14180661
Smert in življenje jc pred teboj ! Voli in izvoli zdaj, kar hočeš! Bog pa te razsvetli, de pravo izvoliš!	_ „—
Ogled po Slovenskim.
I/. Ljubljane. 13. rožnika je umeri gospod A liti rej Koler, kaplan v Cirklah. Naj v miru počiva!
* 22. rožnika. Havno smo prejeli dopis od slavnima Odbora Marijoe družbe za sredujo-afrikauski mision. v kterim je med drugim rečeno: „Duhovui so razun vas trije dozdaj sprejeti, želi se pa, de tisti, kteri poklic za mision v sebi čutijo, naj se, kolikor naj hitrejši moč, oglasijo, dc bodo zamogli z bližnjim odho-dam iti". — Tudi zastran rokodeleov pravi slavni Odbor, de bi mu bilo prav ljubo, ako bi se še nekteri, ..po v sih straneh prar zanesljivi" rokodelci oglasili, tode ..naj pred ko jc mogoče1. Žele pa zidarjev, kij u v a v n icarjev tšloserjcv), mizarjev: mizarjev se je že več glasilo. Opomnimo še, kar g. apostolski namestnik L Knobleher zastran tacih rokodeleov pišejo, rekoč: .. Rokodelci naj sprivevanja čistiga zaderšanja od s rojih duhovnih predpostavljenih spisane k prošnji za sprejemo priloge, in Odbor naj le take sprejema, kteri iz prar iga poklica v mision gredo, in ne iz dobičkar i je".
c- otroci se lepih podob silno vesele. Veliko veselje jim tedaj stori, kdor jim lepo podobo podari. Podoba pa veliko dobriga v nedolžnih sercih obrodi, ako jim kaj častitljiv iga pred oči stavi. Za katoliškiga kri-»tiana pa ni svetejšign in častitljivšiga znamnja od znain-ii j a sv. Kriza. Križ je bil nekdaj znamnje nar veči sramote, zdaj pa je znamnje našiga odrešenja, našiga zveličanja — nar vikši častno znamnje. Križ sc sveti na visokih zvonikih in na altarjih. spremlja cerkveno hlagosluvljeiije in deljenje svetih zakramentov, lepša krone kraljem in cesarjem, zaljša persi imenitnim in mogočnim. i;i pobožnim hiše. pote iu steze, jc neved-:.i;n v razsvetljenje, žalostuim v tolažilo, slabim v podporo. dobrim v poterdovanje. Na svetim križu je zapisano: U«»g je svet tako ljubil, dc je svojiga edinorojc-niga Sina poslal, de bi vsi, kteri \anj vervajo, nc bili pogubljeni, temuč de imajo večno življenje. Zapisano je pa tudi: Kaj bi človeku pomagalo, ko bi ves svet perdobil. svojo dušo pa pogubil? — Šolarjem veselje storiti. pobožne čutila v njih mladih sercih obuditi, jih k dobri mu spodbudovati in greha varvati. so tedaj \iso-koeastiti go>pod Janez Nepomučau Sla ker, c. k. šolski svetovavec in vodja tukajšnih začetnih sol. 11 j.rav lepo malanih podob Jezusa Križaniga s pozlačenimi obodi /a tli) goldinarjev kupili in zmed njih <> tukajšnim začetnim šolam, .'i tukajšnim dekliškim šolam in 2 šolam v Kamniku v dar dali. I>ar je lep in drag iu vse hvale vredin: bo pa tudi gotovo veliko dobriga sadu rodil. Blagi dobrotnik! serčna zahvala za lepi dar se bo pri šolarjih v lepšim obnašanju v šoli, v veči pridnosti pri učenju, v veselši pokoršint do predpostavljenih, ob kratkim. v natauč'iišim spolnovanju Jezusovih naukov šc v poznih časih razodevala!
Iz Celovca so pred nekoliko dnetni starši v Ljubljani dobili od svojiga štiriiajstletniga sina pismo na-slcdnjiga obsega: ..l.jubi starši! .Moram Varn povedati, dc sim s svojim ušesam čisto zdrav. Tudi Vam moram povedati, kako se mi je to godilo. Mesca sušca zvečer ko sc vležem. so me začele ušesa boleti, in nisim mogel celo noč nič zaspati, zjutraj ko sim vstal, sim že slabo slišal, in drug dan zjutraj sim žc popolnama oglu-šil, -) in sim k dohtarju šel . . in ta mi je rekel, vsak
•i Bil jc neki t>il s. let« precej hudo sluh.	Vred.
d&n zjutraj in zvečer dve kaplji kafroviga olja v uho vliti in s pavolo zamašiti. To sim delal skoz dva tedna, in nič boljši ni bilo; zdaj mi je rekel. ceDgar na vrat pervezati, in je bil tako močen, de sim celi dan ležal, in tri dni sim se v gube deržal. in vrat je bil ves ko ogel, rudeč ko kri, in koža je bila počena, in mehurji so se po vratu naredili; vse mi nič ni pomagalo, in zraven sim zmirain pridno olje v uho vlival. Gospod me je skorej vsak dan prašal. kako je kcj? čc je že kcj bolje? Je začel nevoljin biti. in je rekel, de me bo domu poslal. Jest pa nič tega nisim vedil: eniga dne grem v mesto in me Lojze (brat) pokliče, in pove. de me hoče naš gospod domu poslati. Jest sitn se ustrašil, de bi kmali ua tla padel, in nisim vedil, kaj bi storil: skorej mi je ob pamet šlo. Z jokanjem in obupljejein sitn se domu podal, in mislil, kaj bi storil? Med potjo sim zmolil šest očenašev in češena-Marij k Jezusu Kristusu in k Materi Božji, — če sitn kej napčno storil, se mi prav godi, če sim pa dobro storil, mi bota že pomagala. Ko sim dotnu peršel. sim šel v svoje stanovanje ves žalostin in objokan, malo v stanici postojim in se v šiacuno podam. Med potjo do šteug in na sten-gah sim se useknil, in na enkrat je za mano taki ropot vstal, sim mislil, de cela hiša za mano pada. in na enkrat sim slišal vsako reč —- ko bi s kladvam na že-ležo tolkel, — in od veselja pokleknem, križ naredim: iu sim berž komiju (jprodajavskimu strežetu) povedal, in je bil tudi prav vesel. Zdaj nisim mogel od veselja učakati. dc hi bil gospodu povedal, in ko mu povem, mi je rekel: ,..,Mein lieber Josef, sonst habe ieh ja gar keine Klagc iiber dich! das kannst du selber sehen, dass cs so einc Zuu idrigkeit ist, \venn einer nicht gut hortuu. (To jc: Sej druziga nimam nič zoper tebe, ljubi moj Jože! to pa sam lahko previdiš, de je velika neprijetnost s človekam. ki dobro ne sliši). Zdaj je bilo spet moje veselje doma! Gospod in vsi, kar jih je v hiši, so bili veseli; od tega časa jc zmirain boljši za me. .. Vaš zvesti sin	J. V.
Iz Goricc 1?. rožnika 1853. Teržan. — Med mnogimi koristnimi društvi, ki so tc poslodnje leta se prikazale, ter pričajo, de se duh kristianstva še med nami najde, ni poslednje društvo mladenčev in de-k I ic v L i b u š in i na Tominskim. Ondotni dušni pastir, ki je v Ljubljanskim listu „Zeit u. Kvvigkeit 1649 Nro. 3? u. 38u nekaj od takih društev bral . je kmali vedil. za svoje ljube ovčice tako društvo osnovati, ki itua svoje modre postave, že veselo raste in dela. in je od višjiga mesta, namreč dotične ccrkvene in posvetne gosposke poterjeno. Dobri sad društva se že sadaj obilno kaže. ako ravno komej nekej čez dve leti obstoji, k či-tnur veliko pripomaga knjižnica, ktero društvo ima, in ki se pod očmi omenjenjiga dušniga pastirja in po njegovih nasvetih z omišljevanjem samo dobrih, v resnici koristnih slovenskih bukev ua društvene stroške množi. —
Naš p r e s v i 11 i cesar so z lova po štajerskih hribih nenadaina v Mariocel peršli Mater Božjo pozdravit in počastit. Srečna Avstria, ki imaš tako pobožniga cesarja!
V Monakovim uči letaš sloviti zgodovinar De-linger vpričo veliko poslušavcov zgodovino poslednjih 40 let- Želeti bi bilo, de bi se ta nar novši zgodovina tudi na svitlo dalo. Kakor sc sliši, bo učeni Delinger nov zvezik cerkvenih zgodb kmalo v natis dal.
]flili darovi.
Za afrikanski mision. K. 2 gld. 30 kr. —
Odgovorna vrednikn : Lukn Jeran in Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef Blasnik