Ljubljana, nedelja U. junija 1939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon 6t. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
ANGLIJA VNOVIČ PONUJA NEMČIJI
POGAJANJA ZA MIREN SPORAZUM
Chamberlain o dveh ciljih angleške politike: vse za ohranitev miru, za vsak primer pa oborožitev — Zavračanje nemških očitkov glede obkoljevanja
Leto XX., St. m
Uprav nisi vo. ujuDijana, Knafljeva 0 — Telefon 4L 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseraim oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Grajski trg 1. Telefon SU 2455.
Podružnica Celje K oc eno va ulica 2 Telefon St 190.
Računi pri pošt Cek. zavodih: Ljubljana SL 11.842, Praga člslc 78.180. Wien St 105.241.
Angleški kralj
v Ameriki
ffavidezno ob strani razgibanega mednarodnega dogajanja zadnjega časa poteka obisk angleške kraljevske dvojice v Ameriki. Po tritedenskem bivanju v britanskem dominionu Kanadi sta angleški kralj in kraljica prestopila mejo med Kanado in Zedinjenimi državami Severne Amerike in se podala na uradni obisk v ameriško prestolnico Washington, kamor sta se pripeljala v četrtek dopoldne. Prvič v zgodovini je stopil vladar Velike Britanije na tla Zedinjenih držav Severne Amerike. Ze samo ta okolnost nam razlaga navdušen sprejem, ki ga je ob prihodu angleške kraljevske dvojice že na meji priredila množica nad pol milijona ljudi britanskima suverenoma. Prvič v zgodovini sta se na ameriških tleh sestala državna poglavarja obeh anglosaških imperijev, da prav v sedanjih negotovih in vznemirjenih časih manifestirata odkritosrčno povezanost in tesno sodelovanje med obema državama, ki predstavljata največjo moč tega sveta.
Rekli smo, da poteka ta obisk navidezno ob strani razgibanega sodobnega mednarodnega dogajanja, toda samo navidezno. Dasi v Evropi ne zasledujemo s tolikšno podrobnostjo vseh slovesnosti, ki so ob tej priliki na programu, se vendar za potek tega obiska — vidno ali nevidno — zanima ves svet Ne le zato, ker se s sestankom državnih poglavarjev obeh anglosaških držav vidno poudarja povezanost obeh imperijev, katerih ideali in interesi se v marsičem popolnoma ujemajo, temveč znabiti predvsem zato, ker se od •tesnega sodelovanja med tema dvema velikima državnima svetovoma pričakuje rešitev marsikaterega perečega sodobnega mednarodnega vprašanja, ki grozi svetu s hudimi zapletljaji
Nikdar ni v povojnem času predsednik Zedinjenih držav tolikokrat posegel v razvoj svetovnih in zlasti napetih evropskih dogodkov, kakor v zadnjih dveh treh letih. Stari svet je često z velikim pričakovanjem prisluhnil besedam, ki jih je v dobro miru izrekel Roosevelt, preži den t severnoameriške zvezne republike. Njegova beseda je tudi v sedanjih nemirnih in negotovih časih, v katerih se je izgubila marsikatera mednarodna avtoriteta, ohranila nekdanji vpliv.
Smisel izjav, ki jih je v zadnjem času prav v zvezi z mednarodnim razvojem podal predsednik Združenih severnoameriških držav, bi se dal na kratko takole označiti: Razvoj modernega orožja in skratka ves moderni tehnični napredek sta premagala staro bajko, v kateri so živeli Američani, da se namreč novemu svetu »onkraj luže« ni treba zanimati za razvoj dogodkov v Evropi. Lega Amerike med dvema velikima oceanoma, tako so mislili še do nedavnega skoro vsi Američani, daje Zedinjenim državam možnost, da se izognejo, ako hočejo, slehernemu prelivanju krvi na drugih kontinentih. Z napredkom letalske in deloma tudi pomorske tehnike pa se je ta položaj čez noč spremenil ter zbližal stari in novi svet na najkrajše razdalje, ki ne izključujejo več možnosti, da se Amerika znajde v vojni vihri tudi proti svoji volji. To jo sili, da posveča čedalje večjo pažnjo ne le razvoju v -Evropi, temveč tudi svojemu oboroževanju.
To svoje stališče Roosevelt dosledno zagovarja v besedah in dejanju. Posledica je, da spadajo Zedinjene države danes med tri, štiri velesile z najvišjimi obrambnimi izdatki. Spremenil se je tudi vojaški položaj Severne Amerike, ki mora odslej z enako natančnostjo in vestnostjo skrbeti za obrambo svoje vzhodne, atlantske, kakor svoje zapadne, tihomorske obale. Vse to je Ameriko močno približalo Evropi in njenim zadevam.
Na drugi strani pa se je tudi Velika Britanija prav v zadnjem času z novo naraščajočo zaskrbljenostjo začela ozirati na posamezne ranljive točke svojega svetovnega imperija, raztresenega na vseh štirih izvenevropskih celinah. Tudi ona je spoznala, da ne bo mogla več uspešno zavarovati svojih interesov, ako se pravočasno ne vplete v sedanji nagli mednarodni razvoj in si zagotovi čim večjo varnost vseh delov svojega prostranega imperija. Tako je tudi Anglija prelomila z vso svojo tradicijo »sijajne osamljenosti« in odklanjanja obveznosti na evropski celini ter začela aktivno ustvarjati svojo znano »fronto miru«. V tej točki so se Velika Britanija in Zedinjene države znašle na isti poti. Prav na tei točki pa se tudi pomen prvega obeska angleške kraljevske dvojice stika s splošnim mednarodnim razvojem in trenutnim mednarodnim položajem. Zato presega sestanek državnih poglavarjev obeh anglosaških imperijev oto-močie neposrednih odnošajev med obema državama in sega v osrčje ne le evropske in ameriške, temveč svetovne politike.
London, 10. junija, br. Na zborovanju, ki ga je imel Chamberlain snoči v Bir-minghamu, kjer je bil izvoljen za poslanca, je ministrski predsednik podal nove važne izjave o angleški ' politiki. Govoril je o smotrih angleške akcije za mir in o uspehih, ki so bili doslej doseženi. Izrazil je tudi izredno zadovoljstvo z rezulta. ti dosedanje oborožitve v Angliji.
Skušal sem dognati, je med drugim dejal, kateri bi bili vsi možni razlogi nove vojne. Odločil sem se storiti vse, da jih odpravim na miren način. To je prvi smo. ter naše zunanje politike. Drugi smoter pa je ojačiti Veliko Britanijo tako, da bi bila v primeru, ko bi ne bilo nobene druge rešitve, sposobna zavrniti pogoje, ki bi bili nečastni ali nasprotni njenim življenjskim interesom. Kar se tiče prvega dela te naše politike, sem doživel že mnogo razočaranj in našel le malo razumevanja tam, kjer sem menil, da bom našel zadostne podpore. Na drugi strani pa so me uspehi, ki so bili doseženi na področju naše oborožitve, naravnost presenetili in sedaj lahko izjavim, da nobeni državi, pa naj bo še tako močna, vojna proti Veliki Br taniji ne bo lahka stvar.
Ves svet ve, da mi ne organiziramo svojih sil zato, da bi jih pognali v borbo proti onim, ki nmajo namena izzvati vojno, čeprav tuja propaganda širi še tako zelo nasprotne vesti, sem popolnoma prepričan, da se končno noben narod ne bo dal prevarati po takih vesteh, ki so od vsega početka neosnovane. Ves svet ve. da je Anglija miroljubna in da noče vojne, razen če ji je kdo ne vsili.
Naglasiti pa moram, da se Anglija nikakor ni odrekla prvemu smotru svoje politTke, kakor sem gp. spočetka obeležil. Angl'ja je še zmerom pripravljena pogajati se in proučiti vse zahteve Nemčije ali katere druge države, če Ie lahko računa, da bo mogoče te zahteve sprejeti in vsa pereča vprašanja mirno urediti. Toda potrebno je, da se izpolnijo določeni pogoji, tako da se bo Anglija lahko zanesla na to, da imajo v resnici tudi na drugi strani neomajno voljo nvrno doseči izpolnitev svojih zahtev. Anglija pristaja na poga-jania, ne pa na izsiljevanje.
Nazadnje je Chamberlain ponovno nagla-sil. da politika Velike Brtanije in Francije nima značaja obkoljevalne politike. Anglija in Francija mkogar ne sovražita. Pogodbe, ki jih sklepata, bodo služile izključno le obrambi miru.
(Idshravanje
francoskih listov
Pariz, 10. junija. AA. (Havasi): Listi komentirajo pogajanja s Sovjetsko Rusijo v zvezi z govorom lorda Halifaxa. »Figaro« primerja Halifaxov govor z nedeljskim govorom predsednika francoske vlade Dala-diera in pravi, da sta oba govora po vsebini zelo podobna. Lord Halifax je v svojem govoru dejal, da Velika Britanija noče več dajati koncesij, ker ne bi bil več^ možen obstanek v Evropi ob trajnem preziranju mednarodnih dogovorov. Po drugi strani je pa britanski zunanji minister podčrtal, da je Velika Britanija slej ko prej pripravljena po svoje prispevati, da se doseže boljše in znosnejše življenje med narodi. Da-ladier je po sodbi lista poudaril v svojem govoru podobne misli.
»Petit Parisäen« piše o čedalje bolj naraščajočih vojaških ukrepih v Veliki Britaniji in pravi med drugim, da hoče britanska vlada v popolnem sporazumu s francosko vlado podčrtati, da je tej politiki »obrambe celine pred vsako hegemonijo« v bistvu edini cilj ohranitev miru. To je
London, 10. junija, o. Francoska in angleška vlada sta se sporazumeli, da izdelata šest novih alternativnih propozicij za rusko vlado. Zastopnik angleške vlade William Strang, ki je bil določen, da odpotuje v Moskvo predvsem za to, ker perfektno govori rusko, bo odpotoval šele v ponedeljek, ker bo imel v nedejjo še posvetovanja s pristojnimi činiteiji angleške zunanje politike. V Parizu in Londonu računajo, da se bo Strangu končno vendarle posrečila njegova misija, čeprav je zelo kočljiva. Strang bo odpotoval predvsem zato v Moskvo, da iz bližine prouči, kaj prav za prav ruska vlada želi in hoče in kakšni so njeni pravi nameni.
Strang je imel tudi danes ves dan razgovore z vodilnimi uradniki zunanjega ministrstva in tudi z zunanjim ministrom Halifaxom samim. V ponedeljek se bo še enkrat sestal zunanjepolitični odbor ministrskega sveta, da bo odobril defini-tivna navodila in pooblastila za Strangov obisk v Moskvi.
Pariz, 10. junija. AA. (Havas). Včeraj je začelo francosko zunanje ministrstvo proučevati pripombe angleške vlade z ozi-rom na spremembe predloga trojne zveze, kakor ga je predložila Sovjetska Rusija. Franceska vlada bo še v teku noči odgovorila angleški vladi. Angleška vlada se sestane v ponedeljek, da sprejme zadnje potrebne sklepe v zvezi s potovanjem Stranga v Moskvo. Izve se, da bo angleška yja^a predložila ruski, mriant
v glavnem podčrtal tudi lord Halifax v
svojem govoru. Halifaxov govor je pustil odprta vrata sodelovanju z državami osi. To sodelovanje je Velika Britanija zagovarjala že več let. Ta govor je bil dejansko miroljubna gesta, spremljana z opozorilom. Lahko se celo reče, da je lord Halifax izvršil to gesto zato, da bi bolj podčrtal in poudaril opozorilo.
»Populaire« odobrava prizadevanje lorda Halifaxa, da zavrne kampanjo, ki skuša demokracijam podtakniti željo po obkoljeva-nju. Demokracije ne žele nobenega obko-ljevanja, toda to ne pomeni, pripominja list, da Velika Britanija ne želi uspeha pri pogajanjih s Sovjets? o Rusijo. To tudi ne pomeni, da ne bi Vel-ka Britanija vsak dan boli podpirala politike odpora s povečanjem svoje vojaške pomoči. To tudi ni naposled oviralo Velike Britanije, da ne bi s sprejemom, ki ga je priredila francoskemu vrhovnemu vojaškemu poveljniku generalu Gamelinu, potrdila svoje odločnosti da hoče čedalje bolj utrditi vojaško kohe-zijo v koaliciji.
¥ Nemčiji ne verujejo vabilom
London, 10. junija, z. Poslednji govori zunanjega ministra lorda Halifaxa in ministrskega predsednika Chamberlaina, so napravili v Berlinu povsem nasproten vtis, kakor pa so v Londonu pričakovali. V vodilnih krogih smatrajo miroljubne izjave obeh angleških državnikov za manever, ki naj zabriše končni cilj angleškega sporazuma z Rusijo. V tukajšnjih političnih krogih je nastal spričo tega vtis, da Nemčija nima namena resno baviti se s poslednjimi indirektnimi angleškimi ponudbami za obnovo pogajanj med obema blokoma velesil.
Izjave Chamberlaina in lorda Halifaxa pa tolmačijo nekateri krogi tudi v tem smislu, da bo Rusija spričo njih postala po-pustljivejša, ker ji,.: j* ^rc Vi v račun sporazum med osjo /n i,apàJnima velesilama.
Italijanski napadi na politiko Anglije in Francije
Milan, 10. junija. AA. (DtNB). P-olsluž-beni »Relazioni internazionali« se bavijo s težavami, na katere je naletela politika obkoljevanja. Plutodemokratične sile iščejo plačance in hrano za topove. Toda v interesu malih držav je, da ohranijo nevtralnost. One ne morejo želeti, da bi nji: hovo ozemlje postalo bojišče tujih armad. Estonska je pokazala da je pravilno razumela igro. TO. kar Anglija in Francija nudita Estonski, ni nič drugega kakor vojna in komunistična invazija. Darila, ki sta jih ponudili Poljski in Rumuniji niso našla ugodnega odmeva in tudi na Balkanskem polotoku nevarna politika obkoljevanja ni naletela na soglasno odobravanje. Na izredno velike težave je naletela politika obkoljevanja tudi z ozirom na stališče Sovjetske Rusije. Vsaj za sedaj predstavljajo težave, na katere sta naleteli Anglija in Francija v batiških državah, gotovo garancijo za mir. Druge težave obkoljevanja in s tem druge stvarne garancije za mir so v tem, da pluto-demokracije ne razpolagajo z dovoljnimi kontinentalnimi oboroževalnimi silami, da bi se mogle zoperstaviti močnemu nemško italijanskemu bloku. Ako Anglija vsak mesec organizira novo divizijo, vendar niti na ta način ne more rešiti problema. Nasproti silam, ki izvajajo obkoljevanje, stoji močan blok sil osi. Ta blok predstavlja stvarno garancijo za evropski mir.
sporazuma glede baltiških držav ter bo prepustila Moskvi, da sprejme ono varianto, ki jo bo smatrala s svojega stališča za najugodnejšo.
Vesti o nemških predlogih Poljski
Varšava, 10. junija, br. Včeraj so se znova razširile govorice, da je nemška vlada te dni stavila Poljski nove predloge za ureditev gdanskega vprašanja. Po teh predlogih naj bi se Gdansk priključil Nemčiji, vendar bi ga nemška vojska ne smela okupirati, poljski interesi v Gdansku pa bi se z mednarodno pogodbo sankcionirali. Zastopnik poljske vlade je govorice davi odločno demantiral.
«
Angleška vojska šteje že 750*000 mož
London, 10. junija, br. Vojni minister Hore Belisha je snoči na nekem zborovanju izjavil, da bo prihodnji mesec štela angleška vojska že preko tri četrt milijona mož ter bo enakovredna vojnim silam največjih držav na evropskem kontinentu. V marcu je bilo sklenjeno, da se angleška prostovoljska armada podvoji. V dveh mesecih se je med prostovoljce priglasilo nič manj ko 150.090 mož. Sedaj is doseženih
- • * -	-V
že 80% števila, ki je bilo določeno za prostovoljsko armado pred dvema mesecema.
V	prihodnjih treh letih bo znašal dotok vojnih obveznikov še posebej 800.000 mož.
V	mesecu maju se je med prostovoljce prijavilo trikrat toliko ljudi kakor lani ob istem času.
Tudi zdravniško pregledovanje vojnih obveznikov se je že pričelo. V zadnjih 14 dneh je bilo pregledanih preko sto tisoč 20 letnikov. Procent nesposobnih je izredno majhen.
Vojaški ukrepi Švice
Bern, 10. junija. w Švicarski stanovski svet je potrdil v narodnem svetu soglasno sprejete predloge o reorganizaciji armadne-ga vodstva. Vodstvo švicarske vojske je po tem sklepu poverjeno komisiji za državno obrambo s šefom vojaškega departma-ja na čelu. Za zagotovitev enotnega vojaškega izvežbanja se imenuje armadni inšpektor. Tudi izobrazba letalcev bo podrejena armadnemu inšpektorju. Stanovski svet je odobril tudi nov kredit za vojsko v višini 190 milijonov frankov. V razpravi je bil napovedan nadaljnji kredit 160 milijonov frankov ob pričetku leta 1940. Ti krediti, v skupni vsoti 350 milijonov frankov, so dali povod zastopniku kantona Tes-sina za vprašanje, ali izdatki Švice za vojaške potrebe ne presegajo mere, ki ie v skladu z njeno velikostjo, ker je za uspe-
tjubljana, 10. junija, a. Snoči ob 22.21 sta Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, vračajoč se z uradnega obiska v Nemčiji, prispela s spremstvom v dvorskem vlaku na Jesenice. Njuni Visočanstvi je na naši meji na Jesenicah sprejel ban dr. Natlačen, ki ga je knez namestnik povabil v svoj salonski vagon ter ostal z njim nekaj časa v razgovoru. Ob 22.36 je dvorski vlak nadaljeval pot proti Ljubljani. Z dvorskim vlakom se je peljal do Ljubljane tudi ban dr. Natlačen.
Lokomotiva dvorskega vlaka je ob prihodu na Jesenice bila okrašena z zelenjem ter jugoslovenskimi in nemškimi zastavami.
Beograd, 10. junija. AA. Danes dopoldne sta dopotovala iz Nemčije Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Na topčiderski postaji je kneza namestnika sprejel in pozdravil Nj. VeL kralj Peter II. Sprejemu so prisostvovali kraljeva namestnika Raden-ko Stamkovic in dr. Ivo Perovic, kr. vlada na čelu s predsednikom Dragišo Cvetk ovi čem, predsednik narodne skupščine Milan Simonovič, nemški posla-
DANAŠNJA NEDELJA VELJA OBISKU VELESEJMA!
V PONEDELJEK, ZADNJI DAN VELESEJMA, BO 2REBANJE
VSTOPNIC ZA DOBITKE
i
šno državno obrambo potreben tudi zdrav finančni položaj. Vodja vojaškega depart-maja je izjavil, da je ta skrb odveč in da 60 v sedanjem času pač potrebne večje žrtve za zagotovitev državne obrambe.
Gafencu na potu v Ankaro
Carigrad, 10. junija. AA. Na potu v Ankaro je danes prispel v Carigrad rumunski zunanji minister Gafencu. Njegovim razgovorom v Ankari pripisujejo velik pomen, ker je Gafencu sedaj predsednik Balkanske zveze. V Ankari bo ostal dc 14. junija, nakar bo odpotoval v Atene. V Bukarešto se bo vrnil 19. ali 20. t. m
Novi zapletljaji na Daljnem vzhodu
Hongkong, 10. junija, o. Iz japonskega vira se doznava, da bo v sredo Japonska proglasila blokado nad Tiencinom. Japonski trgovci so bili že pozvani, naj ukrenejo vse potrebno za odhod iz mesta, ker bo onemogočen dovoz blaga.
Zaradi čimdalje bolj zapletenega položaja na Daljnem vzhodu bo prihodnji teden v Hongkongu konferenca generalnih štabov vojske in mornarice Francije. Anglije ter Zedinjenih držav.
, nik Viktor v. Heeren z osebjem nem-1 škega poslaništva, dvorske dame, ci-j vilna in vojaška hiša Nj. Vel. kralja, ; poveljnik Beograda general Peter Ko-sic ter poveljnik kraljeve garde divi-zijski general St-ankovič. Vojaško čast je izkazala četa pehote kr. garde z zastavo in godbo.
Vodilni angleški list o našem nemškem obisku
London, 10. junija, z. Po povratku kneza namestnika iz Nemčije, razglabljajo angleški politični krogi o možnih posledicah tega obiska. Pri tem prihajajo do zaključkov, ki so za j ugoslovensko politiko zelo ugodni. V zvezi s tem opozarjajo na snočnje izjave rumunskega zunanjega ministra Ga-fenca, po katerih so rumunski in jugoslo-venski politični nazori povsem skladni. Obe" državi si z vsemi silami prizadevata, da bi ohranili svojo integralnost in neodvisnost, ki jo bosta za vsako ceno branili. »Times« naglašajo v svojem uvodniku, da bo le s strogo in dosledno politično nevtralnostjo državam na Balkanu mogoče ohraniti Balkansko zvezo, ki jim je slej ko prej največje jamstvo za njihov obstoj in razvoj. To spoznanje je tudi osnova jugoslovenske politike.
Premestitve naših poslanikov
Beograd, 10. junija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov so imenovani izredni poslanik in opolnomočeni minister ter stalni delegat pri Zvezi narodov dr. Ilija šumenkovič za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Ankari; izredni poslanik in opolno-močeni minister v Varšavi, dr. Aleksander Vukčevič, za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Atenah; izredni poslanik in opolnomočeni minister v Londonu, Dragomir Kasidolac, za izrednega poslanka in opolnomočenega ministra v Bernu; izredni poslanik in opolnomočeni minister v Pragi, dr. Vasilije Protič, za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Varšavi; izredni poslanik in opolnomočeni minister v Ankari, dr. Ivan Subotič, za izrednega poslanika in opolno-može&ega wjfeàstaa x Londem. —^--
šest predlogov Rusiji
Posebni odposlanec angleške vlade William Strang bo odpotoval v Moskvo šele v ponedeljek
Matura NI, Vel»
Vii*»
Intimna svečanost na kraljevskem dvoru
Beograd, 10. junija. AA Danes ob 12. je bila v kraljevskem dvorcu na Dedinju svečanost ko je končal šolsko leto Nj. Vel. kralj Peter II Svečanosti so prisostvovali Nj Vel. kralj, Nj Vel. kraljica Marija, N j Vis. knez namestnik Pavfe in kneginja Oiga. kra ljeva namestnika dr Radenko Stanko-vic in dr. Ivo Perovic, guverner Nj Vel. kralja s profesorji, dvorne dame ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
Po svečanem cerkvenem obredu je guverner Nj. Vel. kralja prebral zapisnik komisije o zrelostnem izpitu, ki ga je kralj polagal, od 5. do 7. junija. Z ozirom na oceno pismenih nalog je
izpitni odbor, kakor to določajo tozadevni predpisi za srednje šole, oprostil Nj. Vel. kralja ustmenega izpita. Na podlagi pismenega izpita in po prej« šnjih letnih ocenah je izpitni odbor priznal Nj. Vel. kralju zrelost in sposobnost za študij na visokih šolah in univerzah. Po sporočenem uspehu in izročitvi izpričevala je guverner Nj. Vel. kralja s kratkim'in toplim govorom poudaril vrline in neutrudljivo delo visokega učenca ter posebno poudaril pomen mature. Po končani svečanosti so člani kraljevskega doma, kraljeva namestnika, guverner s profesorji kakor tudi ostali navzočni čestitali Nj. Vel. kralju na doseženem uspehu.
Povratek Nj, Vis.
namestnika v Beograd
Na topciderskem kolodvoru ga je včeraj dopoldne sprejel Nj. Vel. kralj Peter II.
Nad štiri milijone ljudi pozdravlja kralja Jurija
Angleška kraljevska dvojica je prispela včeraj iz Washington v New York — Sprejem, kakršnega Amerika
še ni videla
New York, io. junija, o. Danes ob 4.20 po srednjeevropskem času sta prispela
angleški kralj Jurij in kraljica Elizabeta v New York. Ko sta se peljala mimo kipa Svobode, so tamkaj zbrani parniki brizgali velikanske curke več sto metrov visoko ter ustvarili izredno lepo umetno fontano, ki je zbujala občudovanje vseh g.edalcev. Istočasno je nad New Yorkom krožilo okrog 60 vojaških težkih bombnikov m lahkih izvidnikov. Ko je ladja prispela v luko, je pozdravilo angleškega kralja in kraljico, 21 topovskih strelov. Vsem, ki so danes prisostvovali sprejemu angleškega kraljevskega para v P?ew Yorku, bo ostalo v nepozabnem spominu, kar so videli. Na newyorskih cestah in ulicah je bilo zbranih okoli 4 milijone ljudi, med njimi samo šolskih otrok nad
milijon. Vse strehe in okna hiš, strehe na avtomobilih, avtobusih in povsod drugod so bile polne ljudi, ki so mahali v pozdrav s klobuki, robci in zastavami. Sprevod so otvorili štirje avtomobili, v katerih so se peljali razen kralja in kraljice guverner države New York, župan mesta New Yorka in drugi zastopniki države in mesta New Yorka. Posebno freneticalo so pozdravili angleški kraljevski par zamorci, ko je sprevod šel skozi Har-len, zamorski okraj New Yorka. Sprevod je krenil do newyorške svetovne razstave, kjer je bilo zbranih več stotisoč ljudi, ki so priredili kralju in kraljici viharne ovacije. Tu je sprejel angleški kraljevski par razstavni odbor, nakar sta si podrobno ogledala razstavo.
omirienie ¥ Kladnu
Nemške oblasti izjavljajo, da ne bodo izvajale napove* damh novih kazenskih ukrepov — Morilec nemškega policista še vedno ni ugotovljen
Praga, 10. junija, b. Včeraj popoldne je bil v Kladnu z velikimi častmi pogreb umorjenega poveljnika nemške policijske straže Wilhelma Kniesta, ki so ga prepeljali v Leipzig, kjer bo pogreb v ponedeljek. Spominske besede za pokojnim je spregovoril deželni svetnik v Kladnu dr. Meusel. Po pogrebu so policijski oddelki v Kladnu defilirali pred policijskim polkovnikom Liessenom.
Nemške protektoratne oblasti so zvišale '»agrado za onega, ki bi izsledil morilca po-feojnega Kniesta, od 30.000 na 100.000 kron. Obdukcija Kniestovega trupla v anatomskem institutu nemškega vseučilišča v Pragi je ugotovila, da sta zadela Kniesta dva strela. Prvi strel mu je prebil usta, drugi ga je zadel v roko. Strela sta bila oddana iz daljave kakih 20 korakov. Zdi !'e, da sta na Kniesta streljala dva atentatorja.
Včeraj izdani varnostni ukrepi so bili v toliko poostreni, da je hoja po cestah in trgih kiadenskega okrožja dovoljena med 20. in 5. uro samo onim osebam, ki lahko dokažejo, da gredo z dela ali na delo. Nadalje je bilo objavljeno, da bo oni, ki pozna morilca, pa tega ne javi, pri priči ustreljen, čim se to ugotovi. Rok za izsleditev merilca je bil podaljšan in poteče neccj ob 20. uri. Prebivalstvo Kladna je bilo danes pozvano, da mora zbrati pol milijona kron za odškodnino in podporo Kniestcvim svojcem. Kakor pravijo listi, morajo Zid je in Beneševi pristaši prispe^ vati več kakor drugi češki prebivalci mesta. Na priporočilo protektorja je tudi češka vlada razpisala za izsleditev storilca 50.0G0 kron nagrade.
Nemško poročilo o pogrebu
Praga, 10. junija. AA. (DNB): V Kladnu so dopoldne izvršili pogrebne slovesnosti za ubitim narednikom Kniestom. Krsta je bila pogrnjena z nem;ko zastavo in poležejo a na policijski voz. Pred krsto je sitala častna četa policije, razen tega pa še bataljon topništva. Od pokojnika se je v imenu svojih tovarišev poslovil vrhovni poveljnik policije v protektoratu.
Pogrebne svečanosti so potekle v miru. Edino šofer nekega češkega avtomobila je 6ku -a! z glasnim trobi jen jem kaliti svečanost. Šoferja so aretirali in ga obsodili po kratkem postopku na 500 kron globe. Vest neke francoske časopisne agencije, da so šoferja pretepli in odpeljali v koncentracijsko taborišče, je popolnoma neresnična.
Kaj plavijo v Berlinu
Berlin, 10. junija, z. V tukajšnjih političnih krogih naglašajo, da so dogodki v Kladnu značilni za napetost, ki je nastala v zadnjih tednih v Češki in Moravski. Dogodki pričajo o nerazpoloženju prebivalstva proti Nemcem, toda to ne-razpoloženje je izzvala tuja propaganda, zlasti pa je plod tuje radijske propagande, ki je češko prebivalstvo docela vznemirila in dvignila njegovo upornost proti protektoratskim oblastem.
Kar se tiče zapore šol v Kladnu, pravijo berlinski krogi, da je bila nujno potrebna zaradi pasivne resistence češkoslovaškega učiteljstva. V Berlinu zatrjujejo, da kladensko prebivalstvo ve za atentatorje in bi jih prav zlahka izročilo ob'astem. Pri preiskavi so doslej, kakor kaže, dognali le, da so storilci zbežali v avtomobilih iz mesta.
Razorožitev češke policije
Praga, 10. junija, o. Močne nemške Etraže so privedle češke policiste v Kladnu na glavni mestni trg. Tam so jih razorožile in nato odvedle v zapor. Službo v mestu so prevzeli močno oboroženi nemški policijski oddelki ter oddelki hitlerjev-sklh zaščitnih oddelkov.
Na merodajnih nemških mestih trdijo, da je bil policist Kniest ubit med izvrševanjem svoje službe. Na češki strani pa trd jo, da to ni res, ker je prišel v družbi svojih znancev iz nekega lokala, kjer so se zabavali.
Namen izdanih ukrepov
Berlin, 10. junija. AA (DNB) Dobro informirani krogi izjavljajo v zvezi z umorom nemškega policijskega narednika v Kladnu, pri čemer je protektor rajha izdal znane varnostne ukrepe, da ti ukrepi kažejo trdno voljo vlade, da z vsemi sredstvi prepreči nadaljnje podobne incidente. Nemški krogi smatrajo ta primer za osamljen, ker so razmere v protektoratu popolnoma normalne.
Nadaljnjih kazenskih ukrepov ne bo
Praga, 10. junija. AA. (Reuter) Po sporočilu protektorja v. Neuratha so nemške oblasti sklenile, da ne bodo podvzele novih ukrepov proti Kladnu v zvezi z ubojem nemškega policijskega narednika.
Berlin, 10. junija. AA. (DNB) Dosedanji uspehi preiskave, zadržanje češkega pre-
bivalstva ln dosedanji ukrepi vlade če-škomoravskega protektorata so omogočili protektorju v. Neurathu, da lahko ustavi vse nadaljne ukrepe, ki so bili podvzeti zaradi umora nemškega policista v Kladnu.
*
Umor češkega policista
London, 10. junija. AA. Reuter poroča iz Prage: Nocoj je bil na severnem Češkem ubit neki češki policist. Po poročilih, ki so bila nocoj objavljena, je bil ta češki policist ustreljen. Poročilo pripominja* da nemške in češke oblasti vodijo skupno preiskavo. Oblasti češkomoravske-ga protektorata so izdale ukaz, da je treba preiskavo voditi čim hitreje in čim strožje».
Očitki velesilam zaradi podpiranja emigrantov
Berlin, 10. junija. AA. (DNB) »Nemška diplomatska in politična korespondenca« razpravlja danes o podpiranju čeških emigrantov po velesilah. List podaja rekapi-tulacijo razvoja dogodkov v CSR po Mona-kovu in ugotavlja, da danes ravno tiste države, ki razpolagajo z velikimi imperiji in neštetimi tujimi narodnostmi, zastopajo stališče, da ta nova ureditev s ČSR ne ustreza narodnostnemu načelu. Kot zunanja demonstrativna stran naj se po stremljenju teh držav ohrani fikcija, da še obstoji češkoslovaška država. Češki emigranti uživajo v tem stremljenju vsako podporo. Tu gre očitno za to, da se zastrupija razmerje med češkoslovaškim prebivalstvom in Nemčijo, toda to bo škodovalo samo češkemu narodu, kajti če eksaltirani posamezniki, ohrabreni s protinemško propagando, kalijo red, bo posledice nosil samo Protektorat, ne pa Velika Nemčija.
Nova češka vlada ?
London, 10. junija, o. »Times« poročajo iz Prage, da so včeraj prvič po okupaciji češke in Moravske prišli na ulico močni kontingenti nemške vojske s tanki. V Brnu je bilo opaženo, da so se nemški in češki fašisti pričeli medsebojno pozdravljati z besedami: »Heil 15. Juni!« Tudi ko je policija te dni razganjala fašistične demonstrante v Pragi, so ti vzklikali: »Na svidenje 15. junija!« Zato nekateri menijo, da bo 15. junija postavljena nemško-češka fašistična vlada, v kateri bodo nemški hitlerjevci in Gajdovi češki fašisti.
Smrt zaslužne
srbske favne delavke
Beograd, 10. junija. AA. Umrla je skromna, a zelo zaslužna žena narodnega borca Steve Miličeviča, prvega srbskega poklicnega novinarja, s katerim je pokojna Zivana Miličevičeva delila dobro in zlo polnih 18 let v emigraciji za časa Obrenovičev. Umrla je v 76 letu starosti in je živela v zelo skromnih razmerah.
Delo pokojne Zivane je bilo mnogovrstno. Prevajala je politične in literarne članke z ruskega jezika, sodelovala z možem v tedanji »Samoupravi«, katere urednik je tedaj bil pokojni Steva. V tujini je sodelovala v »Srbobranu« ln v ostalih srbskih političnih in književnih časopisih. Bila je tovarišica svojemu možu in njegova najintimnejša sodelavka v zelo težkih političnih časih, ko je bilo njih obeh življenje v nevarnosti. Bila je tudi tovarišica z vsemi velikimi tedanjimi srbskimi javnimi delavci, z Nikolo Pašicem, Ljubo Jovanovičem-Sremcem. Nušičem, Domanovičem, Veselinovičem, Ljubo Da-vidovičem, Aco Stanojevičem, Milojem Pavlovičem in drugimi zaslužnimi borci za kulturni in narodni napredek takratne male Srbije. Razen v Rusiji je bila tudi na Bolgarskem, Črni gori, na Hrvatskem, v Bosni in Vojvodini. Zadnja leta njeno življenje ni bilo rožnato. Pozabljeno skoro od vseh, jo je podpiralo samo Jugoslovensko novinarsko udruženje po svoji beograjski sekciji.
Hitler na Dunaju
Dunaj, 10. junija, w. V okviru gledališkega tedna so uprizorili nocoj v državni operi »Mirovni dan« v počastitev 751etnicč skladatelja Richarda Straussa. Predstavi je prisostvoval tudi kancelar Hitler, ki je zvečer prispel na Dunaj.
Obnova Španije
Burgos, 10. junija. A A. Včeraj se je vršila seja vlade, ki ji je predsedoval general Franco. Sprejeti so bili važni sklepi obnove Španije in ustanovitve sindikalnih delavskih in gospodarskih organizacij. Minister za zunanje zadeve je poročal o mednarodnem položaju. Sprejet je bil tudi zakon o pogojni kazni za politične prestopka, j
1 Beležke
Proslava bratov Radičev
Danes proslavlja hrvatski narod rojstni dan svojih pokojnih voditeljev Stjepana in Antona Radiča. Proslava se bo vršila v vseh hrvatskih mestih, trgih in vaseh po posebnem programu, ki ga je izdala Se-ljačka sloga kot vrhovna prosvetna organizacija HSS. Letos je združena s proslavo rojstnega dne bratov Radičev tudi glavna skupščina Seljačke sloge in revija hrvatske kmetske prosvete v Zagrebu. Po skupščini bo slovesno odkritje doprsnih spomenikov bratov Radičev in Matije Gubca pred Seljačkim domom v Zagrebu.
Hrvatski narod slavi v bratih Radičih idejna in organizatorna ustanovitelja hrvatskega kmečkega pokreta, ki je danes neločljivo povezan s politično borbo hrvatskega naroda. Pokojna brata Radiča sta z organiziranjem Hrvatske seljačke stranke udarila temelje današnji vsenarodni hrvatski politični organizaciji, ki je postala legitimirana predstavnica Hrvatov s svojim predsednikom dr. Vladimirjem Mačkom na čelu.
Jugoslovenski nacionalisti se pridružujemo proslavi bratov Radičev v polnem priznanju njunih velikih naporov ne le za hrvatsko, temveč tudi za skupno jugoslovensko stvar in preko teh še za splošno slovansko miseL
Predsednik živkovic
v timoški krajini
V	Negotin je prispel predsednik Jugo-slovenske nacionalne stranke Peter Živkovic v spremstvu podpredsednika JNS Jo-vana Banjanina in senatorja Dunjiča. Na poti v Negotin se je ustavil v Prahovu, kjer je govoril na konferenci tamošnjih pristašev JNS. Po prihodu v Negotin je bila konferenca delegatov strankinih organizacij iz vse timoške krajine. Govorili so predsednik Zivkovič, podpredsednik Banjanin ter senatorja Krsta Radovano-vič in Dunjič.
Konferenca v Zagrebu
V	Zagrebu je bila v petek popoldne konferenca, katere so se udeležili senator dr. Kramer, narodni poslanec dr. Šutej, senator Milan Kostic, Večeslav Vilder in Sava Kosanovic. Dr. Sutei ie ob tej priliki zlasti poročal, da so se politične prilike v Bosni v zadnjem času razveseljivo ustalile in to predvsem zaradi lojalnih in prijateljskih odnošajev, ki so se razvili med HSS, odnosno Kmetsko demokratsko koalicijo in JNS.
Poziv „Slovenskemu domu"
Dokaj ostra sodna obsodba žurnalistič-nih metod »Slovenca« in »Slovenskega
I
Kulturno sodelovanje med Italijo in Nemčijo
Rim, 10. junija. AA. (Stefani) V Rimu je bil ustanovljen institut za pospeševanje kulturnega industrijskega, poljedelskega in trgovinskega sodelovanja z Nemčijo.
Marlena Dietrich
ameriška državljanka
London, 10. junija, o. Iz Hollywooda poročajo. da je slovita nemška filmska igralka Marlena Dietrich po povratku iz Nemčije v Ameriko sprejela ameriško državljanstvo.
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno Izrecno
Rogaško mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
»Slovenec — časten naslov!«
Pod tem naslovom prinaša »Koroški Slovenec« zelo zanimiva razmotrivanja v katerih poleg drugega čitamo:
»V zadregi bi bil, kdor bi hotel vrednoto narodne zavesti izraziti z denarjem. Zdrava pamet pravi, da je narodna zavednost vrednota značaja in duševnosti. Vsi denarni zakladi sveta ne morejo odtehtati njene cene. Razsodnemu človeku 6e upira zdravi čut, da bi vzvišeni svet duševnosti poniževal in blatil z zemeljskim prahom Slovenska narodna zavest te včlenjuje v dvamilijonski slovenski narod, po katerem si član velikega in mladega evropskega plemena Slovanov. Daje ti pravo na dvatisoč-letno slovensko zgodovino, po kateri m v krvnem in duševnem sorodstvu z davnimi slovenskimi vojvodi, kmeti svobodnjaki, branilci domače zemlje pred krvoločnim Turkom in zaščitniki kmečkega dostojanstva v časih gosposkega nasilja. Včlenjuje te v duševno občestvo z velikani slovenskega duha. Slovenska knjiga je tvoja knjiga, slovenska pesem tvoja pesem, sloven-
ska umetnina tvoja umetnina. Slovenska beseda je posoda tvoje molitve in siredni-ca tvoje kulturne in nravne rasti. Krvna in duševna sorodnost te veže z mladimi slovanskimi narodi, katerih število bo v desetletjih doseglo polovico evropskega števila. Ze danes dobiva beseda »Slovan« neki doslej še nepoznan, blagoglasen prizvok, ki ga razodene dogìedna bodočnost v vsej njegovi silni vsebini. Vse to in še več je duševni zaklad, ki ti ga posreduje tvoja slovenska narodna zavednost.
Slovenska narodnost je torej vredna žrtev. Če tako zahteva čas ter njegove prilike, moramo biti junaki slovenske narodne družine, odločni, pripravljeni na vsako trpljenje in za vsako žrtev na oltarju narodne zvestobe. »Kjerkoli stojiš na naši zemlji kot Slovenec, pobornik si dejavne državljanske zvestobe, član si mladega, zdravega naroda in plemena, junak si človečan-ske kulture. Tvoje ime ti bodi časten naslov!«
Težave mlade slovaške samostojnosti
»Slovak«, glasilo Hlinkove stranke in slovaške vlade, se bridko pritožuje, da mnogi slovaški uradniki ne vrše svojih poslov kakor bi bilo treba in kakor to zahteva korist države. Razen tega se izven uradov ogibljejo javnega udejstvovanja in so polni ogorčene kritike na vse, karkoli odredi vlada. Vladno glasilo preti takim uradnikom z odpustom in priznava, da so z odhodom čeških uradnikov nastale v slovaški upravi prav občutne vrzeli, ki se še niso dale zamašiti. Pokazalo se je, da Slovaki še nimajo dovolj izvežbanih ljudi, da bi polnovredno zasedli izpraznjena mesta in bili tudi kos upravnim poslom.
Zlasti v gospodarskem oziru se kaže veliko pomanjkanje strokovno izvežbanih ljudi. Tako se ne premakne z mesta vpra-
doma« v tožbi, ki jo je naperU senator ' RvlV^"1^ P°dbrezovi- ki laKst df" dr. Kramer proti temi dvema listoma ! IZt^T	z? ezarne Prodane krnski
zaradi žalitev in klevet, očividno še ni dosegla svojega namena. Zlasti »Slovenski dom« skuša sedaj z novimi izpadi in zavijanji ublažiti vtis svoje obsodbe. Ne bomo izgubljali časa in prostora z njih zavračanjem, saj si je naša javnost že davno ustvarila sodbo o takem pisanju in je sedaj izifeklc' d.».ijem svoje mnenje tudi sodišče. Le na eno stvar naj se še povrnemo.
Opoldansko glasilo »Slovenca« pogreva ob tej priliki svoje volilno podtikanje, češ da je dr. Kramer L 1934. denunciral »Slovenca«, ter mu očita, da se zaradi tega ne upa tožiti. Ta stvar je bila sic«r za časa volilne dobe že razpravljana. a če jo sedaj »Slovenski dom« ponavlja, očividno špekulira, da mu ne grozi nobena nevarnost. Kdor namreč pozna potek tiskovnih pravd, ve, da tožba, ki je vložena sredi junija ne more biti pravo-močno končana pred 1. decembrom Ta dan pa je dan splošne amnestije za tiskovne delikte. »Slovenski dom« naj da obvezno izjavo svojega lastništva, da bo očitek o denunciranju »Slovenca« po dr. Kramerju v Beogradu ponovil takoj v eni prvih številk, ki bodo izšle po eventualni letošnji amnestiji, in garantiramo mu, da bo dr. Kramer takoj drugi dan po tej izjavi vložil tožbo zaradi klevete.
Čehi In Slovaki
v Jugoslaviji
Na Telovo je bila v Daruvaru glavna
skupščina Osrednje zveze češkoslovaških gospodarskih zadrug v Jugoslaviji,v kateri je organiziranih 57 zadrug. Takoj za njo je bil občni zbor osrednje organizacije češkoslovaških prosvetnih društev v Jugoslaviji, »Zveze Cehoslovakov v Jugoslaviji«. Na občnem zboru so predložili nekateri češki učitelji, naj se v bodoče osnujeta dve osrednji kulturni organizaciji, ena za češka, druga za slovaška prosvetna druStva. Proti predlogu so protestirali zastopniki slovaških prosvetnih organizacij, ki so Izjavili, da se Slovaki v Jugoslaviji ne dajo pod nobenim pogojem ločiti od svojih bratov Čehov. Njihov nastop je vzbudil veliko navdušenje ter Je bil predlog o delitvi Zveze Cehoslovakov z veliko večino odbit. V zvezi je včlanjenih 600 češkoslovaških organizacij v Jugoslaviji s kakimi 20.000 člani; med njimi je polovica Slovakov in polovica Čehov.
Dva jubileja krščanskih socialistov
Krščansko-socialna Jugoslovanska strokovna zveza obhaja letos 301etnico svojega obstoja in obenem 451etnico slovenskega krščanskosocialnega gibanja. »Delavska pravica« posveča tema dvema jubilejema skoro £rso zadnjo številko. Zanimiv je članek Boga Grafenauerja, ki govori krščanskim socialistom v imenu katoliških akademikov organiziranih v »Zarji«. Grafenauer pravi v svojem članku med drugim:
»Danes vidimo Jugoslovansko strokovno zvezo zopet v ostrem boju, v katerem brani v duhu velikega dr. Janeza Ev. Kreka dve veliki načeli: svobodo strokovnega gibanja v nasprotju s pretesno povezanostjo s stranko in načelo, da si more izvojevati delavstvo svoje pravice le, če bo v delavskih zadevah složno, ne glede na razlike političnega in kulturnega naziranja. To je načelo, ki ga je dr. Krek prav izrecno poudarjal. MI mladi gledamo na Jugoslovansko strokovno zvezo in na njeno težavno borbo s posebno simpatijo, ker pomeni njen boj samo del velikega boja slovenskega naroda za njegovo notranje osvobojenje.«
Postaniln ostani član Vodnikove družbe!
j Zbrojovki ,toda prišle so znane izpremem-• be, preden je prodaja postala pravomočna.
»Essener Nationalzeitung« pravi, da niti ! ravnateljstvo samo ne ve, kdo je lastnik ; podjetja, kar je tem hujše, ker delajo železarne z izgubo, odkar niso več v zvezi z Zbrojevko. Gre v glavnem za vprašanje, kdo bo plačeval pasiva.
Rimska »La Tribuna« objavlja zelo črnogled članek svojega poročevalca o razmerah na Slovaškem. V vsej državi, pravi list, vlada zmešnjava v gospodarstvu, upravi in politiki. Za vlado dr. Tise stoji le še peščica mladeži iz Hlinkove garde, dočim je državna samostojnost ves narod že strahovito razočarala.
Ze parkrat smo zabeležili iz »Slovaka« razne članke, ki so pričali o prihajajočem streznenju med sedaj vodilnimi Slovaškimi
krogi ali vsaj v enem delu teh krogov. Da pa se vsi novi voditelji s pisanjem »Slovaka« ne strinjajo, je razvidno tudi iz izjave, ki jo je dal nemškim listom propagandni minister Sanjo Mach. V svoji izjavi obsoja Mach pisanje »Slovaka«, češ da kali dobre odnošaje z nemškim narodom ter po svoje prireja celo vesti slovaškega pres-biroja. Vlada bo morala stopiti »Slovaku« na prste, če ne bo takoj prenehal z dosedanjim načinom pisanja.
Mach je dalje obsodil one slovaške politike in liste, ki so pričeli zadnje čase po nepotrebnem govoriti in pisati v vseslo-vanskem duhu ter priporočati zopetno zbližale s Čehi in Poljaki. Mach svari Slovake pred vseslovansko mislijo, češ da je bila doslej samo kulisa velikim slovanskim narodom, da so za njo skrivali zatiranje malih vej slovanske družine.
Notranje ministrstvo v Bratislavi je pripravilo zakonski načrt o znakih slovaške suverenosti. Državna zastava bo belo-mo-dro-rdeča. Državni grb bo imel na rdečem polju tri svetlomodre gorske vrhunce, predstavljajoče tri slovaška pogorja: Tatro, Matro in Fatro. Na sredi grba bo, kakor doslej dvoramni cirilmetodski križ. Državni pečat bo nosil besedilo: Pečat slovaške republike.
Sidor poslanik v Vatikanu
Bratislava, 10. junija. AA. (Stefani): Vatikan je dal svoj agrema za imenovanje poslanca Sidorja za slovaškega zastopnika pri sv. stolici. Bivši apostolski nuncij v Pragi msgr. Riter je imenovan za apostolskega nuncija pri bratislavski vladi.
Vpliv upravne razdelitve države na razvoj hrvatskega vprašsnfa
V Jugoslovenskem kulturnem klubu v Beogradu je imel predsednik Državnega sveta d*. Stefan Sagadin predavanje o perečih političnih vprašanjih. Posebno obširno je govoril o hrvatskem vprašanju in dejal, da je pripisati velik del nerazpolo-ženja Hrvatov proti jugoslovenski misli tudi dejstvu, da se je v njenem imenu izvršila enostranska in nepravilna upravna razdelitev države. Razvijal je nato naslednje misli:
Pričetki hrvatskega vprašanja leže že v času med svetovno vojno, ko se je pojavil konflikt med takratno srbsko vlado in Ju-goslovenskim odborom zaradi bodoče ureditve države. Jugoslovenski odbor je zastopal stališče zedinjenja vseh Jugoslove-nov in njihovih pokrajin. Srbska vlada pa je želela priključitev osvobojenih Jugoslo-venov in njihovih pokrajin k Srbiji. Supilo je azhteval unitaristično državo s federalistično upravljanimi pokrajinami, Pašič pa je zahteval unitaristično državo s federa-država Krfska deklaracija je bila sicer plod kompromisa, vendar pa ni bila dovolj Jaka, da se ne bi takoj po zedinjenju po-
javilo hrvatsko vprašanje kot naše najbolj važno notranje politično vprašanje. Vi-dovdanska ustava je bila sprejeta proti volji večine Hrvatov ter je nosila v sebi klico smrti, ker ni pravilno rešila problema notranje ureditve naše države. Vidov-danski ustavi je sledila nova ustava z razdelitvijo države na banovine. Ugotoviti je treba, da ta ustava ni bila izvedena v celoti, ker niso bile izvedene določbe o ba-novinski samupravi. To je izzvalo novo nezadovoljstvo med Hrvati, ki so bili znova potrjeni v svoji veri, da služi jugosloven-stvo gotovim krogom samo za zastor, za katerim izvajajo gospodarsko in politično hegemonijo Srbov.
Dr. Sagadin je zaključil svoje predavanje z izjavo, da mora priti do sporazuma med Srbi in Hrvati, ker je to kategoričen imperativ, od katerega izpolnitve je odvisna bodočnost države. Po njegovem prepričanju bo nastopil čas zmagovitega pohoda jugoslovenske misli med našim ljudstvom tisti trenutek, ko bo sklenjen sporazum med Srbi in Hrvati.
Napredovanja v poštni službi
Beograd, 10. junija, p. v poštni službi so napredovali v 8. pol. «fcupino Anton Miklavec in Avgust Jenko na pošti Ljubljana I, Ervin Kolbezen ln Edvard Aleš na pošti Maribor I, Svetopolk Miklavčič na pošti Maribor n, Ljudmila Zbil v Novem mestu, Gabrijela Oslpovič ln Alojzij Urbančič na poštni direkciji v LJubljani, Josip Pavlin na Viču, Josip Vipotnik v 2alcu, Anton švajger na poŠti Ljubljana H, Anton Sever pa na pošti Maribor I, vsi manipolanti 9. položajne skupine, za tehnike Jurij Banjaj v direkcijsiki delavnici v Ljubljani, Ivan Kavčič pri 3. sekciji v Ljubljani, Ana Mohorčič pri poštni direkciji v Ljubljani. Frame Hasler na pošti Ljubljana I ia Alojzij Stln v Novem mestu.
Odkritje spomenika maršala Joffreu v Parizu
Pariz, 10. Junija. AA. (Havas). Danes so ob navzočnosti predsednika republike Lebruna, predsednika vlade Daladiera in članov francoske vlade odkrili pred poslopjem vojne akademije spomenik pokojnemu maršalu Joffreu. Spomenik predstavlja marfala na konju. Pri svečanostih je Imel predsednik vlade Daladier tudi govor, v katerem je poudaril delo ln zasluge maršala Joffrea m 6tm »vetovne vojne.
Gospodarici odnošaji med Nemčijo in Španijo
Berlin, 10. junija. AA. Svetnik nemške vlade za gospodarska vprašanja Wohltat je odpotoval v Španijo, da začne s špansko vlado pogajanja o bodočih gospodarskih odnošajih z Nemčijo.
Slovenec utonil v Beogradu
Beograd, 10. junija, p. Danes popoldne ob 16. je v Dunavu utonil 20-letni Slovenec Peter Mrežnik. S tovariši se je kopal v bližini železniške postaje. V vodi ga je zagrabil krč. Tovariši so mu priskočili na pomoč, a mu niso mogli več pomagati. Njegovo truplo je voda odnesla. Doslej ga še niso našli.
Sava poplavila polja
v brodskem srezu
SiavonsJq ßrod, 10. Junija, p. Sava, ki je v zadnjih dneh močno narastla, je pri Gornjih Rebrinah odnesla 2 km dolg in visok nasip, voda Se je razlila čez 500 ha koruznih njiv. Mnogo vasi je resno ogroženih. Sava je dosegla višino 7.27 m.
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno vreme v vsej državi s krajevnimi nevihtami.
Dunajska: Izpremen'jiva	hla-
dno, možnost neviht.
pomoči

Ob!$k v ijuhUamkem moiituberkutoznem ditpanzeriu
Ljubljana, 10. junija
Poleg raka je jetika še zmerom najbolj razširjena bolezen pri nas. Sicer je število umrljivosti zanjo spričo na: predujoče medicinske znanosti precej padlo, število obolenj in možnost oku-žitve pa slej ko prej rase, prav gotovo v prvi vrsti zaradi težkega, razrvanega socialnega položaja ljudi in s tem združene pamaijkljive higiene. Zdravim varstvo, bolnim pomoč! je bila parola letošnjega obrambnega tedna. Zaščita zdravih, zlasti otrok, sistematska pomoč obolelim v zdraviliščih in okrevališčih, dispanzerjih in zdravstvenih domovih — vrsta velikih vprašanj in važnih nalog v pobijanju tuberkuloze.
Majhen pogled iz teorije na prakso. Blagor bolniku, ki mu življenjske razmere dopuščajo, da se sam zdravi, ker so mu dosegljive tri važne, neobhodne reči: dobra hrana, popoln mir brez telesnih in duševnih naporov in higienska ureditev bivališča s s\'ežim zrakom in solncem. Kaj pa preostane ljudem iz socialno šibkih slojev, kjer jetika najbolj razsaja? Obisk v ljubljanskem protituberkuloznem dispanzerju nam poleg razveseljivih dejstev o zatiranju tuberkuloze odkritje tudi brez konca in kraja žalostnih, bednih strani življenja, ki ga žive tisoči prebivalcev naše: ga belega mesta. Široko je delovno
področje dispanzerja. Ne samo zdravljenje bolezni, ampak tudi zdravljenje socialnih razmer spada med prve njegovih nalog.
Do konca aprila je dispanzer letos opravil 4986 pregledov in 2435 rentge-noloških preiskav. Ugotovili so 8 primerov odprte in 192 ponovno odprte tbc. Izvršenih je bilo 137 pnevmoto-raksov, a zaščitne sestre so napravile 178 hišnih obiskov. Intervencij za socialno pomoč je bilo 154. Dnevni obisk dispanzerja je znašal povprečno 60 do 70 bolnikov. Področje dispanzerja obsega vse mesto s Šiško, Vičem in Mostami. Največ jetike je med delavskimi sloji, zlasti med sezonskimi delavci, ki so socialno najmanj zaščiteni. Tudi če so zavarovani, jim po 52 tednih zdravljenja poteče doba bolni; šhega zavarovanja, da ostanejo s tuberkulozo kratkomalo na cesti.
V ozki, pretesni čakalnici — palači Okrožnega urada se iz dneva v dan tare bolnikov, prosilcev, otrok — bledi, prepali obrazi z zardelimi ličnicami. Nekateri so si pač že zboljšali zdravje in prihajajo samo na kontrolne preglede. Službujoči zdravnik brez oddiha preiskuje, brizga injekcije, polni bolne prsne votline z zrakom in sproti z zaščitnimi sestrami konferira o gmotnem položaju bolnika. Problemi, več ko problemi. Zapisniki in izkušnje
Ljubljana — središče majskih Metov
Mladina z veseljem ogleduje mesto in velesejem
Ljubljana, 10. Jun!?«
Solarske izlete smo včasi opravili v maju, tako je bila starodavna šega. Majski .izlet, to poslednje veselje h koncu šolskega leta. ima pri mladini še vedno nekaj romantičnega čara, saj pomenja za marsikoga prvi korak iz območja domače vasi, prvi daljši korak v svet.
Letošnji maj pa je bil kaj malo pripraven za izlete. Ves mesec je deževalo kakor za zgodnjo pomlad. Majskih izletov zato tudi ni bilo, pač pa se je vreme v juniju doslej lepo držalo in podeželske
Dolski šolarji s svojim učiteljem b» dvorBCn Narodne tiskarne. Vsak Je dobil svojo
»Domovino« .
arco. Drug drugega rodijo a roke, za
dokaz resničnosti, da imajo še nekaj običajnega stika z realnostjo.
V uredništvu in v tiskarni imamo večkrat obiske šolskih izletnikov. Novi časi zbujajo zanimanje za moderne naprave tudi med mladino. Dnevnik, knjiga, predmeti, ki imajo vsak dan ž njimi opravka — k jasnosti in pravi predstavi o njihovem postanku jih žene radovednost.
Pred nekaj dnevi smo imeli spet tak ljubezniv obisk. Deklice in dečki osnovne šole iz Dola pri Hrastniku so nas obiskali pod vodstvom svojega učitelja. Da bi Jih videli, koliko zanimanja so pokazali za črno umetnost. Pa saj jim je vse bilo kakor pravljica: od kosa svinca, ki se Je stopil v kotlu pa do velike vrste z imenom vsakega obiskovalca posebej, ki so jo dobili za spomin. Od stavnih strojev jih kar ni bilo moč odpraviti in gospod Egon je dolgo predaval in pojasnjeval, da jim je bilo delovanje linotype za silo pojasnjeno. Seveda nismo smeli izpustiti nobenega člena od svinca do časnika. Metiranje, kalandriranje, stereotipiranje in potem veliko čudo — pogon rotacije. V tiskarni so se nekoliko podvizali in spravili v stroj »Domovino«, ki se je pred očmi strmečih šolarjev usipala iz stroja z naglico, kakor bi lečo stresal iz žaklja.
Na žalost pri nas nimamo hišne kantine, niti druge okrepčevalnice, da bi naraščaj pogostili. Kljub temu pa so bili srečni in zadovoljni, saj so spoznali nastanek časnika in bodo o vsem vedeli tudi staršem povedati mnogo zanimivega tn novega.
— Pri zlati žili, bolečinah v križa, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabi.
Ogl. «g. S. br. »0474/35.
Trije s prav poseimira «anlmanjan» ra
mehanizem
Iole sedaj marljivo izfcorlščajo svojo pravico do šolskega izleta. V Ljubljani srečujemo dan za dnem dolge vrste malčkov. ki korakajo za svojim učiteljem ali ■učiteljico po mestnih ulicah. Vse jim je novo, zanimivo, sleherna stvar je vredna njihove pozornosti. Mesto! Koliko časa ®o sanjali o njem in si delali predstave, ki jih pa resnica še vse prekaša s svojimi prvimi, mogočnimi vtiski. Koliko jih je :med temi malimi, ki so se tokrat prvič vozili po železnici. Sama čuda, toliko nepoznanih novosti, da jim je kar tesno pri
razodevajo kaj žalostna dejstva... V kletnem stanovanju živi šest ljudi. Oče dela nezmožen, z odprto tbc. mati na tem, da sama zboli, štirje otroci stalno ogroženi. \Tlaga, pomanjkanje solnca, zraka in hrane. Občina je očetu naklonila 50 din mesečne podpore... Mlad zakonski par. Mož je bil zavarovan. Zaradi tbc., ki je v resnih prime: rih zmerom dolgotrajna bolezen, mu jv že zdavnaj potekla pravica zavarovalnega zdravljenja. Potem je zbolela še ona. Zdaj sta oba v oskrbi dispanzerja ...
Primerov na stotine, ki jim ni treba komentarja. Pretresljive so zgodbe, zlasti še, ker dispanzer spričo pomanjkanja sredstev in pomanjkljivosti zaščitnih zakonov ne more pomagati. Prva bi bila zaščita otrok, ki naj bi pod vsakim pogojem obvarovala mladino smrti od tbc. Prišla je učiteljica s periferije in poroča žalostne reči. Otroci iz delavskih vrst hodijo bosi v šolo, nekateri še v trdi zimi. Pomanjkljivo oblečeni, zanemarjeni, sestradani. Najboljša tla za tbc. Učiteljica prosi za podporo, da bi mogla najpotrebnej: šim vsaj mleko nuditi vsak dan ...
Letos ima liga v načrtu ustanovitev tako zvane gozdne šole. Samo kje se bodo vzela sredstva? Za vse, ki jim je pri srcu zdravje mladine in zdravje naroda, velja dolžnost, da z vsemi silami priskočijo na pomoč.
£r| bnotyga bo »e gmejg Šolarji (fero nagtedatt
Spomenik Viteškemu kralju v Trbovljah
Na Jadranu sinjem čaka brod
na vladarja,
da pelje ga v temne dalje.
Se i i vrne? —
Mrtev vrnil rt med s\*oj Je rod.
Vsem Jugoslovenom so ie v živem spominu oni mračni oktobrski dnevi leta 1934., ko nam je tujina vrnila mrtvega našega ljubljenega vladarja kralja Aleksandra /. Zedinitelja. Najbrže še ni bilo vladarja na svetu, ki bi bil od svojega naroda tako ljubljen in čigar smrt bi bila tako odkritosrčno in tako splošno objokovana od ljudstva. , „
Tema ljubtjenemu vladarju — Junaku bo dne 18. t. m. tik ob glavni cesti, ki leži od trboveljske postaje po trboveljski dolini, poleg sokolskega doma odkrit spomenik. Spomenik bo stal v senci v polkrogu posajenih topolov. V ozadja v dalji se vidita Mrzlica in st oziasti Oftenjk.
Spomenik bo predstavljal pokojnega kralja v nadnaravni velikosti 2.15 cm. Lik bo odet v generalski plašč. S sabljo v levici in v koraku, kakor da hoče stopiti med svoj narod. Njegova desnica z iztegnjenimi prsti bo dvignjena z gesto, kakor bi hotel reči: »Trije bratje ste enega rodu. Vsem vam je bila mati Slava in ker ste iz rodu Slovenov, bodite zvesti Jugosloveni. Kakor moji trije sinovi ljubijo svojo mater, tako ljubite tudi vi drug drugega, a vsi skupaj bodite zvesti svoji s tolikimi žrtvami osvobojeni domovini, zemlji, za katero sem padel tudi jaz. Vaša ljubezen in zvestoba do Jugoslavije bodita granit, na katerega ste mi postavili spomenik!«
Trbovlje, dolina rudarjev, bo postavila kralju Aleksandru 1. Zedinitelju spomenik, da tako pred vsem svetom izpriča, da je jugoslovenska državna misel med trboveljskim prebivalstvom globoko vkoreninjena, da tudi rudar ljubi Jugoslavijo.
Pridite 18. t. m. v Trbovlje, v to tako imenovano črno dolino, ki je pa zdaj polna junijskega solnca in cvetja. Pridite In ko boste videli naše življenje, bodo izginili vsi vaši predsodki o našem kraju.
... zobovje kot s 30 leti!
SARGOV
Zares, trdnr zobje v starosti 50 pol zdravfal Zaradi fega je posebno važno, da čimprej poskrbite za odstranitev zobnega kamna, ker on preti z razmajanjem io izpadom zob t
Uporabljajte zato vedno Sargov Katodont! Ta -izvrstna zobna pasta, z učinkovitim sul» foricin oleatom, razkroji polagoma, vendar zanesljivo* zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. Samo tedaj, če so zobje brez zobnega kamna, bodo ostali vedno trdni In zdravil
Potapljač — atrakcija na velesejmu
Potapljač je pod potapljaško opravo oblečen v več garnitur debelega volnenega perila, da ne bi prezebal prt daljnem opravka pod vodo. V iredi Je videti moia, ki poganja s strojem sveži srak potapljača pod vodo, na desni pa Je potapljač v vsej svoji častitljivi uniformi, pripravljen za pot na »morsko« dno
Potapljač Je ves dan deležen velikega obiska
Ljubljana, 10. junija
lfa vsem velesejmu ni predmeta, ki ne bi zaslužil pozornosti, zato tudi ni raz-stavljalca, ki ne bi imel vsak čas svojo »publiko«. Potapljač — on pa je atrakcija letošnje prireditve in Junak tisočerih obiskovalcev. Tam okrog globokega, beto-niranega bazena je vedno drenj. Kar težko se je prlriti do ograje, koder je mogoče slediti pogumnemu početju potapljača. Pa ne le pogumnemu, tudi vstraj-nemu in napornemu delu, kajti potapljač se nenehoma spušča na dno, se znova slači in oblači — gledalcem je treba temeljito raztolmačiti in prikazati postopek. Gledalci pa so tako zaverovani vanj, da Jih mora častnik, ki pojasnjuje potapljačevo početje, pogostokrat opozoriti, naj tisti, ki stoje že dolgo časa ob ograji, prepuste prostor drugim obiskovalcem. Nekateri bi za 2 dinarja vstopnine najrajši ves dan sloneli na ograji in opazovali moža. kako se spušča in leze iz »morskega« dna.
Jadranska straža Je baš pravi čas nastopila s potapljačem, saj je prav sedaj
o tem pokMcu toliko govorjenja in pisanja; živa je še nezgoda ameriške in angleške podmornice. Mornarski častnik razlaga gledalcem ves napor, ki ga mora premagovati potapljač v vodnih globinah. Govoril o pritisku, atmosferah, kisiku, telefonu in vseh mogočih signalnih in varnostnih napravah, potrebnih pri reševanju pod vodo. Mornar natakne potapljaču železno čelado in potapljač, obtežen s svincem in oborožen z bodalom zoper morske pse in polipe leze počasi pod vodo. Se gleda železna buča iznad vodne površine, in preden se skrije, pomečejo gledalci vanjo nekaj dinarjev, da dobro zazveni. Znamenje, da bo imel potapljač pod vodo, nekaj posla. Potapljač pritisne za ventile, da švrkne zračni curek izpod vode, potem ga pa vsega objame voda in ga skrije očem. dokler se ne pojavi spet na površju z »rešenimi« dinarji v rokah. Potapljaču " pridejo prav, rad se po napornem delu odpočije ob cigareti in hladni pijači, kar ljudje razumejo in še precej radi prispevajo k temu, potapljaču prav polrebnemu oddihu.
Strašna toča je ©pustošila Rifmiško dolino
Stara Cerkev pri Kočevju, 10. junija
Včeraj pozno popoldne se je po lepem solnčnem vremenu nenadno močno pooblačilo nad Ribniško dolino. Nastal je hud naliv in že je kazalo, da ne bo imel zlih posledic. Zdajci pa je potegnil močan veter s severa in v širini 4 km od sten Velike gore dalje se je vsula kot orehi debela toča. Ledeno zrnje je uničilo vse posevke in pridelke ra poljih, travnikih in vrtovih. Najbolj so prizadete vasi Za-dolje, Dolenja vas, Podgorica, Nemška vas, Otavice, Lipovica in Makovž. Debela toča je nepretrgoma padala kake pol ure. Skoda je velikanska. Sadno drevje je čisto okleščeno. Por.ekod štrle kvišku le še gole veje. Uničen: so zelje, fižol, pšenica in koruza.
Ljudje hodijo jokaje na polje tn zaman iščejo, kje je bilo kaj posejano. Toča je zbila vso mlado rast v zemljo, da ni nikjer ostalo niti sledu po posevkih, ki so letos obetali plodno letino. Po mnogih hišah so razbite tudi šipe v oknih in ope-
ka na strehah. V vrtačah in kračkih kotlinah se je ponekod nabralo do kolen visoko debele toče.
V Otavicah je nekemu kmetu razbila slamnato streho nad hišo, a ko je stopil v hlev. je bil ta pol metra visoko natrpan s točo, ki mu jo je voda nanesla v hlev skozi razbita vrata.
Vaš poročevalec si je ogledal pozorišče nesreče okrog Lipovca in je bil priča obupnih prizorov ubožnih kmečkih ljudi. Take nesreče ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Splošna sodba je, da je toča v Ribniški dolini in v okolici povzročila še večjo škodo kakor lani v Dobrepoljah. Po zadnjih nalivih, ki so prav tako prizadejali prijazni Ribniški dolini mnogo škode, so pretekli teden po mnogih krajih znova nasadili krompir. Toda tudi to zadnje upanje jim je toča uničila. Kazalo je tudi, da bo zlasti ječmen dobro obrodil, zdaj pa je šlo vse po vodi, od ječmena tudi bilka ni ostala več cela. Toča je prebivalstvu uničila vse in ljudje so nujno potrebni izdatne pomoči.
odarstvo
Razvoj našega gospodarstva v apriln
Naša Narodna barika izdaja poleg obsežnih četrtletnih poročil že nekaj let tudi mesečna statistična poročila, v katerih beleži najvažnejše tekoče statistične podatke. V zadnjem času so bile pri izdajanju teh publikacij izvršene važne reforme. Četrtletno poročilo za prvo letošnje četrtletje, ki je izšlo nedavno, je v svojem tekstnem delu znatno razširjeno. Poročilo samo obsega 37 strani velikega formata in je opremljeno s številnimi primerjalnimi statistikami. Poročilu je priključeno čisto statistično poročilo, id je prav tako izpopolnjeno.
Tudi mesečno statistično poročilo za mesec april je izšlo v novi obliki s kratkim uvodom in razširic-nim statističnim delom. V uvodu prinaša aprilski zvezek splošni pregled, iz katerega posnemamo med drugim naslednje:
Splošni pregled
Gospodarsko življenje v Jugoslaviji je bilo letos v prvih štirih mesecih pod vtisom zmanjšanja izvoza zaradi manjših izvoznih presežkov kmetijstva. Na gospodarsko življenje je vplivalo tudi zmanjšanje kupne moči širokih slojev potrošnikov. Izvoz je bil po količini za 13% manjši nego v prvih štirih mesecih lanskega leta. Tudi število natovorjenih vagonov je bilo za 4.3% manjše (lani se je v prvih štirih mesecih v primeri z ustrezajočim razdobjem prejšnjega leta povečalo za 13.2%). Vzporedno s tem razvojem se kaže tudi nazadovanje indeksov cen kmetijskih proizvodov. Zato je bil splošni indeks ob koncu aprila za 3% nižji nego pred enim letom. Kot nadaljni znak nekoliko zmanjšanega obsega poslov se opaža počasnejši tempo naraščanja industrijske produkcije. Medtem ko se je lani v prvih štirih mesecih rudarska produkcija v_ primeri z ustrezajočim razdobjem prejšnjega leta povečala za 19%, znaša letos povečanje le 6.9%. Promet na efektnih borzah je bil za 4.5% manjši nego v prejšnjem letu. Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah pa so bile ob koncu aprila za 123 milijonov din ali za 1.1% manjše nego pred enim letom. Iz statističnega dela poročila posnemamo še naslednje podrobnosti.
Gibanje cen Indeks cen v trgovini na debelo (1926 = 100) se je od marca do aprila povečal :za 0.2 na 77.1 točke (lani v aprilu 79.3). Od posameznih delnih indeksov kaže indeks cen rastlinskih proizvodov padec za 0.4 na 84.9 (lani 87.1), indeks cen živine in živinskih proizvodov padec za 0.4 na 63.5 (lani 65.1). indeks cen mineralnih proizvodov povečanje za 0.9 na 91.9 (lani 90.2) in indeks cen industrijskih proizvodov povečanje za 0.2 na 76.8 (lani 80.2). Indeks cen glavnih izvoznih proizvodov se je od marca do aprila nebistveno povečal na 75.7 (lani 75.3), indeks cen glavnih uvoznih proizvodov pa se je dvignil za 0.4 na 74.2 (lani 70.1). Indeks cen glavnih izvoznih proizvodov je bil torej v aprilu le še 1.5 točke višji, kakor indeks glavnih uvoznih proizvodov, medtem ko je lani znašala v aprilu ta napetost še 5.2 točke.
Indeks cen v trgovini na drobno v 10
glavnih mestih Jugoslavije se je od marca do aprila zmanjšal le za 0.1 na 92.1 (lani SI.8). Medtem ko se je nasproti lanskemu aprilu indeks cen v trgovini na debelo zmanjšal za 3%, kaže indeks cen trgovine na drobno malenkostno povečanje za V3%.
Promet na borzah
ni 194). Ves promet na jugoslovenskih borzah je dosegel v aprilu vrednost 298 milijonov (lani 341); od tega prometa je odpadlo na ljubljansko borzo 39 milijonov (lani 29). V nasprotju z ostalimi borzami kaže ljubljanska'borza letos povečanje prometa, kajti celotni promet v prvih štirih mesecih se je dvignil letos na 180 milijonov din nasproti 116 milijonom v istem razdobju lanskega leta.
Kliringi .
Naše terjatve v klirinškem prometu z inozemstvom so letos precej nazadovale, prav tako so se zmanjšali tudi naši dolgovi v kliringih. Ob koncu aprila smo imeli po klirinških računih z inozemstvom za 265 milijonov din terjatev (lani za 348). in za 116 milijonov din dolgov (lani za 320 milijonov).
Zmanjšanje hranilnih vlog
Pri vseh bankah in hranilnicah v naši državi so 1. marca hranilne vloge dosegle najvišje stanje 11.809 milijonov din. V teku marca pa so pod vplivom mednarodnih političnih dogodkov nazadovale za preko 300 milijonov din in so znašale 1. aprila 11.505 milijonov. V primeru z lanskim letom je bilo pri posameznih skupinah denarnih zavodov naslednje gibanje (v milijonih din):
drž. samoupr. zasebni zav. hran. zav. skupaj 1. IV. 1938 2801 2316 6511 11.628 1. IV. 1939 2870 2522 6113 11.505
;+ 69 + 206 — 398 —123 V primeri z lanskim stanjem dne 1. aprila se je stanje vlog pri samoupravnih hranilnicah letos povečalo za 206 milijonov in pri državnih denarnih zavodih za 69 milijonov, medtem ko se je pri privatnih zavodih stanje zmanjšalo za 398 milijonov, tako da so bile letos 1. aprila vse hranilne vloge v celoti za 123 milijonov manjše nego lani 1. aprila.
O gibanju hranilnih vlog v teku aprila pa so znani podatki le za državne denarne zavode in za 20 največjih bank v Jugoslaviji. Nervoznost, ki je med vlagatelji zavladala po mednarodnih dogodkih, je bila vzrok, da so hranilne vloge pri Poštni hranilnici od konca februarja do konca aprila nazadovale za 146 na 1219 milijonov (po najnovejših podatkih so se v maju zopet dvignile na 1229 milijonov), pri Državni hipotekami banki je znašalo nazadovanje vlog od konca februarja do konca aprila 109 milijonov in so vloge ob koncu aprila znašale 1412 milijonov. Pri 20 največjih bankah v Jugoslaviji pa so hranilne vloge od konca februarja do konca aprila nazadovale za 177 na 2862 milijonov.
Gibanje prometa
Tovorni promet na naših železnicah je bil tudi v aprilu nekoliko manjši nego lani v istem mesecu. Natovorjenih je bilo 132.226 vagonov nasproti 135.981 vagonom v lanskem aprilu. V prvih štirih mesecih zadnjih let se je število natovorjenih vagonov gibalo takole:
Nemški kapital v našem gospodarstvu
Že včeraj smo poročali, da bo v kratkem ustanovljena v Beogradu delniška družba pod imenom »Adir«, d. d. za izsle-dovanje rudniških ležišč in za njihovo eks-ploatacijo ter za ustanovitev obratov kemične in metalurške industrije. Ustanovna glavnica znaša 3 milijone din. Med glavnimi delničarji je znano nemško kemično in rudarsko podjetje L G. Farbenindustrie.
Sedaj poročajo iz Beograda, da je prišlo v nemške roke znano gradbeno podjetje »Konstruktor« d. «L, ki se bavi tako z gradbenimi kakor tudi z rudarskimi posli. Večino delnic je kupila nemška družba »Erzgesellschaft zur Erschichtung von Nichteisenmetallen G. m. b. H.« Ta nemška družba je v tesni zvezi z Deutsche Länderbank. Po prevzemu podjetja napovedujejo povečano aktivnost poslovanja. Predvsem je v načrtih, da bo družba »Konstruktor« prevzela v izvršitev večja javna dela v naši državi
Obiščite svetovno
znano zdravilišče
CfrSKA SLAT/A/
MINERALNI VRELCI: Tempel — Stiri» — Do-nat. ZDRAVIJO: vse bolezni želodca, črevesja, ledvic, žolčnih kamnov itd. — Dietna kuhinja. Poceni bivališča. — Moderen komfort- — V pred ln posezoni znižane cene. — Krasen športni bazen za kopanje in son<" e nje. — Zabave, ples, dnevni koncerti — izleti. — Najlepša zdraviliška dvorana t državi — čitalnica. — Vse informacije in rezerviranje sob pri zdraviliški direkciji.
388.623 vagonov 403.205 „ 466.025 m 527.320 „ 504.637
jan.—april 1935. j an.—april 1936. jan.—april 1937. jan.—april 1938. jan.—april 1939.
Tovorni promet na naših železnicah je bil v prvih štirih mesecih letošnjega leta za 4.3% manjši nego lani. V ostalem je omeniti, da je znašala v letošnjem aprilu skupna tonaža v naše pomorske luke do-šlih ladij 1.76 milijona ton (lani 1.94), v prvih štirih mesecih t. L pa 5.69 milijona ton (lani 6.78). Tudi pomorski promet v Devizni promet na naših borzah je zna- I naših lukah je bil torej po tonaži ladij
šal v aprilu 246 milijonov din (lani 298), v prvih štirih mesecih pa 1154 milijonov (lani 1188). Promet z efekti je znašal v aprilu 52 milijonov (lani 44) in v prvem letošnjem četrtletju pa 167 milijonov (la-
za 16% manjši nego lani. Državna rečna plovba pa je zabeležila v prvih štirih mesecih letošnjega leta promet v višini 245.000 ton, medtem ko je bila lani v blaga.
Nemško-jngoslovenski trgovinski sporazum
Ze včeraj smo obširno poročali o rezultatih pogajanj v okviru nemško-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora, ki so se v Kölnu začela 23. maja in so bila zaključena 7. t. m. O pogajanjih so Nemci izdali komunike, iz katerega posnemamo naslednje:
Gospodarska pogajanja nemško-jugoslovenskega glavnega odbora, ki so bila zadnje tedne v Kölnu, so zaključena in je v sredo prišlo do podpisa sporazuma in protokola. Doseženi sporazum urejuje gospodarske odnošaje med protektoratom Češke in Moravske in med Jugoslavijo do trenotka, ko bo ta Protektorat vključen v nemško carinsko območje. Zaenkrat se bo blagovni promet med protektoratom in Jugoslavijo vršil na dosedanji način. V tem okviru bo mogoče preprečiti motnje v plačilnem prometu tudi tedaj, če se bo povečal uvoz protektorata iz Jugoslavije, ker je istočasno zasiguran izvoz iz protektorata v Jugoslavijo v potrebnem obsegu. V tej zvezi je jugoslovenska Narodna banka izjavila pripravljenost izposlovati ukinjenje postopanja s klirinškimi čeki, ki je bilo nedavno uvedeno. Obračunski promet med Jugoslavijo in protektoratom se bo v bodoče zopet razvijal po paritetnem tečaju (op. ur. 150 din za 100 K).
Poleg vprašanj, ki so nastala v zvezi z ustanovitvijo protektorata. je mešani odbor proučil možnosti nadaljnjega razširjenja nemško-jugoslovenskega gospodarskega prometa. Pri tem je büo v ospredju
vprašanje tečaja klirinških čekov na marke. Odbor je nadalje obravnaval razna detajlna vprašanja in je med drugim sklenil, da se pospeši sklenitev sporazuma o dvojnem obdavčenju in o pravni pomoči v stvareh davčne odmere in izterjevanja. Najkasneje v avgustu letošnjega leta se bodo pričela tudi pogajanja o ureditvi jugoslovenskih predvojnih posojil.
Češko-Moravska bo vključena v nemško
carinsko območje po 81. marcu 1940.
»Pester Lloyd« poroča, da je madžarska delegacija o priliki pogajanj v Berlinu prejela obvestilo, da bo Protektorat češke in Moravske vključen v nemško carinsko območje najbrž po 31. marcu 1940. Do tega termina so določeni novi kontingenti za promet med Madžarsko in protektoratom Češke in Moravske. V nemško-madžarski pogodbi je med drugim predvideno, da bo Madžarska izvozila do konca marca prihodnjega leta v Protektorat 30.000 debelih svinj (lanski izvoz je znašal 25.400 svinj). Te dobave svinj se bodo kompenzirale s češkimi dobavami koksa. Nadalje so v novi pogodbi določeni kontingenti za madžarski izvoz slanine, masti, surovega masla, sira, salame, sadja, zelenjave, vina, paprike, leče prosa, živih ovac, perutnine, jajc in bukovega lesa. Češko-Mo-ravska pa bo izvažala v Madžarsko poleg koksa še surove kože, fenol, celulozo in razne industrijske proizvode.
Povečano število insolvenc
Državni statistični urad objavlja, da je bilo v maju v vsej naši državi 12 kon-kurzov in 16 poravnalnih postopanj, medtem ko je bilo lani v maju 8 konkurzov in 9 poravnalnih postopanj. Od otvorje-nih konkurzov odpadejo 4 na savsko banovino, 3 na dunavsko, po 2 na dravsko in moravsko anovino in 1 na primorsko banovino. Od 16 prisilnih poravnav pa jih je bilo 5 v dunavski banovini, 3 v sa reki, po 2 v vardarski banovini in v Beogradu in po 1 v dravski, vrbaski, zetski in primorski banovini. Vsega je bilo v maju 28 insolvenc, medtem ko je bilo lani v maju le 17 insolvenc.
Tudi v prejšnjih mesecih letošnjega leta smo imeli več insolvenc nego v ustreza-jpčih mesecih lanskega leta: Gibanje j«
bilo V prvih petih mesecih v primeri z istim razdobjem prejšnjih dveh let naslednje:
kon-
kurzi 55 48 63
razi. naspr. 1938. +15
število insolvenc se je nasproti lanskemu letu povečalo za 30, t. j. za 24%.
jan.—maj 1937 jan.—maj 1938 jan.—maj 1939
pris. porav. 87 75 90 -+15
skupaj 142 123 153 r430
= Novi glavni tajnik Državne hipote-karne banke. Na četrtkovi seji upravnega odbora Državne hipotekarne banke je bil imenovan za glavnega tajnika DHB Veli-mir Jovanovič, šef centralnega ravnateljstva DHB. Dosedanji glavni tajnik dr. VI-limanovič je bil prejšnji teden postavljen za glavnega, ravnatelja, Narodne banke»
Gospodarske vesti
= Ponudba italijanskega blagovnega
kredita. Nedavno smo poročali, da je poseben italijanski konzorcij v katerem sodelujejo največja industrijska podjetja, ponudil naši državi blagovni kredit v višini 500 milijonov lir. Iz tega kredita naj bi se izvršila tudi elektrifikacija železnice Sušak—Srbske Moravice. K temu poroča »Jugoslovenski kurir«, da bo ta ponudba verjetno sprejeta. Nadalje poroča, da bo v kratkem italijanska težka industrija ponudila nadaljnji blagovni kredit 150 milijonov lir izključno za potrebe naših železnic.
= K ustanovitvi dveh državnih tvornic za celulozo. Poročali smo že, da namerava naša država zgraditi dve novi tvornici celuloze, in sicer eno v srednji Bosni s kapaciteto 20.000 ton na leto in drugo v bližini gozdnih kompleksov Gorskega Ko-tarja in Like s kapaciteto 25.000 ton. Obenem namerava preurediti in modernizirati tvornico celuloze v Drvarju, ki obratuje sedaj v okviru državnega gozdno industrijskega podjetja šipada. K temu poročajo sedaj iz Beograda, da bo država v ta namen ustanovila posebno delniško družbo »Jugoslovenska celuloza d. d.« To družbo nameravajo ustanoviti še v tekočem mesecu. Nova družba bi prevzela že obstoječo tvornico v Drvarju in bi nato izvršila priprave za gradnjo obeh novih tvornic.
= Ugodnost za izvoz sadja. Narodna
banka sporoča vsem zainteresiranim izvoznikom, da bo za sveže sadje, ki se bo v teku junija izvozilo v neklirinške države proti plačilu v svobodnih devizah, dajala pooblastila, da se izvozniška potrdila lahko upravičijo do 30% z uporabo internih dinarjev upnikov iz neklirinških držav. Prošnje za ta način plačila bodo izvozniki predlagali preko pooblaščenih denarnih zavodov. To izjemno postopanje se pri izvozu svežega sadja uvaja začasno in zaradi tega, ker še ni določen način pospeševanja izvoza v neklirinške države in se seznam izvoznega blaga, pri čigar izvozu se bodo lahko uporabili interni dinarji, šele pripravlja.
= Načrt za nabavo lokomotiv. Iz Beograda poročajo, da je v generalni direkciji državnih železnic izdelan načrt za nabavo lokomotiv v letošnjem letu. Nabava se bo izvršila na podlagi pooblastila iz § 78 finančnega zakona, po katerem sme prometni minister skleniti posojilo 500 milijonov din za potrebe državnih železnic. Za letošnje leto je predvidena nabava 125 lokomotiv. Prav tako je izdelan načrt za nabave lokomotiv v prihodnjih letih.
= Plačilna pogajanja z Madžarsko. V
Beogradu se mudi direktor madžarske Narodne banke Fakacs. Z zastopniki našega emisijskega zavoda se pogaja o ureditvi plačilnega prometa med našo državo in Madžarsko. Pred kratkim je Narodna banka opozorila madžarski zavod, da se izplačevanje naših terjatev zavlačuje ter je stavila nekaj novih predlogov za ureditev tega vprašanja.
= švedska se zanima za «voz naših pridelkov. V Beogradu se mudi generalni
tajnik švedskega združenja industrljcev in izvoznikov g. Olson, ki vodi obenem oddelek trgovine z Levantom pri tej organizaciji. švedski gospodarstveniki so prišli do zaključka, da je njihov izvoz v Jugoslavijo odvisen od uvoza jugoslovenskih pridelkov. Zato ima g. Olson nalogo proučiti, kateri jugoslovenski izvozni predmeti bi prišli v poštev za uvoz v švedsko.
— Uvoz inozemskega sladkorja. Poročali smo že, da bomo morali pred novo sladkorno kampanjo uvoziti iz inozemstva 600 do 800 vagonov sladkorja. Tej informaciji je še dodati, da bo finančni minister odobril znižanje uvozne carine na ta sladkor, da se ne bi cena v nadrobni prodaji povišala. Sladkor bodo uvozili pod kontrolo državnih tvornic sladkorja. Verjetno je, da bo treba uvoziti sladkorja za dvomesečno potrošnjo ln bo količina najbrž prekoračila 1000 vagonov.
= Nove telefonske centrale. V aprilu
je izšla uredba o postavitvi novih avtomatskih telefonskih central ln omrežij ter o razširjenju že obstoječih central. V tej uredbi je predvideno, da se bodo postavile telefonske centrale za mrežne skupine Kranj, Celje. Skoplje, Sušak, Petrovgrad, Cetinje, Kotor, Banjaluka in Bitolj in da bodo razširjene centrale v Beogradu in Novem Sadu. Sedaj poročajo iz Beograda, da je ministrstvo za pošto, telegraf in telefon na podlagi te uredbe že razpisalo licitacijo za nabavo in postavitev avtomatske telefonske centrale za mrežno skupino Skoplje. Prav tako je izdan nalog, da se razpiše licitacija za dobavo in postavitev centrale v Ösijeku in za razširjenje beograjske centrale.
= Hmeljsld nasadi v Savinjski dollnL
Žalec, 9. t. m. Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini je doslej zadovoljivo. Hmeljska rastlina se zlasti v zgodaj rezanih nasadih krepko razvija, vendar pa je ogrožena po raznih škodljivcih. Dolgotrajno deževje je sicer odstranilo nevarnost bolhačev, toda namesto njih se pojavljajo ponekod v večjem številu hmeljske stenice, ki nastopajo skoraj vsako leto, toda v malem številu. Stenice so zelo nevaren škodljivec, čim se močno razmnožijo, ker lahko povzročijo tudi popolno Jalovost (oslepelost) hmeljske jastline. kateri Izsesavajo nežne vršičke mladic tn trt. Na-vrtani vršički zakrnijo, razvijejo le sla-bötöe iigte, gveti s» efltoejp drobni ta m ,
dajo pravih kobuL Hmeljske stenice Je treba zatirati, čim se pojavijo v večjem številu, takoj z brozgo kvasije z mazavim milom, slično kakor hmeljske ušice, oziroma s petrolejsko emulzijo. Dolgotrajno deževje pa je pospešilo tudi v velikem obsegu razvoj peronospore, ki se je zlasti na hmeljiščih na vlažnih tleh celo nevarno razvila. Večina hmeljarjev je že pričela s škopljenjem proti temu najhujšemu sovražniku hmeljske rastline. Pozivamo hmeljarje. da posvečajo vso skrb in pozornost tako rastlinskim kakor tudi živalskim škodljivcem, ki jih je treba pravočasno in z učinkovitimi sredstvi energično pobijati. Hmeljarsko društvo za dravsko banovino v Žalcu.
— Razpisana senzalska mesta. V
»Službenem listu« z dne 3. t. m. razpisuje Ljubljanska borza štiri senzalska mesta, in sicer eno za žito ter deželne pridelke, dve za les a eno za vrednote. Prošnje je vložiti do 21. t. m. pri tajništvu Ljubljanske borze, Gregorčičeva uL 27.
= Gradbena dela. Banska uprava Je razpisala licitacijo za prevzem prve skupine gradbenih del pri gradnji internata banovinske kmetijske šole v Poljčah (proračun za zidarska dela 1.14 milijona din, za tesarska 192.000 din, za krovska 31.500 in za kleparska 26-900 din). Nadalje je banska uprava razpisala drugo licitacij« za oddajo mizarskih del pri gradnji vse-učiliške knjižnice v Ljubljani (proračun 1.22 milijona din).
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Tekstilne družbe z omejeno zavezo v Košakih pri Mariboru (poravnalni upravnik dr. Fran Tomšič, odv. v Mariboru; poravnalni narok 17. julija ob 9., prijavni rok do 10. julija).
= PriKrojevalni tečaj za kroja«© v Ma-ribOrn. v drugi polovici julija t JL bo po sporazumu kralj, banske uprave z Zavodom za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani prikrojevalni tečaj za krojače v Mariboru. Dan otvoritve se bo določil pozneje. Pogoji so običajnL Interesenti naj se prijavijo najkasneje do L julija t. L pismeno g točnim naslovom poslovalnici Zavoda za PO Zbornice za TOI v Mariboru, kjer dobe na željo tudi potrebna pojasnila.
= Alpine Montan, gnana avstrijska železarska družba österreichische Alpine Montangesellschaft, ki je, kakor znano, prišla v last nemškega državnega podjetja Reichswerke Hermann Göring, je imela te dni Izredni občni zbor, ki je skle-
nil spremembo naziva firme v Alpine Montan A. G. »Hermann Göring« in prenos sedeža podjetja z Dunaja v Linz. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor.
= Uredba o nedvignjenih sodnih zapuščinah. Na podlagi pooblastil iz točke 9, § 35 finančnega zakona je pravosodni minister v sporazumu s finančnim ministrom predpisal uredbo z zankonsko močjo o nedvignjenih (propadlih) sodnih zapuščinah.
= Licitacije. Dne 12. t. m. bo pri ekonom, odd. gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo repičnega olja, 17. t. m. pa za dobavo armiranega telefonskega kabla. Dne 15. t m. bo pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu licitacija za oddajo gradbenih in obrtniških del za novo zgradbo klavnice, gnojišča in popravilo župne cerkve zdravilišča Klenovnik. Dne 27. t. m. bo pri upravi jetnašnice okrožnega sodišča v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo večje množine razne pšenične in koruzne moke (v primeru, da prva licitacija ne bo uspela, bo druga licitacija 6. julija).
Borze
DEVIZE
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7550. London 20.7025, New York 443.625, Bruselj 75.50, Milan 23.3250. Amsterdam 236.12, Berlin 177.80, Stockholm 107, Oslo 104.35, Köbenhavn 92.70, Praga 15.10, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90.
Blagovna tržišča
ŽITO
"■f Chicago, 10. junija. Začetni tečaji: pšenica: za sept- 74.875; koruza: za julij 50.625, za sept. 51.875.
+ Winnipeg. 10. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 61, za okt 62, za iec. 63.625.
ŽIVINA
'+ Mariborski svinjski sejem (9. t. m.). Okoliški kmetje so pripeljali 210 svinj, prodanih pa je bilo 92. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 90 do 115 din, 7 do 9 tednov stari 120 do 140 din, 3 do 4 mesece stari 200 do 2S0 din, 5 do 7 mesecev stari 310 do 460 din, 8 do 10 mesecev stari 470 do 515 din, 1 leto stari 710 do 920 din. Svinje so se prodajale po 6 do 8 din za kg žive teže in po 8 do 11 din za kg mrtve teže.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Slovenske gorice hudo prizadete
Toča je oklestila mnoge vinograde in sadovnjake
Maribor, 10. junija Dočim je snočnje neurje prizaneslo Mariboru in bližnji okolici, je povzročilo veliko škodo onemu delu Slovenskih goric. ki se razteza ob črti Sv. Ana, Sv. Benedikt, Negova. Najprej je besnel vihar, ki je odnašal opeko s streh, lomil vejevje in povzročil škodo na gospodarskih poslopjih. Viharju je sledila toča, ki je bila ponekod debela kakor lešniki. Toča je napravila grozno opustošenje zlasti v vinogradih, sadovnjakih in goricah. Trsje leži uničeno in pokončano na tleh. Vinogradniki in viničarji so usodno
prizadeti. Letošnji pridelek je uničen za dobro tretjino. Zlasti je toča oklestila razno sadno drevje in najbolj so trpele češnje. Na poljih in njivah so uničeni posamezni posevki, da so izgledi za letošnjo letino obupni. Ljudje že dolgo ne pomnijo tako usodnih posledic besnečega in uničujočega neurja Po končanem neurju so ljudje solznih oči zapuščali hiše ter pohiteli v vinograde, kjer so bili priča strahotnega opustošenja. Skrb, obup in žalost so se naselili v srca prizadetih vinogradnikov in viničarjev. saj gre škoda v težke tisočake.
Najnovejši slovenski prvak
Celje, 10. junija . »Mir tam, vi pri šahu!« Le tja med vsakdanjo kroniko je bila j Sapo mi je vzela taka drznost Prof.
r»«5Aar»r» «rA(4	n« «m Ia^a» O^Unl.:	__ i. ___]_i •____i * . . «	—— .• w
uvrščena vest da si je letos Celjski ša hovski klub priboril prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Mi Celjani pa smo na svoje šahiste zelo ponosni. Za nekaj časa zavzema njihov uspeh v naših pogovorih večji obseg nego sporazumi in podmornice.
Cim sem zvedel za veselo novico, sem hitel v kavarno »Evropo«, kjer ima naš šahovski klub svoj sedež, da izrazim svoje čestitke. Našel sem tja podpredsednika g. prof. Grašerja, ki sploh velja kot nekaka neoficielna duša Celjskega šahovskega kluba, v krogu številnih drugih članov kluba. Čudno, pričakoval sem, da bodo »sedeli na svojih lavorikah«. se pravi: razigrano kramljali in razpravljali, ali celo — pili. (Bože moj, saj smo Slovenci!). Kaj še! Po dva in dva so sedeli pri šahovnicah, vsi zatopljeni.
Prof. Grašer je še hitro napravil roša-do z levim stolpom, preden mi je na moje čestitke dal roko. In ves najin pogovor se je nato razvil med eno potezo na deski in drugo. Iz tega pogovora sem zvedel sledeče:
Celjski šahovski klub je bil od nekdaj trda kost za vsakega nasprotnika. Razvijal se je pod skrajno neugodnimi razmerami. Prej so bili šahisti stisnjeni v mal. temen kot kavarne »Evrope«. Drugi gostje so bili njim v nadlego, oni pa gostom. Odkar se je prenovila kavarna, le vse drugače. Klub je dobil svoje ler>e. svetle prostore v prvem nadstropju. Ponavlja se stara resnica, da je uspeSno društveno delovanje odvisno v prvi vrsti od primernih društvenih prostorov.
Pri teh besedah sem se raz gledal po mali dvorani. Res, lepa je, toda šahisti jo morajo deliti z biljardisti. Le-ti to bili tedaj ravno posebno glasni
»Ali Vas ta hrup nič ne moti, goepod profesor?« sem vprašal
»Prav nič. Se skoraj potreben nam Je. Bolj se poglobimo. Zdi se nam kakor izletniku šumenje gozda. Z biljardisti M izvrstno razumemo. Včasih oni pokoma-rijo k nam, včasih pa mi k njim. Tudi ne št ed imo t medsebojnimi več ali manj tehtnimi nasveti.«
Nekoliko bolj (»lasna »v« postala s prof. Grašerjem. Zdajci se oglasi iz oglušujočega hrupa pri biljardih rezek glasa
Grašer pa je nadaljeval šepetaje: »Najbrž se bo pri nas ponavljala basen o lisici in ježu. Prej smo bili sami, sedaj pa sta tu že dva biljarda Imamo pa zagotovilo s strani uprave kavarne, da se bo vse preuredila — Potrpi te, da vzamem tega lovca!«
In zvedel sem še to-les
Boj s Trboveljčani je Sel Se nekam gladko. Mariborčani so že nudili hud odpor. Z Ljubljančani pa je šlo kar trda Prvo srečanje, ki se je moralo izvršiti v dveh obrokih, je končalo neodločena v drugem so Celjani zmagali tesno s 4V» proti 3 Vj.
»Ponosni pa smo!« je dejal prof. Grašer, »pomislite, da Slovenci zavzemamo glede šaha vodilno mesto v državi štejemo v Sloveniji kakih 30 klubov, mogoče imamo v sorazmerju z našim številom med vsemi narodi v Evropi največ šahi stov. No, in za enkrat smo mi Celjani prvaki!«
Široko se je nasmejal. Jaz sem ta čas opazoval profile drugih igralcev: Levjo glavo inž. Pipuša, njemu nasproti skoraj ravno tako Cijanovo glavo, krepko izklesane poteze Volkarja, fini skoraj nežni izraz inž. Sajovica, poleg njega sedi še bolj nežni Modic, ojstri Skitek. prof. Gabrovšek s profilom, ki spominja na Byrona, sanj avi dr. Cerin, dobrodušni Kosmač. Le pri kakem zborovanju juri-stov sem še naletel na tako raznolične, preduhovljene obraze. In pa mali Vladko Diehl! Njega ne opiSem. ker bi me utegnil tožitL In vendar: večina »komarjev« smo mnenja, da je njegova igra najbolj duhovita, emodušni pa smo vsi v tem da so opazke, s katerimi spremlja igro. ne-prekoaljive. Kjerkoli se pojavi Celjski Šahovski klub, najbolj ga »pihne« z igro in nastopom mali DiehL —
»In Vali načrti za bodočnost?« sem vprašal
»Imamo fa celo vrsto ponudb in vprašanj. Odločili še nismo nič. Za enkrat pridno Igramo naprej. — Sedaj pa pojte k biljardistom, gospod doktor, drugače bom to igro ie izgubil!«
Kar priklonil sem se pred tako stvarno resnostjo. Našim celjskim šahistom: Ju-oaiki zdcaval	Dr. Mikale««
Starina Bale Krajine
Prihodnjo nedeljo bo v Črnomlju velik narodni festival
Zeleni Jurij v belokranjski vasi
Ljubljana, 10. Junija
Cerkev in Soja, napredujoča kultura in (civilizacija so činitelji, ki so posegli v dej-stvovanje preprostega človeka v vsakem narodu in odrivali pristne narodne običaje. Le äe porušene ostaline starodavnih obredij in navad ljudstva zasledimo tu pa tam, iz njih se nam prikaže ta ali ona lastnost naroda, ki pa ostanejo zaradi naše malo. brižnosti in malomeščanskega gledanja nanje temu svetu nerazumljene tuje. Tem večje so zasluge Folklornega instituta ljubljanske Glasbene Matice, ki je s Koroškim dnem (1935) in Belokranjskim dnem (1936) nekaj takih ostalin zbral, njih obli. ko znanstveno upostavil in jo širšemu občinstvu razumljivo prikazal.
Tako bomo videli tudi letos IS. junija v Črnomlju nekaj nadvse zanimivih narodnih obrednih prizorov, h katerim se bodo sestali vsi Belokranjci, prihodnje leto pa se bo tak narodni festival vršil v Metliki. Festival prireja Klub belokrajnskih doma. činov v Ljubljani in je to prvi poskus upo-stavitve narodnih festivalov v Sloveniji.
Zeleni Juri j-mladt kralj Pomladi premaga Drevo-starega kralja
Najlepša in najbolj mogočna izmed iger, ki jih bomo videli v Črnomlju, bo vsekakor Zeleni Jurij, obredni prizor, ki so ga poznali še v 30tih letih preteklega sto. letja. Lepo ga je popisal v Carniolii J. Kapelle leta 1839. in na podlagi tega popisa in deloma tudi po ustnih izročilih starih črnomaljcev se da igra v prvotnejši obliki ppostaviti.
Pri obredju je sodelovala odrasla mladina, fantje in dekleta; mlajši so sodelovali le z veselim opazovanjem, prav tako tu. di stari, ki so kritizirali izvajalce. Obredje je bilo pravi narodni praznik. Predstavljalo je vstajenje Pomladi, nastop demona rodnosti in plodnosti. Posebno značilen je ta obred zavoljo tega, ker se v belokranjskem jurjevanju, kakor se je ohranilo v Črnomlju, predstavi ta demon (temna sila) v dvojni obliki: v podobi drevesa in v včlo-večeni obliki. V drevesu — najprvotnejši obliki — skriti demon Pomladi je ohranjen kot drevo-božanstvo.
Preprosti človek, ki vzdeva vsem svojim božanstvom v napredujočem pojmovanju človeške lastnosti, do človeške oblike, je odel mladeniča v zelenje, drevesu.bogu je umislil svojo bit. Po teh dveh oblikah-Drevesu in v zelenje odetem Juriju — je karakteriziran naš črnomaljski obred. Treba mu je dati le še spremstvo, vredno ln dostojno kralja Pomladi in pa obredju primernega prostora, časa ter vzdušja, v katerem se tak obred spočne.
Po obredju, kakršno se je ohranilo v .spominu in opisih, predstavlja Drevo-bre-za starega demona Pomladi, postarnega kralja, ki mora odstopiti v dobro mlademu kralju Pomladi, zastrtemu dečku, Zelenemu Juriju. Zato sodi pod brezo, ozalj-išano s svežim cvetjem in kitjem, pisanimi trakovi in robci, in ki jo nosijo fantje — spremstvo starega kralja: obrambna glasba, ki naj odganja staremu kralju nevšečne zle duhove. Glasbo sestavljajo piskači in trobači, našemljeni v strah zlim silam, ki jih odganjajo s svojim tuljenjem in piskanjem in korakajo na čelu Jurje. vega sprevoda.
Za drevesom stopa v vrstah «prevod deklet priprošnjega zbora. Za njim vodi Sestero mladih jurjašev v zeleno kitje odetega dečka, Zelenega Jurija, mladega kralja Pomladi. Sprevod zaključi vrsta deklet. Dekliški sprevod v belih narodnih nošah prepeva jurjevsko pesem, ki nasprotuje tuljenju obrambne glasbe. Ta pesem mladega kralja predstavlja novemu življenju, plodnosti in rodnosti namenjeno priprošnjo, ki velja le mlademu kralju. Sprevod je dospel na svoje prvo mesto, v osrčje Črnomlja, na Trg, ki se razprostira med staro Križevniško komendo, staro graščino, in ga zaslanjata v ozadju starodavna cerkev Sv. Petra, odpira pa Vavta-ra, stara mostna brana. To je primeren prostor, kjer naj se Izvrši stari obred na slovesen način. Praznično vzdušje daje zbrani črmomaljski svet, ki pričakuje Zelenega Jurija zadnjo nedeljo pomladnega meseca aprila, po večernicah.
Ko je dospel jurjevski sprevod na Trg, zavije v krogu pred starim studencem (vodnjak pred mestno hranilnico, kjer je stala stara lipa) in prepeva jurjevsko pesem:
»Ovo se klanja Zeleni Juraj kirales, Zeleni Juraj, zeleno drevce kirales .. .c Napev te znamenite pesmi zapoje dekliški zbor, ki koraka pred Jurijem, z dope-vom pa odgovarja sklepni zbor. Zname. niti pripev »Kirales« je ostanek stare kul-tično-obredne rečenice: »Kyrye Eleison«, ki daje temu spevu posebni čar religiozne obrednosti.
Po vsaki dvojni vrstici se oglasi grozeče obrambna glasba piskačev in trobačev, ki so se ustavili z Drevesom pred graščinskimi vrati in obstopili starega kralja. Ko je ženski zbor odpel svojo pesem, obkroži v kolu — dekle do dekleta — mladega kralja Zelenega Jurija, ki ga drži za kitje šestero jurjašev. Sledi osmukanje Dreve-sa-smrt starega kralja: spremstvo prisloni brezo med dve okni k graščinski steni, dekleta polomijo prečniko z brezo, jo osmukajo in ji pobero vse kitje. Med siL nim truščem obrambne glasbe odneso no-sači osm.ukano brezo — mrtvega kralja — na graščinsko dvorišče.
Medtem so dekleta tiho kolale okrog mladega kralja na Trgu, igrajoč levo in desno. Dva jurjaša sta prinesla s trškega vodnjaka ozaljšano vedro vode. Pol dekliškega zbora zapoje:
»Juraj utače u ravno pole-kirales, druga polovica pa odgovarja: »U ravno polje, u črne gore.kirales!« Dva jurjaša od stranskega spremstva odideta pred graščinska vrata, kjer ju obdaruje gospodinja z jajci, brašnom, soljo, pogačo in novci. To so simboli mladega kralja, dari plodovitnosti ter odkupnina človeka demonu Pomladi za njegovo naklonjenost.
Medtem ponavlja ves ženski zbor v imenu Zelenega Jurija prošnjo:
»Dajte nam, dajte, kaj ste kanili_kira-les!«, dokler se obdarovana jurjaša ne vrneta v kolo.
Ko sta se vrnila, obstopijo jurjaši Zelenega Jurija in štirje, držeč se za roke, začno kolati okrog njega. Zbor deklet igra kolo vedno hitreje krožeč:
»Aj zbogom, zbogom, vi dobri ljudi-
kirales!«
Mi vam hvalimo, aj, Bog vam plati-
kirales ...!«
Medtem je dosegla ekstaza obredja svoj višek, dva jurjaša polijeta Zelenega Jurija z vodo, kolo se na mestu razskoči, jurja. ši zbeže z mladim kraljem: »U ravno polje, u črne gore«.
Vodijo ga na spodnji most, odkoder ga sunejo v Dobličico: božanstvo Pomladi se je vrnilo v naravo, da jo oplodi, človeku v veselje in plodno življenje.
Most - ostalina starodavnega pogrebnega obredja
Izredno zanimiva je tudi igra Most, ki je podobna rimskim Saturnalijam, pomešana z običaji krščanskega srednjega veka, pa je ohranila še vedno staro slo-
vensko lice. Rimski patri ci j i so dali vsako leto enkrat sužnjem svobodo, jih gostili in pojili, ti pa so jim smeli povedati vse, kar jim je ležalo v srcu in na jeziku.' Praznik je veljal patricijem za samoopo-min, kako ravnati s sužnji. Slovanski obredi gotovo te namere niso poznali, ker jim je bil pojem suženj neznan. Znabiti, da se je ta navada, dospela po gradovih do naših preprostih rodovin, spojila s pristnejšo pogrebno svečanostjo Most Graščinska gospoda je vse do najnovejše dobe enkrat letno (dan družinskega veselja) pogostila podložnega kmeta v združnem veselju in mu podelila za tisti dan pravico graščinske oblasti, sebe pa postavila v vlogo kmeta. Prav v tej obredni igri je ohranjen mistični moment človeške žrtve pri pogrebnih svečanostih umrlega kneza (vojvode). Navadno je ob smrti kneza ali vojvode morala umreti tudi njegova žena ali kakšna ženska iz spremstva, ki so jo sežgali na grmadi. Ostaline tega obreda najdemo tudi drugje po Evropi, vendar so se bolj določno
Veselje je jagode! brati! AU udobneje je kupiti jagodni bonbon 505 s črto.
Uh
ZA OKO - CSTA : • ZA OKUS-AROMA
Izdeluje »UNION«, Zagreb
ohranile po Sredozemlju in v Rusiji kakor po severnih državah, kjer so kakor
ostaline starejše kulture že odmrle. _
Most se je spojil s Črnomaljskim kolom, dočim je Metliški Most še ohranjen kot samostojno obredje, ki ga še izvajajo odrasli. V tej obliki je obredna igra Most na kontinentu edinstven primer svoje vrste.
Ostale metliške igre, viniške Kresnice in drugo
Metličani bodo izvajali še naslednje obredne igre: Rešetca .Robčec, Kurji boj, ki je ostanek viteške igre in silno zanimiv Turn. Nastopilo bo 12 parov, dočim bo Zelenega Jurja izvajalo do 60 oseb. Vsakteri teh pijzorov je svojevrstna uprizoritev, ki bistveno ni kar nič podobna vrstnim obredrim igram po Jugoslaviji.
Na festivalu bodo nastopili tudi Vini-čani, ki imajo nekaj prav lepih narodnih obrednih iger. Najbolj zanimive so pač Kresnice. Stari trg bo dal starotrško kolo, Adlešiči kolo in nekaj obrednih iger.
Obmejni kraji — čuvarji narodne igre in navad
Se pred dobrimi 50—100 leti so bili ljudje ponosni na svoje narodne igre. Zaradi socialnih pogojev pa zavoljo slabega gospodarskega položaja našega preprostega človeka pada zanimanje in smisel za narodne igre. Vplivali so seveda še drugi momenti:
Včasih ni bilo toliko šol, človek je vedel le to, kar so mu starejši povedali — to je bilo rodno - umetnostno sporočilo. Marsikje pa so te igre prepovedovali tudi duhovniki, kot poganske običaje. Začudo pa so se ohranile v obmejnih pokrajinah. Povsod, kjer se dva življa stikata, tereta, je narodno telo najbolj odporno, tam se tudi najbolj ohranijo narodni običaji. Tako so se nam ohranili po Korotanu, Panoniji, deloma v Julijski krajini in bivši Vojni granici
Da, so se narodni običaji na periferiji države toliko časa še dosti pristno ohranili, ni naša zasluga — naše razumništvo ima na vesti velik narodni greh — ko daje vse premalo moralne opore obmejnemu prebivalstvu. Saj niti ne poznamo dovolj svojih obmejnih krajev in njihovih običajev, na podlagi katerih bi spoznali tudi prvine narodne biti. Z narodnimi festivali, kakršen bo prihodnjo nedeljo v Črnomlju, naj bi se pričelo tudi razumništve zanimati za pristne izražaje svojega rodu.
na izprehajališcih Vvlada pesirosi mednih oblek
Saj ni potrebno da imate ducat oblek. Že dve ali tri izabrane obleke zadostujejo, da je vsaka dama elegantna, seveda če jih pravilno neguje I Pranje teh lahkih poletnih oblek je v raztopini milnih lusk LUX tako lahko in preprosto! Tudi najbolj nežne barve in najbolj občutljive tkanine so v blagi peni Luxa varne in postanejo spet kot nove.
Spominu zgodovinarja dr. Franca Kosa
Danes bodo rojaki zgodovinarja dr. Franca Kosa odkrili v Selcih pri Škofji Loki spominsko ploščo na njegovi hiši. Tako bo počaščen spomin moža, ki si je pridobil trajnih zaslug za škofjeloški kraj s proučevanjem njegove preteklosti in ki ga Slovenci štejemo med svoje najpomembnejše zgodovinarje.
Franc Kos se je rodil v Selcih pri Škof-ji Loki 24. decembra 1853, in se je po
obiskavanju gimnazij v Kranju in v Ljubljani posvetil zgodovinski stroki, ki jo je obenem z zemljepisom in slavisti-ko — študiral na dunajski univerzi. V tedanji avstrijski prestolnici je imel med tovariši na univerzi Apiha, Orožna, Vr-hovca in Vrhovnika, ki so se vsi uveljavili v raziskavanju preteklosti našega naroda in njegove zemlje. Doktorat (leta 1881) je dosegel z disertacijo o grško-ma-cedonskih zadevah med drugo punsko vojno. Kot suplent odnosno profesor je služboval najprej v Ljubljani, nato pa v Gorici in Kopru, upokojen je bil 1. 1911 kot profesor na ženskem učiteljišču v Gorici. Po vojnih letih, ki so ga pregnala v begunstvo, se je naselil v Ljubljani, kjer je umrl 14. marca 1924.
Njegov sin in vzorni naslednik v stro-
ki, univ. prof. dr. Milko Kos deli delo ' dr. Franca Kosa (SBL, str. 525) v dve smeri: a) zbiranje, kritična obdelava in objava pisanih zgodovinskih virov, b) na podlagi teh napisane razprave in študije. Predvsem se je bavil s srednjeveško zgodovino Slovencev in našega nekdanjega in sedanjega ozemlja. Z razpravami te vrste se je jel oglašati v »Ljubljanskem zvonu« in »Kresu« ter v Letopisu Matice slovenske. Njegovo prvo večje delo je »Spomenica tisočletnice Metodove smrti« (1885). V devetdesetih letih je objavil več razprav, ki se tičejo preteklosti kraja, odkoder poteka njegov rod: Škofje Loke z okolico; najpomembnejši rezultat njegovih raziskavanj je knjiga »Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja (Ljubljana 1894). V »Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko« je začel od i. 1894 dalje objavljati gradivo za našo najstarejšo in srednjeveško zgodovino. V začetku tega stoletja je pričela Leonova družba objavljati dr. Franca Kosa življenjsko delo »Gradivo za zgodovino Slovencev«. Tega gradiva je neumorni dr. Kos nabral za kakšnih deset zvezkov po 600—700 tiskanih strani. Izšlo je pet debelih zvezkov, ki obsegajo dobo od 1. 501—1246; zadnji zvezek je izšel že kot posmrtna izdaja v redakciji Milka Kosa. V raznih zbornikih in časopisih je objavil dr. Franc Kos tudi mnogo pomenljivega gradiva za zgodovino Goriške in nekaterih mest na Slovenskem Štajerskem.
Dr. Franc Kos je bil skromen in tih, pri tem pa neumoren, vesten m temeljito podkovan znanstven delavec. Čeprav mu ni uspelo, da bi spisal sistematično zgodovino Slovencev, kakor jo je nekaj časa pripravljal za Slovensko matico, si je pridobil za našo domačo zgodovinsko vedo neminljivih zaslug s težavnim zbiranjem gradiva in temeljitim obravnavanjem posameznih zgodovinskih pojavov in problemov. Spadal je med tiste vestne zgodovinarje, ki jim je resnica vse in ki ne bi za nič hoteli vpreči svoje vede v kakršen koli političen voz. V dr. Milku Kosu je našel nadaljevalca, ki je lahko s svojo »Zgodovino Slovencev« položil na očetove temelje velikopotezno zasnovano sistematično delo o slovenski preteklosti.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Smrt rabeljskega rudarja
Ponesrečenemu tovarišu J. M, v spomin
Žalostno je zaklenkal zvon. Njegov 1 Opoldne se je s kolesom odpravil do Lo-
/-ri»-»/-« ìrt nrtrvMMfO'l KV W r»1 i**\! r»/"v i»»i*iiV\ ■ ffl	nlr/\nt v\%,r, rt ««	1J „n/jil ri »%» •*
otožni glas je odmeval po dolini, se izgub' ljal proti vrhu Polovnika in pretresal srca, uboge duše revnih ljudi.
»Kdo je tako nenadno umrl?«« so se prestrašeni vpraševali. Groza in strah sta jim zasijala iz oči, z upadlih lic.
»Rudarja Jožeta je ubilo v Rablju,« se je naglo širila novica. Ženske so zajokale, moške je zapeklo v prsih in iz izsušenih oči je kanila solza.
Saj ni mogoče! Še predvčerajšnjim smo ga videli, kako se je smejal v veseli družbi. In odslej naj bi ga ne bilo več med nas? Novica je bila pregrozna. Črna kakor pošast se je valila po dolini. Ljudem je zastajal dih. ko so jo čuli. Ne, ni bilo mogoče, da ga je tako naglo pobralo iz njihove srede. In vendar je bila novica tako kruto resnična.
V nedeljo je bil še doma. Vesel, z večnim nasmehom na bledih, usahlih ustnicah, je prišel k nam v družbo, s sivim, ogoljenim klobukom, ki mu je ležal malce postrani na glavi, v belem jopiču iz volnene preje, žametnih hlačah in copatah, kakor po navadi, vedno miren in dobre volje, čeprav bolehen. Še zmerom ga vidjmo takega pred seboj, ubogega trpina, ki ni poznal sonca v življenju.
Sedeli smo pri mizi, sami rudarji. In Peter, naš suhi in bledi tovariš, je pesto-val svojega otroka in mu dajal piškot v rakce. Jože pa. ki je bil poreden, je dražil otroka, mu jemal piškot in mu nagajal, da je pričel glasno vreščati in se cmeriti, tako smešno ukazujoče in oblastno, da smo se vsi zabavali in smejali nedolžni igri Takrat je bil Jože zadnjič med nami.
ga, potem skozi predor pod Predilom v j Rabelj. Pač zmerom ista pesem bovških rudarjev: ob petkih domov obiskat družino, pa delo je čakalo na majhni njivi, v gozdu pri drvih, na travniku pri koš--nji, za kravo, edino, ki je bila pri hiši, — in ob nedeljah spet nazaj.
V torek ga je ubilo. Prižigal je vžigalne vrvice, mokre od vlage. V eni je bilo premalo svile in je prenaglo dogorela. Počil je prvi naboj in s silo treščil vanj. ko je še prižigal druge. Tovariš, ki je delal poleg njega in ga je tudi ranilo, je videl nesrečo in omahnil, a je vendar še stekel po pomoč skozi temni rov. Jože pa se je, ves polomljen, v groznih mukah splazil 20 korakov vstran in se zgrudil na vlažna tla. Prenesli so ga v rudniško bolnišnico. Srebnil je kapljo vode in potem izdihnil.
Bil je že tretji iz naše vasi, v nekaj letih. Prvi je bil lep, krepak mož. Ko je vrtal v trdo skalo, mu je sveder odletel. Opotekel se je in telebnil z glavo naprej v globoko jamo, ki je zevala poleg njega. Z njim je delal Tone, visok in resen mož, in bil je priča njegove smrti. Nekaj let pozneje je Tone tesal in postavljal v rovu podloge in opore, pa ga je zasulo. Poleg njega je tedaj delal Jože, ki je prvi povedal novico njegovi ženi. Sedaj je ubilo še njega. Troje življenj, troje enakih usod. Drug drugemu so bili za pričo ob smrti, kakor da bi jim bilo tako zapisano že ob rojstvu. In vsem trem so se rodili poslednji otroci šele po smrti. In vsi trije so bili mladi v vojni, pa so se srečno vrnili
Jože je bil na Piavi še čisto mlad. Nakopal si je pljučnico, se izlizal, a je od takrat kar naprej kašljal. Po vojni je prišel domov, v svojo podrto in prazno vas. Zaneslo ga je v Rabelj. Ko so rudnik zaprli, je šel v tujino, v Francijo, in je tudi tam kopal rudo. Doma so ga čakala zelena polja, polna sonca in toplote, zdravja in življenja, čakala ga je Soča, vsa kipeča šumeča, lepa in bistra, čakali so ga temni gozdovi.
Vrnil se je in kupil hišico pa njivo in se oženil s ponižnim dekletom tam gori iz Soče in je spet hodil v Rabelj. Z njim so hodili stoteri drugi, vsi revni. Zene so jim doma obdelovale nekaj plaht polja. Napol kmetje, napol delavci, kakor menda povsod po slovenski deželi, taki so vsL In še posebej je takšna naša kotlina. Kako radi bi se zarili v svojo zemljo, delali na soncu in čistem zraku, da ne bi bili zapisani bolezni in smrti v rovih!
Jože je hodil na delo ne le zase in za ženo. Rodil se mu je otrok, lep in prijazen. a ves bled kakor oče. Pestoval ga je in ujčkal, mu kupoval čokolade, ves srečen in vesel, da ga ima. Fant ie rasel in se pametovaL Z velikimi očmi in bledimi lici je petek za petkom čakal očeta pod stopnicami domače hiše in vsakokrat stekel očetu naproti. Pa je zbolel in ležal teden dni. Oče je stal ob njegovem zglavju, obupano gledal v svet, tolažil in miril. Ko je otrok umrl, je umrlo v očetu vse upanje. Pred njim se je odpirala vsa črna prihodnost, prazna hiša in v njej žalostna žena, revna, nema, potrpežljiva mati. Vsak petek, ko se je vračal iz Rablja, se je razjokal. Čas je zacelil rano. Z novim upanjem je čakal drugega otroka, a ga ni dočakal.
Položili so ga na oder v majhni beli rudarski hiši. Tam je ležal ves bel z ob-yezo preko okrvavljenega obraza, z zlom-
ljenimi nogami in tilnikom. Na rokah so mu lepeli krvavi madeži kakor muče-niku. Prihajali so rudarji, bledi in upognjeni, se nerodno pokrižali, v očeh solze, v srcih žalost, in so ga škropili Prihajali so v velikih trumah iz čezsoče in Bovca, Soče in Trente, Loga in Zage, vsi tovariši v življenju in smrti: danes on, jutri drugi, zmerom isto trpljenje, zmerom isti strah na obrazih.
Potem je bil pogreb: pred vozom rudarske svetilke, venec, križ, ženske, zadaj rudarji, dolga, nepregledna vrsta, vsi tihi in nemi, v žalost zatopljeni. Tudi jezero je bilo temno in gore so bile ovite v sive megle in vse je bilo žalostno kakor ljudje. In sredi jezera je bila kočica na produ otočka, vse tako. kakor je pel Gre-gorič.
Ob grobu je duhovnik odmolil in spregovoril nekaj besed v italijanskem in potem v nemškem jeziku. Malo jih je bilo, ki so ga razumeli. Nekaj deklet je zapelo nemško slovo. Rudar iz Rablja je nazadnje trikrat zaklical: »Glück auf!« Nekaj se mu jih je odzvalo. Tako je šel Jože pod zemljo, pod tisto, pod katero je prebil svojo mladost in v kateri je grebel, ves moder od vlage in poten, da je iztisnil iz nje košček kruha.
Bil je zopet petek. Ona je stala na pragu pred hišo in ga čakala. Ni verjela, da ga več ne bo. Prenaglo so ji ga iztrgali. Mimo so prihajali rudarji na kolesih, ukrivljeni, znojni in mokri obenem od majskega dežja. Ko je prišel zadnji, je vzkriknila in omahnila. Pod njenim srcem je bilo srce otroka, ki ne bo nikoli spoznal svojega očeta in ki bo morda zapisan isti usodi, da bo živ ril pod zemljo in kopal, da bo pol kmet pol rudar. Samo da ne bi tudi nad njegovo jamo nazadnje izzvenel tisti grozni: »Glück auf!«
Bovški rudac
Poletie na Adrifi
ABBAZIA LAUEANA	M o n d e n o obalno kopališče. Prireditve. Sport. Golf.	GRADO Krasne obalne, morsko-vodne in peščene kopelL	
PORTOROSE Obalne in termalne kopeli		LUSSINI LUSSINPICCOLO CIGALE LUSSINGRANDE	Otok zračnih kur z mnogimi možnostmi za razvedrilo in okrepčilo.
LIGNANO	8 km proste plaže. i	Capodistria, G rignano, Parenzo, Umago „ , ' ® Idealno bivališče v kopališčih za rodbine.	
TRIESTE	V CASTELLO DI S. GIUSTO Velike operne predstave		TRIESTE
k nn jk rm v \ m • ■		4 m	
M. Ciiaxun läKUClIia Prvovrsten domači penateli.
" ar-irr.mad-. S od ober, komfort Zelo povoijm aranžmani. Zahtevajte pro;pek-e! — Direkcija Dušan Vrns.
Terme
Vrelci
Italija — pri P ad nI Na Uniji Benetke-Bologna,
Pcjasnila: Azienda di Cura — Abano Terme.
87°
tcplote
KOPELI, MOČVIRNE KOPELI - INHALA-CLJE zoper revmati-zem v členkih, artritis in druge bolezni.
HIŠNA ZDRAVLJENJA V VSAKEM HOTELU.
Reale Orologio: Pensione Lit. 45-50 — Trieste e Vittoria L. 40-55 — Savola Tode-schinJ L. 36-44 — Cortesi Megglorato L. 29-36 — Due Torri L. 23-32 — Giacon Monteortone L. 23-28 — Massaggio L 22-27 — Salus L. 22-25 — Terme Littore L. 20-29 — Aurora L 20-27 — Roma L. 20-26 — Terme Menegolü L. 20-25 — Belvedere L. 18-27 — Mioni Pezzato L. 18-27 — Sorelle Mioni L. 18-27 — Alba L. 18-24 — Buia Monteortone L. 18-24 — Casino Nuovo L. 18-24 — Formentin L. 18-23 — Vena d'Oro L. 18-22 — Sole L. 18-21 — Morosini L. 16-2L
g Pojasnila: ENIT, Terazije 16, Beograd
0	in prt vseh uradih »Putnika«.
Klinika za dušo in srce
je naslov novi rubriki, ki jo z jutrišnjim dnem uvaja ponedeljska izdaja »Jutra«•. Živimo v tako razrvanih časih, da so redki ljudje med nami — pa naj se nahajajo na visokih ali nizkih položajih — ki ne bi bi:: zmerom iznova postavljeni pred dejstva in probleme, ki jih človek ne more reševati s svojim izkustvom. Uredništvu pone delj ske izdaje »Jutra« je uspelo pridobi-t za sotrudnika uglednega individualnega piihologa in psihografologa g Winter ja, ki j'i po daljšem bivanju v inozemstvu pred kratkim prispel v Ljubljano, da bo s svojim strokovnim znanjem brezplačno na nzpoiago vsem naročnikom, pa tudi ostalim čitateljem ponedeljskega »Jutra*, ki bi s želeli nasveta v kakršnemkoli osebnem življenjskem vprašanju ali strokovne analize na podlagi rokopisa. Zato jutri na vsak način vzemite v roke pone del jsko izdajo našega lista, da se seznanite o namenu in pomenu nove rubrike. List pa bo poln še rr.nogokaterega drugega zanimivega branja. Da va? mimogrede opozorimo samo na reportažo o Ljubljani, mestu v vrtovih, o vete se i mu sredi sudanskega pragozda, na raz-rr -Janje, kakršno je vsakomur potrebno ob koncu šolskega leta. in še o mnogih drugih aktualnih rečeh. Ponedeljska izdaja »Jutra*r, ki se naroča pri upravi »Jutra* v Ljubljani, Knafljeva ulica 5, velja na me-s.c po raznašalcu 5 din, po pošti pa samo ■i din.
♦ Kongres strojevodij. V Domu kulture
na Senjaku v Beogradu zaseda XVII. kongres združenja strojevodij. Kongresa se udeležujejo poleg predstavnikov prometnega ministrstva in raznih prometnih usta. nov delegati iz vse države, ki predstavljajo 2.590 organiziranih strojevodij. Z navdušenjem so kongresisti odobrili udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku, pozdravili pa so tudi bolgarskega kralja Borisa, ki je častni član združenja naših strojevodij. Najvažnejša točka kongresa je preureditev organizacije ter ustanovitev zveze strokovnih or ganizaeij prometnega osebja.
Strugnano pri Trstu na istrski obali — PENSION NAZIONALE — najboljša kuhinja, lastno obrežno kopališče. Se govori slovenski.	Last. Olga Jalovec.
* Spomini na junaka Malgaja. Da bi ob
201etnici bojev za slovensko Koroško primerna spominska knjiga mogla nuditi naši javnosti pravo sliko takratnih burnih in usodnih dogodkov, je treba še zbrati in izpopolniti spomine, ki jih imajo razne or. ganizacije in privatniki. Mnogo zapiskov junaka Malgaja je v posesti njegovih sester, a tudi ti zapiski in spomini so potrebni izpopolnitve. K sestavi spominske knjige bodo mnogo pripomogli oni, ki pošljejo svoje spomine na Malgaja in njegovo četo na naslov: Mirka Vajda, Ljubljana. Cesta na Rožnik ŠL 17. ali Malči Virantova, Ce. Ije. Ostrožno št. 1.
Konec šole — kaj bo za poklone? Daj študentu fine ČIK-BONBONE !
Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GE^ GORIC, Ljubljana, Prešernova 5.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
* Ustanovljeno je združenje za slovanske emigrante v Jugoslaviji. V Beogradu
je ustanovljeno združenje za slovanske emigrante v Jugoslaviji. Ko so bila potrjena pravila novega združenja, je bila takoj sklicana ustanovna skupščina ter izvoljen upravni odbor, ki ga tvorijo znani javni in kulturni delavci. Namen te organizacije je združevanje vseh emigrantov slovanskih narodnosti ter snovanje podružnic združenja po vseh krajih Jugoslavije, kier se je nastanilo večje število slovanskih emigrantov. Dalje bo združenje skrbelo za gmotno in moralno pomoč slovanskim emigrantom. v prvi vrst: pa bo skušalo za njih ustanoviti primerne kolonije. Člani udru. žen;a lahko postanejo vsi emigranti slovanske narodnosti in vsi državljani Jugoslavije. Pri sprejemanju novih članov nastopajo stari člani združenja in rojaki kot priče, ako prosilec sam ne more dokazati z dokumenti svojega slovanskega porekla. Prosilci za sprejem morajo tudi dokazati, da niso ničesar storili proti interesom svo. je narcdn os ti in proti slovanski solidarnosti.
Grozit? in <D0!!!?8Šjfe
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseške kiparsko podjetje
Vranjo üunovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
* Kongres svetovne ženske alian8e v
Kopenhagnu bo od 8. do 13. julija. Vožnja do tja velja v m. razredu 587 din, v H. 862 din. Program in točne informacije dobite v torek 13. t. m. od 10. do 12. in od 16. do 18. v damski sobi kavarne »Emone« v Ljubljani. Pismene informacije daje do 18. t. m. predsednica ženskega pokreta g. štebi-PIeško, Ljubljana, Aleksandrova ulica 4. Izvolite priložiti znamko za odgovor.
ZUNDAPP,ö:2ZÜZE °
il vKVA UTETN r^J, LJUBLJANA K LI TAVČ ARJEVA 11
Li
I
Razstavi J amo ca ve'.esejinu v lastnem paviljonu poleg Slamiča
*	Zmkoplovna pošta Jugoslavija—Severna Amerika. Po ureditvi rednega zra-
koplovnega poštnega prometa med New Torkom in Marseillesom je naše poštno ministrstvo dobilo pismo od francoskega zrakoplovnega društva Air France, ki daje naši pošti na razpolago udeležbo pri tej zrakoplovni poštni progi. Na ta način dobimo direktno poštno zvezo s Severno Ameriko in severnim delom Južne Amerike. Naše poštno ministrstvo je že določilo posebno poštno tarifo za pošto, ki se bo posluževala te zrakoplovne poštne proge ter odredilo, da bodo vse pošiljatve oprem-ijene z napisom »Zrakoplovna proga Francija—Severna Amerika«. Vse pošiljatve tc vrste se bodo zbrale pri pošti Zemun 5. na beograjskem letališču.
*	Smedertivska trdnjava bo obnovljena. Posebna komisija vojnega ministrstva je izročila smederevski občini v varstvo staro trdnjavo, katero je zgradil despot Brankovič leta 1430. Za preureditev t« ■crednjeveške trdnjave je dobila smederev jka občina 1 milijon dinarjev iz sklada zk javna dela in izdelani so tudi že potrebni načrti. V stari trdnjavi bodo zgradili velik stadion za športne prireditve, sokolski dom, strelišče in igrišče za tenis. Nadzorstvo nad izvedbo vseh teh načrtov bo prevzel odbor, ki ga bodo v kratkem izvolili
*	Visoko odlikovanje gasilske organizacije v Varaždinu. Plenum gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je soglasno sklenil, naj se Prvo hrvatsko prostovoljno gasilsko društvo v Varaždinu odlikuje z velikim križem I. stopnje, ki je najvišje gasilsko odlikovanje v naši državi. Tega odlikovanja nima doslej še nobena gasilska organizacija v državi, imajo pa ga nekateri visoki gasilski funkcionarji v inozemstvu. Med našimi gasilci pa je bil s tem odlikovanjem odlikovan samo pokojni gasilski pionir in organ;zator Mirko Kolarič.
*	Na Boču je zdaj najlepše, zato vsi na
Bo«. L-l
*	Dar Jadranske straže mornariški $ofl
v Korčuli. Jadranska straža v Splitu je darovala mornariški šoli trgovske mornarice v Korčuli dva čolna z vso opremo, ki sta bila zgrajena v korčulanski ladjedelnici. Ta dar je mornariški šoli dobrodošel, ker je imela premalo šolskih čolnov. V korčulanski ladjedelnici je dala zgraditi Jadranska straža več čolnov, ki predstavljajo vrednost nad 100.000 din.
*	Konjske dirke na Krškem polju. Tra. dicionelne konjske dirke na zgodovinskem Krškem polju, se bodo vršile letos v nedeljo dne 6. avgusta. »Jahalno in dirkalno društvo« v Krškem naproša zaradi tega že sedaj vsa okoliška društva, da bi event. svoje prireditve, ki so določene za ta dan preložila. Podroben program za prijavo konj itd., bo objavljen enkrat prihodnjič
*	štipendije za študij v Italiji Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razglaša: Italijanski generalni konzulat v Ljubljani je z dopisom z dne 5. junija 1939 sporočil, da je italijanska vlada dala naši univerzi na razpolago študijske štipendije za prihodnje akademsko leto, ki se prične v Italiji meseca oktobra 1939. štipendije, katerih število bo določeno v najkrajšem času. bodo podeljene rednim slušateljem ln mlajšim dip'om.ranim absolventom katerekoli fakultete ljubljanske univerze. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do štetega 20. junija 1939 pri rektoratu univerze. Prošnje morajo biti sestavljene v italijanskem jeziku, vidirane od pristojnih gg. dekar.ov in naslovljene na »Kr. generalni konzulat Ital.je«. Navesti je treba tukajšnje bivališče, stroko, v kateri se hoče prosilec izpopolniti, ter univerzo in fakulteto, ki ju bo ob skoval. Priložiti je treba: študijske listine v izvirniku in v italijanskem prevodu, ki ga bo overovil tuk .ital. gen. konzulat, krstni list v dokaz. da so prosilci in njihovi starši arij-skega pokolenja, potrdilo o zadostnem prak tičnem znanju italijanskega jezika. Kom-petenti morajo biti neoporečni ter morajo imeti najboljšo študijsko kvalifikacijo. Izbrani kandidati se bodo morali osebno predstaviti tuk. kr. ital. gen. konzulatu. — Razen tega bo podelila kr. ital. vlada tudi štiri počitniške štipendije po 1000 lir za redne slušatelje naše univerze, ki bivajo v konzularnem območju kr. ital. gen. konzulata v Ljubljani in ki žele posečati bodisi počitniške tečaje za inozemce na univerzi v Perugii ali pa druge take tečaje, ki jih je v raznih italijanskih mestih organiziral »Zavod za kulturne zveze z inozemstvom«. — Pogoji so enaki kakor zgoraj navedeni, razen tega pa morajo reflek-tanti za te štipendije predložit: potrdilo dekanata, da posečajo predavanja o italijanščini na ljubljanski univerzi.
filmi, plošče, papirji najnovejših emulzij za vse s vrh e fotografije Samo kvalitetna izdelava za amaterje
Drogerija Ivan Kane
Ljubljana — Nebotičnik
# Državni izpit ra pooblaščenega tnže-njerja elektrotehnične stroke je položil v Beogradu g. inž. Rihard Pompe iz Ljubljane.
/uufoi Ltcfj,
/ML
/
• Albanski emigranti se vračajo v domovino. Ko je prišel v Albaniji na oblast kralj Zogu, je pribežalo v našo državo iz Albanije mnogo pristašev Fan Nolija in se je večja skupina teh albanskih emigrantov naselila tudi v Mcstarju. že pred dvema letoma je bila albanskim emigrantom v Mestar ju obljubljena amnestija, a se niso hoteli vrniti v domovino, ker menda obljubam niso zaupali. Zdaj pa se vsi vračajo v svojo domovino.
J
ZÜMDAPR afuil
^KVALITETNI	LJUBLJANA
MOTOC.IKU ^TAVČARJEVA
Razstavljamo na velesejmu v lastnem paviljonu
poleg Siamlča
*	Nova grobova. V Kranjski gori je umrl upokojeni železničar in posestnik g. Alojzij Peterman. Pogreb bo danes ob 15.30 na župnijsko pokopališče. — V ljubljanski bolnišnici je preminil kot žrtev karambola absolvirani tehnik g. Srečko Bekš, sin davčnega inšpektorja in pesnika g. Jože Bekša. Pogreb bo danes ob pol 16. iz mrtvaške veže k Sv. Križu. — Rajnkima blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Zahvala. Izletni odbor šentpetrSke CMD v Ljubljani se zahvaljuje še g. Jerneju Kovaču, lastniku svečarne v Ljubljani, ki je že drugič poklonil krasno svečo za Oplenac, kakor tudi g. ženku, blagajniku in namestniku direktorju Nabavljal-ne zadruge v Beogradu, za izkazane zasluge. Navedena sta v zahvali, objavljeni v četrtek, po pomoti izostala.
•	Družbi »v. Cirila ln Metoda je nakazal g. Fran Varšek, kon. mest. stavbenik v Beogradu, din 200 namesto venca na krsto prijatelju pok. Josipu Lenarčiču, tovarnarju in veleposestniku na Verdu. G. Ivan ZoL nir, šol. uprav, v p. v Ptuju, je nakazal din 100 ker zaradi odsotnosti ni mogel spregovoriti nekaj poslovilnih besed ob pogrebu sošolca ln tovariša pok. Valentina Kajniha iz Ptuja. Darovalcema iskrena hvala!
•	Maturantje humanistične gimnazije v Ljubljani iz leta 1924 proslavijo 151etnico mature v soboto 17. L m. v gostilni »Katrca« v Rožni dolini. Udeležbo je prijaviti do 17. t. m. opoldne na naslov: Drago Kornhauser. cKfvetnik. Ljubljana, Dalmatinova 10. Telefon 32-77. Sestanek 17. t. m. ob 8. zvečer, i—L
r
»» •> »i a n a //. // //
//
//
//
//
Ne, četrt ure še lahko poležim!


/s yy
Gospodje, ki se sami brijejo, lahko dalj časa spijo ! Naravnost čudovito, kako hitro se človek obrije, če se je najprej namazal z NIVEO! Potem je namiljenje in britje vprašanje samo nekoliko minut, a obrijete se absolutno brez bolečin ln brez poškodb na koti. Koža ne spoka, ne peče ln ne vleče!


EE3
SIMPATIČNA MLADA UMETNICA
nepozabna iz lepega filma * rena« v sijajni veseloigri duhovitega humorja — zabave, dekliške romantike in mladostnih pustolovščin
Sodelujejo:
Paul Horbiger — Dagnv Servaes, Rudolf Carl in Hans Holt.
Kino Union, tet 22-21
Geraldina Katt
Fiorentina
Predstave ob 15., 17., 19. tn 21. uri
(dopoldanska matineja odpade!)
I
Toliko smeha, vrišča in aplavza še ni bilo v kinodvorani, kakor pri filmu
CIGANČEK
Poleg Beograda in Zagreba je tudi v Ljubljani deležen film največjega navdušenja m priznanja. Nabavite si vstopnice v predprodaji. Predstave ob 15., 17., 19. in 21.
BANDITI DIVJEGA ZAPABA
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. in C&f "P TKTI TITT r^fiOf Dick Foran ln njegov čudežni konj	i f^l «J	E VI
»Smoke« v filmu divjih pustolovščin, nežne romantike in požrtvovalne ljubezni.
•	Izpit sa pooblaščenega inženjerja je
napravil pri ministrstvu za gradbe v Beogradu g. inž. Stegu Milan iz Ljubljane. (—)
•	Pevsko društvo Ruše vljudno naznanja vsem pevskim društvom in cenjenemu občinstvu, da se bo povorka prvega pevskega tabora v Rušah razvila izored ruškega kolodvora na veselični prostor po prihodu vlaka, ki prihaja v Ruše ob 14. Po povorki bo na veseličnem prostoru nastop 12 pevskih zborov, nakar sledi velika narodna veselica. (—)
•	Dečji dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči vabi goste — člane na oddih v svežem morskem zraku. Prenovljen dom je za odrasle in za otroke v spremstvu odraslih na razpolago do 2. julija. Dnevna penzija (stanovanje, zajtrk, kosilo, ju-žina in večerja) 35 din, za otroke do 6. leta din 15, od 6. do 14. leta din 25. Odrasli plačujejo dnevno 3 din občinske takse. Priznano dobra meščanska hrana, popolna čistoča. Brezplačno kopališče pri domu. (—)
•	Strokovnjaška popravila perzijskih ln drugih preprog prevzame na ljubljanskem velesejmu Sarajevska tkalnica preprog. (—)
•	Velika sokolska tombola bo danes v Šmarju pri Jelšah. Giavni dobitki: motor, kolesa, ure, blago itd. Po tomboli vrtna veselica. Na svidenje! (—)
•	Dar Sokolu in CMD. Neimenovana z onstran meje je darovala za Sokola v Kočevju in Ciril.Metodovo družbo v Ljubljani vsakemu po 50 din.
•	Udeležite se avtobusnih Wetov v Trst. Gorico. Benetke ter v Dolomite. Zahtevajte podrobne informacije v Izletni pisarni M. Okorn Ljubljana, Frančiškanska ulica tel. 22-50. (—)
n— Nove redukcije pri cestnem nadzor, stvu ? S tem naslovom smo pred kratkim objavili notico, ki mestnemu cestnemu nadzorstvu očita, da svoje delovne sile obnavlja na ta način, da stare delavce, med katerimi so mnogi družinski očetje, ljubljanski občani, nadomešča z novimi, mlajšimi, med katerimi so tudi kmečki sinovi iz podeželskih občin. Z mestnega po. glavarstva smo dobili pojasnilo, da cestno nadzorstvo še nobenega delavca ni odpustilo. Ce bi pa mestna občina pričela odpuščati mlajše moči in bi jih zamenjala s starimi ljudmi, bi s tem ne ustregla davkoplačevalcem, še manj delavstvu. Kar se tiče očitka, da nekateri pred kratkim sprejeti delavci prejemajo po 4 din mezde na uro, na drugi strani imajo pa že več let zaposleni prehodni delavci samo po 3.50 din za uro, ugotavlja občina, da je cestno nadzorstvo novembra zvišalo mezde od 3.50 din na 4 din za uro. Teea zvišania
KOLESA S.ReboH&tirun
LJMi Miklošičeva IS |
• Opozarjamo na današnji ogla« znanega parobrodarskega društva Norddeutscher Lloyd, ki objavlja svoje prvo veliko polarno potovanje v seriji ostalih letošnjih potovanj. (—)
Iz LHibtlane
n— Koliko jetičnlh je Slo v zadnjih dneh mimo tebe, pa se nisi spomnil nanje. Ob zaključku tedna, Id je posvečen ne ^amo mislim, marveč tudi dejanjem, smo. Zato se 'pomni vsaj zadnji dan bednih jetičnih
bolnikov in ne presliši ponovnih klicev Protituberkulozne zveze!
Cvet iz perja po^i
modni Slager Pariza!
Dame z okusom, Se dva dni Je razstavljena pariška kolekcija — edini vir v Ljubljani — na velesejmu »H« paviljon!
Elegantno — moderno — trajno !
o— Umetnostna razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu, ki je bila že ob otvoritvi deležna tolikega moralnega uspeha, je odprta le še te dni, v ponedeljek zvečer se pa nepreklicno zaključL Opozarjamo vse one, ki si je še niso ogledali. naj ne zamude zadnje prilike in naj obiščejo to pomembno prireditev, žrebanje za tri slike z razstave bo v ponedeljek zvečer.
u— Cetnlgco »irnženje poziva vse brate četnike. da se udeleže pogreba brata Srečka BekSa, požrtvovalnega delavca v četni-škem pokretu in predsednika nadzorstvenega odbora. Pogreb zaslužnega brata bo danes ob pol 16. Iz mrtvaške veže splošne bolnišnice.
u— Občni zbor ženskega pokreta bo v petek 23. t. m. v dvorani Zveze gospodinj Začetek ob 18.
so bili deležni vsi dobri tn pridni delavci,
pri stari mezdi so pa ostali oni, ki s svojim delom ne zaslužijo povišice. V mestu je dosti delavcev, ki so jih zasebna podjetja in gospodarji odpustili zaradi lenobe, pijančevanja in drugih takih lastnosti; zato ni dolžnost mestne občine, da bi vse take ljudi sprejela na delo in jim celo zviševala mezde.
u— Ustanovitev Akademskega kluba strojnikov na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Zgradba zavoda za strojništvo se bliža dovršitvi v skeletnem stanju in bo, kakor upamo, že letos izročena svojemu namenu. V zasilnih lopah že čakajo ogromni stroji, na katerih se bodo usposabljali naši bodoči strojni inženjerji v praktičnem delu. Potrebno je le še, da se izpopolni študij na 4 letnike in dana bo možnost za uspešni študij strojništva na do. mači univerzi. Jasno je, da zaradi teh izgledov raste število strojnikov. Da si olajšajo študij. so si strojniki pred nekaj dnevi ustanovili svoj strokovni klub, ki ima namen, da dviga izobrazbo članov s predavanji, ekskurzijami, z nabavo strokovne literature, iskanjem počitniških praks za svoje člane in podobnim delom. Častno predsedstvo je prevzel neumorni predstojnik strojnega instituta, ki ima tudi največ zaslug za izpopolnitev zavoda, g. univ. prof. inž. Feliks Lobe. V poslovodeči odbor pa so bili izvoljeni: za predsednika: Verčko Lovro, za podpredsednika: Mencin Jožko, za tajnika I.: Čebul j Albert, za tajnika n.: Maček Leopold, za blagajnika: Klemene Brane, za knjižničarja: Battestin Jožko, za referenta za prakse: Willmann Rudi, za gospodarja: Premšak Gerald, za delegate v ZSKTF: Čebul j Albert in Vičar Borivoj. Nadzorni odbor pa sestavljajo: g. univ. prof. inž. Strojnik Romeo, Scholz Leopold in Vičar Borivoj. Akademski klub strojnikov prosi, da ga javnost podpre v njegovih nalogav in stremljenjih.
u— Sokoj Ljubljana Iv ima svoj letni telovadni nastop v nedeljo 18. L m, ob 15. na svojem letnem telovadijSču na Dolenjski cesti.
Morsko kopališče Grado — hotel Parco — Alla Salate,
imana dobra meščanska hiša nasproti obrežju. — Ugoden pavšalni aranžma za ves caa bivanja.	Ravnateljstvo: dr. ORANSZ.
n— Haydnov oratorij za soli, zbor in or. kester »Stvarjenje« ima tri dele. V vsakem delu se vrstijo nastopi solistov in zbora. Solisti nastopajo tudi v duetu in tereetu, zborovski stavki pa so po večini izredno veličastni. Vse spremlja orkester. Delo je svetovne slave, danes prav tako sveže in aktualno, kakor pri prvih izvedbah pred 100 in več leti. Oratorij je na-študiral prof. dr. Danilo švara, ki bo vodil tudi njegovo izvedbo. Solisti; Valerija Heybalova, Sladoljev Anton in ravnatelj Betetto Julij, zborovski part bo pel mešani zbor drž. konservatorija, orkestralnega bo igral konservatorijski orkester, pomnožen z 10 člani opernega orkestra. Opozarjamo na edino izvedbo tega dela jutri v ponedeljek ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Sedeži po 5 in 3 din, stojišča po 2 din so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
ZA PRIDNO DIJAKINJO ALI DIJAKA
je najlepše darilo fotoaparat vel. 6x9 znamke Balda z opt. 1.6.3, lepo torbico in ivema
ISOCHROM filma. — Vse skupaj dobite za konkurenčno ceno Din
Vsak pri nas kupljen fotoaparat, se zavezujemo tudi zamenjati, ako bi z istim pe bili zadovoljni ali če pride iz tovarne nov model.
Sveže filme zadnjih emulzij pošiljamo zunanjim amaterjem poštnoobratno. Filme razvijamo na željo v par urah kakor tudi naredimo slike.
Priporočamo se, da vse Vaše filme iz Izletov zaupate nam, kar Vam res priznano prvovrstno razvijemo in napravimo slike.
Priporoča se
Foto Tcuffist — Lefze šm&c
1JIBLIAXA, Aleksandrova c. 8 in podr. Prešernova ulica 9 — poleg glavne pošte.
u— Novi tramvajski škropilni voz je
pričel včeraj izdatno škropiti ljubljanske ceste od št. Vida do Viča, od Rakovnika do Most in do Sv. Križa. Ker pa tramvajski škropilni voz škropi cesto na eno stran tudi 20 m široko, a kadar škropi na obe strani, pa poškropi celo 30 m širok pas, zato mestno cestno nadzorstvo že danes opozarja občinstvo, naj samo pazi, da ne bo premočeno. Po diugih mestih se mora občinstvo samo ogibati škropilnim vozovom in avtomobilom, edino v Ljubljani se morajo težki avtomobili umikati gibčnim pešcem in urnim kolesarjem. Mestno cest. no nadzorstvo zato prosi vse pešce, kolesarje in drugo občinstvo po cestah in ulicah, naj se samo umakne tramvajskemu škropilnemu vozu, ker zaradi njegove nagle vožnje in močnega, curka ni mogoče paziti na pasante. če bi se voznik tram. vajskega škropilnega voza oziral na mimoidoče, bi moral voziti počasi ter bi zato zastajal ves tramvajski promet. Nastalo bi torej nove piitožbe zaradi zamud in neredne vožnje električne cestne železni, ce, ki bi jo zakrivilo občinstvo samo, če bi se ne umikalo škropilnemu tramvaju. Seveda pa ta prošnja velja tudi glede škropilnih voz in avtomobilov, saj so Ljubljančani že tako razvajeni, da se čudi vsak tujec, kako se mora v Ljubljani vsakemu pešcu ogniti težki in neokretni škropilni avtomobil, česar pač še ni videl nikjer drugje na svetu.
MED. UNIV.
dr. ČAVIČ M. DJORDJE
ZDRAVNIK — je otvoril privatno prakso v škotji Loki — Nunska ulica 11.
u— Tri nesreče. Včeraj to pripeljali na kirurški oddelek 19-letnega progo vnega delavca Rudolfa Vnučca z Brezovice. Zaposlen je bil pri popravljanju železniških t rov ined Brezovico in Notranjimi goricami, pa mu je padel na trebuh težek pi'ag in mu prizadejal hude notranje poškodbe. v Litiji je neki avtomobilist podrl 29-letnega delavca Franceta Pokovca z Grbina, zaposlenega pri Gcrenčevem stavb nem podjetju. Pokovec se ie peljal s kolesom pa je avtomobilist pr.vozil za njim. Ko ga je hotel prehiteti, pa ga je od strani sunil da je padel v jarek in se precej poškodoval po negah. Iz Dragcimra pri Lukovici pa je moral v bolnišnico Jože Japelj. ki je p del s stavbe in drbil precej hude poškodbe.
DANES POPOLDNE VSI NA
FBIREDITEV SOKOLA H V TRNOVEM
u— Tragična smrt mladega študenta.
Na svojem domu v železnikarjevi ulici v šiški se je v petek popoldne iznenada astrelil 17-letni Ciril Belič, dijak VII. raz-ìeda klasične gimnazije in sin znanega trgovca. Nesrečni študent je prišel v petek kmalu po 12. domov, nato pa se je sestal z enim izmed svojih tovarišev, ki mu je med drugim pripovedoval, da je izvedel nekaj o njegovem neuspehu v šoli. Belič -ce je vrnil domov kjer se je še nekaj časa razgovarjal s svojim bratom in z demačo služkinjo, pa pri tem ni kazal nikakih znakov potrtosti. Okrog 16.30 pa je stopil v svojo sobo. iz katere so trenutek nato domači začuli strel iz flober-tovke. Fant se je iz obupa ustrelil. Brž eo poslali po zdravnika dr. Cibra, ki pa mu ni mogel več pomagati. Mladi Belič se je ustrelil pod srce in je kmalu izdihnil. Truplo nesrečnega fanta so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
Br. Stanko žvokelj
NEVROLOG
ne ordini ra do 25. jnnifa
U— Vpisovanje v klasično baletno šolo g. Maksa Kiirbosa se vrši dnevno v pro. štorih bivšega kina Tivoli od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Pouk za mladino od 5. leta naprej in za odrasle, ki žele doseči s specialno gimnastiko lepo linijo telesa. (—)
BAŠKA NA KRKU
okoli 2 km peščene plaže. 15 komf. hotelov in pensionov. Električna razsvetljava, vodovod, kop. zdravnik, le-karna. Kompl. pension z vsemi taksa- j mi Qd din 55.— do 75.—.
j U— Ogenj v šišKL Včeraj zjutraj je za-
1 čel na Vodnikovi cesti blizu Oaletove graščine v šišk; goreti skedenj posestnice Ivane Sitarjeve. Ker je bil skedenj poln slame, sena in poljedelekega orodja, je poslopje kmalu z? gorelo v enem samem silnem plamenu, ki bi bil ogražal tudi stavbe naokrog, če ne bi bili gasilci takoj na mestu. Najprej so prihiteli domači iz Spodnje Šiške .nato iz Zgornje Šiške, Dra-velj ia izza Bež;grad.a .prostovoljnim pa so priskočili na pomoč tudi mestni poklicni gasilci pod vodstvem podpoveljnika Rozmana. Z združenimi močmi so ogenj kmalu udušili. škoda znaša nad 30.000 din. Sitarjeva je sicer zavarovana, a za manjšo vsoto. Sumijo, da je bil ogenj pod1-taknjen. Policija je uvedla preiskavo.
■S ' V NX	V V
Kopališče IlMfa vabi
Kristalnočista in temperirana voda. Tople in mrzle prhe — idealno ležeče solnčališče. Temperatura vode: 22» C. Zrak: 27»—30° C.
u— Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 zaključi šolsko leto z završ-nimi izpiti vred 28. t. m. Redno vpisovanje za šolsko leto 1939/40 bo 27., 28., 30. t. m. in 1. julija ter 9., 11., 12., 13. in 14. septembra od 9. do 12. in od 3. do 7. popoldne. Na tečaj se sprejemajo prvenstveno absolventi meščanskih šol z završ-nim izpitom ter učenci gimnazij, ki so uspešno dovršili nižjetečajni izpit. Vendar se sprejemajo tudi kandidati z nižjo pred-izobrazbo, ki morajo predhodno opraviti sprejemni izpit. Pričetek rednega pouka bo 15. septembra ob 8. zjutraj. Vsa pojasnila se dobe v pisarni zavoda ustno ali pismeno tudi med počitnicami. '—)
u— Pedikiranje, odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja i* bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog, bo odslej dalje v kopališču hotela Slon v novem lokalu izvrševal g. Dekanič, odličen strokovnjak, za ceno 9 din. (—)
M
m?
u— Jugoslovensko kirurško društvo — sekcija Ljubljana, ima 13. t. m. ob 18.
strokovni sestanek v predavalnici ženske bolnišnice. Spored: Prof. dr. Zalokar: Dva poroda po konzervativni terapiji rupture titerusa. Dr. Baje Oton: Operirana pseu-dortrosa medeničnega vrata. Vabljeni so vsi zdravniki. (—)
Vse za fotografijo!
Kvalitetna amaterska dela — fototrgovina
Janko Pogačnik,
LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 20.
u— Počitniški ponavljalni tečaj za popravne izpite. Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov priredi tudi v letošnjih počitnicah tečaj za popravne izpite, na kar starše že sedaj opozarjamo. Na željo priskrbi društvo tudi posebne inštruktorje strokovnjake. O tečaju, ki se bo pričel okoli 18. julija, in o inštruktorjih se dobe vse informacije v prostorih društva. Krakovska ulica 35.
Obiskovalcem velesejma
se priporoča — restavracija TONE HUČ, paviljon
„GRAJSKA KLET"
na veseličnem prostoru, na razpolago vedno razna topla in mrzla jedila. — Toči se priznano izborni dolenjski cviček, in fina štajerska vina, posebno se gostje opozarjajo na špecijaliteto vina, štajerski * »RULANDEC« katerega naj po možnosti vsak gost poizkusi, da se prepriča o kvaliteti izbranih vin. Vsak dan koncert, ples.
Se vljudno priporoča vsem cenjenim obiskovalcem velesejma
TONE HUČ
U_ Cenen izlet v Belo Krajino (Črnomelj in Metliko) priredi »Putnik« 18. t. m. na belokranjski festival. Vozmna z vstopnino na prireditev in kosilom skupaj din 45 (pri izletu do Metlike din 50). Natančnejše informacije pri »Putniku«. Prijave dò 15. t. m. (—)
Kupujte srečke loterije rejcev malih živali!
I
u_ Kresna veselica društva Rdečega :
križa na Ljubljanskem gradu je postala v nekaj letih ena največjih ljudskih prireditev v našem mestu. Izobraženec kakor preprost človek posetita rada to veselico, ker vesta ceniti delo društva in samarja-nov. Opozarjamo že danes na to prireditev, ki bo danes teden 18. t. m. popoldne. Koncert, kres, ples, srečolov itd. Izvrstna jedača in pijača. Vstopnina samo 2 din.
u— Pozor! Za 860 din se lahko udeležite pet in poldnevnega potovanja v Italijo od 24. do 29. t. m. Odhod iz Ljubljane v Gorico, Videm, Vittorio Veneto, Trient, vzdolž Garclskega jezera v Rivo, skozi Bre-scio v Milan. Povratek preko Verone, Vi-cenze. Padove, Trsta, Opatije in Reke v Postojno. Prostih je samo še nekaj mest, zato se prijavite takoj pri Ivan Mihelčiču, Borštnikov trg 1, telefon 2704. (—)
u— Kopalne obleke in vse za plažo pri K. Soss, Mestni trg. (—I
„ Za 36.000 din koškov z* smeti bo
mestna občina namestila na zidove hiš in na kandelabre po najprometnejših ulicah in trgih, seveda pa tudi po parkih, da ljudje ne bodo več metali papirja, kostanjevih in pomarančnih luščin ter drugih odpadkov kar po tleh. Odmetavanje odpadkov po ulicah in cestah ter nasadih je itak že po cestnopolicijskem redu strogo prepovedano in tudi kaznivo, saj po dru gih mestih stražniki pobirajo globo kar na licu mesta.
I
Iz Celja
e— Zaključni nastop gojencev Glasbene Matice v Celju. V ponedeljek 5. t. m. zvečer je bil v Mestnem gledališču v Celju tretji, zaključni nastop gojencev Glasbene Matice v Celju. Nastop je obsegal v glavnem višjo stopnjo, bil pa je kljub pe. strosti nekoliko predolg, saj je trajal nad tri ure. Nastopili so gojenci in gojenke klavirskih šol ge. Mirce Sancinove, Ljudmile Božičeve in Mafenke Plzak-Sancinove, violinskih šol g ravn. Karla Sancina in Dušana Sancina ter solopevske šole ge. Hele. ne Lapajnetove. S solidno šolo in lepim znanjem so se uveljavili pianist šurina, pianistke Kumrova. Hofbauerjeva in Urši-čeva ter violinista Brzic in Antlej. Visoko tehnično stopnjo je že dosegel violinist D. BrocTar, ki je izvajal dve težki skladbi eksaktno, s čistim, polnim tonom in fine-so. Iste vrline odlikujejo tudi violinista A. Königa. S subtilno in eksaktno igro sta se odlikovali pianistki N. Vizjakova in S. Dolničarjeva. Izglajena je klavirska tehni. ka Brede Rajhove, ki je znova izpričala, da je močan talent. Od lani je znatno na. predoval ciolinist V. Jegrišnik, ki ga odlu kuje toplina tona in temeljito obvladanje instrumenta. Visoko tehnično stopnjo je tudi že dosegel talentirani pianist Mario Sancin. Nastopili so tudi dve gojenki in dva gojenca solopevske šole ge. Helene Lapajnetove, ki je javnosti znana kot odlična koncertna pevka. Gojenci so izpričali, da je njena šola nadvse solidna, te. meljita, skrbna in uspešna. Ta šola se je zelo poznala baritonistu g. D. Poženelu in altistki ge. L. Stojanovi, ki razpolagata sicer s skromnim glasovnim materialom, a sta pokazala, da oblikuje njuna glasova mojstrska roka. Z obsežnim glasovnim materialom razpolaga baritonist g. J. Pole. Njegov glas je sočen in polno zveneč ter se bo z vztrajnim šolanjem še močno razvil. Altistka gdč. K. Miillerjeva je pevka s formatom. Njen glas je izredno zvočen in prodoren ter je zelo lep in barvit tudi v višini, če se bo gdč. Miillerjeva intenzivno posvetila šolanju svojega glasu, bomo o njej še mnogo čuli. Ob zaključku ve. čera je izvajal komorni orkester pod vodstvom g. ravn. K. Sancina njegovo »Mladinsko suito«, ki je pisana zelo prisrčno in efektno ter je polna lepih domislic in motivov. Komorni orkester je izvršil svojo nalogo zelo eksaktno in je tvoril krep. ko enoto, ki je združila tehnično plat z občutjem in harmoničnim stilom. Večer je bil zelo dobro obiskan. Občinstvo se je oddolžilo za užitek z navdušenimi aplavzi. Odličnemu učiteljstvu Glasbene Matice v Celju, ki je letos zopet pokazalo bogate sadove svojega dela, iskreno čestitamo k uspehu! — R. P.
e— Kje je higiena in socialni čut? Mestna občina često rada poudarja svoj socialni čut in potrebo higiene. Opozoriti pa jo moramo, da tega ne vidimo v njenem last. nem poslopju, v pritličju mestnega poglavarstva. Tam ima mestna policija sobo. kjer spijo stražniki. V tej sobi so štiri popelje, ki so namenjene 20 stražnikom. Postelje pa so v takem stanju, da se človek zgrozi, če jih vidi. žimnice so tanke in docela izrabljene, prav tako tudi bla. zine, ki so poleg tega še vse umazane. Odej pa sploh ni. Pričakujemo, da bo občina tu čimprej napravila red, ker so policijski stražniki, ki opravljajo ob izredno skromni plači težko in odgovorno službo, tudi potrebni higiene in socialnega obravnavanja.
e— SresKa skupščina JNS in OJNS za celjski srez se bo pričela danes ob 10. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma v Celju. Na skupščini bo poročal senator g. Iv®n Pucelj.
e— Kongres rezervnih podofleirjey kraljevine Jugoslavije bo 15. in 16. julija v Beogradu. Prijave za kongres in za pristop v organizacijo sprejema g. Avgust Pavčnik, uradnik ekspoziture OUZD v Celju.
e— Smrt Izdajatelja »Deufche Nachrichten«. V Zagrebu je umrl na Telovo v starosti 42 let tamkajšnji trgovec g. Kari Hermann, po rodu iz Laškega. Pokojni je b.l izdajatelj v Zagrebu izhajajočega nemškega nacionalnega tednika »Deutsche Nachrichten«. Truplo so prepeljali iz Zagreba v Laško, kjer bo pogreb danes ob 16-
e— Diplomski Izpit je napravil na filozofski fakulteti ljubljanske univerze cand. phil. g. Branko Prekoršek iz Celja, čestitamo!
e— Pogreb žrtev strele. Danea popoldne bodo položili 45-letnega zidarja Martina Gračnerja in 28-letnega zidarja Jožeta Krivca, ki ju je v petek ob 17.30 pri delu v novi stanovanjski hiši g. Antona Faza l inea v Medlogu pri Celju usmrtila strela, k večnemu počitku. Pogreb Martina Gračnerja bo ob 15. iz Medloga na okoliško pokopališče, pogreb Jožeta Krivca pa ob 16. s Sp. Hudinje prav tako na okoliško pokopališče.
e— Katastrofalne posledice toč«. V občinah Vransko in Sv. Jurij ob Taboru je toča v petek popoldne uničila ves hmelj in poljske pridelke ,oklestila sadno drevje in povzročila tudi na travnikih ogromno škodo. Toča je pokrajino docela pobelila in ji dala za nekaj ur zimsko sliko, škoda znaša nad 2 milijona dinarjev. Prebivalstvo, ki ga je toča tako strašno prizadela, je obupano in je nujno potrebno izdatne pomoči. V št. Juriju ob juž. žel. je v petek popoldne med nevihto treščilo v brzojavni drog pri neki hiši. Strela je drog preklala in preskočila na hišo, a je k sreči ni vžgala. Na pragu hiše sta stala takrat dva moška, ki ju je strela oplazila in lažje poškodovala. Moška sta se zgrudila nezavestna, a sta el kmalu opomogla.
e_ Zaradi čiščenja uradnih prostorov
mestnega poglavarstva v Celju bo mestni urad v torek 13. in sredo 14. t. m. zaprt. Stranke, ki so povabljene za omenjena dneva k mestnemu poglavarstvu ,naj se zglaSijo v četrtek 15. t. m. ob uradnih urah.
e_ Zdravniško dežurno službo za člane OUZD v Celju bo imel danes g. dr. Podpečaa na Mariborski cesti 15 g*
l)aAčufte-
na pravem mestu, ob pravem času..
Perilo velja tisočake, milo pa samo nekaj dinarjev! Dragoceni zaklad perila ohraniti se pravi: prati perilo z blagim in dobrim miloml Schichtovo terpentinovo milo je čisto in izdatno, se bujno peni ter je daljše mencanje perila nepotrebno. Tako se perilo varuje in ostane dolgo kot novo.
SCHICHTovo TERPENTINOVO MILO
e— Nepošten pcpOfnik. Te dni se je vračal posestnik Ivan S. iz Celja s kolesom iz Tremerja domov. Spotoma je stopil v Pantnerjevo gostilno na Polulah in pustil kolo pred hišo. Ko je kmalu nato stopil iz gost^ne, je opazil, da mu je bil nekdo ukradel kolo. Policija je že drugi dan ugotovila, da je ukradel kolo 28-letni frizerski pomočnik Danèk, češkoslovaški državljan, ki je potoval takrat mimo gostilne in izrabil priliko ter ukradel kolo in se odpeljal z njim proti Mariboru. Storilca še niso izsledili.
Iz Marinara
a— Smrt vriega moža. Preminil je pisarniški oficial pri državnem tožilstvu v Mariboru g. Anton Hole, star 56 let. Blagi pokojnik je bil dobrosrčen in narodno zaveden. Do svojih tovarišev je bil iskren in prijateljski. V službi se je odlikoval po vestnosti in korektnosti. Vsi, ki so ga pozna li, ga bodo ohranili v svetlem spominu. Pogreb bo danes ob 16. na pobreškem poko. pališču. žalujočim naše iskreno in globoko sočutje.
SPALNE SOBE,
kuhinjske opreme, stolce vseh vrst,
dobavlja najceneje
„Obnova" r. Novak, Jurčičeva 6.
a— G°stovanje mariborske drame v
Ljutomeru bo v sredo 14. t. m. Uprizori se duhovita komedija »Dva tucata rdečih rož. Sodelujejo Rasbergerjeva. Savinova M. Koš:č ter Joža Kovič. ki režira.
a— 5:4. Ogromno zanimanje je zbudila nogometna tekma med mariborskimi novinarji in gledališkimi igralci na železni, čarjevem igrišču. Gledališki igralci so darovali novinarjem dobro pitano raco. novinarji igralcem pa ogromno gosje pero. Tekma je zbujala precej zabave, ki bi je pa lahko bilo še več. Prvi strel je sprožila dmč. Jelka Igli če va. Sodil je objektivno ter odlično šef obmejne policije g. S. Kraj-novič. Vneto so sodelovali kot samarjani in samarjanke gdč. E. Starčeva, gdč. Rasber. gerjeva in L. štandeker. Rezultat tekme je bil 5:4 za gledališke igralce. Kot stranski sodnik je nastopil g. Božo Podkrajšek. Zanimivo poročilo o poteku zabavne tekme se obeta v »Totem listu«.
Udeležite se danes sokolskega okrošsiega izleta v FRAM pri Ff' liboru!
a— Gledališka razstava bo v okviru letošnjega Mariborskega tedna. Organizacijo razstave vodi režiser g. J. Kovič.
a— Ustanovitev gledališča mladega rodu. Danes dopoldne ob 10. bo v mali dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor društva »Gledališča mladega rodu«. Namen novega gledališča je predvsem skrbeti za redno vprizarjanje umetniško, pedagoško in narodnostno vrednih dramskih del.
a— Lekarniška 'n zdravniška dežurna služba. Nočno lekarniško službo imata tekoči teden lekarni g. Minarika na Glavnem trgu in g. Remsa na vogalu Aleksandrove m Meljske ceste. Zdravniško dežurno Službo za nujno zdravniško pomoč pa ima danes v nedeljo zdravnik OUZD dr. Stanko Pogrujc, Tyrševa ulica 14.
a— Danes gremo vsi na tombolo Rdečega križa! Pričetek ob 3. uri popoldne. Nad 40 prekrasnih tombolskih dobitkov, med temi eleganten in udoben avto. Vse za 5 din. (—)
a— Sreča v nesreči. Na nekem ovinku pri Paki se je hotel šofer avtobusa, ki je last g. Viktorja Faktorja iz črne, izogniti motociklu. Pri tem je zavozil ob rob ceste in se je avtobus prekucnil v obcestni jarek. Sreča v nesreči je bila. da je dobilo več potnikov le lažje poškodbe. Avtobus pa je precej poškodovan in ima lastnik 6-000 din škode.
a— V tajni razpravi je mali kazenski senat v zvezi z obtožbo zaradi uboja v Hoti. nji vasi dne 5. marca t. 1.. katerega žrtev je postal viničarski sin Franc Krivec, obsodil Mihaela K. in Franca K., oba mladoletnika, in sicer Mihaela K. na 8, Fran. ca K. pa na 4 mesece strogega zapora, Soobtoženi Alojzij K. je bil oproščen. Ra. zen tega je bil obsojen Franc K. na 4 mesece zapora, ker je 22. februarja t. 1. skupno z dvema drugima tovarišema pobegnil iz framekih občinskih zaporov,
a— Nevihta je divjala predvčerajšnjim popoldne tudi nad Mariborom. Nebo se je v trenutku zastrlo s temnimi oblaki, tako da je legla nad mesto tema. Vlila se je ploha, vmes je grmelo in so švigale strele. V Mariboru in bližnji okolici ni bilo toče. Za pet minut električna razsvetljava zaradi nevihte ni funkcionirala. Ploha ni trajala dolgo in je nato sledil rahel dež, ki pa je tudi kmalu ponehal.
Iz Kranja
r— Gostovanje članov Narodnega gledališča iz Ljubljane v Narodnem domu bo v torek 13. t. m. Igrali bodo Bevkovo igro v treh dejanjih »Partija šaha«. Dejanje pokaže boj med dvema možema za ženo. Zanimivi prizori, polni napetosti razkrivajo razmerje med štirimi osebami ki na. stopajo v dejanju. Moža bo gral Bratina, ženo Mira Danilova, Galeta Drenovec in Marto Slavčeva. Delo je zrežiral Vaio Bratina. Opozarjamo na to gostovanje.
Hotel „Stara pošta", Kranj Danes vrtm koncert!
r— Počitniška kolonija revne dece. Na
članek, ki smo ga o tem objavili 8. t. m. nam je sporočil g. Adolf Prah, tovarnar iz Kranja, da se je v navedbi imen pripetila pomota in sicer se morata pravilno glasiti imeni veletrgovcev: Franc Berjak in M. Kokl. ne pa, kakor je stalo pomotno Franc Bezjak in M. Kohl. Pristavljamo še, da je tvrdka J. Zabret, Kranj—Bobovk, po svojem ravnatelju g. Kamu darovala ves potrebni les za postelje, mize in klopi. Nabiralna akcija se nadaljuje in se bodo imena novih darovalcev objavila naknadno.
r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 4. in pol 9. dvojni spored: prekrasen velefilm »Metropola« in zabaven komad »Penzion filoda«. (—)
Iz Kamnika
ka— Vse prijatelje nadarjene mladine ter godbe in petja vabimo na koncert, ki ga priredijo mladi harmonikarji iz Domžal pod vodstvom g. T. Sameja v nedeljo 11. t. m. ob 20. v Kamniškem domu. Nastopilo bo okrog 40 fantkov in punčk s prav lepim sporedom.
Iz Hrastnika
h— Velika t«mbola gasilske čete bo v nedeljo 18. t. m. v Hrastniku pred restavracijo ge. šentjurc. Glavni dobitek je par volov. Pa tudi drugi dobitki so res prav krasni. Raz1 oženi so v Gasilskem domu. Srečke po 3 din se dobe vsepovsod. Segajte po njih. dokler je še čas.
h— Utonil je v petek dopoldne zuftul ribič, delavec Janez Pečnik. Lovfl je ribe z mrežo na skalnatem bregu Save med Mo-žinom in postajo. Pri dviganju mreže mu je menda spodrsnilo ter je padel v Savo na otetre čeri in se močno pobil po glavi. Pri tem se je onesvestil in utonil. — Janez ee je pečal tudi s poslom, da je spravljal utopljence in samomorilce na oddaljeno pokopališče. Sedaj so pa drugi njega. Pogreb bo danes na dolskem pokopališču. Naj v miru počiva! Prizadetim naše so-žalje!
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. uri pop. in pol 9. zvečer velefilm »Zaupni nalog«. Med dodatki tudi glasbeni film »Glasbene senzacije iz Amerike« in Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Upornica«. (—)
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
MOŠKI!
Pri spolni slabosti
(Impotenci) poskusite hormonske pDule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretùo razpošilja: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Lan-gov trg 3.
Ogl. reg. S. br. 5846-39.
Tako žive matere
s številno družino
Tudi lukarice se ne boje štorklje
Sv. Marko, v maju Ker tudi na drugih popriščih »Lukarice« niso med zadnjimi, so tudi pravočasno preskrbele da se jim ne bo očitalo, da nimajo dovolj bodočih vojakov in kuharic. V Lu-kariji je populacijska statistika še dokaj ugodna. Precejšnje število nezakonskih otrok sicer nekatere tudi moti, toda na drugi strani kaže temperament in življenjsko silo ljudstva, kateremu še ni potreba vsiljevati populacijske propagande. V našem kraju so redke družine, ki bi imele le dva ali tri otroke. Po šest, sedem do dvanajst otrok pri eni hiši ni nič nenavadnega. Statistično je ugotovljeno, da revščina ne zadržuje rojstev. V razdrtih kočah je več otrok, kakor pa v postavnih hišah. Bogatim, kmeticam je dovolj, če jih obišče v celem babica le nekolikokrat, a bajtarice se vse do petdesetega leta starost)! leto za letom pozabavajo z nebogljen-čki, ki jih prinašajo štorklje ali pa privle-čejo mačke z repiša.
Zakonca Franc in Marjeta Petrovič iz Bukovec št. 140 imata v markovski farti eno najštevilnejših družin. Marjeta je mati šestnajstim otrokom. Trije so zaradi otroških bolezni umrli, 13 pa jih še živi. Sama lepa imena imajo: Ana, Marjeta, Marija, Angela, Franc, Jože, Janez, Stanko, Konrad, Julijana, Liza, Anton, Katarina. Ker sta tudi roditelja še mlada on 43, ona 42 let so tudi še vsi otroci nedoletni in nepreskrbljeni. Ana je stara 20 let, Katica pa 1 leto. če bo »Jutro« čez štiri leta ponovno razpisalo nagradni natečaj, potem ni izključeno, da bo Petrovičeva Marjeta med onimi slovenskimi materami, ki imajo oziroma bodo imele največ otrok.
življenje pri Petrovičevih je zelo razgibano. Otroci so vsi popolnoma zdravi ttn zato ni čudno, če v svoji razigranosti spočnejo različne vragolije. Pet jih hodi še v ljudsko šolo in letos je vseh pet bilo pri sv. birmi. Boter in botra sta pač lahko bila
ponosna na tako Številne birmance. Pa tudi roditelja sta zadovoljna s tako obilnim božjim blagoslovom. Držita se pač starega reka: več nas je za jelo, več nas bo za delo!
Kakor povsod, tako je tudli pri Petrovičevih trdo za vsakdanji kruh. Imajo majhno posestveee, leseno dokaj staro, s slamo krito hišo in nekaj glav živine, pa kobilo. Ko sem se oglasil pri njih, so mi posebno otrocü z velikim ponosom pripovedovali o svoji kobilici, M jo imajo pred' vsem zato, da z njo razvažajo luk po »celem svetu«. Uboga lukarska kobila pač ve, kje je zlo doma, kajti najprej vlači plug in brane, potem pa jo zaprežejo v voz, natovorjen s čebulo, česnom, krompirjem in drugimi semeni, in kobila »mar-šira« po znanih štajerskih cestah proti Mariboru, Celju, Slovenjem Gradcu ali pa tudi proti Krapini, VaraždKnu in v vse smeri. Ni noben luksus hoditi in voziti se na trž-tvo v oddaljena mesta in trge. Zadnja leta se silno slabo zasluži. Treba je stradati, spati kar na vozu ali pa v hlevu in preden proda en venec čebule, bi si lahko luka-rica »znucala« jezik. Toda zemlja sama ne more prerediti vseh, zato je nujno, da ljudje gredo v svet in nekaj dinarjev si le prineso s trštva.
Pri tako številni družini se sicer vse sproti porabi, vendar za najnujnejše je dovolj. Otroci niso nlikdar lačni, žganci, zelje, krompir in čebula, to je glavna hrana Petrovičevih in ob tej doraščajo pravi korenjaki in brhke deklice. Ko zvečer sede vsa številna družina za mizo, zaropoče petnajst žlic in stari Petrovič se nasmeje ter pravi svoji Marjeti: »Vidiš, stara, to bodo nekoč kosci in grabiJice! Na stara leta bova v miru živela in umrla, kajti svojo dolžnost sva storila, öas, ki nama je bil odmerjen, sva pametno uporabila!«
Bogomir Kostanjevec, notarski pripravnik
P^lesova mati pri Trebnjem
Trebnje, konec maja.
V Studencu pri Trebnjem živita Frančiška in Anton Požes, roditelja 15 otrok, od katerih jih živi še 12. Tako majhna je njuna hiša, da so začudeno vprašuješ, kako se more stiskati pod njeno streho ta številna družina. V Požesovi mami zaman iščeš veselja in korajže do življenja, čeprav ji jé šele 42 let. Od svojega 23. leta rodi otroke: 14 živih, 1 mrtvorojenega.
Naši kraji nimajo industrije. Tu more živeti le grunt, kočar životari. Gruntarju bo okopaval vinograd, pomagal pri poljskem delu, žagal drva. Ne dobiš 300 din za ves mesec takega dela. Niti samega sebe ne bi preživel, kaj šele 14 člansko družino. Požesova mama ima takle jedilnik: žganci zjutraj, opoldne krompir, zvečer krompir, kruh za božič in veliko noč. Majhna njiva
rodi krompir fižol, koruzo. Res drugače Požesova mama ne more kuhati.
Ljubi Požesova mama svoje otroke, čeprav je njeno srce strpljeno od skrbi, kako bo preživela, oblekla, obula svojo deco, čeprav je njeno telo vse slabo od porodov, bi rada imela tudi svojega mrtvorojenca in še one tri med živimi. Prvi sé ji je rodil sedaj osemnajstletni Ladislav. Vsako leto mu slede: Janez, Marija, Anton, Justina, Jožef, Ana, Alojzij, Alojzija, Frančiška, Ignacij, Angela, Veronika, mrtvorojeni, Adolf. Prvi se uči za mizarja, drugi za čevljarja, tretja služi na Gorenjskem, četrti služi v Trebnjem. Ostali drobiž pa preživlja, res z žulji svojih rok, bolehni oče. Tako je Požesovi družini. Če bi se očetu in materi bolje godilo, bi videli, kako vzorno bi bila preskrbljena ta družina!
Tak® živi viničarska družina
Nova cerkev v Halozah, v maju.
V Halozah, ki so znane po veliki siroma-Snosti, živi v vasi Gorci, občina Podlehnik, mati Ilčeva. Pripovedovala mi je:
— Kot 181etno dekle sem se poročila z viničarjem Joškom licem. Postala sva mlada viničarja in to delo nadaljujeva še danes, ko nama je Bog podaril 14 otrok (trije so umrli). Vsi, ki poznate viničarjevo življenje, se boste čudili, kako nama je bilo mogoče živeti in preživljati tako številno družino. Zasluživa vsak po pet din na dan in to nam mora zadostovati. Ko poje moti-ka v gospodarjevem vinogradu, se v njegovi hiši smejo ali pa tudi jokajo najini otroci. Najmlajši je star nekaj tednov in mnogokrat bom morala preslišati njegov klic, saj je moj delavnik od 8. do 12. in od 13. do 18. ure. Kdo da materi poleg tolikega dela vsaj malo časa za otroka? Zemlja zahteva svoje, otrok že zna počakati.».
Smehlja se IlSeva mati, ko pripoveduje o svojih otrokih, saj so ji kakor vsaki materi v. radost in veselje. Kdo drugi razume tako srečo, ki je samo trpljenje in skrb, kakor mati? In res je lahko ponosna na otroke, saj z neverjetno lahkoto premagujejo težave življenja in se postavljajo v šoli na prvo mesto.
Kako preživlja Ilčeva mati svojo družino, ni mogoče vprašati, saj gotovo ne bi mogla povedati. Kot učitelj več otrok imenovane, ki so hodili k meni v šolo, poznam razmere in lahko rečem, da sem mnogokrat opazil, kako so njeni otroci prihajali predčasno v šolo z namenom, da pregledajo in poiščejo med klopmi, če je kje ostalo kaj kruha. Njihova glavna hrana so žganci, meso poznajo le poredkoma.
H. Cermelj, šol. upravitelj.
Prekmurska družina Lackovičevih
Družina Lackovičevih biva v Hotizi v Prekmurju v tuji, v najem vzeti hiši. Poseduje samo 4 orale agrarne zemlje; lastne zemlje nima. Od 19 rojenih otrok jih še danes živi 12. Najstarejši je star 26 let, najmlajši eno leto in tri mesece. Tri najstarejše hčerke so poročene. Njih možje so dninarji. Dva od njih sta na delu v Franciji, eden pa v Slavoniji. Dve hčerki, Verona in Kristina služita v Franciji in pomagata staršem vzdrževati mlajše brate in sestre. Hči Ana hodi doma skupaj z očetom delat drugam. Vprego, ki jima jo posodijo sosedje za obdelavo polja, morata odslužiti s svojim delom, ker družina nima nobene živine. Kljub vsej revščini so La-ckovičevi otroci polnih lic, razigrane volje, zdravi. Njihova mati Magdalena pravi, da jim ne škoduje ne leto ne zima.
INSERIRAJTE V „JUTRU"! j
V 16 letih 12 otrok
Zakoncema Jakobu Bukovcu in njegovi ženi Ivani, ki sta se poročila leta 1923. in živita v Brezovici v medvodski občini se je rodilo doslej 12 otrok, ki so vsi živi in zdravi. Doslej sta končala osnovno šolo najstarejša hči 161etna Marija in 151etni sin Janez, šolo pri Sv. Katarini pa še obiskujejo 131etna Ivanka, 121etni France, lOletna Katarina, 91etna Anica in 81etni Jakob, brezskrbne otroške dni pa še uživajo doma 61etna Francka, 41etna Vida, 31etni Jožek, 21etna Štefka, a najmlajša hči je šele pred tremi meseci ugledala luč sveta.
Jakob Bukovec je čevljar in prebiva s svojo družino v skromni hišici, ki je nekoliko zadolžena, lastne zemlje pa nimajo, marveč jo jemljejo v najem, da si na njej pridelajo najpotrebnejše. Čevljarskih mojstrov je po tej okolici toliko, da mož z obrt-nijo skoraj nič ne zasluži, kljub vsem tegobam pa starši dobro skrbijo za otroke, ki so vsi zdravi in se pri skromnih razmerah zadovoljivo razvijajo. Oče je star 42 let, njegova žena Ivana pa bo šele 36.

Trideset let Sokola na Bledu
25. zlet gorenjske sokolske župe
Bled 10. Junija. |
' V vsej svoji lepoti je Bled vendar obmejno letovišče in veliko je prilike, kose domačemu ljudstvu lahko vsiljuje narodna nezavednost in mlačnost. Kolikor večja je tuja propaganda, toliko odločnejša mora biti odpornost in borbenost zavednih domačinov. Sokolsko društvo se Je torej znašlo Cb isti nalogi, kakor jo imajo vsa naša obmejna društva. To svojo nalogo vrši Sokol na Bledu z vsemi silami. V jubilejnem letu je dal vsemu svojemu delu za današnje čase najpomembnejše geslo: Slovan ne vdaj se, udari! Ta Enačaj ima Vsa naša vzgoja- v telovadnicah, ta značaj imajo vse naše prireditve, B katerimi hočemo v sodelujočih in gledalcih dvigniti samozavest in odstraniti Bsodno plašljivost in ml&tooet. V «misi»
teh misn bodo tud! jubllejlne prireditve 17. in 18. junija združene z 25. zletom župe Kranj.
V soboto 17. Junija bo odigrala od 19. do 20. ure godba glasbenega društva iz Kranja promenadni koncert M bo obe»"-gal izključno slovanske sttclaxJbe. Zvečer ob 21. je slavnostna akademija, pri kateri bodo sodelovala društva Kranj, äkofja Loka, Stražišče. Tržič, Železniki, Radovljica in Bled. Skupno bo čez 300 sodelujočih. Telovadne točke obsegajo najbolj znane skladbe: Naprej U boj, Slovanski pitij Si, Kozaček in drugo. Posebna zanimivost bo revialni nastop 150 dece sokolskega društva Bled, ki bo v 15 skupinah izvajala vaje z najrazličnejšim telovadnim orodjem. Pri akademij sodeluje poleg orkestra tudi mešani zbor radovljiškega Sokola in mfartlTWrtrt ibco; domačega druflfc
9d busta tomjala pomenljive donotfiB
pesmi
V nedeljo ob 8. bodo skušnje, oto IL Sprevod ob pol 16. nastop vseh oddelkov. Norost bodo vaje dece, ki izvaja »Po jezeru« in vaje z obroči in ruticami. Zanimiva je godbena spremljava, ki obsega izključno narodne pe-mi. Za zaključek nastopijo vojaki s sceno »Na mrtvi straži« in slikovitimi vajami »Odbrana«.
Veselimo se na ta zlet, ker nas v slavnostnem razpoloženju navdaja prepriča^ nje, da v vsem času evojega Cbstoja nismo kolebali in menjavali svojih načel, da vkljub veliliim oviram, ki so se pojavile posebno v zadnjih letih ,nismo popustili, želimo, da se razvijejo naše proslave v veliko narodno manifestacijo, kjer bodo lahko z uspehom «»delovala tudi druga narodna društva, ki jih po tej poti iskreno vabimo na zlet. Podrobna navodila za zlet dobite pri vseh sokolskih društvih župe Kranj. Imejte za 17. in 18. Junij vsi edini cilj: sodelovanje na zletu sokotslke župe Kranj na Bledtu!
I Predsednik Dniilvs n ceste
dr. Vinko Vrhunec:
Za nagrobni spomenik dr. Ivanu Lahu
Odbor za postavitev nagrobnega spomenika dr. Ivanu Lahu v Ljubljani je prejel od 5. maja do vključno 7. junija t, L naslednje prispevke: din 5.500: Dramatiko društvo »Ivan Cankar«, Cleveland. Ohio, din 500: Neimenovana, Ljubljana, din 200: Neimenovani, Ljubljana, din 100: dr. Brezigar Milko, Klub Primork, Neimenovani, Zalar V. M., Ljubljana; Doležal Lojze, Maribor,
din 70: Skalar-Zagradnik Martina, Ljubljana,
din 50: Hrovatinova M., Jarc Janko, Potočnikova Nilka, dr. Tičar Josip, Ljubljana; dr. Orožen Milan, Celje; dr. Gorišek Milan, Št. Lenart v Slov. goricah; Sinigoj Julijan, Vojnik, din 30: Prennerjeva Ljuba, Ljubljana.
Vsem prisrčna hvala!
Odkritje pisateljevega poprsja v bronu na granitnem stebru se bo tiho in skromno izvršilo na Vidov dan, 28. t. m., ob pol 18. na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani.
Te dni bomo poslali položnice, oz. nabiralne pole še nekaterim znancem in prijateljem pokojnega književnika in nacionalnega borca, ki so prezrli naša dosedanja vabila za prispevanje, pa bi jim gotovo ne bilo ljubo, če bi njihovih imen ne bilo v seznamu darovalcev,
i	Odbor.
Prekmurski teden bo velika prireditev
Murska sobota, 10. junija
V Četrtek zvečer je bila glavna seja odbora Prekmurskega tedna pod predsedstvom župana g. Hartnerja. Po govoru predsednika in poročilih referentov je bilo spoznati, da bo prireditev Prekmurskega tedna res velika in tako pomembne oblet, niče, kakor Je proslava 201etnice priključitve Prekmurja k Jugoslaviji, vredna prireditev, ki bo povzdignila zanimanje za to najsevernejšo in najmlajšo slovensko pokrajino.
Zanimivo Je bflo predvsem poročflo raz.
stavnega odseka, iz katerega je razvidno, da se je prijavilo toliko razstavljalcev, da je zmanjkalo prostora in so morali nekatere odkloniti, čeprav so razširili paviljone in dogradili še en trakt, za večje prireditve na razstavišču pa tudi ogromen gostilniški paviljon.
Za Prekmurski teden je železniška dL rekcija dovolila polovično voznlno, ki velja že od 16. t. m. Obiskovalec mora na odhod-ni postaji kupiti cel vozni listek z obrazcem K 13, ki mu bo s potrdilom o obisku veljal za povratek.
Za vstopnino na razstavni prostor Prekmurskega tedna se je določila minimalna pristojbina 3 din za odrasle in 1 din za mladino. Permanentne vstopnice pa bodo po 10, 15 in 20 dinarjev.
Otvoritev Sokolskega doma v Metliki
Dne 9. julija t.1. bo naš doslej največji
sokolski praznik: otvorili bomo svoj novi sokolski dom, ki se ponosno dviga na najlepšem prostoru našeg-a mesteca, na Pun-gertu v znožju naše vinorodne Veselice. Zvečer pred tem praznikom bomo imeli slavnostno akademijo, v nedeljo pa bo dopoldne svečana otvoritev doma s povorko. Popoldne bo javna telovadba, po njej bratska zabava. Celotna svečanost bo sicer v skromnem okviru dopustnih razmer, vzlic temu pa bo presrčno iskrena in domača. Vabimo brate in sestre, naj nas v velikem številu obiščejo, da se bedo z nami rado-vali uspeha našega dela in da se naužijejo lepote in posebnih čarov Bele Krajine! Naši beli rojaki žive razkropljeni po vsej Jugoslaviji, kamor so morali s trebuhom za kruhom. Vabimo jih, naj v onih svečanih sokolskih dneh posetijo svoj rodni kraj. Onih rojakov, ki so daleč v inostranstvu, v Ameriki, v Nemčiji in bog zna, kje še. seveda ne moremo pričakovati, a mislimo na one, ki so bliže nas. Ti se naj zmislijo na Metliko in na našega Sokola. Bratske edinice in poedinci, ki so se odločili, da pridejo k nam, prosimo, naj nam do l! julija javijo svoj prihod In število, da jim bomo mogli preskrbeti vse, česar je treba, da se bodo ugodno počutili med nami Vsi dobro nam došli!
Iz Vojnika
Velika sokolska tombola v ~ "niku. Marljivo Sokolsko društvo v Vojinku, ki si je v Petrovi petletki zgradilo svoj dom, priredi danes v nedeljo 11. t m. na svojem letnem telovadišču svojo prvo veliko tombolo v korist dozidave svojega novo postavljenega doma. K domu je namreč treba prizidati še nekaj prizidkov, da bo popolnoma služil svojemu namenu. Zato je čisti dobiček te velike tombole namenjen tem prizidkom. Ker v trgu in okolici prevladuje kmetski sloj, je društvo izbralo kot prvi dobitek lepo plemensko kravo in ne kakor običajno motorno kolo ali kaj sličnega. Poleg tega dobitka je še pet glavnih dobitkov, 30 izbranih petork in nad 300 ostalih dobitkov. Po tomboli se vrši o» istem prostoru velika Trina veselica!
Bilanca javne akcije
za naše ceste
Obletnica cestnega kongresa in cestne razstave v Ljubljani « Dosedanje izkušnje s cestnimi fondi
Na pobudo Društva za ceste je bil pred letom dni v Ljubljani L jugoslovenski kongres za ceste; istočasno je bila prirejena prva večja razstava cest in turizma na ljubljanskem velesejmu. Ti dve prireditvi sta bili pomembna javna manifestacija v akciji za obnovitev in izgraditev naše cestne mreže. Propagandno delovanje Društva za ceste je zaneslo zanimanje in razumevanje za potrebe sodobnega cestnega prometa v najširše kroge in med odločujoče činitelje javnega življenja, ki imajo v vseh teh vprašanjih končno besedo. Cestni kongres zato ni bil važen samo radi strokovnega obravnavanja cestno-prometnih vprašanj, temveč iz razloga, ker je postavil zahtevo po ureditvi naših cest v taki pereči obliki, da se ji državna gospodarska politika ne more izogniti. Zato predstavlja delovanje društev za ceste važen prispevek privatne iniciative v reševanju te ogromne tehnične in finančne naloge.
Ob obletnici cestnega kongresa bo koristno pregledati, v koliko in kako so izpolnjeni predlogi in zahteve, ki so bili ob priliki cestnega kongresa postavljeni. Po zamisli kongresa naj bi se obnova in izgraditev cestnega omrežja izvršila po v naprej sestavljenem tehničnem in finančnem načrtu, šestletni načrt javnih del na naših cestah odgovarja v glavnem tej zahtevi, dasi program gradbenih del vsebuje samo podatke splošnega značaja, a ne konkretnih prometnih In konstruktivnih osnov. Podrobni tehnični načrti se vsled tega izdelujejo postopoma za one ceste, ki prihajajo trenutno v poštev za gradnjo in obnovo.
Za pokritje stroškov je določen znesek dveh milijard dinarjev, ki je vsekakor nezadosten za izvedbo novogradenj in modernizacij vseh onih cest, ki so v šestletnem programu navedene. Vsled tega se predvidena dela ne bodo mogla izvršiti v celoti in v vsej dolžini naštetih cest, temveč le v omejenem obsegu. V Sloveniji bo mogla biti obnovljena samo prva tretjina državnih cest in zgrajena cestna zveza z morjem v terenskih delih brez gradnje sodobnega cestišča. Za dokončo ureditev najvažnejših cestno-prometnih zvez v naši banovini bo pa potrebna pri dosedanji dodelitvi finančnih sredstev še druga šest-letka.
Objava uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih je izpolnila davno zahtevo naše javnosti, za kar se je od vsega začetka najbolj zavzemalo Društvo za ceste, žal niso bili pri sestavi uredbe dovolj upoštevani utemeljeni predlogi naših gospodarskih in prometnih organizacij, ki so želele organizacijo cestnih skladov na decentralističnl osnovi In z jasnimi določili glede razdeltve dohodkov po načelu, da vsaka pokrajna dobi v glavnem zneske, ki odgovarjajo njenim vplačilom v cestni sklad. Vendar je naša javnost uvedbo cestnega sklada z zadovoljstvom sprejela v upanju, da se bo poznejšim spremembam in dopolnitvam posrečilo prilagoditi določila stvarnim potrebam posameznih banovin.
že v teku prvega leta se je pokazalo, da donosnost cestnega fonda ni zadostna za tekoče financiranje del, oziroma za pokritje odplačil posojila, Iz katerega se financirajo dela šestletnega načrta, čeprav je bilo najprirodnejše, da se v cestne sklade stekajo javne dajatve, ki se pobi-
rajo neposredno od cestnega prometa, so iz dohodkov izostale uvozne carine na motorna vozila ter carina in trošarina na bencin in olje. Društvo za ceste je vsled tega pravočasno započelo akcijo radi spremembe in dopolnitve te uredbe, ker je potrebno pravočasno zagotoviti zadostna finančna sredstva, da ne bi dela nenadoma zastala. To vprašanje mora ostati nadalje v središču javnega interesa, ker na cestnih skladih počiva celoten sistem izgraditve in modernizacije naših cest.
Reorganizacija tehnične službe ni dose-daj izvedena na način, kakor bi to odgovarjalo posebni prirodi sodobnih cestnih gradenj. Prilagoditev notranje sestave državne cestne uprave tej nalogi še ni izvedena. Moderne ceste lahko grade samo ljudje modernih in naprednih nazorov, svobodni bremena birokratskega formalizma. Prav tako ne more dosedaj kongres zabeležiti vidnejšega uspeha v svojih zahtevah. da se zboljšajo pogoji za vzdrževanje cest in povečajo proračunska sredstva. Sredstva za vzdrževanje cest so še nadalje globoko izpod minima, dasi bi ogromno povečanje prometa na naših cestah zahtevalo že iz tega razlogu znatno boljše vzdrževanje. Spričo položaja našega gospodarstva in državnih financ vsekakor ne bi bilo težko najti obilnejša sredstva za pra-vilnejše vzdrževanje obstoječih cest. Zdravo gospodarjenje zahteva predvsem vzdrževanje obstoječega., a šle potem investicij za novogradnje.
Postavlja se vprašanje, kakšni so konkretni uspehi javne akcije za naše ceste v izvajanju samih cestnih del v naši banovini. Ne bi bilo pravično trdit, da v tem oziru ni zabeležiti nobenega napredka in da se cestna uprava ne trudi, da v okviru dan h finančnih možnosti zboljša stanje naših cest. Na državni cesti Ljubljana— Bled sta v gradnji dva odseka modernega cestišča v dolžini 16 km, a za prihodnje dni je razpisana licitacija za oddajo moderni zacijskih de| ceste Maribor—Fram. Upravičeno je upanje, da se bo z ureditvijo skrajno slabe ceste pri Mariboru začelo že letos. Prav tako je v programu razširitev mosta čez Savo pri Kranju in ureditev prehoda skozi Kranj. Cestna dela na gradnji moderne ceste pri Lescah ugodno napredujejo. Ako bodo načrti za železniška nadvoza na Sorskem polju in pri Naklem pravočasno dogotovljeni, bo cesta Ljubljana—Bled do pozne jeseni v celi svoji progi v glavnem modernizirana.
Vendar so cestno-prometne potret>e v Sloveniji z ozirom na njen domači In turistični promet tako ogromne, da so vsa ta dela skromna in nezadostna, ako hočemo v doglednem Času urediti najglavnejše ceste mednarodnega prometa v Sloveniji. Ne moremo dovolj naglasiti nujnosti in prvenstva sodobne ureditve cest v dravski banovini radi interesa, ki ga imajo druge pokrajine na tem, da se najprej obnovijo dohodne in prehodne ceste mednarodnega prometa, ki prihaja v našo državo preko vrat Slovenije. Vsled tega naša javnost bolno občuti, da še vedno ni zastavljena lopata za gradnjo prepotrebne cestne zveze z Jadranskim morjem, ki bi dovedla svež turistični promet v naše kraje in v vse naše Primorje. Ti dve pokrajini bi tako postali prometna in turistična celota, ena najpestrejš'h in najzanimivejših v vsej Evropi.

S Koroškega
Slovenskim društvom dovoljen nadaljnji obstoj
Kakor poroča »Koroški Slovenec«, je Slovenska prosvetna zveza prejela 2. junija sledeče obvestilo:
»Na podlagi zakona od 17. maja 1938 Je komisar za avstrijska društva sporazumno z državnim komisarjem za pridružitev Avstrija k Nemčiji odredil, da so slovenska društva dovoljena. Društvom sa naroča: 1. da uvedejo arijsKl paragraf; 2. da prevzamejo v pravila načelo imenovanja društvenih v°diteijev (Führerprinzip). Slovensko prosvetno zvezo pozivam, da nakaže na račun komisarja za društva, organizacije in zveze kot doklado za izgradnjo tn upravni prispevek skupno 1.000 mark
K temu dodaja »Kor. Slovenec«, <ta Je sedaj končnoveljavno razčiščeno, da se smejo slovenska društva v smislu svojih pravil svobodno udejstvovati In s svojim premoženjem svobodno razpolagati. Zveza je pristojno oblast svoječasno zaprosila, naj vsem prosvetnim organizacijam Slovenske narodne družine na Koroškem dovoli enotna pravila. V enotnih pravilih se bo upoštevalo tudi zgoraj navedemo naročilo društvenega komisarja.
Slovenske materinske proslave Slovenske materinske proslave. Lepo
število društev se je že odzvalo pozivu Prosvetne zveze, naj pomladno delovno sezono zaključijo z materinsko proslavo. Na binkoštni ponedeljek so vabila na take proslave kar tri društva': škocijansko, šentvidsko in škofiško. Kljub hudemu dežju so se rojaki vabilom društev radevolj-no odzvali. Prav dostojen je bil spored vseh treh prireditev. Naj bodo posebej omenjeni šentvidski pevci, škocijanski igralci in škofijski tamburaSl, ki so želi še prav prisrčno priznanje.
Nekaj vesti b Zlije
Sredi maja so imeli v Smohorju okrožni kmečki dan. Udeležila se ga je vsa okolica. Na trgu in v gostilnah se je govorilo ponajveč slovensko. Najlepša točka je bil poleg slavnostnih govorov nastop Zilja-nov in Ziljank v Slikovitih slovenskih no-šsh. Kakih 150 fantov in deklet je Jahalo, oziroma korakajo v sprevodu. Brški fantje so pokazali »štehvanje« ter »rej pod lipo«. Tudi par Nemk je bilo oblečenih v slovensko nodo, pa se jim Je takoj poznalo, da jim noša ni demača. Ziljska »dečla« se v noši zaveda, da mora govoriti samo svoje mehko ziljsko narečje, če naj bo
pristna THljariBk
V	gospodariskem tn socialnem pogleda beležimo napredek Ljudje Imajo delo ln zaslužek potepuhov in beračev ni. Večina dobiva podpore za otroke.
Regulacija Zilje napreduje. Med Dolar mi in Napolami teče reka globoko v strugi in ne vidi več preko bregov, kam bd jo udrla ob deževju. Celo ob sedanjem deževju ni bilo več poplav.
Drobiž
V	Vogrčah je ob nevihti zadela strela» posestnika Janeza Rožiča, ko se Je s parom volov tn v družbi svojega etna vračal s polja domov. Ob udaru se Je onesvestil tudi sin in celo živali so popadale na tla, vendar pa je sinko kmalu prišel k zavesti in priklical ljudi na pomoč. Kljub prizadevanju, da bi Rožiča obudili k življenju, se to sosedom ni posrečilo. Pokojnik Je bil vedno zaveden Slovenec ln vesten gospodar.
Ce»ta pr©Ko Visokega KieKa Je zopet
odprta, s tem so odprte vse koroške ceste na severu in Jugu.
V	okvirju organizacije KDF bodo nastopal; igralci celovškega gledališča v nemških veseloigrah v vseh večjih krajih dežele, med drugim v Dobrli, železni kapli in Borovljah.
Na Krčanjah Je toga uničila domala ves poljski ln sadni pridelek.
Hotel »Feldkirchnerhcf« Je državna policija dala na razpolago koroški deželni vladi. Hotel je bil doslej last sester sv. Križa.
h življenja na deželi
GORENJI LOGATEC. Po skoro celo-mesečnem deževju nam je vendarle zasijalo solnce. Deževje nam je pa povzročilo občutno škodo na sadju, ki ga letos ne bo, predvsem pa na cestah, ki so postale skoro neuporabne. Pozivamo pristojna oblastva, zlasti cestni odbor, da se ceste že zaradi tujskega prometa nemudno popravijo. — Lep pomladni dan je izvabil v nedeljo precejšnje število Sokolov v Kočevje. Tukajšnji Sokol pa priredi v nedeljo 18. t. m. z začetkom ob pol 16. letni javni nastop, na katerega vabimo že danes. Pri nastopu bo sodeloval Floramyjazz iz Ljubljane. Zveze iz Ljubljane in iz Notranjske so prav povoljne in se bo lahko vsak udeleženec poslužil nedeljske karte.
VURBERG PRI PTUJU. Krajevna pno-tituberkulozna liga priredi danes v nedeljo veselico s srečolovom v prostorih go, stilne g. Berlingerja. Sodelovala bosta pevsko društvo »Jadran« iz Maribora in ptujska mestna godha. Začetek ob 15. Vsi prijatelji protituberkulozne borbe ste vljudno vabljeni Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev 18. L n.
Jadranska zavest
med Slovenci
Danes je v Ljubljani glavna skupščina Oblastnega odbora Jadranske Straže
Vsem danes t Ljubljani zbranim pionirjem jadranske zavesti sporočamo tople pozdrave. 2ellmo uspešno zborovanje in mnogo uspehov v bodočnosti, čuvajmo naše morje!
, dm ter popeljal 46 podmladkarjev na 5-! dnevni izlet na morje. Posebno lepo so se j izkazali v Kočevju, kjer so priredili najprej tombolo, ki je dala 4.136 din čistega dohodka, nato so za mladino priredili 10-dnevni plavalni tečaj, ki se ga je redno udeleževalo 60 otrok. Uspel je izlet 63 odraslih članov JS v Baker in na Sušak. Krona prizadevanja in uspehov pa je bilo 10-dnevno letovanje mladine: 44 dečkov in 50 deklic z vsega Kočevskega z nadzorstvom in starši skupno 106 oseb, je letovalo v Bakru. Skupni stroški letovanja so znašali 20.170 din. Tudi Ribničani so na lastne stroške poslali 14 deklet na 14-dnev-no letovanje ob morju. Trboveljčani pa so 95 podmladkarjem omogočili večdnevni izlet na morje. — Na območju oblastnega odbora ljubljanskega deluje 29 krajevnih odborov s 5.309 člani in 12 poverjeništev s 378 člani. Mnogo je še krajev, kjer pogrešamo positojanko Jadranske Straže in premnogo je še ljudi, ki bi jih Jadranska Straža želela pozdraviti ▼ svojem krogu.
Podmladek Jadranske Straže je razširjen po vsej državi, najmočnejši pa je med slovensko mladino, kjer razvija njegova organizacija že šesto leto svojo plemenito vzgojno nalogo. Sekciji JS načeluje šef prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik, idejne, propagandne in pisarniške posle pa vrši referent prosvetnega oddelka g. Viktor Pirnat. V sekciji PJS ima po enega zastopnika tudi vsaka kategorija šol, da je organizacija tesno povezana s šolsitvom in prosvetno upravo. Ob koncu preteklega leta je bilo v Sloveniji skupno 490 podmladkov in 50.289 članov. Odpadlo je nekaj podmladkov na ljudskih šolah, a meščanske, srednje in podobne šole so število članstva še dvignile. Vsa vplačana članari-
FtateA* (bi Otmar Pirkmajer
Spet se danes zbero ▼ Ljubljani zastopniki krajevnih organizacij Jadranske Straže z vsega območja bivše ljubljanske oblasti, da na glavni skupščini oblastnega odbora JS na pragu nove sezone pregledajo delo za naš Jadran. Občni zbor bo ob 9.30 V dvorani WSloge« v palači železniške direkcije. Kakor še vsako leto, je tajnik oblastnega odbora dr. Zeljko Jeglič tudi letos strnil svoje poročilo v 16 tipkanih strani obsegajoč pregled, iz katerega povzamemo nekatere tehtnejše podatke:
Pod vodstvom predsednika dr. Otmarja Pirkmajerja je oblastni odbor JS v Ljubljani posvečal zlasti ideološki propagandi mnogo pozornosti, bil je v stalnem stiku z ostalimi oblastnimi odbori, posebno prisrčne pa so bile vezi z izvršnim odborom JS v Splitu. Uspehi Jadranske Straže so poleg organizacijske razpredenosti po vsej državi dokaj vidni tudi vzdolž naše morske obale. Deset domov JS pričakuje male in odrasle jadranske stražarje. Člani kakor podmladek se v vedno izdatnejši meri poslužujejo za letovanje ali za krajše izlete teh domov ob Jadranu. Za propagando jadranske ideje je Viktor Pirnat imel pri 26 edinicah 35 predavanj. Bila so tudi predavanja v radiu ob 20-letnici naše svobode na Jadranu. Z oblasitnim odborom vred so se tudi njegove edinice trudile, da z vneto propagando približajo slovenskega človeka Jadranu ter ukoreninijo med ljudstvom jadransko zavest. Priredile so 128 predavanj v zvezi z našim morjem.
Poročilo podrobneje navaja delo posameznih edinic. Navedbe so kratke in stvarne, vendar povedo ponekod prav mnogo. Za primer naj samo navedemo, da je krajevni odbor JS na Bledu zbral lani 10.000
Tajnik dr. željko Jeglič
na ostane podmladkom samim za njihove
izlete in letovanja. Učiteljstvu pritiče prvenstvena zasluga za visoko stanje «da-ninske pomorske organizacije.
Izlete in letovanja obravnava tajmSko poročilo v posebnem poglavju. Iz posebnega Mladinskega sklada je oblastni odbor lahko pomagal 29 podmladkom, da so mogli pohiteti na morje, posredoval in delno financiral pa je lani štiri mladinske kolonije, da je skupno letovalo ob morju 279 otrok v starosti od 8 do 15 let z vseh predelov odborovega področja. Oblastni odbor je k letovanju prispeval 13.660 din. Gospodarsko stanje ni ravno razveseljivo in bodoči odbor bo pač moral najti nov vir dohodkov.
Mladinski sklad izkazuje 842.186 din in je tudi v preteklem letu prejel nekaj lepih prispevkov, toda po večini od podmladkov samih. Oblastni odbor je tudi v preteklem letu razmotrival načrte glede lastnega doma ob morju. Slabe izkušnje, ki so jih že imeli drugi oblastni odbori JS ob gradbi domov z nezadostnimi sredstvi, so nalagali upravi posebno pažnjo in previdnost. Zato je uprava za enkrat oddala svojo parcelo v Kaštelu Štafiliču v zakup Mladinskemu domu dravske banovine in to za lansko kakor tudi za tekoče leto. Letos je bila oblastnemu odboru ponudena v najem popolnoma opremljena večja zgradba v Aleksandrovem na otoku Krku, kjer bi se moglo mladini kakor tudi odraslemu članstvu nuditi letovanje. Uprava proučuje to ponudbo. V bodočem poslovnem letu bo ljubljanski oblastni odbor s svojimi edinicami posvečal skrb naslednjim življenjskim potrebam organizacije: da se poveča število članstva, da se svečano proslavi jadranski dan in da se priredi najmanj eno predavanje po edinicah, sodelovanje s podmladki JS v posameznih edinicah, podpiranje podmladkov ob izletih na morje in povečanje Mladinskega sklada.
V znamenju Prekmurskega tedna
Prekmurje bo dostojno pokazalo svoje sposobnosti
Prekmurje se pripravlja na veliko gospodarsko in kulturno manifestacijo, ki bo od 17. do 26. junija v Murski Soboti pod imenom »Prekmurski teden«. Maribor ima svoj teden, Celje svojega, zakaj ga ne bi imelo še Prekmurje! Ne zato, da bi Murska Sobota stopila v vrsto z Mariborom, Celjem in Ljubljano. Prekmurski teden je rodila želja, da bi dežela kneza Koclja ob 201etnici priključitve k Jugoslaviji pokazala svoj napredek v svobodni državi in z razstavo dala priliko naši slovenski in jugoslovenski javnosti, da v večjem številu obišče Prekmurje, ga spozna in vidi vse njegove lepote in vrednosti ter potem še bolj vzljubi. To in nič drugega ni bila želja prirediteljev, ki bo požrtvovalno šli na delo.
Vsa javnost je pozdravila Prekmurski teden in odziv je povsod po vol j en. že zdaj se je prijavilo toliko razstavljalcev, da bodo morali razstavne paviljone podaljšati. Nič ni čudnega, da so razstavljalci pokazali tako veliko zanimanje za prireditev. Prekmurje je dober odjemalec za nekatere proizvode, zlasti pa za vse one, ld se tičejo racionalnejšega obdelovanja zemlje. Naši sezonski delavci pošiljajo iz tujine denar, ki ga domači uporabljajo večidel za odplačevanje dolgov in ureditev domačega gospodarstva. Vsak gleda, da si izboljša gopodarsko orodje in da mu racionalnejše obdelovanje zemlje prinese Čimveč koristi. Razni tečaji in predavanja, ki jih imajo stalno naši kmetijski strokovnjaki, so v tem pogledu dosegli že velik uspeh. Seveda pa je še dovolj ledine, ki jo bo treba orati v bodočnosti. Prekmurski teden bo mnogo pripomogel, da bo naše ljudstvo videlo na razstavi vse praktične pridobitve umnega gospodarstva, ki mu bo pomagalo pri stremljenju za dosego večjega blagostanja. V tem bo posebno velike važnosti kmetijska razstava, ki bo urejena nalašč za tukajšnje prilike.
Paviljone za razstavo so že prlčen graditi in bodo ta teden narejeni. Delo je prevzel gradbenik g. Štefan Sraka, ki je spretno izkoristil razpoložljivi prostor. Stali bodo na prostoru, ki je določen za stavbišče novega gimnazijskega poslopja,
veselični prostor pa bo v nadaljevanju proti gradu. Tam bo stal tudi velik gostilniški paviljon, v katerem bodo veliki skupni obedi pri raznih zborovanjih. Najprej bo že na sam dan otvoritve 17. junija v njem družabni večer delegatov in gostov trgovskega kongresa o priliki letne skupščine trgovskih združenj dravske banovine. V soboto 24. junija zvečer pa bo v njem sestanek vseh bivših uradnikov, ki so kdaj službovali v Prekmurju. S tem sestankom bo v zvezi tudi poseben kulturni in zabavni program, ki ga bodo predvajali bivši uradniki sami.
Mnogo razstavljalcev bo zgradilo tudi lastne paviljone, tako da bo ves prostor lepo izrabljen in bo nudil pisano sliko med ogromnimi hrasti, smrekami in platinami, ki so tu ostale še od nekdanjega Sza-paryjevega parka.
V okvirju Prekmurskega tedna bodo še druge prireditve, za katere se vršijo že
Kraljestvo SUba na Jadranu
Dvanajst ur se vozimo s parnikom od Sušaka. Z ležalnega stola na palubi gledamo otoke in pristanišča. Mimo Krka in mimo Raba reže parobrod penečo se belo stezo v modro Jadransko morje.
Ko se bližamo otoku in zavijemo mimo svetilnika in valoloma v malo pristanišče Silbe, nam nosi veter z otoka nepoznani sveži vonj v obraz. Pravijo, da je to ozon in da diši otok milje daleč v morje. To je vonj mirtinih in borovih gajev. Ob lih se giblje nekaj ribiških bark. Stan mornarji, ženske ter otroci otoškega naroda stoje na obrežju, da te pozdravijo.
Kdo pozna Silbo? Malokdo se bo oglasil. Tudi mi je nismo poznali. In vendar je to otok čudes, otok slavne zgodovine, otok eksotične lepote; Silbo je poznal stan carski Petrograd po silbenskem grozdju, Silbo je poznalo vse Sredozemsko morje po največji ladji »navi« San Stetano dobi beneške republike.
Otok ima podobo številke 8 in je dolg osem km, širok pa dva do tn km_ Lezi
S Ä? Dt eTÄa peska V Cfvodfdoprs! hodiš 100 do 150 m daleč v morje. Na obali pa so gaji mirte, Sike S bora, vmes vinogradi in med skalami agave ter zimzeleno ^grmicje. Tam kjer je osmica otoka prešapnjena,
leži mesto Silba s 760 prebivalci. Z mornarji, ki so raztreseni po vseh morjih pa jih je 1000. V zlati dobi Silbe je imel otok 1800 prebivalcev. Silb$ je središče in občina 6 obljudenih in 30 neobljudenih otokov in grebenov. Otok je ves poraščen in steze vodijo na vse strani med smrekami, bori, oljkami, zimzeleno maki jo, ložo, smokvami, breskvami, oranžami in citro-nami. Mrčesa ni na otoku nobenega in ni niti ene vrste strupenih kač. Najvišji vrh otoka je visok 80 m. Na vzhod je pogled na »goreli« Velebit, na zapad pa na širno odprto morsko plan.
Prebivalstvo se bavi z ribištvom in mor-narstvom, prodaja pa drva, mleko in sir celo v Ameriko. Narečje je čakavsko. Ob obeh straneh otoka sta kanala, in tokovi stalno ližejo in čistijo obrežje in zalive. Na otoku raste crnika, drevo, ki ima les trd kakor hrast, za gradnjo brodov, in plod žir, liste pa bolj oljkinim enake.
V svoji knjigi »O imperiju« omenja Silbo že Herodot, ko pravi, da Silbe niso zavzeli barbari (Hrvati). Nato je otok večkrat menjal gospodarje. 1073. leta je za vlade Petra Krešimira pripadel zadarski občini in kraljeva sestra je na njem ustanovila samostan sv. Marije, ki ga je 1804. leta Napoleon razpustil. Nato je bil otok last beneške republike, ki ga je prodala kapitanu Antonu Soppeju, ta pa zopet beneški rodbini Morosinijev, Morosiniji so v prvi četrtini 19. stoletja prodali otok
Marku Ragusiniju, ki se je 13 let pravdal s Silbani. Zahteval je od otočanov četrtino letnih dohodkov, slednjič pa je L 1852. prodal otok Silbanom. Proti stalnim napadom gusarjev so zgradili tri kule, ki so sedaj v razvalinah; na eni se še bere napis: Si deus pro nobis, quis contra nos (če je bog z nami, kdo bo proti nam?)
Silbani so imeli svojo mornarico in trgovska rodbina Brnetičevih je imela slavno ladjo »San Stefano«, ki je bila v tistih časih največja ladja v Sredozemskem morju sploh in je ščitila otok kakor tudi trgovsko mornarico pred napadi gusarjev. Še danes strašijo matere poredne otroke z vzklikom: »Gusar gre!« Z jadrnicami »mariljanami«, z manzerami in kastrerami so vozili Silbani drobnico v Benetke in s trabakuli ter bracerami vole z vzhodnih obal na zapad.
Preden je filoksera uničila trto, so prodajali grozdje na Dunaj, v Berlin in v Petrograd pod imenom »silbensko grozdje«; letni dohodek od grozdja je mnogokrat prekoračil letnih 50.000 forintov. Ko pa je prišla filoksera, se je izselil velik del prebivalstva v Ameriko.
V bogati dobi Silbe so si Silbani volili kralja, ki je vladal od 26. prosinca do Treh kraljev. Kralj je imel 12 ministrov in je imenoval glavarja, poljske čuvaje in vodjo stražarjev, arambašo. V dobi svojega vladanja je reševal pravde in prepire med otočani. Proti njegovi razsodbi ni bilo priziva. Po Treh kraljih je odstopil in zavladal je od njega imenovani glavar. Ta običaj je bil v 19. stoletju ukinjen; kraljeva krona pa je še spravljena v zakladnici faipe csttaÄ
Tip prekmurskega kmetovalca
živahne priprave. MeddruStveni odbor se je a polno paro vrgel na delo, da bo spomenik prekmurskim književnikom izklesan in postavljen že za otvoritev tedna. Soboški igralci pripravljajo v režiji prof. Potokarja uprizoritev Župančičeve »Veronike Deseniške«, ki bo na dvorišču sobo-škega gradu. Meddruštveni pevski zbor se pridno vadi za manifestacijsko prireditev, na kateri bodo nastopili moški, ženski in mešani zbor pod vodstvom pevovodje g. Grma. Gasilci iz murskosoboške župe, ki je največja v naši banovini, so polni skrbi v pripravah za veliko zborovanje in vajo, ki bo zadnjo nedeljo Prekmurskega tedna. Takisto pa seveda tudi člani Aerokluba, ki bodo organizirali letalski miting, na katerem bodo sodelovala vojaška in civil-
na motorna letala ter tudi brezmotorna letala.
Kaj naj pa Sele rečemo o dehi naših
sokolskih edinic, ki se pripravljajo na zlet mariborske sokolske župe za nedeljo 18. junija- To bo velika manifestacija obmejnega Sokolstva ob 201etnici priključitve Prekmurja k naši državni skupnosti. Sokoli bodo na prejšnji večer zleta položili venec na grob padlim junakom dobro vol j-cem, ki so dali življenje za svobodo Prekmurja, nato bo slavnostna akademija v dvorani Sokolskega doma, v nedeljo popoldne ob 3. pa bo nastop SK Mure na stadionu.
Veliki plakati, za katere je izdelal osnutek profesor risanja na soboški gimnaziji akad. slikar g. Rajko šubic, vabijo na to največjo sokolsko prireditev, kar jih je bilo dozdaj v Prekmurju.
Tako bo Prekmurski teden povezal vrsto gospodarskih in kulturnih prireditev, zborovanj in manifestacij, ki naj vse pokažejo stremljenje našega Prekmurja za gospodarskim in kulturnim uveljavljanjem v svobodni državi, V tej harmonični skupnosti raznih prireditev je sestavljen tudi znak Prekmurskega tedna, ki ga je takisto napravil prof. šubic. Kmetijska, industrijska in obrtna razstava, zborovanje trgovskih združenj, kulturna razstava, vse je v njem. Industrijsko kolo, volovska glava in pšenični klas, trgovski znak, dve knjigi in začetnici PT povedo, kaj obsega Prekmurski teden. Ta znak je na velikih in malih lepakih za Prekmurski teden, pa tudi kinematografi predvajajo zelo lepe diapozitive s tem znakom in vabijo našo slovensko javnost, da si med 17. in 24. junijem pride ogledat Prekmurje — starodavno deželo kneza Koclja, ki je v tisočletnem življenju pod tujim gospostvom znalo ohraniti dediščino slavnega slovenskega kneza za neoviran razvoj in napredek v zedinjeni domovini.
Kdo Je kriv?
Stari zvezdogledi so prav sodili, da so zvezde odgovorne za marsikak nered na zemlji
Stari zvezdogledi so trdili, da sta obračanje sveta in življenje od vsega početka določena ter da tega predpisanega reda nič ne more izpremeniti. Kdor zna, pa v zvez dah lahko bere, kako se bo razvijala usoda nas vseh in vsakega posameznika. Modernim astronomom, hladnim računarjem, ki so odkrili v primeri z zemljo neizmerno velike dimenzije zvezdnega sveta, seveda ni šlo v račun, da bi bila ogromna nebesna telesa kakor so sonce in zvezde stalnice, kometi in vsemirske meglice le zato tukaj, da bi s svojim položajem nakazovala, ali bo neko pritlikavo človeče umrlo jutri ali šele pojutrišnjem. Moderna astronomija je do kraja pometla s podmeno, da bi imela nebesna telesa kakšen vpliv na našo zemljo in na življenje.
Ali, kakor velja v mehaničnih pojavih zakon akcije in reakcije, tako se ponavljajo tudi v duhovni dinamiki zmerom reakcije proti strujam, ki so premogočno narasle. Tako je bilo tudi v primeru astronomije. Novi čas je odkril poleg svetlobnih žarkov, ki so nekdaj veljali za edino vez med našo zemljo in drugimi nebesnimi telesi, še mnogo drugih tokov, ki se prelivajo med vsemirskimi gmotami. Tu imamo v prvi vrsti v mislih kozmične žarke. Njih prave narave sicer še zdaj popolnoma ne poznamo, vemo pa, da zelo močno posegajo v dogajanja na naši zemlji. Odkod ti žarki prihajajo, kakšen je mehanizem njih delovanja, lahko samo ugibamo. Točno vemo le to, da se zmerom nahajamo v njihovem območju, ter da predstavljajo neko energijo, ki se po vseh naravnih zakonih nekako mora uveljaviti.
Poleg kozmičnih posegajo tudi razni žarki sonca z nevidno roko na naš planet. ■Taša zemlja ne prejema od sonca samo žarkov luči in toplote, ampak jo sonce neprestano obsiplje s sestavnimi delci atomov — z elektroni. Učenjaki so odkrili, da so prav ti elektroni, kadar prodirajo globoko v našo atmosfero, odgovorni za prelepe svetlobne pojave, ki jih opazujemo kot severni sij. Da je ta domneva resnična, so dokazali že v fizikalnih laboratorijih, kjer so na majhnem modelu zemlje umetno ustvarili severnemu siju podobne svetlobne efekte. Znanstveniki so dalje dognali, da so ti elektronski žarki v veliki meri krivi vseh motenj v radijskem sprejemu. In s temi žarki so v najožji zvezi magnetične motnje, ki povzročajo zagonetni ples magnetne igle ter motnje v telefonskem in brzojavnem omrežju.
Bolj ko so fiziki študirali medsebojno zavisnost opisanih pojavov, bolj so prihajali do spoznanja, da morajo biti v nekakšni zvezi s pegami, ki se v gotovih razdobjih pojavljajo na soncu. Danes je že
povsem dognano, da postajajo opisane motnje tem bolj izrazite, čim močnejše so pege na soncu, da mora biti torej v pegah njihov pravi izvor.
Sončne pege se pojavljajo na soncu periodično in dosegajo največjo jakost približno vsakih 11 in pol leta. Letos so spet zavladale v vsej svoji razsežnosti in jakosti, pa ni čuda, da nastopajo spremljajoče motnje z vso svojo močjo. Dočim pa so znanstveniki sprva dolžili te pege za motnje zgolj fizikalne narave za električne in magnetične motnje ter njihov vpliv na naše ozračje, torej tudi na vreme, se pa v najnovejšem času bavijo z njimi vse bolj tudi fiziologi in psihologi, ki skušajo najti neke zveze med spremembami na soncu ter med posameznimi karakterističnimi telesnimi in duševnimi reakcijami pri ljudeh in živalih.
To iskanje nekih odvisnosti med kozmič-nimi dogajanji in življenjem na zemlji ni prav nič prisiljeno. Vse bolj se nam odkriva, da so vse reakcije slehernega živega organizma samo pojavi fizikalne in kemične narave, da igrajo pri njih poglavitno vlogo kemične presnove in fizikalne spremembe, ki se uklanjajo istim zakonom, kakor pri presnavljanju mrtve prirode. In kakor so svetlobni, toplotni, kozmič-ni in elektronski žarki v stanju motiti redni tek presnov v mrtvi materiji naše zemlje in njenega ozračja, prav tako mora energija, ki jo prinašajo s seboj, na neki način vplivati tudi na ono drugo skupino zemeljskega sestava, ki ji pravimo živa priroda in ki napram mrtvi materiji ni ločena z nobeno ostro potegnjeno mejo.
Če danes astronomi in drugi znanstveniki ne zanikujejo, da utegnejo imeti zvezde neki vpliv na našo zemljo in življenje na njej, potlej je to močan dokaz, da smo sredi tiste velike reakcije, kakršna je morala slediti zgolj »številčni« znanosti, ki strogo odklanja vse, kar z računi ne more dokazati, čeprav človek instinktivno v tiste reči trdovratno verjame.
Kdo je kriv, da se na svetu v periodičnih razdobjih pojavljajo neke psihoze — kakor na pr. sedanja vojna vročica — ki si jih nikakor ne moremo razlagati drugače, nego da so nastale pod nekim močnim vplivom od zunaj. Ta zunanji vpliv pa po naših prejšnjih preudarkih lahko pride k nam samo v obliki energijskih žarkov, ki nam jih pošiljajo sonce in druga nebesna telesa. Krog prastare ljudske vere v moč zvezd se s tem spet zaključuje. In od mističnih astrologov do današnje eksaktne znanosti smo samo toliko napredovali, da si znamo po nekih umetno skonstruiranih mehanizmih razlagati tisto, kar so naši predniki instinktivno doumevali.
Po hišah in v cerkvi je nebroj umetniških slik in kipov narodnih in tujih umetnikov. Tu najdeš umetnine italijanskega, hrvatskega, japonskega in egiptovskega izvora; največ je vsekakor benečanskih slik.
Cez 50 Silbanov je služilo v Avstrijskem Lloydu, ki je ob prevratu prešel v italijanske roke in postal Tržaški Lloyd. Razen enega je vseh petdeset votiralo za Italijo in posledica je bila, da je oni edini izgubil kruh in službo. Živel je v silnem siromaštvu in ni dobil niti službe na svetilniku, za katero je prosil in ki bi mu prinesla 300 din plače. Umrl je — edini zvesti od petdesetorice — od gladu.
Človek hodi po malem kraljestvu Silbe in odkriva presenečenje za presenečenjem. Kdo bi pričakoval toliko žive zgodovine na malem dalmatinskem otočku in — toliko tragike!
Na »groblju« počiva pod borovci mož — preprost učitelj — borec za svobodo in pravico svojega naroda za časa avstro-ogrskega terorja, ubit od hajduške roke. Bil sem v hiši, kjer je živel, in pokazali so mi odprto knjigo Hrvatske Matice, ki je vsa polita s strjeno krvjo. V viharni noči ga je skozi okno ustrelil s puško avstrijski žandar. Zandar je bil potem — premeščen.
Tako leži ob modrem morju svedok ne-ugnane borbenosti slavjanskega naroda. Letoviščarji pa se sprehajajo po senčnih stezah, po obali zalivov, kjer stoje stare stražarnice pred gusarji in po pomolih pristanišča, ki se je nekoč ponašalo s svojo mornarico. Ob praznikih plešejo Silbani svoj narodni ples »tanac silbenjski«,
pri katerem se poročeni držijo objeti, neporočeni pa le za roke. Na vzhodu je lepi pension »Kupalište« ob zalivu, na zapadu vila »Zagreb«, v sredi Silbe pa idilični domači kotiček »Mira«, in vsi čakajo letoviščarjev.
Človek gre z otoka prevzet od lepote in prevzet od predstav o življenju, ki je nekoč tlelo in žarelo tod. Silba je rajski otok na jugu, o katerem sanjajo ljudje, ki so bolni od civilizacije. To je otok, ki ga ni mogla streti sila Bizanca, ne sila gusar-skih narodov, ne benečanski lev in ne av-stroogrski teror. Zato gre človek s Silbe zamišljen in s sklepom, da se še vrne.
V. Zupan
„JUTRO VA" POSVETOVALNICA
Pravna
I. S. G. R. Radi bi se iznebili nepotrebne pravde s tesarskim mojstrom, ki vam je pomanjkljivo napravil ostrešje. — Pod. jetnik je dolžan, da izvrši delo osebno ali da skrbi za to, da se izvrši pod njegovo osebno odgovornostjo. Ker vam je mojster že poslal račun za izvršeno delo se svoje pravice in odgovornosti torej v polni meri zaveda. Ako hiba na ostrešju ne onemogoča redne rabe ah ako jo je moči odpraviti, smete zahtevati le primerno znižanje plačila, ki ga zahteva mojster v računu ali pa popravo hibe ali pa še dopolnitev dela v toliko, v kolikor ga nedostaja, da bo ostrešje pravilno. Sporočite zaželjeno zahtevo in stavite gotov rok za izvršitev popravila, ali pa zahtevajte znižanje.
S. V. Lj. Ali bi mogli po očetovi smrti ovreči oporoko, ki se vam zdi zelo krivična. — Ako je vaš oče sodno proglašen kot zapravljivec in pod skrbstvom, mora v po. slednji volji razpolagati le s polovico sve-je imovine. Druga polovica pa pripada zakonitim dedičem, v vašem primeru torej otrokom iz obeh zakonov in preživeli ženi; slednji do četrt zapuščine, šele po očetovi smrti boste mogli po proglasitvi o po roke presoditi, ali je krivična ali ne, saj jo more še vsak čas spremeniti. Zdi se nam, da si delate že prezgodaj nepotrebne skrbi.
B. D. K. Stalno zaposlenemu delavcu bi radi zarubili mezdo, pa vam njegov služ-bodajalec noče iti na roke. — Predlagajte rubež in preodkaz dolžnikove mezde pri pristojnem sodišču, pa bo dolžnikov služ-bodajalec obvezan odtegovati dolžniku mezdo v višini, kot bo to dovolilo sodišče, sicer vam odgovarja za škodo. Po sedaj veljavnem izvršilnem postopniku je možno zarubiti delavcu mezdu do 1/3, vsekakor pa mora ostati dolžniku najmanj din 20. dnevno prostih.
M. K. R. L. Kot nedoletna ste prodali svojemu bratu, ki je bil vaš varuh, nekaj sveta, pa bi pogodbo radi razveljavili. — Nepremičnino, ki je last nedoletnika, se po zakonu sme prodati le v stiski ali v očitno nedoletnikovo korist, toda samo z dovoljenjem varstvenega sodišča ter sme sodišče le lz važnih razlogov dovoliti prodajo pod roko, ker se mora sicer nedoletnikovo zemljišče prodati na javni dražbi. Svetujemo vam, da nemudoma stopite k varstvenemu sodniku in mu obrazložite ce_ loten položaj in ga prosite, da vam naj svetuje, oz. ukrene vse, kar je v vašo korist, da se čimprej doseže rezveljavljenje pogodbe z vašim bratom.
L. R. K. Poročili bi se radi Se v nedolet-nosti. — Brez privoljenja varstvenega so. dišča ne boste mogli stopiti v veljaven zakon. Varstveno sodišče sme nedoletniku, ki je izpolnil 20 leto, prepustiti čisti prebitek njegovih dohodkov v lastno prosto upravo. S tem, da je dalo varstveno sodišče dovoljenje stopiti v zakon, še niste upravičeni razpolagati s svojo imovino,, naloženo v denarnem zavodu. Glede svoje osebe boste prišli ob omožitvi pod moževo oblast, vašo imovino pa mora upravljati do polnoletnosti varuh. Pri varstvenem so. dišču pa morete, ako ste izpolnili 20. leto zaprositi za izpregled starosti in za proglasitev kot polnoletna. Ako bi vam sodišče dopustilo izvrševati trgovino ali obrt, vas bo s tem hkrati proglasilo za polnoletno. Taka izrečena polnoletnost ima enak pravni učinek, kakor resnično dosežena polnoletnost.
G. A. M. Ste previitkarlca, vdova, ka. teri je padel sin v svetovni vojnL Ali bi mogli dobiti kako podporo. — Po novem invalidskem zakonu imate kot mati, v vojni padlega sina pravico do podpore, če ste pa ubožni, pa še do posebne doklade. Zgla-site se čimprej pri pristojni občini, kjer so vam dolžni dati vse potrebne podatke in listine, nakar napravite prošnjo za podporo in doklado na invalidsko sodišče za okrožno sodišče v Mariboru.
IL P. Kot nezakonski oče bi radi otro. ka, ki nima prave vzgoje in reda pri stari materi, vzeli v Svojo oskrbo. — Ako ne. zakonska mati ne vzgaja svojega otroka primerno in mu ne da oskrbe in reda, kot bi bilo prav, ga vam bo sodišče dovolilo vzeti, ako boste dokazali vse te okolnosti. Po zakonu ste celo dolžni otroka vzeti od matere, ako je njegov blagor v nevarnosti in ga vzeti k sebi ali pa spraviti kam drugam varno ln dostojno. Posvetujte se z varstvenim sodnikom ali pa napravite to. Zadevno vlogo na varstveno sodišče.
Zdravniška
Pomlad: Imate slabo srce. Ako se vozite s kolesom, ali pa, ako hodite po stopnicah, vam srce hitro utriplje. — Iz teh skromnih podatkov, ne morem že sklepati, da imate srčno napako odnosno, v kakšni meri je srce oslabelo. V vašem primeru je pač potrebna preiskava, ki bo odločila o načinu zdravljenje in pa o tem, da li smete kolesariti, ali ne. Tudi ljudje s srčno napako so sposobni za športno udej-stvovanje. ako se podvržejo preje primer., nemu zdravljenju.
A. K: Bradavice vam pokajo in se gno-je. — Potrebna je skrajna pažnja, da se ne razvije iz tega gnojno vnetje prsi. Najbolje bo, da greste k zdravniku, da vam predpiše'sredstva za desinfekcijo in pa za zdravljenje razpok. Poleg tega eksistirajo posebni gumijasti nastavki, ki ščitijo bradavice.
13 A. B.: 16 let site stari, pa nimate Se mesečnega perila. — Najverjetneje se mi zdi, da gre v vašem primeru za motnjo v razvoju jajčnikov. Pojdite k specialistu za ženske bolezni, da vam odredi primerno zdravljenje s hormonskimi preparati.
N. B.: 57 let ste stari. Sedaj ste dobili oster izloček, ki je brez duha. — Verjetno gre za vnetje nožnice, ki je pogosto ziasti v vaših letih. Od domačih zdravil ni pri. čakovati uspeha in vam zato svetujem, da se obrnete na zdravnika.
Lj. G. Karmen.: Bradavice, ki jih vi opisujete, se vedno pojavljajo tam, kjer se koža draži vsled stalnega iztoka, zlasti pri kapavici. Ker sumim, da gre v vašem primeru za omenjeno bolezen vam svetujem, da greste nemudoma k zdravniku, ali pa v bolnico.
V. L Vrh 84.: V vašem primeru svetujem, da nadaljujete z masažo in elektrizi-ranjem še do konca leta. Spremembe, ki potem ostanejo, so definitivne. Po tem ča. su pridejo v poštev razne operacije in ortopedske naprave.
Zdravji.: Razmak, v katerem imate vi perilo, je sicer &e vedno smatrati normalnim, vendar je mogoče deloma v zvezi z neugodnostjo, ki va? tare. Na tem mestu ne morem obširneje razpravljati o tej za-
devi in vam priporočam, da se obrnete na zdrav lika, ki vara bo ■'•se pojasnil.
ž. L Ljutomer.: Kot vidim, ste izčrpali skoro že vsa sredstva proti prhljaju in dvomim, da bi se dalo izpadanje las po. polnoma ustaviti. Obrnite se še na kakega specialista za kožne bolezni. Mogoče le uspe, da ostane izpadanje las vsaj v gotovih mejah.
Ljubljana.: Receptov na tem mestu ne priobčujem. Proti glistam imamo razna sredstva. Ako vam eno izmed sredstev ni pomagalo, se obrnite na zdravnika, da vam predpiše drugo. Poleg zdravil je potrebna skrajna snažnost. Po V3akem Iztrebljenju si je treba umiti roke. Opisane gliste povzročajo neznosen srbež okoli danke. Tudi s praskanjem se lahko ponovno okuži. Zato pazite!
Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero p t jet e !
Vaše zdravje je toliko vredno — da, zahtevate
(Hadenò&o
tisto z rdečimi srci,
našo najboljšo mineralno vodo,
izrecno v originalnih steklenicah !
Isti.: Oploditev je še možna.
Kosti. : Na podlagi mer, ki ste jih poslali (višina 179, teža 81), se mi ne zdi, da bi bili predebelt Ako pa hočete shuj. šati, vam priporočam, da se hranite predvsem s sočivjem in mesom. Masti, sladkih stvari in kruha, pa se ogibljite. Pisarniško delo vam seveda nemore pomoči do krepkih mišic. Gojite dnevno telovadbo in druge vrste sporta.
Dvomim: Po mojem mnenju gre ▼ vašem primeru za oslabelost živcev. Pojdite k zdravniku, s katerim pa morate odkrito govoriti in mislim, da se bo stvar kmalu uredila.
H. I.: Za vas velja isto.
Za olimpiado v Buenos Airesu je jav-ljen sedaj naslednji novi program: odhod evropskih udeležencev iz Antwerpena 27. julija, olimpiada od 23. avgusta do 19. septembra, vrnitev v Antwerpen 21. oktobra. — Po oficielnem angleškem poročilu je prišlo do odložitve, ker je argentinsko prosvetno ministrstvo dovolilo premajhno subvencijo za olimpiado. Med tem pa je baje zasigurala fina n si ran j e prireditve mestna uprava v Buenos Airesu.
Bolgarski listi so te dni javili, da je bolgarska šahovska zveza prejela od svetovne šahovske federacije FIDE obvestilo, da je olimpiada odpovedana. Poslovni odbor J. š. saveza v Zagrebu ni doslej o tem ničesar sporočil, kakor sicer tudi sploh še ničesar o pripravah za udelžbo na olimpiadi. Če se izkaže vest o odpovedi olimpiade kot točna, bi bilo morda umestno, da se z denarjem, ki je na razpolago za našo reprezentanco, priredi večji mednaroden turnir, morda v Rogaški Slatini. Ker je v letošnjem poletju na programu zelo malo mednarodnih prireditev, bi bilo najbrž razmeroma lahko pridobiti za udeležbo večje število velemojstrov iz inozemstva, predvidoma tudi bivšega svetovnega prvaka dr. Euweja, ki se je letos spomladi celo sam zanimal za udeležbo na turnirju v Jugoslaviji.
Danes se v okviru tekmovanja za klubsko državno prvenstvo vrši v Zagrebu tekma med Ljubljanskim š. k.-om in Grafičkim š. k.-om iz Zagreba. Slednji je proti pričakovanju osvojil prvenstvo v zapadni skupini Savske banovine. Premagal je naj prej e Zagrebški š. k. in pred tednom s 4Vs:3V2 še Amaterski š. k. iz Zagreba (Karlovački š. k. je od tekmovanja odstopil). Ljubljanski š. k. je, kakor znar-no. osvojil prvenstvo skupine Dravske banovine brez borbe, ker mu je Celjski š. k. prepustil zmago s kontumacom. — Za današnjo tekmo je prejel Ljubljanski š. k. obvestilo od Poslovnega odbora J. š. saveza — na dopisnici — šele tri dni pred tekmo (!). Kljub temu bo Ljubljanski š. k. nastopil predvidoma z najmočnejšim moštvom in gre v borbo kot visoki favorit
V	finalu za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze je preteklo nedeljo Celjski šahovski klub premagal drugo moštvo Ljubljanskega šah. kluba s 41/« : 3 V«. Prva tekma je imela rezultat 4:4, pa je tako s skupno 8Vs : 7V* osvojil Celjski šahovski klub za letos prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Odločitev je padla pravzaprav že v semifinalu, Ljubljanski š. k., ki je nastopil v tekmovanju s tremi samostojnimi moštvi, je namreč v semifinalu med svojim prvim, reprezentativnim moštvom in svojim drugim moštvom s postavitvijo nekaj rezerv dovolil zmago drugemu moštvu. V finalu torej L j. š. k. ni smel nastopiti z nobenim izmed svojih močnejših igralcev, drugo mesto pa se je izkazalo proti močnim Celjanom kot preslabo. Vsekakor pa je osvojitev prvenstva lep uspeh za zelo agilni Celjski š. k., pa mu je samo želeti še več nadaljnjih!
V	revanžni tekmi so o binkoštih Ho-landci premagali Angleže s 51/« : 41/». tako da je skupna meddržavna tekma ostala neodločena z 10 :10. Drugega dne je dr. Euwe remiziral z Alexandrom, Landau pa podlegel Thomasu, toda na nižjih deskah so Holandci imeli premoč.
Medklubske tekme za nemško državno prvenstvo, ki so se o binkoštih vršile v Stuttgartu, so dale sledeči vrstni red: I. Berliner Schachgesellschaft 28Vt, II. Deutscher Schachverein (Dunaj) 25. III. Hamburg 19Vs, IV. Mannheim 181/», V. Mün-
A.+A.: Proti vašim težavam lahko vza. mete eno izmed sredstev, ki jih omenjate. Po mojem mnenju gre verjetno pri vas za nekah občutek manjvrednosti, odnosno neopravičenega strahu. Ko to premagate, boste lahko izhajali brez vsakih sredstev. Priporočam poleg tega, da se telesno odpočijete, ker predvidevam, da imate težko, delo in pa da jeste pretežno mesno hrano.
Katar.: že mesec dni imate katar, ki ga dosedaj brezuspešno lečite. — Priporočam, da poskusite še inhalacije z mentolovim oljem! Par kapljic mentolovega olja na en liter tople vode.
Krepka krmila ali pogače
J. O. Öd. V čudodelne praške ne verujete pač pa cenite vrednost oljnatih pogač, čeprav niste ž njimi še krmili. Hočete to. rej poskusiti polagati pogače kravam molznicam, katerih mleko zelo ugodno vnovčite. želite vedeti, katere vrste po. gače so najboljše in koliko jih Je vredno polagatL
Oljnatih pogač aH tropin je več vrst. Tako n. pr. dobite v trgovini: lanene, repične, bučne, sončne, kokosove, sazanove in še druge pogače. Med enimi in drugimi je seveda razlika v ceni in ravno tako v krmilni vrednosti V vašem primeru vam priporočamo lanene ali bučne tropine, ki jih dobite v naših domačih oljarnah vedno v svežem stanju. Bučne so še boljše od lanenih, zato je težje jih dobiti. Vprašajte v oljarni Hohmüler v Mariboru ali v Fra. mu pri Pragerskem, tam se preša precej bučnega olja.
V začetku dajte na kravo 1 do 1.50 kg zdrobljenih tropin, ki jih pred polaganjem nekoliko namočite z vodo, da se ne bi pra-šile. Ce bo uspeh dober, glede na izkupiček v mleku zadovoljiv, lahko povišate porcijo pogač na 2 kg dnevno. Pretiravati seveda ne smete, sicer dobi mleko okus po olju, in tudi živali bi lahko zbolele.
Gosenice na tr»jn
J. K. Pt. Na trsju so se pojavile male gosenice, ki žro liste. Vi mislite, da je to seneni črv, o katerem smo na tem mestu že poročali Iz popisa smo mnenja, da je škodljivec listna gosenica, ki se pojavlja v zgodnji pomladi tako da se v teku tega meseca že prvokrat zabubi, škodljivec druge generacije ne napravi veliko škode, ker se izležejo gosenice šele konec avgusta, do srede septembra.
Pokončevanje obstoji v obiranju bub, ki so prvo na listih, drugič pa pod lubljem trsa. Staro lubje na trtah je dobro odstraniti, nato pa namazati trto s kakšno ka-transko tekočino kakor n. pr. z dendrinom ali arborinom.
chen 14Vt, VI. Leipzig 14. — Za Berlin je igral na 1. deski Richter, za Mannheim Bogoljubov, za Dunaj Müller. Slednji je imel najboljši rezultat (41/« iz 5). — V drugem razredu je zmagala Jena pred Königsbergom, Lincom in Magdeburgom.
Damsko - indijska obramba Beli: Bogoljubov	Črni: O'Kelly
(Stuttgart, 9. kolo, 23. maja).
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	Sgl—£3	e7—e6
3.	c2—c4	b7—b6
4.	e2—e3
Tudi Bogoljubov smatra ta Heinickejev sistem proti damsko-indijski obrambi kot najboljši
4.	....	Lc8—b7
5.	Lfl—d3	Lf8—e7
6.	0—0 0—0 ?
Tu je potrebno takoj c5.
7.	Sbl—c3	d7—d5
Do tu je bila partija identična z mojo proti Aviroviču na turnirju v Zagrebu. Avirovič je tu igral slabše c5, nakar pride beli z 8. d5! v veliko prednost Po partiji ao nekateri priporočili mesto c5 d5 kot pravilno nadaljevanje za črnega. Bogoljubov pa na prav enostaven način dokaže, da tudi d5 ne zadostuje za izenačenje.
8.	c4 : d5!	e6 : d5
9.	b2—b3
Se precizneje je morda najpreje 9. Dc2 ter po Sbd 7 potem 10. Se5 ter event 11. f4. Beli pa se ne boji sledečega manevra črnega ter tudi obdrži prav.
9..........Sf8—e4
10.	Lcl—b2	Sb8—d7
11.	Tal—cl	Se4 : c3
Trajno črni ne more držati skakača na
e4. (Grozilo je že 12. Dc2 z napadom na e4 ter event. še na h7 in c7). Ce ga utrdi z 15, nima več možnosti da bi pregnal belega skakača, ki bi skočil na e5, ali pa mora po zamenjavi na e5 dopustiti belemu močnega prostega kmeta.
12.	Tel : c3	Le7—d6
13.	Sf3—e5!	Sd7—f8
Črni kmeta ni smel vzeti: Le5:, 14.
de5:, Se5: ?, 15. Lh7:+, Kh7:, 16. Dh5+, Kg8, 17. De5:. Kljub neenakim lovcem mora beli potem zmagati (Napad na točki g7 in c7).
14.	Se5—c61	Dd8—d7
Razmeroma manjše zlo Je bilo že Lc6:,
čeprav ima beli potem seveda prednost dveh lovcev.
15.	Ddl—c2	Dd7—g4?
Se vedno je bilo neobhodno potrebno Lc6:. Po napaki v partiji odloči beli na eleganten način.
16.	Sc6—e5!	Dg4—h5
Po Le5:, 17. de5: bi črni izgubil seveda
vsaj kmeta, in na 17----d4 bi prišlo 18.
f3, Dg5, 19. Tc7.
17.	Ld3—e2	Dh5—h4
Beli je z zadnjimi potezami močno de-
plasiral črno damo, kar mu omogoča sledečo kombinacijo:
18.	Tc3 : c7!	Ld6 : c7
19.	Dc2 : c7	Lb7—c8
Tudi na Tab8 bi bilo sledilo 20. La3,
na pr. Tfd8. 21. Df7 :+, Kh8, 22. Le7, Tdc8. 23. Ld6 itd.
20.	Lb2—a3	Lc8—e6
Črni mora že vrniti kvaliteta Na Te8
bi sledilo 21. Df7:+, Kh8, 22. Lf8, Dh 6, 23. De8:, Se8:, 24. Sf7+, Kg8, 25. Sh6:, Kf8:. To nadaljevanje bi bilo za črnega nekoliko ugodnejše nego ono v partiji.
21.	La3 : f8	Ta8 : f8
22.	Dc7 : a7	h7—h5
23.	Da7 : b«
Črni je brez kompenzacije izgubil tri kmete in je seveda popolnoma izgubljen.
23............Dh4—g5
24.	f2—f4	Dg5—h6
25.	a2—a4	Tf8—c8
26.	a4—a5	črni se vda.
A — kmeta niti ni mogoče več zadržati
Vasja Pire
Za nedeljski popoldan
Novi orehi
Izlocilnica
VEZAVA — KRUPA — MAJNIK VSEBINA — VOZNIK — JORDAN MOSTICAR — VOŠČILO — RIENZI -MARIBOR — POGAN — ALBATROS POŠTAR.
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih znan rek.
Računska uganka
V družini so oče in mati, sin in hči. Mati šteje še enkrat toliko let kakor sin ln trikrat toliko let kakor hči. Med sinom in hčerjo je ista starostna razlika kakor med očetom in materjo, vsi skupaj pa štejejo 144 let. Koliko let ima vsakdo izmed njih?
Premikalmca
DASBURG LUPINA NASLEDNIK MORACA ČLOVEK
Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah našo reko, kraj v Sloveniji in mesto na Hrvatskem.
Magičen kvadrat
i. 2.
3.
4.
5.
A A
A G L O
G N O
A B H N O
D I
N R
A D I O R
Pomen besed: 1. naklonjenost, 2. dek tričen tečaj; 3. slov. pisatelj; 4. ameriška država; 5. plemič.
Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah.
Rešitev je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra« (Oddelek za uganke).
Med reševalne bo razdelil stric Matic nekaj lepih knjižnih nagrad.
Strti orehi
Premikalnica: Rimini, Apatin, Korana.
Zaslužek: Janez, Oton in Pavel zaslužijo po 84, 73 in 62 dinarjev na dan. ženam dajo po 38, 37 in 26 dinarjev na dan, vsakemu pa ostane po 36 dinarjev.
Skrivalnica Vsaka ptica svoje gnezdo ljubi.
Obratnica: Ivan Cankar. Množenje s črkami: 254x34.
Med reševalce je razdelil stric Matic šest knjižnih nagrad, ki jih dobe po žrebu naslednji:
Alojzij Murovee, Ljubljana, Krakovski nasip 10, Ana Bole, Trst, Rojan, More ri 81 in Pavla Pernuš, Prevalje dobe po en roman iz »Jutrove« knjižnice.
Franjo Ferjan, Jesenice, Gosposvetska 24, JoSip Mohorčič, Hrastje 40, Sv. Peter na Krasu, in Marija Rus, Ljubljana, Svet. čeva 8 pa dobe po eno knjigo revije »življenje ln svet«.
R
I C
Nedelja, 1L junija Ljubljana. 8: Vesel nedeljski pozdrav (Malenškov trio). 9: Napovedi poročila.
—	9.15: Prenos iz trnovske cerkve. • 9.45: Verski govor (prof. F. Terčelj). — 10: Ljubljanski pevski jazzkvartet in plošče. — 11.15: Pevski zbori (plošče). — 12: Nedeljski koncert Radijskega orkestra.
—	13: Napovedi, poročila. — 13.20: Radij ski šramel, vmes plošče. — 17: Kmet. ura štajerska kokoš (inž. Greif Anton). — 17.30: Oktet pevskega društva »Šmartno« pri Litiji. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Kako sta pojmovala jugoslovanstvo Strosmajer in Rački. — 20: Veseli zvoki radijskega orkestra. — 21.15: Rezervirano za prenos z velesejma. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Za krajši čas (plošče).
Beograd. 16.40: Pester glasbeni spored.
—	20: Narodne pesmi — 20.30: Simfonični koncert — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Zagreb. 16.45: Plesni komadi. 20: Komorna glasba. — 20.45: Godalni orkester. — 22.20: Lahka in plesna muzika.
—	Praga. 19.15: Godba na pihala. — 19.35: Češke pesmi — 20: Češki večer. — 21.15: Smetanov spominski koncert. — 22.35: Mali orkester. — 22.55: Plesi in plošče. — Varšava. 20.30: Plošče in plesi
—	Sofija. 18: Lahka plesna muzika. — 20: Pevski večer. — 21: Operetna muzika. — 21.30: Orkester in solisti. — Dunaj. 11.35: Jubilejni koncert glasbe R. Straussa. — 15.15: štiriročne klavirske skladbe. — 15.40: Jugoslovanske novele. — 16: Lahka glasba. — 20.15: štajerski večer. — 22.30: Nedeljski ples. — 24: Nočni koncert. — Berlin. 19.15: Plošče. — 20.15: Kakor Dunaj. — 22.35: Nočni koncert in ples. — 24: Koncert velikega orkestra. — München. 19.10: Plošče. — 20.15: Kakor Dunaj. — 22.30: Plesna muzika. — Pariz. 19.30: Plošče. — 20.15: »Cyrano de Ber-gerac«. — 22.45: Plesi in plošče.
Ponedeljek 12. junija Ljubljana. 12: Godbe na pihala (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi
—	13.20: Koncert Radijskega orkestra, — 14: Napovedi — 18: Zdravniška ura: Moderni način zdravljenja bolezni (dr. Ivan Kanoni). — 18.20: Glazunovljeva simfonična pesnitev Stenka Razin (plošče). — 18.40: Kulturna zgodovina koroških Slovencev okrog 1848 (dr. Lojze Potočnik).
—	19: Napovedi, poročila, — 19.30: Nac. ura: Predavanje inšpekcije drž. obrambe.
19.50: Zanimivosti. — 20: Charlie Kunz igra svoje venčke za klavir (plošče). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodelujeta ga. Pavla Lovšetova in radijski orkester. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Prenos z velesejma.
Beograd. 18.20: Klavirske skladbe, plošče in pesmi — 20: Mešan glasbeni spored. — 22.15: Plošče. — Zagreb. 20: Lahka godba, — 21: Klavirski koncert. — 22.20: Salonski orkester. — Praga. 19.25: Lahka glasba, — 20.10: Spevoigra. — 21.10: Pester spored. — 23: Češka glasba.
—	Varšava. 21: Petje in klavirske skladbe. — 22: Plesi s plošč. — Sofija. 17.30: Orkester in bolgarske pesmi. — 19: Hayd-nove. Beethovnove in Schubertove pesmi
—	Ì9.40: Simfonični koncert. — 21.40: Lahka godba in ples. — Dunaj. 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.50: Pevska ura. — 20.15: »Plavi ponedeljek«. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Berlin. 19: Plošče. — 20.15: Odlomki iz oper in operet. — 22.30:
i Lahka glasba- — 24: Nočni koncert.
še en spomin izza dvajsetih let
Kakor je »Jutro« obširneje poročalo, so odkrili marljivi tovariši koroški borci v Guštanju spominsko ploščo pred dvajsetimi leti padlemu borcu Jovanu Zapundjiču. Vsa čast vrlim tovarišem, ki so se po tolikem času hvaležno spomnili hrabrega do-brovoljca srbske vojske, ki ni šel na po-vratku iz Soluna v rodno Liko na odpoči-tek, temveč je prihitel nam na pomoč na Koroško. Ob priliki odkritja spominske plošče junaku Zapundjiču se je narod poklonil še na grobu padlega borca Ermen-ca in pred spomenikom junaka Malgaja.
S tovarišema Francetom Trčkom in Teodorjem Cernetom smo se peljali že večer prej na proslavo v Guštanj. Ostali naši tovariši iz Ljubljane, predvsem funkcionarji Legije koroških borcev, pa so prišli v Guštanj v nedeljo zjutraj. Med potjo smo prenočili v Dravogradu, kraju naših spominov izza dvajsetih let Naključje je naneslo, da smo prenočili v Dravogradu prav pod onim krovom kjer smo stanovali prve dni leta 1919. Razlika je sedaj samo ta, da smo sedaj turisti, tedaj pa smo bili vojaki prostovoljci, ki «mo se odzvali klicu domovine. Tokrat smo se prišli poklonit spominu padlih tovarišev, prišli pa smo tudi pogledat hribe in doline in deročo Dravo. nad katero smo imeli svoje postojanke. Le žal. da nam je megla zakrivala Ojstrico. Sv. Lovrenca in druge višine. Videli smo le Sv. Petra, Šentjanž, proti Viču in Gruberju. Najbolj smo seveda želeli videti Gruberja — to naše prvo izhodišče velikega dogodka tostran Drave.
Dolgo v noč nismo zaspali, pogovarjali smo se o vseh naših tovariših od Janežiča in Adamiča preko Žagarja, Poldeta Birse, /Mravljeta in drugih. Z njimi smo ta dan pred dvajsetimi leti gledali prekrasno sončno jutro, blagoslovljeno z zmago. Vredni ali nevredni, sreča je tako hotela, da smo morali prav mi prvi nastopiti v ranem, še mračnem jutru z ofenzivo. In spet lahko rečem, da nam je bila sreča zelo naklonjena, kajti mnogo pred časom smo koto nad Gruberjem že zasedli in s tem zadostili povelju našega poveljstva. Prvi sme torej prebili sovražno črto. Takrat še vedno nismo vedeli, da so padli tovariši % Malgajem in da je bil Puncer na zverinski način umorjen. Naša srca so prekipevala veselja zmage nad sovražnikom že prav rano v jutru. Na naši strani so bili storjeni vojaški in ne zverinski čini, kajti če ne bi bili zgolj vojaki, bi bile žrtve našega nasprotnika strašne. Lahko bi bili maščevali Rozmana, Kranjca, Puncerja, Kvarti-ča in mnoge druge tovariše, ki so zgubili življenja prav za prav brez prave samoobrambe. Toda nič takega nisono storili, bili smo tudi kot bojevniki ljudje.
Našib padlih borcev ne moremo pozabiti in ne smemo, in domovina jim je vedno dolžna zahvalo. Posebno naša ožja domovina bi se morala bolj spominjati teh žrtev. Ne vemo, kaka bi bila naša meja, da ni bilo junakov v onih usodnih časih. Če ne bi bilo dobrovoljcev na jugu in prostovoljcev na severu, bi bilo najbrž vse še drugače. Nobena samoodločba, na katero so se takrat toliko zanašali, ni pomagala. Prvič v zgodovini smo imeli Slovenci priliko pokazati ob lastni volji, in s svojim orožjem, koliko cenimo svojo domovino, Danes ni čas objokavati izgube. Hrabrimo STCa naše mladine, da ne postane tudi ona malodušna. Veliki časi bodo zahtevali tudi velike ljudi. Nova pokolenja morajo vedeti za vse naše zmage in poraze. Poznati pa morajo naše padle junake. Postavljeni spomeniki in spominske plošče našim borcem so kažipoti naši mladini. Zal, da teh spomenikov še vedno ni dositi. Domovina, stori svojo dolžnost in spomni se še vseh onih, ki spomenikov nimajo! Narod, ki misti i, da je vreden svobode, pa naj pride k odkritjem spomenikov v večjem številu, kakor je prišel zadnjikrat v Gu-
štanj.
Pavlica.
Križanka št. 83
Vodoravno: 2. žuželka. 8. pravoslaven obred, 9. papežev poslanec, 10. ploskovna mera, 12. naš otok, 13. zaimek, 14. predlog, 15. žensko ime, 16. tuj zaimek. 17. kvarta, 18. angleško ime, 19. nikalnlca, 20. kotlina na Gorenjskem 22. zaimek, 23. del voza. 25. sladka pijača, 29. predlog, 30. mestò v Dalmaciji 3L zaimek, 32. del živalskega telesa, 34. kratica mednarodnega društva, 35. žensko ime, 36. papiga.
Navpično: L turški mesec posta, 2. koa lesa, 3. spevoigra, 4. bolestna samohvala, 5. ameriška pokrajina, 6. nemška barva, 7. domača ptica, 11. abesinski naslov, 13. član družine, 20. shramba za puščice, 2L del rudnika, 22. mitološki popotnik, 24. stran neba, 25. žensko ime, 26. veznik, 27. zaimek, 28. približna vrednost, 33. zar imek, 34. veznik.
Rešitev križanke št. 82
1. Oves, 5. pesa, 9. metan, 11. sad. 12. iz, 13. mis, 15. te, 16. Kolašin, 18. Suk, 19. bar, 20. samomor, 23. Ub, 24. vat, 25. li, 26. Rok, 28. Timok, 30. Aron, 31. Neža.
Navpično: 1. Omiš, 2. vez, 3. et, 4. Sa-mokov, 6. es, 7. satir, 8. Aden, 10. Nil, 14. Sabotin, 16. Kum, 17. šar. 18. sabor, 20. sura, 21. mat, 22. Žika, 25. Lož, 27. ko, 29. me.
iVasa žensGa
Dvajset let Društva diplomiranih babic
V nedeljo 4. junija je bil v magistratni dvorani v Ljubljani redni občni zbor Društva diplomiranih babic, ki je bil obenem skromna proslava dvajsetletnice obstoja društva. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1919. na pobudo župnika Hafnerja, da bi branilo stanovske pravice slovenskih babic. V vedno težjih okoliščinah je društvo svojo nalogo vršilo vestno po svojih najboljših močeh, najprej pod predsedstvom ge. Poljanče-ve. ki je bila na občnem zboru soglasno izvoljena za častno predsednico, zadnjih 13 let pa pod požrtvovalnim vodstvom ge. Kvartičeve, ki je bila obenem z odborom nanovo izvoljena. Prvič so se občnega zbora udeležile tudi zastopnice dveh drugih jugoslovenskih babiških organizacij: Jugoslovenskega udruženja babic iz Beograda in Udruženja primalja savske banovine iz Zagreba. Udeležil se je občnega zbora tudi inšpektor dr. Abra-movič kot zastopnik banovine, primarij dr. Zalokar, profesor babiške šole in obenem zastopnik Unije za zaščito dece, ter asistent dr. Lavrič. Od ženskih društev je bila zastopana Jugoslovenska ženska zveza. Članic je prišlo kakih sto — med njimi mnoge stare, zdelane ženice z rutami na glavah — predstraža higienske službe na vasi, tako vse premalo upoštevana in spoštovana.
Ga. Kvartičeva je v začetnem govoru povedala nekaj iz zgodovine društva pa tudi njegove glavne težnje: odkar so bile ukinjene oblastne samouprave in so prišle babice po večini v občinsko službo, so se njihovi dohodki tako katastrofalno zmanjšali (občinske babice dobe po rezultatih neke ankete od 205—300 din na mesec!), <ia babice ne morejo živeti od svojega poklica in so prisiljene v razne neprimerne stranske poklice. To pa ima spet slabe posledice za porodnice na vasi, ki izgube zaupanje v babice in se obračajo deloma tudi zaradi tega vedno bolj k neizučenim mazačkam Zato je stara zahteva babic, da bi jih prevzela na svoj proračun banska uprava, jim zagotovila dohodke najmanj 400 din temeljne plače na mesec in pokojnino. Sedanje babice sploh niso zavarovane za starost in pri svojih dohodkih si tudi ne morejo nič prihraniti.
Druga težava je obdavčenje, ki uvršča babice med »svobodne poklice«, kakor so odvetniki, zdravniki itd. Tako so davki pogosto vzeli babici kar polovico njenega kosmatega letnega dohodka. Zdaj je finančna direkcija dravske banovine končno dala navodilo, da se mora računati obdavčenje po dejanskem zaslužku, ne po številu porodov. Saj babica mar-sikak porod odpravi zastonj, ali nikdar ne more izterjati zasluženega plačila, ali se zadovolji z malenkostjo, ne v denarju, temveč v naravi.
Mazaštvo je tretji veliki problem naših babic, a da takoj poudarimo nikakor ne le babic, ki jim jemlje zaslužek, temveč vsega naroda, ki mu jemlje življenje in zdravje mater in otrok. Babice so dosegle aktivno pomoč zdravnikov in duhovnikov v zatiranju mazaštva, vendar bo resnično zeleglo le temeljito izboljšanje položaja babic, ki bo dvignilo njihov življenjski standard, njihov ugled in s tem tudi kvaliteto njihovega dela.
Babice so razmeroma slabo organizirane — od 512 slovenskih babic jih je v društvu le 150. Ker je le v slogi moč, zahtevajo babice ustanovitev Babiške zbornice z obveznim članstvom, podobno kakor so urejene zdravniške in odvetniške zbornice.
Zastopnici iz Beograda in Zagreba sta pozdravili občni zbor in povedali svoje zahteve za svoj stan, ki so bile sicer postavljene ločeno od zahtev Društva diplomiranih babic, a so z njimi skoraj identične: prevzem v banovinsko službo, obdavčenje sorazmerno z dohodki, borba proti mazaštvu, ustanovitev babiške zl>ornice. Poleg tega so beograjske babice še postavile zahteve: da morajo babice v privatni službi biti zavarovane za bolezen in starost; več porodnišnic za revne porodnice in abnormalne porode; da smejo v bolnišnicah samo babice opravljati porode (v nekaterih bolnišnicah se namreč dogaja, da opravljajo porode navadne služkinje); in zvišano izobrazbo — tri leta babiške šole s temeljitim poukom v otroški higieni, in štiri razrede gimnazije kot predizobrazbo. Sedaj se je namreč zgodilo babicam, ki so nastavljene kot dnevničarke, da so jim odbili stalno nastavitev, češ da »nimajo kvalifikacije«. To je seveda krivda naših zakonov, ki vse premalo upoštevajo potrebno strokovno izobrazbo in polagajo
j vso važnost na formalno splošno izobraz-I bo. Zato so tudi gimnazije vse prena-; polnjene. Gimnazija je najbrže nepotrebna, mislim pa, da bi bilo priporočati vsaj v krajih s splošno visoko pismenostjo za babice osemrazredno ljudsko ali meščansko šolo (sedaj so potrebni le 4 razredi ljudske šole). — Delegatka iz Zagreba je povedala še, da mislijo babice v Zagrebu graditi svoj dom.
Vsa tri društva so sklenila, združiti se v eno samo jugoslovensko babiško društvo s sedežem v Beogradu. Prav tako bo Babiški vestnik, ki je zdaj glasilo le Društva diplomiranih babic, odslej izhajal v vseh treh narodnih jezikih in obeh pisavah.
Dr. Abramovič je pozdravil zborovalke v imenu banovine in jim zagotavljal njeno naklonjenost in pomoč. Dr. Zalokar je v prisrčnem govoru povedal svoje mnenje o vzrokih, ki so krivi težkega položaja babic, in med njimi v prvi vrsti naštel premajhno spoštovanje vseh odločujočih činiteljev do materinstva. Kdor hoče skrbeti za matere in za otroke, mora skrbeti za zdrav in sposoben babiški stan. In narod, ki ne skrbi za svoje matere, propade. Prav zanimiv je bil govor dr. Lavriča, ki je povedal nekaj statističnih podatkov. V vsej Jugoslaviji je 2859 babic, tako da bi ob enakomerni razdelitvi in ako bi bila babica pri vsakem porodu, prišlo na babico okrog 175 porodov letno. Ker je fizično nemogoče, da bi babica opravila na leto več kot sto porodov, manjka torej v Jugoslaviji še 2000 babic. Povrhu so še slabo razdeljene. Tri banovine — dravska, savska, du-navska — imajo skupno 2354 babic (in še te jih imajo premalo!) ostalih šest banovin pa jih ima skupaj 505. Medtem ko pridejo pri nas 4 babice na 10.000 prebivalcev, pride v vardarski banovini 1 na 30.000. To pa seveda ne sme biti izgovor, da bi se znižalo število babic pri nas — kakor rečeno jih niti mi nimamo zadosti — temveč le opomin, kako ogromno delo je še potrebno v nekaterih drugih banovinah. Dr. Lavrič je bil tudi mnenja, da bi mogle babice v banovinski službi mirno zahtevati 800 din na mesec. To bi bilo bolj v skladu z njihovimi potrebami, državo pa bi stalo le 50—60 milj. na leto — toliko, kakor stane večja stavba. In ta denar bi bil obilo poplačan z zmanjšanjem umrljivosti porodnic in otrok. (Ne pozabimo, da v Jugoslaviji od sto Slvo-rojenih otrok 16 umre v prvem letu!) in s prihranki stroškov za dolgotrajno zdravljenje bolezni, ki nastanejo zaradi pomanjkanja strokovne nege ob porodu. Svojo nalogo pa bi morale poleg države vršiti tudi velike bolniške zavarovalnice, predvsem OUZD.
Se majhna slika za konec: Ko sem po zborovanju zapuščala dvorano, vidim staro, zgarano ženico v naglavni ruti, ki bridko joka v objemu tovarišice. Kaj je? »Garala sem, dokler nisem mogla več, stara sem, srčno napako imam, zdaj pa me je občina vrgla na cesto. Družine nimam, nikogar nimam — kaj naj storim?« —
Ali naj večno tako ostane, da bodo one, ki so svojo mladost in svoja najboljša leta žrtvovale za pomoč drugim ženam, za reševanje življenj mater in otrok, na starost vržene na cesto brez koščka kruha. da beračijo? Ali bodo končno odločujoči ljudje v naši zakonodaji in zdravstvu znali doseči, da se uredi babiško vprašanje, uredi vprašanje porodništva na deželi in da dobe delavke na našem najvažnejšem polju — na polju narodne higiene — plačilo, ki ga je vsak delavec vreden?	O. G.
Ne pestìi] otrok!
Se vedno je dovolj mater, ki se jim smili otročiček, če ga ne utegnejo venomer prenašati sem in tja. Tako vidimo neštetokrat slabotne, šibke mamice, kako pestujejo svojega krepkega dojenčka, dasi šteje morda komaj pet ali šest mesecev. Zlasti na kmetih imamo priliko opažati, da so dojenčki, pa tudi večji otroci ves čas po naročjih, če ne spe. Tu se babice ali pa starejše, še docela nerazvite sestrice, ukvarjajo s pestovanjem male dece. Matere pač ne vedo, da se otrok najbolje počuti v svoji ograjeni posteljici, kjer se po mili volji premika sem in tja, seda in zopet vstaja, a ko se dovolj utrudi, včasi tudi malo zaspi. Poleti služi v ta namen trata, ki smo jo pregrnili s staro odejo ali ruto. Majhen otrok, ki ga ne gugamo, ne pestujemo, ne vozimo, je skromen in zadovoljen z vsem. Otrok pa, ki smo ga razvadili, ■ mi. i i, 11 hi »a
Otroci o materah
ŠESTLETNA DEKLICA:
Če ne bi imela mamice, bi zelo jokala. Mamica mi zna pripovedovati najbolj zanimive pripovedke, vsako nedeljo mi speče šarkelj in nikomur ne dovoli, da bi mi kaj storil.
SEDEMLETNI DEČEK:
Mamico imam sploh med vsemi ljudmi najraje, čeprav očka več stvari razume. Mamica pa razume samo nas in mi je zato najljubša.
SEDEMLETNA DEKLICA:
Mamica mi je med vsemi ljudmi najljubša — ljubša od očeta, ker ni nikoli slabe volje in me vedno pazljivo posluša, kadar ji hočem kaj pripovedovati, očka pa raje čita časopis.
OSEMLETNA DEKLICA:
Če bi bili otroci punčke, če bi ležali v košari in ne bi jezili mamice, bi fl otto prav lepo. Kadar natepem punčko, je lepo tiha. Toda otroci, zlasti dečki, zelo jokajo, če so tepeni. Če bi biti otroci pridni, bi jih hotela imeti vsaj pet, ko bom velOca, Samo deklice. — Če bi me jezile pa bi mi bila tudi ena dovolj. DEVETLETNI DEČEK:
Mamico imam zelo rad in ko grem ob praznikih k babici, jo mnogo bolj pogrešam kakor očeta. Ko pa se vrnem domov, mi je očka ljubši, ker se razume na stroje ifl letala.
DEVETLETNA DEKLICA:
Mamico imam zelo rada, toda čudno se mi zdi, da tako skrbi za nas, čeprav od tega nič nima. Včasi prinese očka iz pisarne čokolado ali pomaranče m jih da mamici. Ona pa vse razdeli nam in si pridrži le majhen košček. Ko dorastem, hočem biti jaz mamica, toda ohranila si bom od čokolade in pomaranče večji košček.
DESETLETNI DEČEK:
Kako nerodno mi je, ko imam že vse naloge spisane, mamica pa ima še toliko dela. Brišem ji posodo, toda zato mi mora dati dinar. Tudi iz ljubezni bi ji prav tako rad pomagal, ko pa Človek le potrebuje kak dinar...
DESETLETNI DEČEK:
Mamica je najlepša v domači obleki in v predpasniku. Ko gre včasi z očetom v gledališče in se lepo obleče, se mi zdi, da Je postala neka tuja gospa. Zjutraj pa je spet kar naša.
ENAJSTLETNA:
Mislim, da mamicam rti posebno lepo, pa vseeno bi hotela biti nekoč tudi jaz mamica, ker je nekaj čisto posebnega, imeti svojega otroka. Čisto svojega otrokal Ko sem se igrala s punčkami, mi Je bila vsaka skoraj enako ljuba, če Je bila le količkaj čedna. Mamica pa ima rada svojega otroka, tudi če je grd. Jaz bom imela lepe otroke.
stran
zahteva ves dan družbo poleg sebe. Ce se vdaja mati vsem otrokovim muham in mu v vsem ugodi, postane tak razva-jenček pravi tiran, ki v kasnejših letih čestokrat strahuje vso hišo. Kdor torej hoče sebi in otrokom dobro, naj ne bo preveč popustljiv in naj ne zamenjava pojma dobrote s pojmom slabosti.
Usedettsßi jedilni list
Kako bi kuhata, če...
Ponedeljek. Obed: Cvetačna juha s svežim grahom. Telečji naravni zrezki. Solata. Crešnjeve rezine. Večerja: Telečja jetra na beneški način (pražena na olju z mnogo čebule).
Torek. Obed: Ječmenčkova juha s kranjsko klobaso. Svinjska pečenka z mrzlo fižolovo omako. Pretlačen fižol začinjen s isesekljano čebulo, oljem, kisom in gorčico. Palačinke. Večerja: Nadevane kolerabe v beli omaki. Rabarbarin kom-pot.
Sreda. Obed: Na goveji juhi rezanci. Govedina, obložena z različnimi prikuha-mi. Kremov puding. Večerja: Rezanci z gnjatjo. Solata.
Četrtek. Obed: Na Juhi ocvrti grah. Faširani dvobarvni zrezki v pečici z gorčico. Krompirjev piré. Cešnjev kom pot. Večerja: Vampi s parmezanom. Solata.
Petek. Obed: Postni rižot n svežim grahom. Kuhana riba z majonezo. Snežne kepe v vaniljini kremi. Večerja: Beluši z maslom. Jajčni praženec. čeSnjev kompot.
Sobota. Obed: Na goveji juhi zdrobovi zvitki. Govedina, garnirana s kole-rabicami, grahom, drobnim maslenim krompirjem in jajčno omako. Zd robov na-rastek. Večerja: Biftki z ocvrtim jajcem. Solata.
Nedelja. Obed: Na juhi jetrni pon-vičnik. Preslaninjena pljučna pečenka v kratki omaki. Krompirjevi korenčku Pesa v solati. Cešnjev zavitek iz maslenega testa. Večerja: Pečeno jagnje. Solata.
Kako moram kuhati, ker • • •
Ponedeljek. Obed: Pretlačena krompirjeva juha s svežim grahom. Sirove omlete. Večerja: Radič s fižolom in trdim jajcem.
Torek. Obed: Ričet z re berci. Kisla repa. Zmečkan krompir. Večerja: Polenta z ocvirki. Solata.
Sreda. Obed: Na goveji juhi rezanci. Govedina s praženim krompirjem in peso. Večerja: Krompirjevi cmoki s svinjino. Solata.
Četrtek. Obed: Na juhi žemljeve rezine (juha od prejšnjega dneva). Telečji paprikaš. Ajdovi žganci. Večerja: Testen! polžki. prepraženi v drobtinicah. Solata.
Petek. Obed: Fižolova juha z vrvicami. Cešnjev praženec. Večerja: Ocvrte sardelice. Solata — ali: Nov pečen krompirček in solata.
Sobota. Obed: Na juhi zdrobovi cmoč-ki. Govedina s fižolico v omaki in zmečkan i m krompirjem. Večerja: Makaro-novo meso. Solata.
Nedelja. Obed: Na juhi vrvice. Sočna pečenka. Krompirjevi svaljkL Cešnjev zavitek iz vlečenega testa. Večerja: Golaž iz svinjine. Ajdova polenta — ali: Kakav in črn kruh z maslom.
Postani ln ostani član Vodnikove družbe!
Bele poletne obleke
Kakor hitro pokaže junijsko sonce svojo moč, se prične moda zanimati za bele obleke, ki se tako bleščeče odražajo od poletne sinjine neba in od bujnega zelenja poletne narave. Zato tudi nosimo belo oble. ko na deželi in ob morju — najčistejše se uveljavi njena jasna behna, kadar se odbija od svežih, naravnih barv. Bela obleka je hladna, ne le zaradi tega, ker belo tvo. rivo odbija toplotne žarke, hladna je tudi po svojem zunanjem videzu, kakor sneg ali led. Zato tudi ima vsaka dobro krojena, bela obleka v sebi mnogo tiste hladne, neosebne elegance, ki dopušča, da jo nosi mlado dekle, kakor tudi starejša dama. šele z barvastimi podrobnostmi — z rutico, pasom ali gumbi damo beli obleki svojo osebno noto — toda dostikrat na škodo enotnega, brezhibno elegantnega učinka.
Med poletno ogorelo poltjo in med hlad. nostjo belega tvoriva nastane eden tistih pikantnih kontrastov, ki jih moda tolikanj ceni. Toda tvorivo mora biti res belo — bela obleka, ki je izgubila svojo svežino, učinkuje mučno in nečedno. Zato pridejo tukaj v poštev le dobro pralna tvoriva, ka kor platno, piké, šantung, eksotično plat. no m pralni krep. Belo tvorivo je vsled svojega elegantnega učinka vsestransko uporabljivo, iz belega platna na primer lahko ukrojimo tako popoldanski kostum, kakor izrazito športno obleko ali kopalno garnituro s »shorts« in malim bolerom. Prav tako učinkuje ob vsaki priliki elegantno preprost bel plašč, ki ga lahko no-«kno k vsaki beli ali barvasti obleki.
Posebno mladostno učinkuje dvodelna letna obleka s širokim, modernim krilom in s tesnim životom, ki ga prepašemo z belim ali barvastim pasom, životek je izpod
ENAJSTLETNI:
Mislim, da me mamica bolje razume kakor očka. Oče me neprestano opominja, naj se učim, naj bom trden, možat in naj se ne dam. Zato vse svoje skrbi, tudi šolske, raje potožim mamici, ki me ima rada takšnega, kakršen sem.
ENAJSTLETNI:
Ko prinesem iz šole slabo spričevalo, se oče vselej zelo jezi name, toda ščuva ga mamica, ki mu očita, da ni bil dovolj strog z menoj in da nikoli ne bo nič iz mene.
ENAJSTLETNI:
Če me kaj boli ali mi ni dobro, vselej to zaupam očetu, ker Je mamica vedno tako prestrašena, da mi je je žal in bi najraje ne bil bolan.
DVANAJSTLETNA:
Mislim, da je velika razlika med deklicami in dečki, dočim tega med očetom in mamico ni. Tudi med čisto majhnimi fantki in punčkami ni nobene razlike.
TRINAJSTLETNA*
Najraje imam mamico, ko sediva zvečer skopaj in mi pripoveduje, kakšna Je bila, ko je bila mlada, kaj Jo je zanimalo, kakšne tovarišice Je imela in kateri fantje »o hodili za njo. To Je povsem drugačno pripovedovanje kakor v knjigah, vse bolj resnično in verjetno. Najraje poslušam, kako se Je seznanila z očkom.
TRINAJSTLETNI:
Imam tovariša, ki pravi: Mati — naša mati, Prav nič legp f* mi M zdi tQ in ta-
ko tuje zveni. Najlepše in najpravilnejše
ime je mamical
ŠTIRINAJSTLETNI:
Moja mamica hodi v pisarno, ker je vdova in mora zaslužiti denar. Opoldne greva na kosilo v restavracijo in vselej sem ponosen na to, da imam tako lepo in ljubko mamico. Zvečer jeva doma in si pripovedujeva, kaj naju je čez dan doletelo. Včasi je mamica zelo nervozna, najbrže zaradi dela. Zelo se mi smili in tolažim se, da bom kmalu velik in ji bom pomagal.
ŠTIRINAJSTLETNA:
Najljubše so mi mamine roke, ki delajo, pa so vendarle tako nežne in mehke. Ko ji hočem kaj zaupati, jo držim za roke in brž se izgube vse skrbi.
PETNAJSTLETNI:
Mamico imam rad in konec! Najraje Jo imam, ko sedi zvečer pri radiu in posluša kak koncert. Takrat ima njen obraz mhme in pobožne poteze. Šele takrat si Jo lahko bolje ogledam, kajti čez dan n invano časa, da bi ae opazovali. Šele zvečer čutim, da mamica Je nekdo!
ŠESTNAJSTLETNA:
Z mamico Je grozen križ. Ko gre z mano na ples, hoče, da bi neprestano pie-sala. Takrat je srečna. Če pa It za trenutek ne plešem, postane sitna in tako} mi pripoveduje, da so se pred dvajsetimi leti za njo pulili vsi fantje.
Postani in ostani član Vodnikove drttifefi!
LEPOTA IN SREČA
ležifa deloma v Vaših rokah. Čuvajte fo dragoceno imetje! Negujte svojo kožo z učinkovito S o I e a - kremo!
totema m -bofjiv
-jnehiano-


kratkega sedla drobno nabran, mali ovratnik je okroglo krojen. Obleko zapenjamo z okroglimi gumbi iz belega tvoriva (1. skica).
Naslednja obleka je iz belega šantunga ln Ima spredaj in zadaj po dva stranska dela, ki sestoj ita iz drobnih, spodaj se razširjajočih gub. Nagubani deli izhajajo lz poševnega sedla na životu. Vratni izrez je prevezan z zadrgo iz istega blaga (2. skica).
. - donisi

Obleka, ki učinkuje po svoji preprosto, sti skoraj klasično, ima spredaj naguban život, ki ga po sredi zapenjamo z drobnimi gumbki iz biserne matice. Gube života se navidezno nadaljujejo v zgornjem dedu krila, ki je prešito z drobnimi robovi v presledkih, ki sledijo širini gub. Krilo je zvonöasto krojeno. Mali ovratnik ima obliko ovratnikov, ki jih vidimo na moških srajcah (3. skica).
Belo obleko lahko prevežemo z barvastim pasom, kakor je videti na naši skici. Obleka, ki jo prinašamo na tem mestu, ima spredaj s tremi globokimi gubami raz. širjeno krilo, na životu pa dve plitvi, dvostranski gubi ln majhen, iz dveh konic se. stoječ ovratnik (4. skica).
Brez težav
deluje Darmot. < temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja Ca-|ev,nltl pot Iran ja krogljič in ne grenkih toll. Darmol le okusen kakor Čokolada. Ne poilcuSajte z nepreizkušenimi preparati, temveC uredita tvojo prebavo z dobrim odvajalnim sredstvom
Ml a in* Min*
Belo, platneno obleko okrasimo jako okusno z vezeninami v narodnem slogu, široko krilo prešijemo z lepim, ne preveč širokim obrobkom v križcih stiliziranih nageljčkov, z dvema enakima progama pa okrasimo tudi život. Spredaj v pentljo zavezani pas je lahko izvezen ali pa iz gladkega tvoriva (zadnja skica).
ELITNA KONFEKCIJA
\\jcv
MAR/BOB
PRINAŠA VEDNO NAJNOVEJŠE
Na športnih oblekah
Na športnih oblekah ln na športnih jopicah prinaša letos moda z barvasto preji-co izvezehe začetne črke imena nositeljL ce. Crka je lahko v zvezi s prav tako barvasto izvezeno, stilizirano športno figuro, ki daje preprosti črki originalno noto. Črko izvezemo na žepek naše športne obleke, na levo stran Izreza ali pa na levi rever pa/te športne jopice,
Ljubezen na ladji
Kakor je prišla, tako je tudi izginila
Kaj se dogaja na soncu?
Nevarne konjunkcije Jupitra v letošnjem In prihodnjem letu - Zvišana temperatura v jonosferi — Po deževnem maju dobimo najbrže
suho in vroče poletje
Čeprav je znanost o soncu napovedala višek delovanja sončnih peg že lani v jeseni, je videti na naši osrednji zvezdi ta čas izredno velika erupeijska ognjišča, ki niso izzvala samo neprijetne spremembe v vremenu, neviht in hladu, temveč tudi mnoge
motnje v zemeljskem magnetizmu,
brzojavni in telefonski službi ter v radiu. Od konca aprila sem je pas ob sončnem ravniku posut z obsežnimi pegami, ki se širijo nekako do 30. stopinje severne širine, tako da je ves ta sončni predel v silovitem prevratu.
Najprvo so opazili dve veliki dvojni skupini, ki sta se razprostirali več nego 100 tisoč km daleč. Dne 26. aprila so našteli 15 skupin peg
z 209 črnimi jedri,
iz česar so izračunali za tisti čas relativno gostoto peg s številom 349. Za primerjavo navajamo, da je znašalo relativno število za mesec december 1.1929., ki se je ponašal z mnogimi pegami, komaj 108.
Omenili smo, da je posledica tako močnega delovanja sončnih peg marsikatera motnja v zemeljskem ozračju. Nič se ne smemo čuditi, če je bil letošnji maj
v vremenskem pogledu nenormalen
in da je s svojim hladom ter s svojimi ne-
V Varšavi so se te dni spoprijeli banditi zaradi ženske. Vodja razbojniške tolpe Kotleciacz, ki je bil trenutno v veliki denarni zadregi, je imel ljubico, ki so jo gang-etri poznali pod imenom »mis Varšava«. Vlomilec Bosak. ki se ga zaradi njegovih nasilnih metod vsi bojijo, je po tej ženski vrgel oko in je sklenil izrabiti stisko svojega razbojniškega tovariša Kotleciarza za kupčijo, ki bi vstregla njegovim ljubavnim poželenjem. Predlagal je Kotleciarczu, naj mu proda svojo ljubico.
Kupčija je bila že skoro sklenjena. Vodja razbojniške tolpe je pristal na Bosak o v predlog in »mis Varšava« je prešla za 500 zlotov v last nasilnega bandita, ki je izročil naplačilo v znesku 250 zlotov prodajalcu ženske kar na cesti. »Mis Varšava« pa ni soglašala s kupčijo, bodisi da je sama
Francoski finančni minister Reynaud je spravil državne finance v red. Treba pa je bilo za to mnogo dela, pred vsem pa. mnogo davkov. Vse je obdavčeno, posredno in neposredno, dohodki, vžigalice in tudi samci. Zakaj bi ne obdavčili tudi brade ?
Ta predlog, ki ga je postavil znani ve-černik »Intransigeant« finančnemu ministru, seveda ni bilo resno mišljen, a nazadnje bi ne bilo nič presenetljivega, če bi se bil gospod Reynaud oprijel tudi te bilke. Davek na brade bi namreč ne bil nič nove'a. celo v Franciji ga je uvedel kralj Franc I. Okrog 1. 1520. so m -oali marsikateri plemenitaši plačevati državi lepe denarce za svoje lepe brade in še celo 1. 1894. je tedanji italijanski finančni minister predlagal takšen davek, pa mu ni uspelo.
Nasprotno pa so imeli davek na brade zelo dolgo v Rusiji in tu so navajali tudi edini sprejemljivi razlog za takšno obdavčenje. Kdor hoče imeti lepo brado in si jo hoče gojiti, mora imeti mnogo časa in denarja, da lahko plačuje brivca. Zakaj bi država ne pobirala davka p° tem
800 slonov je ujel
V Sonderburgu na Nemškem je nedavno obhajal 80 letnico rojstva kapitan Jürgen Johansen. Mož je bil uspešen lovec na slone, katerih ie v svojem življenju ujel 800. L. 1931. je zadnjič obiskal Afriko in je pripeljal domov štiri nosoroge.
KVALITETNO BLAGO
je t r p e ž n e j š e, zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristoja! Obiščite znano domačo tvrdko
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7
kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah
Tragedija v treh dejanjih.
fe.Wi.obli m dasteia
prestanimi nalivi povzročil strašno škodo. Tudi potresi v zadnjem času utegnejo biti v zvezi s tem. na vsak način pa je pripisati sončnim pegam na račun krasne polarne sije. ki so jih opazovali nedavno tega in ki se bodo bržkone ponovili, kajti na vzhodnem, levem robu sonca so se
pojavile že nove pege.
Ko pojdejo ta erupeijska ognjišča mimo, — kar se je med tem mogoče že zgodilo — se bo vreme govtovo pomirilo in ogrelo.
Novi nemir na soncu je tem bolj nepričakovan, ker bi moralo biti viška v delovanju sončnih peg na temelju enajstletne periode, kakor smo že »goraj dejali, konec že lanske jeseni. Toda astronomi so opozarjali že prej na to. da imata velika planeta Jupiter in Saturn v letošnjem in prihodnjem letu
trikratno konjunkcijo s soncem.
Takšna konjunkcija, ki jo zvezdoslovci imenujejo veliko konjunkcijo, učinkuje po vsej priliki na sončno površino. Oba ogromna planeta sta bila 6. marca in 11. aprila, tore po kratkem presledku, v isti smeri s soncem, zemljo in mesecem. Zavoljo tega se je okrepila skupna privlačnost na potujoče meteorske mase, ki so se v velikosti peščenih zrnec do utrinkov po 1000 in več ton klonile proti soncu in popadale nanj. Pri padcu v žareče mase sonca
se meteori potopujejo
tako želela, ali pa da je bila od Kotleciarc-za nagovorjena k temu. Branila se je novega gospodarja s telesom in dušo. -. Slednjič se je navidez vdala v usodo. Toda le za trenutek. Kajti čim sta bila z Bosakom sama, je planila razbojniku v obraz z nohti in ga razpraskaia do krvi, ki je lila od nasilnika v potokih.
To je dalo povod, da 6<x začeli Bosakovi pajdaši žensko nadlegovati, kar zopet ni bilo po volji njenemu bivšemu ljubimcu. In zgodilo se je, da je Kotleciarcz zažvižgal. Iz kotov vseh ulici so se na njegov žvižg zbrali razbojniki, ki so se vrgli v divji pretep za prodano ljubico. Z bodali in boksarji sta se obdelovala sovražna tabora na cesti tako dolgo, dokler ni bila obveščena policija, ki je polovila razbojnike, da pridejo zdaj pred sodišče.
zunanjem videzu blagostanja? Tako si je mislil sam Peter Veliki in njegovi biriči so uprizarjali prave pogone na bradate ljudi — tedaj pa je nosil skoraj vsak Rus brado. Gorje bradaču, ki se ni mogel izkar zati s posebno oznako, da je svoj davek že odrajtal! To oznako je videti še danes v nekaterih muzejih kovancev ter je upodobljena tudi v numizmatičnih publikacijah. To je izrazita davčna oznaka, kakor «lovita pasja znamka, in nosi napis »Denar pobran«.
Seveda je imel Peter Veliki svoje posebne misli pri tem lovu na brade. Ruse je hotel preobličiti v zapadnjake. Na zapadu s "vtedaj možje nosili sicer kite, po obrazih pa so bili obriti in napudrani. Brez vseh teh zahrbtnih misli pa so Petrov davek na brade potrdili Katarina L. Peter II. in carica Ana. samo za to, da bi imel fi'skus več dohodka, šele Katarina II. je ta davek odpravila. Toda od 1. 1728. so smeli v Rusiji imeti brade samo kmetje in še to le zategadelj, ker se je bil med tem pojavil odpor proti zapadnjaštvu.
časi so se spremenili in »Intransigeant« ima prav. če meni na koncu koncev, da bi davek na brade danes navzli ■'zgodovinskim vzgledom imel le malo uspeha. Kako bi pa bilo. če bi kdaj za spremembo začeli pobirati davek na gladko obrite obraze?
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Možiček, dokler sva bila zaročena, si me vedno prevažal v avtomobilu, zdaj ko sva postala mož in žena, se voziva samo v tramvaju. Čemu tako?«
»Zeničica. takoj ti bom pojasnil to stvar. V tramvaju lahko vidi mnogo ljudi. da imam lepo ženo, in to je moja iskrena želja. Kdo te pa more videti v dirjajočem avtomobilu?«
V detektivski urad stopi dražestna mlada dama in spregovori:
»Imam zaročenca, ki je zelo mlad, visoke postave, lepega lica ter ima majhne brčice.«
»Kako mu je ime in kje stanuje?«
»Saj to je ravno tisto, kar bi rada izvedela pri vas...«
*
Ob treh zjutraj stoji pri postajališču cestne železnice gospod, ki se z vso opreznostjo opira na palico, da ne bi izgubil ravnotežja. Mimo. pride stražnik in reče:
»Pojdite, pojdite domov gospod! Cas je že...«
»Gospod stražnik, jaz čakam na tramvaj.«
»Kakšen tramvaj? Ali ne veste, da tudi tramvaj počiva v teh urah?«
»Tako?« se začudi gospod. »Čemu pa še vedno stojijo tukaj tračnice?«
»Dečko, ali bi hotel ta-le zavitek položiti v tramvajski voz? To je zajtrk za mojega moža.«
»To lahko storim, gospa, samo povejte mi, v kateri voz naj ga odložim.«
»To je vse eno, v katerega. Moj mož je zaposlen pri tramvaju v uradu za najdene predmete, pa mu bodo že izročili
yfljt.fTr «
po mnenju astrofizikov najprvo tisoče kilometrov globoko vanje, na kar prej ali pozneje eksplodirajo. Sončne pege nam potem izdajajo te silovite dogoke. Iz nastalih žrel vrejo iz sonca mogočni veletoki žarečega vodika ter najrazličnejših vrst žarkov ki prispejo tudi do naše zemlje. Elektroni, ki prispejo z brzino svetlobe do nas, učinkujejo kakor
večdnevni bobneči ogenj
na najvišjo ozračno plast, tako zvano jo-nosfero, in neke raziskave kažejo, da more jonosfera pri tem zvišati svojo temperaturo tudi za 1000 stopinj. Jasno, da učinkuje to tudi na nižje ozračne plasti in na najnižjo, na našo troposfero, v kateri se izvršijo potem siloviti vremenski preobrati. Učinki na zemeljski magnetizem,
nevihte in včasih celo potresi
so potem posledica.
Vremenoslovci pa napovedujejo, da je pričakovati sedaj dobe večjega miru, kajti če sonce že spomladi na takšen način potrosi svojo energijo, utegne slediti suho in vroče poletje. To sicej- po vsej škodi, ki so jo napravili nalivi v maju, nikakor
ni preveč razveseljivo
za kmetovalce, šele v jeseni, ko nastopi 27. septembra oziroma 22. oktobra druga velika konjunkcija Jupitra in Saturna, je pričakovati novega nemira na soncu, kar bo imelo spet svoj vpliv na naše vreme.
V Liverpoolu dovršujejo novi preko-mornik družbe White Star Line. Ta ladja bo imela novost, ki je ne more pokazati noben drugi parnik. namreč magična zrcala. Kdor se pogleda v takšno ogledalo, se vidi zdravega in z breskovo rdečim nadihom na licih. To zrcaljenje baje silno sugestivno deluje na človeka in bolezen ter prepriča potnika, da je zdrav. Nu, sugestija časih tudi nekaj pomeni!
Kemiki, kriminalisti in zločinci so vedno znova poskušali, da bi razkrili skrivnost strupov, ki so jih uporabljali Borgijevci, da so svoje nasprotnike spravljali na oni svet. Neštete teorije govore o teh strupih. Med tem ko so trezni zgodovinarji menili, da so Borgijevci uporabljali povsem navadni arzen, so drugi na podlagi poročil iz tistih časov domnevali, da je zloglasni
strup »cantarella«
nastajal iz prešičjih trebušnih delov, ki so jih po nekem skrivnem receptu mešali z arzenom, fosforjem in bakrom. Neki drug strup so izdelovali spet iz drobovja medvedov in raznih kemikalij.
Na popolnoma drugačnem stališču stoji londonska pisateljica Marjorie Pollardova, ki je
ponovno iskala recepte
borgijevskih strupov in jih je tudi našla, kakor poroča »Americani Weekly«. Miss Pollardova je proučevala vire za nov zgodovinski roman, ki je obravnaval zgodbo iz italijanske renesance. Pri tem je hotela dobiti tudi recepte za gori omenjene strune. Ker na Angleškem ni bilo človeka, ki bi ji znal o tem kaj določnega povedati, se je
odpeljala v Italijo
in se je nastanila v Rimu, da bi svoje raziskave opravila na mestu.
Miss Mary Paterkonova, mlada tajnica iz Londona, se je vračala s počitniškega potovanja v Kanado. Na pamiku sc je seznanila s Sidneyem Ranicarom, bogatim kanadskim rejcem srebrnih lisic, ki je potoval na počitnice v London.
Mister Ranicar se je na mestu zaljubil v mično tajnico in ji je že prvi dan predlagal poroko. Bil jc tako nestrpen, da ni mogel čakati niti na prihod v London. Tako je »pravil kapitan poroko na parniku ob navzočnosti mnogih potnikov in ga Pa-tersonova jc bila najsrečnejša žena na svetu. Ko je parnik pristal v Liverpoolu pa
Kadar nastopijo topli poletni dnevi, se povečajo tudi skrbi gospodinje za živila. Toda ne samo zaradi vročine; poleg vročine je namreč i svetloba važen činitelj, ki vpliva na prehrano.
Kemiki, ki preiskujejo mleko, so odkrili, da vsebuje to hramvo poleg drugih sestavin tudi vitamin C, zaradi katerega priporočajo higijeniki uživanje oranž in ci-tron. In tukaj smo dospeli do kritične točke. Gospodinja, ki hrani mleko v svetlem in sončnem prostoru, greši proti njegovim najbistvenejšim sestavinam Vitamin C. ki je le v majhnih količinah na razpolago, se namreč izgubi.
Poleg vitamina C vsebuje mleko še drug
V nedeljo zjutraj se je primerila v bližini železniške proge Buchholz-Lüneburg pri Hamburgu nenavadno huda prometna nesreča. Na nekem nezavarovanem železniškem prelazu je lokomotiva zgrabila avtobus, ki je prečkal progo v trenutku, ko je privozil po nji vlak.
Lokomotiva je potegnila avto za seboj in ga je vlekla kakšnih 15 m daleč. Sele potem je mogel strojevodja ustaviti vlak. Bilo pa je že prepozno. V avtobusu je bilo ubitih 1? oseb. 15 ostalih pa je bilo hudo ranjenih. Tudi od teh petnajstih bodo
V razne liste je dala oglas, v katerem je obljubljala visoko nagrado človeku, ki bi ji priskrbel pravi recept Borgijevcev. že naslednji dan sta prišla k njej dva moža,
uradnika italijanske policije,
ki sta hotela vedeti, zakaj je objavila ta oglas. Angležinja jima je pokazala razne priporočilne listine, pa sta spet odšla. Toda še isti dan so se javile druge osebe, ki so izjavljale, da bi ji recepte, »starodavno rodbinsko last«, rade prodale. Pollardova je büa dovolj previdna, da je zahtevala dokazil in ker teh ni bilo, do kupčije ni prišlo. Potem pa sta prišla
dva stara kemika,
kakor poroča ameriški list. in ta nista zahtevala nobenega plačila, temveč bi bila že tega vesela, kakor sta izjavila, če bi še kdo drug razen njiju vedel za skrivnost. Po kratkem pogajanju sta izročila Angležinji kar deset receptov smrtnih okrepčil, ki so jih Borgijevci servirali svojim gostom. Pristnost te receptov sta
potrdila z dokazili,
ki izvirajo iz časa Borgijcev.
Najbolj presenetljivo je pri teh strupih to, da so vsi rastlinskega izvora in iz primesi, ki so same na sebi nedolžne. Rastline. iz katerih so borgijevski strupi, rasejo
je zaman iskala svojega moža. Že pred njo se je bil izkrcal in je odtlej izginil brez sledu.
Mlada žena išče sedaj obupano svojo ubeglo srečo, kajti v brzini dogodkov je biLa pozabila vprašati moža celo za njegov naslov. Mož pa se je bil gotovo skesal svojega prenaglega sklepa in se mu je zdelo potrebno, da izgine po »francosko«. Ta čas iščejo oblaßti po vsej Angliji mistra Ranica rja, kajti če se je zakona naveličal že po treh dneh, vendar ne gre, da bi pustil svojo ženo, ki .ie padla iz oblakoiv, kar tako na zemlji temveč bo moral poskrbeti za alimente.
vitamin, in prav ta vitamin pomaga uničevati vitamin C, če je mleko preveč izpostavljeno svetlobnim vplivom. Zato moramo poleti paziti, da hranimo mleko ne le v hladnem, ampak tudi kolikor mogoče temnem prostoru. Narava postopa kakor povsod, tudi v tem primeru smotrno: kjer se dogaja, da prihaja mleko naravnost i z vimena v želodec, tam ohrani mleko vse svoje dragocene sestavine, ki koristijo mle-kopivcu. KjeT pa se mleko hrani v posodah na obilnem zraku in soncu, tam izginejo njegove najbolj dragocene snovi. Gospodinje naj se torej vsaj v poletnih mesecih drže pravila: Mleko spada na kolikor mogoče temen prostor!
še nekateri umrli, kajti več jih je strašno razmesarjenih.
Avtobus je peljal večjo družbo na izlet. Vsi poškodovanci so bili iz vasi Garstedt. Vozač avtomobila priznava da je zakrivil nesrečo s tem. da je namesto da bi zavrl vozilo, dal več plina...
Vojaška obveznost v Turčiji
Turška velika narodna skupščina je izglasovala zakon, ki določa, da traja v primeru vojne vojaška obveznost od 15. do 65. leta.
baje na vsakem vrtu z normalno poreijò plevela. Skrivnost je le v tem, da se nedolžne rastline zmešajo v pravilnem razmerju. Strup, ki nastane pri tem, je brez okusa in duha, zadostujeta pa
dve kaplji, da umorita
najkrepkejšega moža v četrt ure. Neki drugi strup pa je iz prekuhane skorje navadnih topolov. Tudi ostali recepti so uporabljali takšne preproste sirovine.
Pollardova je zadovoljna odpotovala v London, da se pogovori s svojim založnikom. Ta pa je menil, da je bolje, če se preprosta skrivnost smrtnih strupov svetu zamolči. Prosil je pisateljico, naj
receptov ne objavi,
Pollardova ni hotela biti kriva kakšnih skrivnostnih smrti na britskih otokih in je knjigo z recepti izročila policijski centrali, Scotland Yardu. Scotland Yard jo je skrbno shranil. »American Weekly« ne poroča, ali je prišla ta knjiga v oklopno blagajno ali pa v tako zvani »kabinet smeš-nosti«, kjer hranijo tudi »recepte« za smrtne žarke in tibetske morilne hipnoze.
ANEKDOTE
General Latour-Maubourg je v neki bitki izgubil eno nogo. Ko so ga prinesli v dvorano in ga položili na operacijsko mizo, je videl, da se njegov sluga joka. Tedaj se je napol vzdignil in rekel z osor-nim glasom:
»Čemu plakaš tepec, ali si že pomislil na to, da mi boš zanaprej čistil samo en
škorenj?«	. jiSLiiU^._"
*
Slavnega slikarja Giotta Je nekoč na pašniku podrla čreda svinj. Umetnik je polagoma vstal in ko se je nekoliko oče« dil, je rekel svojim učencem:
»če stvar dobro premislim, moram dati živalim prav. Maščevale so se nad menoj, ker sem s čopiči iz svinjskih ščetin že toliko zaslužil, ne da bi jih en samkrat pogostil pri koritu... «
VSAK DAN ENA
»Gospod, prosim, položite noge na miav da pomi jem tla pod vami.«
4ȣverybodys weekly4
Potapljaški zvon
je stara naprava
PoznaU so ga že pred I50 leti
Prvič je o priliki zadnje katastrofe, ki je doletela največjo ameriško podmornico »Squalus«, uspelo, da so rešili ljudi, ki so bili zaprti v ladijskem trupu visoko pod morsko površino. To je pravi triumf moderne tehnike, da je bilo mogoče rešiti 33 mornarjev iz hladnega groba, čeprav je ob tej priliki de vedo »izgubilo življenje 26 vrlih mož.
Potapljaški zvon je bil tfcta naprava, ki je omogočila to rešitev in ki so jo v ameriški vojni mornarici v ta namen sedaj prvič preizkusili. Ta priprava je bila prvotno določena samo za podvodna dela in je stara v svojih početkih že 150 let, torej dosti starejša od novodobnih podmornic. Ideja potapljaškega zvona Je celo Še dosti starejša, saj jo nahajamo že med zanimivimi tehničnimi konstrukcijami, e katerimi se je bavil genialni italijanski slikar Leonardo da Vinci. Uresničil pa je to idejo šele tehnik John Smeaton 1. 1790., ki je zgradil prvi uporabni potapljaški zvon.
Potapljaški zvon sestoji, v kolikor rabi prvotnemu namenu, iz nekakšnega zaboja, ki je spodaj odprt in ima v notranjosti klopi za delavce ter orodje. Od zgoraj prihaja vanj skozi cev sveži zrak. Ko spustijo zvon v vodo zadržuj« zrak, ki se nahaja v njem vodo, da ne more prodreti v notranjost. Tako lahko delajo ljudje v zračnem prostoru na predmetu, potopljenem ladijske^ trugu, sabo ju ali kakšnem
drugem, ki ga hočejo pregledati ali dvigniti. Iz potapljaškega zvona se delavci v potapljaških opravah spravijo lahko v še večjo globino ali pa v okolico zvona.
Novi 10.000 kg težki potapljaški zvon, ki je imel pri reševalnih delih okrog »Squalusa« tolikšno vlogo, je bil zgrajen po istem principu, samo da so njegova tla po širini natančno ustrezala širini vhodne o/Tjrtine v podmornici. Ko je bil zvon na tej odprtini, so zračni pritisk v njem izenačili z zračnim pritiskom v notranjosti podmornice in tedaj so zaprti mornarji po skupinah brez nevarnosti lahko stopili skozi odprto vhodno odprtino v zvon ter so jih prepeljali na površje. Prej so vhodno odprtino seveda spet skrbno zaprli. Zvon je iz jekla, visok kakšne 3 m, širok pa 2.10 m.
Potopljena podmornica »Squalus« leži v globini 70 m in teži nanjo torej silen vodni pritisk. Samo zavoljo izenačenja zračnega pritiska v zvonu so mornarji lahko prišli brez okvar na površje, kajti ob hitrem dviganju iz vode se zavoljo spremembe vodnega pritiska drugače pojavlja nevarno potapljaška bolezen, ki učinkuje večinoma smrtno. Tudi potapljaški zvon se je mogel dvigati le počasi in zato je umevno, da je takšno reševalno delo zelo zamudno. V primeru angleške podmornice »Thetis«, ki jo je zadela slična katastrofa, jo bilo na žalost reševalno delo tak "»zamudno, da je vsa posadka razen štirih mož izgubili, življenje^
Nevesta za $00 zlotov
Krvav obračun zaradi banditove ljubice v Varšavi
1 Magična zrcala proti morski bolezni
Smrt na železniškem prelazu
Dvanajst izletnikov ubitih, 15 hudo ranjenih
Davek na brade
V Franciji so ga svojčas imeli, v Rusiji tudi
Strupi Borgijevcev
Navadni arzen, ali strup iz prašičjih trebušnih organov?
Vitamin C v mleku
Poleti spada mleko na temen prostor v hlad

Fred zaključkom velesejma
Danes je zadnja nedelja letošnjega pomladnega velesejma, jutri pa bo pomladna vtlesejmska prireditev zaključena. Letos je bilo zanimanje za velesejem nenavadno veliko, saj je prireditev že do petka pose-tilo 80.000 ljudi in bo celotno število po. setnikov do zaključka daleč prekoračilo 100.000. K temu uspehu ni pripomoglo samo ugodno vreme, temveč je bila v znatni meri merodajna okolnost, da je letošnji pomladni velesejem tako močno zaseden, kakor menda še nikoli Razstave se je udeležilo 611 razstavljalcev, od- tega 119 ino. ze:mskih (iz Nemčije 62, iz Amerike 16, iz češko-moravske 14, iz Italije 13, iz Nizozemske 4, iz Francije 4 itd).
Tudi zadnje dni so bile na velesejmu sklenjene številne nove kupčije. Navedli smo že, da se zlasti naši kmečki gospo, darji zanimajo za nove moderne kmetijske stroje. Razstavljeni so tudi številni novi stroji za razne panoge obrti, ki vzbujajo pri naših obrtnikih veliko zanimanje. Mnogo pozornosti vzbujajo tudi razstavni stroji za gradnjo cest. Tu vidimo moderne cestne valjarje, na pogon z Dieselovim motorjem in številne druge stroje, ki se uporabljajo pri gradnji cest. Tehnika gradnje cest je v zadnjih letih povsod zelo napredovala, predvsem v zvezi z mehar nteiranjem obdelave cestne površine ali gradnje cestišča. Na velesejmu so zlasti
razstavljeni manjši stroji, ki al jih korist, no lahko nabavijo naše občine za vzdrževanje in gradnjo občinskih cest.
Ponovno moramo opozoriti tudi na razstavo tujsko prometnih zvez. Obe sloven. ski tujsko prometni zvezi, ljubljanska in mariborska, sta že večkrat sodelovali pri razstavah ljubljanskega velesejma. Namen teh razstav je propagirati lepoto in urejenost Slovenije in vabiti k obisku. Ljub. ljanski velesejem je za take razstave iz. redno prikladno mesto, saj gredo mimo razstavljenih slik in razstavljenih predmetov desettisoči obiskovalcev. Letošnja tujsko prometna razstava se razlikuje od do. sedanjih predvsem po uporabljenem gradivu. Medtem ko smo doslej na takih razstavah občudovali lepoto Slovenije po fo. tografijah, so za letošnjo razstavo uporabljeni veliki od zadaj razsvetljeni transpa. renti. Razstava v resnici zasluži vso pozornost občinstva.
Komisijsko žrebanje vstopnic bo 12. Junija. Izžrebane bodo vse prodane vstopni, ce razen legitimacij ljubljanskih razstav-ljalskih, uslužbenskih in inozemskih Vsaka vstopnica ima kupon, na katerega lastnik napiše svoje ime, ga odtrga in vrže v zapečateno žaro ob glavnem vhodu.
Žrebanje nagrad v vrednosti okrog 100.000 din bo jutri popoldne ob pol 6. na velesejmu pred paviljonom »K«.
SJportnctshmžne novosti na velesejmu
Obiskovalci velesejma se s posebnim zanimanjem ustavljajo med prostorom paviljona E in F ter si ogledujejo patentirane sportno-tehnične novosti, ki jih razstavlja tvrdka »Interpromet« iz Ljubljane, Aleksandrova 10. — Med temi so patentirani zložljivi šotori »Premier«, ki se odpirajo in zapirajo kot dežniki v kratkem času 1 do 3 minut. Ta šotor je lahek, stabilen. Izdelan je iz duraluminija ter iz specialnega lesa. Šotori »Luxus Premier« imajo prevleko iz balonske svile s kromiranim ogrodjem ter se zapirajo z zadrgo. Posebno tehnično spopolnjeni so patentni šotori »ITET«, izdelani po najnovejših angleških modelih ter so zelo praktični, odporni, stabilni in posebno priporočljivi za daljše bivakiranje. Posebna novost je pa tudi »ITET« patent za sušenje perila, ki zanima zlasti naše gospodinje. Med drugimi praktičnimi novostmi, ki zanimajo tako meščana kakor turista, so tudi solidno in praktično izdelane ter udobne vrtne in klubske garniture, ležalni stoli, patentne postelje in higienične, z zrakom polnjene blazine. Svoje priznane izdelke bo tvrdka po končani razstavi na velesejmu razstavljala na vrtu, Aleksandrova cesta 10. (—)
Najpepulaafielši
mali avtomobil
Vsak človek, ne samo profesorji, ima svojega »konjička«. Moj konjiček je avtomobil. Vsak njegov napredek me živo zanima in s posebno vnemo spremljam vsak nov model, posebno v njegovem prizadevanju, kako bi sd pridobil simpatije občinstva. Nekaterim uspe, da se brez truda vse-dejo vozaču v srce, drugi pa nekako zmerom ostanejo zunaj, pred vrati. Posebno zanimivi so v tem primeru mali avtomobili DKW. Neštetokrat sem se vpraševal, kaj je na njih. da so postali tolikanj popularni. Zakaj vozač, ki se je enkrat vsedel v DK\V, tako nerad presedla na kakšno drugo znamko. — O priliki že povprašam, sem si dejal. Ta prilika se mi je ponudila zdaj na velesejmu. Stopil sem do tovarniškega zastopnika avtomobilskega koncema »Au-to-Union« v čegar tovarnah se izdelujejo vozovi DKW in izvedel sem prav zanimive reči:
2'a svojo popularnost se morajo vozovi DKW zahvaliti samo svoji preprosti, pregledni in robustni izdelavi. Poglejte samo motor teh voz — je dejal zastopnik — in ga primerjajte z drugimi avtomobilskimi
motorji Ce odvzamete normalnemu 4 ci-lindrskcmu avtomobilskemu motorju dva cilindra, z bati in ojnicama ter pol gredi, dalje vseh osem ventilov s kompliciranim krmilnim mehanizmom, dve svečici, črpalko za olje, črpalko za vodo z ventilatorjem in pogonom, dalje zamašnjak, pogon dina-ma in še dinamo sam ter slednjič motorni zaganjač, potlej ositane naš dvotaktni DKW avtomobilski motor, ki pa še zmerom bolje vleče od enako velikega štiri-taktnega stroja. In s tem, da smo iz motorja odstranili cel kup kompliciranih delov, smo odstranili tudi prav toliko virov motenj in napak. Zato tudi ni čuda, da so DKW vozovi zmerom pripravljeni za vožnjo. Nič muhavosti ni v njih, ampak zmerom gladko startajo, pozimi kot poleti in ob vsakem vremenu. Bat. ojnica in gred so v DKW motorjih edini gibljivi deli in ker dobivajo z gorivom vred zmerom sveže olje ter so na ta način izvrstno mazani, tudi nikoli ne odpovedo in trajajo leta in leta brez vsakih popravil. — Pa ugovarjaj, če moreš proti takim argumentom. Jaz sem za sebe prepričan, da so inzenjerji tovarn DKW v tem stroju »pogruntali« avtomobilski motor bodočnosti
Nič manj kot motor, mi ni všeč pri vozovih DKW pogon na sprednji kolesi. Zastopnik mi je našteval njega prednosti na naših slabih in brdovitih cestah, ampak o tem sem se že sam neštetokrat prepričal. Pride oster ovinek, posut po vrhu in zmlet, da zadnja kolesa, ki jih poganja motor, iz-podrsnejo in zanese zadnji del voza daleč iz ovinka. Pri DKW zadnji kolesi ne moreta izpodrsniti in voz zaradi tega sedi v ovinku kakor na gladki, ravni cesti Vozač ne potrebuje nobenih akrobatskih spretno sti in vožnja tudi v težkih situacijah niti malo ni riskantna. Druga prednost frontal-nega pogona je preprosta konstrukcija. Motor tvori skupaj s sklopko, menjačem in diferencialom kompaktno celoto. Taka konstrukcija je lažja, manjša in zato cenejša. Kako bi drugače mogel dobiti kupec za tako majhen denar tako odličen voz?
Kar se tiče prostornosti in udobnosti DKW avtomobilov, sem zmerom dejal, da toliko prostora, kot v karoserijah DKW. čeeto celo v večjih vozovih ne dobiš. Ne gre tu za strogo kubaturo, ampak za to, kako svobodno lahko s komolci giblješ in noge razteguješ. V tem pogledu so DKW avtomobili zares edinstveni. In gotovo je v veliki meri tudi v tem in ne samo v njih elegantni liniji, ekonomičnosti in drugih prijetnih atributih utemeljen njihov »sex appeal« ki jih dela tolikanj priljubljene.
V zalivalo tistim, ki so darovali...
Prejšnjo soboto in nedeljo dopoldne so imele nabiralna dneva ženske organizacije, ki so 6e združile k skupnemu delu za socialno pomoč siromašnim otrokom ob naši severni meji in na Kočevskem. Nabralo se je 8593 din. Med denarjem je več nerabnih kovancev No, nič ne de. Vsem ostalim pa se iskreno zahvaljujemo za njihove prispevke. Prav tako tudi vsem, ki so pomagali nabirati, zlasti skavtkam in učenkam šentjakobske meščanske šole.
Spričo opazk in vprašanj, padajočih na račun nabiralk, naj ponovno pojasnimo kako se bo uporabil nabrani denar Naša ženska društva skušajo sistematično organizirati socialno pomoč zlasti v narodno ogroženih krajih. Razširiti hočejo akcijo, ki so jo učiteljice začele že lansko leto. Ta pomoč se bo vršila v temle obsegu: V jeseni potrebujejo otroci šolskih potrebščin
_ eaj je znano, da mnogi zaostajajo samo
zato, ker nimajo ne knjig ne zvezkov. Tudi obutev je treba oskrbeti še nred božičem ali Miklavžem Za božič se prirede po šolah teh krajev božičnice, na katerih bodo obdarovani najpotrebnejši učenci s
toplo obleko. Iz denarja, ki se je nabral, se bo kupila volna, iz katere bodo pletle šolske deklice in članice ženskih društev pletenine za obdarovanje. Za materinski dan meseca maja bomo pa mislili na naj-siromašnejše matere. Med počitnicami, ki prihajajo prirede naše dijakinje nekaj taborov, kjer bodo skušale vršiti narodno vzgojno propagando. Priredile bodo po možnosti tečaj ali pa bodo zgolj predavanja o higieni, vzgoji in drugih vprašanjih, pač po potrebi kraja. Toda samo predavanje na primer o negi dojenčka bo malo zaleglo. če ne bodo dale materam vsaj nekoliko možnosti, imeti otroke v snagi in na suhem. Zato pa morajo prinesti s seboj otroškega perilca. Tudi so sklenile, osnovati knjižnico, kjer se bo izkazala potreba. Za vse to bo treba denarja, ki ga bomo še skušale nabrati. Pri tem bi želele vsaj majhno vsoto ohraniti za naš ženski narodno-obrambni sklad, da ne bi bile brez denarja v takih primerih, ko je pomoč nujna. Tako je bilo že več primerov, ko je ubo-žen otrok izvedel za obdarovanje, pa se je obrnil na nas i milo prošnjo, češ da je tu-
di on riroma ček brc* mamice tn «tka, p«
lepo pro», če imamo še kaj zanj' hlačke da ima zelo raztrgane, pa tudi tople majice nima. Me pa smo pravkar vse razdale in zdaj je bilo treba spet okrog prositi Tudi se pokaže, da je kaka družina v silni potrebi (opozorilo pride od učitelja aH od kakega drugega opazovalca). V takih primerih se gotovo ne more čakati na tisto oficielno božično obdaritev, marveč je treba takoj priskočiti na pomoč. Zato je za ta namen nujno potreben vsaj majhen sklad, ki naj omogoči takojšnjo pomoč.
Vsi tisti, ki so darovali, nai se ne boje da bi se denar nepravilno uporabljal: za vse izdatke in dohodke ima prav vsakdo vpogled. Ze zdaj se vodi evidenca o vsa kem kosu perila in obleke, ki smo ga prejele in kam smo ga odposlale. Prav tako se vodi seznam vseh kniig. ki jih sprejmemo, in o vsakem listu ki se pošilja ven
Zelo žalostno je, da se morajo ljudje, ki skoro neprestano delajo za druge, nazadnje še opravičevati, vendar je to potreo-AO za one. ki niso poučeni, pa so glasno dajali duška svojim dvomom: »Saj bi več dal, če bi vedel, kam gre denar!« Ali pa: »Seveda, vi potrebujete spet nov klobuk!« Neka zelo lepo oblečena gospa je izjavi-
la: »Imam sama otroke, ne morem«. Toda
vse na njej je bilo silno dragoceno: obleka, torbica, nogavice, čevlji in šminka. Res je imela s seboj dva otročička v prekrasnih oblekah .. Nobenega razumevanja ni pokazala za ugotovitev: »Oni, za katere zbiramo, bodo tudi vašim otrokom branili domovino!« Našla se je tudi gospodična, ki je malo skavtko opljuvala Nedvomno je pripadala višji rasi.. Za vsa taka razočaranja smo bile plačane z ganljivimi prizori: Bogat gospod se obotavlja in izgovarja, češ da ne more, da je preveč dajatev. Pa pristopi majhen umazanček. prebere, za kaj nabiramo, pa pravi: »O. jaz bom pa dal dinar!« Gospoda je postalo sram in je velikodušno spustil v puščico 50 par! Neka ženica, ki se je nismo upale nadlegovati, je rekla: »Zakaj me ne vprarate. že ves čas imam pripravljena dva dinarja! Sploh se je izkazalo, da so delavci in preprosto oblečeni ljudje pokazali največ razumevanja, da je skoraj vsak dal vsaj majhen dar: zlasti pa ni izmed teh nihče grobo nahrulil nabiralk. dočim nas je dosti vsaj na videz boljših ljudi prav oholo odklanjalo Zato pa tistim, ki so težko dali, še enkrat posebna zahvala!
Za železniško izogibališče v Osluševcih
O'luSevct, junija
Kakor je železniška uprava iz prometnih razlogov zgradila na gorenjski progi več iz-ogibališč, tako namerava tudi na progi Pra-gersko-Kotoriba pristopiti k zgradbi izogibališča in sicer zaenkrat med postajama Moškanjci-Ormož, v km 33.5. Med tema dvema postajama sta postajališči O&lušev-ci in Velika Nedelja in sicer prvo imenovano v km 31.5, slednje pa v km 35.8. Kakor je izogibališče sedaj predvideno, bi bilo oddaljeno od postajališča Osluševcev 2 km, od Velike Nedelje pa 2.3 km ter bi bilo zaenkrat le izogibališče, brez osebnega ali tovornega prometa.
Pred kakimi desetimi leti je prtetojn« občina storila korake, da se pri postajali<ču Osluševci zgradi javno tovorišče. Vršil se je komisijski ogled izgotovili so načrte ln stroškovnik, ki je znašal 677 300 din kate re bi morali plačati izključno interesenti Ker ni bilo niti misliti da bi se mogel zbrati tolikšen znesek, so vso stvar odložili na boljše čase. Ko se je letos v februarju vršila železniška komisija v svrho gradbe izogibališča ter določila, da se izogibališče zgradi 2 km nižje od postajališča Osluševci, je občina takoj vložila na železniško direkcijo v Ljubljani prošnjo in predlog, da se nameravano izogibališče postavi pri postajališču v Osluševcih. Občina je zaprosila, naj bi morda šla železniška uprava še korak dalje in naj bi istočasno zgradila skladiščni tir in skladišče, kar bi bilo v interesu železnice kakor prebivalstva. Če pa že tega zaenkrat ne bi bilo mogoče izve-6ti, tedaj bi se naj za sedaj zgradilo v Oslu-ševcih le izogibališče in pri tem upoštevalo, da bo do tovorne postaje v doglednem času prišlo. Temu stališču so se pridružile vse sosednje občine iz razloga, ker Je postajališče zvezano s prav dobrimi cestami, dočim pri projektiranem izogibališču tega ni
Vkljub solidarnemu nastopu zainteresiranih občin pa se sliši, da železniška uprava ni osvojila iznešenih predlogov in vložene prošnje, marveč je vztrajala pri svojem prvotnem predlogu, da se izogibališče zgradi v sredini med postajališčema Oslušev-
ci in Velika Nedelja, kjer je tudi matematična sredina med postajama Moškanjci in Ormož, ter je ta svoj predlog predložila na pristojno mesto v odobritev.
Proti tej nameri moramo iz več razlogov najodločneje ugovarjati, kajti ne moremo verjeti, da bi bila 2 km razlike v daljavi odločujoča, vsi drugi vidiki pa bi se zapostavljali. Oskrbovanje izogibališča pride železniški upravi gotovo dražje, kakor če je združeno s postajališčem ali pa morda celo s postajo. Če pa namerava železniška uprava iz razlogov štednje sosednji postajališči ukiniti ter obe prenesti v projektirano izogibališče, bi to bila za prebivalstvo velika krivica. Niti postajališče Velika Nedelja, niti postajališče Osluševci ni bilo zgrajeno v režiji bivše južne, ali sedanje državne železnice marveč so v obeh primerih interesenti v celoti doprinesli svoj delež. Ne zanikamo ugodnosti ki jih je z otvoritvijo novih postajališč prebivalstvo deležno, z isto pravico pa železniško upravo prosimo, da uvažuje žrtve, ki jih prebivalstvo v zvezi z ustanovitvijo novega postajališča doprinese. Piscu teh vrst je dovolj dobro znano, koliko truda, žrtev, poti, prošenj in kaj še s tem v zvezi je bilo potrebno. preden se je dosegla otvoritev postajališča v Osluševcih, saj so efektivne denarne žrtve znašale nad 63.000 din, da ne omenjamo drugih dajatev v materialu in vožnjah. Pred 13 leti otvorjeno postajališče donaša železnici letno okrog 130.000 din, tako da od otvoritve do danes lahko računamo nad poldrugi milijon dinarjev dono-66 v prilog železniške blagajne. Mimogrede omenjamo, da je na postajališču Osluševcih bilo lansko leto odpravljenih 25.888 potnikov da je dnevno povprečje nad 70 potnikov Pri taki frekvenci in pri takih dohodkih bi upravičeno pričakovali da se našim prošnjam posveča nekoliko več paž-nje, posebno še če je železnica tukaj zaradi prebivalstva in ne narobe Apeliramo na odločujoče činitelje, da preprečijo namero ljubljanske direkcije ln se zavzamejo zato, da se izogibališče. po možnosti s skladiščnim tirom, zgradi pri postajališču Osluševcih.
Pesem — kapljica za bolezen
Ljubljanska Glasbena Matica na Golniku
Sredi protituberkuloznega tedna — na Telovo — se je ustavil mešani zbor ljubljanske Glasbene Matice v nizu svojih podeželskih koncertov tudi na Golnika Stanovalci zdravilišča in Matični pevci so že ves mesec čakali na ugodno vreme in pričakali slednjič pravo razkošje, ki ga je razlila pomlad baš ta dan na obronke pod Križno goro, kjer stoji to zdravilišče kot ogromna zdravilna kaplja, kot živi izvir novemu zdravju v tišini med dremočimi gozdovi, na vznožju sivih skal.
Dolga vrsta Matičnih pevcev in pevk z malimi rdečimi srčki, kakor jim je bil poklonil msgr. Janko Barlé v zahvalo za počastitev s pesmijo letošnjega 20. maja v Zagrebu, se je vilo od opoldanskega vlaka s postaje Križe na Golnik. Kakšen mir, kakšna tišina vladata v zdravilišču in krog njega, kjer je celo mravljišče pacientov in uslužbencev! Ali ne bo petje, mogočno petje, iz domala sto grl, motilo te božajoče tišine? O, ne! Vsa okna velikega poslopja, terase, klopice in naslonjači so zasedeni po pacientih vseh stanov, med njimi zdravniki, usmiljenke in drugo zdraviliško osebje. Še več pa se je zbralo okoličanov na še nedograjenem obširnem prizidku železniškega bolniškega fonda, ki raste iz tal desno od dosedanjega poslopja, po tratah in senčnih gozdovih krog in krog zdravilišča.
Tej deloma vidni deloma nevidni množici je zadonela pod vodstvom ravnatelja Poliča Foersterjeva »Mogočno se dvigajo naše gore« v pozdrav, da je odmevalo od sten poslopij in planin, po katerih so se plazili kakor beli zmaji zadnji snežni plazovi Stik med občinstvom in zborom je bil v prvem trenutku dosežen. Sledili so značilni Lajovčevi »Kroparji«, »Zeleni Jurij« t gospodično Milico Polajnarjevo in »Napitnica«, potem pa še cela vrsta melo-dioznih, božajočih skladb: Nedvedova »Nazaj v planinski raj«, Točeva »Svatske«, Slavenskega »Voda zvira«, Mokranjčeva deseta rukovet »Biljana«, Adamičeva »Čudna zdravila«, Švabova »Zdrava Marija« z z gospodično Poldko Zupanovo ter vrsta narodnih v Hubadovi harmonizaciji. Pesmim so sledila topla odobravanja, ki so izražala obenem srčno zahvalo, ki jo je v imenu pacientov in uslužbenstva izrazil Matičnemu zboru v iskrenih besedah ravnatelj dr. Neubauer. Predsednik zbora g. Silvan Pečenko je tolmačil čustva izvajalcev, ki so čutili potrebo, da poneso pesem kot zdravilne kapljice tudi v ta skriti kotiček naše slovenske zemlje, ter je izrazil g ravnatelju v imenu pevskega zbora čestitke k godu. Zadonela je še Adamičeva otožna »Hribi še beli so«, in tiho kakor se je zbrala, se je množica tudi razšla s klici izvajalcem: »Kmalu na svidenje!«
Mariborčanke na razstavi narodnih vezenin
Ljubljana, 9. junija.
Kakor smo te dni že pisali, zasluži na letošnjem pomladnem velesejmu posebno pozornost na pobudo Splošnega ženskega društva in Zveze gospodinj organizirana razstava slovanskih narodnih vezenin, ki je gotovo ena izmed najbogatejših in najpopolnejših te vrste, kar smo jih kdaj pri nas videli. Tu najdemo lep pregled izbranih in krasno izdelanih umetnin pridnih ženskih rok. ki iz stoletja v stoletje a drobnimi tisočerimi vbodi vezejo v platno bogato premoženje narodnih motivov vedno lepo in nikdar zastarelo ali neprilklad-no za še tako moderno dobo, ki je ali ki ima priti. Prav hvaležna ln zaslužna je zamisel ženskih društev, ki hočejo na tak način prikazati našim ljudem, koliko bogastva za lepoto našega doma si lahko naberemo v skromnih siromašnih domovih, kjer se gibčna roka preproste žene sklanja nad vezenjem, po kakršnem mora imeti požel jen je vsaka nevesta ali gospodinja, ki zna ceniti lepo deflo.
Da med toliko zbrano lepoto ne bo Slo mimo širše javnosti tisto, kar je na razstavi vzbujalo toliko upravičene pozornosti, naj z zadovoljstvom zabeležimo, daje
tudi naša severna meja po zaslugi mariborskega ženskega društva prispevala nekaj izredno lepih del, ki bodo ponesle Slavo slovenske narodne vezenine s pristiw» slovenskimi vzorci s peč daleč preko ožjih meja. Vezenje, ki Je ▼ današnjih »modernih« časih skoro prišlo ob upravičeni ugled, je tu našlo svoje mesto na krasnih namiznih prtih in prtičih, kakršni morejo krasiti tudi najbolj razkošne mize. Ogledovale!, ki so se na razstavi dalje časa pomudili ob razstavljenih delih, so Uli polni vprašanj in hvale, odkod to lepo delo ln mmogo jih je bilo, ki so povpraševali za možnost nakupa. Tako je prav gotovo, da bodo požrtvovalne gospe v Mariboru, ki Se več let vodijo to koristno delo, dobile marsikatera častna naročila od blizu in daleč, ob njih pa bodo imele vesi-lje, ki so lz siromašnih Slojev prebivalstva. možnost, da bo ohranjevanju narodnih motivov In vezenja najdejo tudi Aromen košček knrfm. Samo mimogrede naj še omenimo, da izdeiutfe žendko društvo -Maribora feudi selo lepe društvena prapore z narodnimi vezeninami
Na razstavi je tudi mnogo reeontn a našega juga. Bo napisih, s katerimi so
razzie akupjie opremljene, lahko vidimo, ' kako i<o sestre na jugu dobro organizira-i ne. Povsod srečamo zadruge, ki na primeren način skrbe za najprimernejšo prodajo izdelanih vezenin. Kolikokrat smo pri nas že jadikovali ;n se zgražan ja visijo naše kleklane čipke tujcu na ogled na zaprašenih plotovih sejmišč in letovišč ne glede na dejstvo, da se morejo kos3ti ne le z marsikaterimi našimi narodn:mi vezeninami. ampak tudi z mar ikaterimi svetovno najbolj znanimi izdelki te vrste. Kaj se čudimo, da tujec spregleda prsvo vredrost izdelka če mu je na prodaj v prahu ob plotu, vso možno zvlečeno kramo pa najde v lačnih paviljončkih ? Za malo več trgovskega duha za prodajo izdelkov pridnih ženskih rok ki jim je ročno delo življenjska preskrba, bi res morali :ti v šolo k se"tram na jugu. Tudi v tem gre pohvala mariborskemu ženskemu društvu, ki je srvoje zanimanje posvetilo ne le ohranjevanju lepe narodne vezenine, ampak obenem že tudi dostojnemu izročanju dela na trg.
nkn
Koncert »Slavca«
Ljubljana, 10. junija
Pevsko društvo »Slavec« se je snoči predstavilo v frančiškanski dvorani s samostojnim koncertom. Na sporedu so bile malone same skladbe v narodnem slogu ali pa kar narodne. Zborovodja Venturini je sestavil spored v izrazito narodnem duhu. Ta se je snoči njegovemu mešanemu zboru kaj lepo posrečil. Šteti mu je treba v dobro, da je svojemu koncertu vdihnil zaokroženo enoto pristno narodnega diha. po drugi strani pa na spored postavil skladbe, ki jih je zbor obvladal s pravim umetniškim gonom.
Tej okolnosti je treba pripisati, da je mogel zbor peti takorekoč iz srca, kar je posvedočil tudi s tem, da je ves spored zapel na pamet. Tudi zborovodja se ni po-služil kakega notnega pripomočka Tako sta mogla zbor in zborovodja posvetiti izrazu in podajanju vso pozornost ter sta v dvorano priklicala pristno narodno občutje. Občinstvo je bilo zaradi tega radodarno s priznanjem, če bi dvorana ne bila redko zasedena, bi rekel, da je bil koncert izrazito propagandnega značaja. Zborovodja je vsekakor želel povedati, da je petje stvar srca in da so v našem glasbenem folklora še nedvignjeni zakladi, ki neprestano kličejo po novi obdelavi.
Temu je dal zborovodja izraza tudi z lastnimi skladbami — bilo jih je 7, oziroma z dodatkom 8 od 17. Občutene, drobne stvarce, zelo izrazite, pri tem pa sila mehke, nekatere uprav skladkobne. V skladatelju Venturiniju imamo vernega naslednika Prelovcu in Adamiču, le da se od poslednjega odmika še bolj k narodnemu napevu in njegovi harmoniji Zna pa ubirati tudi nova pota, kar je potrdil s svojim »Mornarjem«. Prav živahna skladba se odlikuje z izvirno obdelavo in sočno temo.
Mešani zbor razpolaga s krepkimi glasovi Njegova moč leži v medsebojni ubranosti in sladki mehkobi v liričnih partijah. Zborovodja Venturini bi moral z njim na podeželje Prepričan sem, da bi baš v sedanjih časih, ko se v naši notranjosti oglaša trepet za naše narodno bistvo in potrebujemo opore, žel obilne uspehe. V narodno krepilnem pogledu bi utegnil izpolniti ogromno nalogo.
Ga. Tinka Tomšič-Dolenčeva je ob spremljavi gdč. prof. Vekjetove zapela tri solo-speve z izdatnim, a tudi mehkim in čistim glasom. Pevka je žela prav navdušeno priznanje navzočih.
Koncert je zaslužil močnejši obisk. Opozarjam tudi naš radio, naj v izdatnejši meri pritegne zbor k propagandi naše narodne pesmi. Kaže namreč, da se je na tem področju osredotočit	^
Iz Murske Sobote
ms_ Znaki prekmurskega tedna so že
v prometu in z veseljem lahko ugotovimo, da jih že precejšnjo število meščanov 8 ponosom nosi. Znak je lično izdelan in sta-ne samo 2 din. Izdelalo jih je znano kleparsko podjetje g. Ditriha.
ms— Neprestani požari v Prekmurju. Nedavno je gorelo v Križevcih, kjer je ogenj uničil gospodarsko poslopje Štefana Küronje sestoječe iz devetih objektov. Zar radi silnega ognja je bilo ogroženih osem sosedov, vendar pa so požrtvovalni gasilci iz Križevcev in Peskovcem požar omejil li Gasili so skoro pet ur, pri čemer so bili poškodovani dva gasilca in dva vašča-na. škoda je velika, zavarovalnina pa je znašala komaj 4000 din. — V Kukeču je požar upepelil hlev, šupo ln dve gospodarski poslopji posestnika Ludvika Oškole, v Dolini pa je gorelo gospodarsko poslopje posestnika Aleksandra Ritupera. Tudi tu je bila velika nevarnost za sosede, vendar so gasilci preprečili večjo škodo. Na hiši je zgorelo samo ostrešje, škoda je krita z zavarovalnina
Iz Ptuja
J— Jadralno 6lavje. Kakor vsako leto, je tudi letos doživel Ptuj veličastno manifestacijo ljubezni za naše morje. V četrtek so prihiteli gostje iz bližnje in daljne okolice na slavje, delegate pa so poslala tudi mesta Maribor, čakovec ln Zagreb. Po. poldne se je razvila skozi mesto povorka, v kateri je navdušena mladina vzklikala kralju, državi in našemu morju, ter odšla na pripravljeno mesto v parku ob Dravi Ob zbrani veliki množici ljudi je stopil na oder predsednik krajevnega odbora JS g. Jerše Ladislav ter pozdravil vse navzoče, nadalje pa. je v zanosnih besedah proslavljal Jadransko morje in pozival k zvestobi kralju, državi ln morju. Za njim je v daljšem govoru očrtal pomen propagande za Jadran tajnik oblastnega odbora g. Pire lz Maribora. Nato se je pojavil burno pozdravljen na odru delegat iz Zagreba dr. Knježevič, ki je v kratkem govoru orisal vrednost morja za državo. Po govorih je mladinski pevski zbor ljubko in dovršeno zapel nekaj pesmi pod vodstvom g. Hasla, sodeloval pa je tudi pevski zbor »ŽeleznL čar«. Sledile so lepo zamišljene telovadne točke, ki so jih predvajali gimnazijci ln dijaki meščanske šole. Zvečer Je bila na Dravi bengalična razsvetljava, ki je napravila slavnost de veličastnejšo.
naročajte
J U T R 0«!
IP
RT
za silo
bo &Z22S3 ssa športnih igriščih daleč naokoli
Kakor da bi se naši športniki hoteli še prav posebno pripraviti za obsežni spored, ki ga mislijo izvesti pr hodnjo nedeljo v okviru olimpijskega dneva, tako se nam zdi danes, ko zbiramo podatke o današnjih prireditvah na zelenem polju ali drugod po športnih prizoriščih. Nogometaši počivajo plavalce je skorajda presenetila sezona čez noč, vsi ostali pa — kakor kaže — tudi ne bodo imeli pokazati presenetljivega. Omembe vredne so danes le naslednje prireditve:
Mars—Litija
Ob 10.30 na igrišča Ilirije za Kolinsko tovarno
Danes bo zanimivo srečanje med moštvi Marsa in Litije. Litija je močan klub, ki razpolaga z dobrimi in nadarjenimi igralci. Kdor je zasledoval zadnje tekme, ki so se odigrale v Litiji, je moral opaziti viden napredek in uspeh litijskega moštva.
Marsovci bodo lepo zaigrali s svojo znano prodorno igro. Zato bo tekma kar vroča, saj so oboji srditi v napadih in nevarni strelci pred golom. Tekma ho že ob 10.30 na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno in bo vredna obiska.
Encarai tek
Na istem igrišču ob 16.30
Atleti bodo imeli v režiji atletskega pod-flaveza na igrišču SK Ilirije za Kolinsko
Kaf vse |?!rifiodn|o nedeljo ?
(Razpisi za prireditve v okvira olimpijskega dneva)
Smučarski slalom v Martuljkovi skupini
TK Skala, podružnica Jesenice, razpisuje v nedeljo dne 18. t. m. Za Akom pod Široko pečjo »poletni slalom«, ki se bo le-
MARTTJLJKOVA SKUPINA
tovarno enourni tek, in sicer za verificirane in neverificirane atlete kot posebno pripravo za drž. prvenstvo v maratonu.
Prireditev se bo začela ob 16.30.
Oficielni nogometni spored obsega naslednje prireditve:
v Ljubljani Grafika : Disk ob 17. na igrišču Ilirije, Hermes : Korotan jun. ob 10.15 na igrišču Korotana in Jadran : Ljubljana jun. ob 10.15 na igrišču Jadrana.
V Hrastniku bosta ob 17. nastopili v prvenstveni tekmi enajstorici Hrastnika in Daska.
*
Zan>miva nogometna tekma v Celju.
Prijateljska nogometna tekma članov okrožnih odborov in sodniških poverjeni-štev iz Maribora in Celja se bo pričela danes ob 17.30 na Gia^iji v Celju. Ob 16. bo predtekma med SK štorami in mladino SK Celja.
*
Kolesarji bodo imeli danes dirke za državno prvenstvo juniorjev, in sicer na progi od Stenjevca pri Zagrebu do Brežic in nazaj, naša državna nogometna reprezentanca pa bo danes v Amsterdamu igrala proti Holandcem. Italijani imajo danes tretjo tekmo na turneji po jugovzhodu Evrope, in sicer v Bukarešti.
tos izvedel v okviru proslave olimpijskega dneva.
Start bo ob 12. izpod Jugove grape, cilj pa pod široko pečjo. Dolžina proge cca. 900 m, višinska razlika cca. 180 m. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS. Pravico nastopa imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS. Vsak tekmovalec nastopi popolnoma na lastno odgovornost. Prijave sprejema do 17. t. m. TK Skala, Jesenice. Prijavnine ni!
Darila: Prvi trije plasirani prejmejo darila ali plakete. Razglasitev rezultatov bo
S ŠPIKOM V SREDINI
ob 16. v hotelu Ko-Op v Martuljku. Vodstvo tekme si pridržuje pravico, da prireditev zaradi eventuelnih težkoč ali nevarnosti odpove. Ce bo slabo vreme, tekme ne bo.
Splošna določila za udeležence. Vsi udeleženci naj se poslužijo prvega jutranjega izletniškega vlaka. Odhod na pozorišče tekme, ki je oddaljeno od postaje Gozd-Martuijek cca. 2 uri in pol, naj bo po možnosti skupen. Vsal» udeleženec naj dobro pazi, da ne bo prožil kamenja, posebno pri prehodu k »mecesnom«. Udeleženci, ki niso planinsko opremljeni, niso zaže-ljeni. Vsi udeleženci se vabijo, da se po tekmi udeleže razglasitve rezultatov v hotelu Ko-Op.
Motorne dirke
na podutiški progi
Zanimanje motoristov za udeležbo na motorni dirki na progi Dravlje, Podutik. Koseze in nazaj pred meščansko šolo v Dravljah dnevno narašča. Izletniki in domačini se začudeni vprašujejo, zakaj je zadnje dni toliko motoristov na 7.5 km dolgi krožni progi. Seveda — bližina Ljubljane, lepa cesta in živahen stroj marsikaterega vozača dvigneta, da bi dokazal, da niti on s svojim strojem ni med zadnjimi. Zato mnogi že sedaj v prostem času pridno trenirajo na progi.
Drugo nedeljo 18. t. m. ob pol 15. bomo videli, kateri vozači in stroji bodo dosegli sloves sposobnih vozačev. Pa tudi lepa darila mikajo marsikoga, ki bi sicer ostal doma!
Kolesarska dirka po Barju
Kolesarska podzveza Ljubljana razpisuje za dne 18. t. m. propagandno olimpijsko podzvezno dirko za vse kategorije skupno. Propagandni start za vse skupine bo ob 10. pred Narodnim domom na Bleiweisovi cesti. Od tod vodi propagandna vožnja na Aškerčevo cesto preko šentjakobskega mostu na Gallusovo nabrežje pred Prulami, na Gruberjevo nabrežje, preko Karlovškega mostu, kjer bo oficielni start — po Ižanski cesti na Ig, Škofljico, Lavrico, Rudnik in nazaj na Gruberjevo nabrežje po isti poti do cilja, ki bo pred Narodnim domom.
Prijave se sprejemajo na startu pol ure pred pričetkom. Prijavnine ni. Za nahrbt-ne številke se vloži licenca. Verificirani vozači, ki še niso dobili licence, zastavijo po 5 din.
Start je obvezen za vse verificirane dirkače. Kdor namenoma ne bo starta! ali neupravičeno izostal, bo proti njemu uvedeno disciplinsko postopanje. Izvzeti so kraji iz province, ki sami prirejajo olimpijske proslave.
Vozi se po pravilih KSJ in policijskih cestnih predpisih. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Kolesa morajo biti opremljena z dvema delujočima zavorama in zvoncem.
Protesti se vlagajo 15 minut po prihodu dirkača na cilj z vlogo din 25, ki se po ugodni rešitvi vrne, v nasprotnem primeru pa zapade v korist olimpijskega odbora. število z olimpijskimi diplomami nagrajenih bo določeno naknadno.
Atletsko tekmovanje na Stadionu
Atletski podsavez v Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. t. m. v okviru olimpijskega dneva na Stadionu ob Tyrševi cesti v Ljubljani z začetkom ob 15. propagandno atletsko tekmovanje v naslednjih disciplinah: 100 m, 300 m, 1000 m, 1500 m, 3000 m, skok v višino, skok ob palici, met kopja, diska in kladiva ter štafeta 4X100 m.
Pravico nastopa imajo vsi atleti v okviru pravil in pravilnikov JAS. Prijave na mestu pol ure pred začetkom tekmovanja. Tekališče je dolgo 401.75 m. Tekmovanje se izvede po pravilih in pravilnikih JAS.
Razpis
prvenstva Celja v olimpijskem petero-boju za prehodni pokal tvrdke A. Mislej v Celju
SK Celje priredi v okviru olimpijskega dneva v nedeljo 18. t. m. ob 8.30 na Glazi-ji olimpijski peteroboj za omladince in se-niorje.
Vrstni red tekmovanja: skok v daljino, met kopja, tek 200 m. met diska, tek 1500 m. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani atleti klubov članov JAS.
Tekmovanje bo na tekališču, dolgem 380 m, ki ima štiri nedvignjene zavoje in je krito z ugaski. Prijave je treba poslati najkasneje do 15. junija na naslov: SK Celje, Gosposka ul. 20. Prijavnina 10 din za tekmovalca.
Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JAS.
Zmagovalec dobi naslov: »Prvak mesta Celja v olimpijskem peteroboju za leto 1939« in si pribori prehodno darilo, pokal tv. A. Mislej Celje ter diplomo. Drugo in tretje plasirani prejmeta diplomo, vsi ostali tekmovalci priznanice.
Poleg splošne ocene sie omladinci ocenjujejo še posebej in prejme najboljši diplomo.
Najboljši tekmovalec, član celjskega kluba, prejme posebno darilo. Pokal preide v trajno last zmagovalca, ki sd ga pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih.
Pokal se izroči zmagovalcu takrat, ko si ga trajno osvoji. ^
Opozarjamo vse klube, da se bo postopalo točno po razpis«, predvsem glede roka prijav in prijavnine, ki mora biti plačana pred pričetkom tekmovanja. Prijave, dospele po določenem roku, ne bodo z nobenim pogojem upoštevane.
*
V	okviru gornjega tekmovanja bodo Se naslednje discipline propagandnega značaja, kjer imajo pravico nastopa tudi neve-rificirani atleti klubov, članov JAS.
100 m juniorji B, C, omladinci in se-nlorji;
800 m omladinci in senior ji;
1000 m juniorji B in C;
troskok juniorji C, omladinci in senior-
ji; _ , J
skok s palico juniorji C, omladinci in se-
niorji.
Spored v Mariboru
V	nedeljo dne 18. junija izvede mariborski Krajevni olimpijski odbor enako kot v ostalih večjih mestih države olimpijski Jan. V okviru tega dneva se bodo vršile razne športne prireditve: olimpijski teni-Ski turnir najboljših igralcev vseh mari-
borskih klubov, turnir nogometnih moštev vseh klubov Maribora, propagandni nastopi lahkoatletov in olimpijski desetoboj. Vsi ti nastopi bodo izvedeni na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti. Dopoldne prireja Olepševalno društvo v mestnem parku »Olimpijski koncert« vojaške godbe, športniki pa bodo po mestnih ulicah nabirali prispevke za olimpijski fond.
Gotovo se bo našemu športu naklonjeno prebivalstvo rado odzvalo pozivu športnikov ter s svojimi prispevki omogočilo čim častnejšo udeležbo reprezentantov naše države na XII. olimpijskih igrah leta 1940. v Helsinkih. V okviru olimpijskega dne izvede tukajšnji Touring-klub propagandno olimpijsko vožnjo motocikhstov, kolesarjev in biciklistov na Prekmurski teden v Mursko Soboto, kolesarska podzveza pa olimpijsko dirko Maribor—Murska Sobota. Za vse prireditve, ki pomenijo vrhunec športne sezone v Mariboru, vlada veliko zanimanje.
Opozorilo vsem kolesarjem
Jugoslovenski Tour.ng-klub, podružnica Maribor, prireja o priliki Prekmurskega tedna velik kolesarski izlet v Mursko Soboto. Tega izleta se lahko udeleži vsak kolesar, ker je spored izleta pripravljen tako, da ne bo prav nič izmučil udeležencev. Vsa proga meri okoli 70 km, ceste so prav dobre in ne strme. Tudi so povsod na progi določena počivališča, in to v najzanimivejših krajih. Odmori bodo pri Sv. Lenartu, Sv. Benediktu, v Gornji Radgoni, v Slatini Radencih, odkoder je le še 18 km vožnje do Murske Sobote. Vožnja bo šla v dveh skupinah: prva se odpelje iz Maribora v soboto dne 17. t. m. ob 15. uri s prihodom v Mursko Soboto ob 20. uri. Za prenočišča je poskrbljeno. Druga skupina pa se odpelje iz Maribora v nedeljo dne 18. t. m. ob 4. uri s prihodom v Mursko Soboto okoli 9. ure. Ob 11. uri bo v Murski Soboti svečan sprevod vseh udeležencev vožnje. Ce bi se za prvo skupino prijavilo premalo vozačev, bi se izvedel izlet le v nedeljo. V primeru slabega vremena se preloži prireditev na 25. junij. Na to velezanimivo vožnjo so vabljeni vsi kolesarji, predvsem dijaki in delavci. Geslo vožnje je: spoznavajmo našo ožjo domovino!
Vse zadevne informacije dobijo interesenti pri tv. F. Lepoša Aleksandrova c. 49 in pri tajništvu Jugosl. Tour:ng kluba. Maribor, Trg svobode, grad. Prijave je treba oddati najkasneje do četrtka 15. t. m.--
Odbor atletskih sodnikov v Ljubljani. (Službeno.) Za tekmovanje, ki bo danes ob 10.30 na igrišču SK Ilirije, odrejam sodnike: Cimperman, Cuderman, Grinfeld, Gorjanc, dr. Kuhelj. Pevalek M., Premeri, Slamič Lavoslav. Stepišnik Miro, Stropnik, Vidic C. in Kalan Avgust. Imenovani naj sigurno pridejo zaradi priznanja event. rekordov. — Predsednik.
V	vrsti dogodkov, ki so v preteklih dneh I vzbujali veliko pozornost po svetu, Je tre- . ba navesti obisk našega kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Nemčiji, ki se je uradno zaključil 5. junija. Komunike, ki je bil ob tej priliki izdan, ugotavlja med drugim, da sta imela knez namestnik Pavle in kancelar Hitler več ur trajajoč razgovor, ki sta mu prisostvovala tudi oba zunanja ministra. Razgovori so potekali
v prisrčnem in prijateljskem duhu. »Obe stranki — pravi dalje komunike — gledata v prijateljstvu, polnem zaupanju ter v tesnem sodelovanju, ki veže Jugoslavijo z Nemčijo in Italijo, bistven element pomiritve Evrope, kakor tudi politike, ki ima za cilj stvarno ustvarjajoče delo. Obe vladi sta trdno odločeni, da na tej jasni in čvrsti podlagi dalje poglabljata svoje odnošaje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. V popolnem soglasju z italijansko vlado sta prepričani, da s to Jasno politiko služita narodu, odstranitvi politične napetosti, ki vlada v Evropi, in zagotovitvi mirnega razvoja, ki jamči življenjske pravice narodov.«
Knez namestnik in kneginja Olga sta po končanem uradnem obisku ostala še tri dni v Nemčiji. Ogledala sta si slovito nemško umetnostno mesto Draždane in njegove zbirke, nato pa sta bila gosta maršala Göringa in njegove gospe. V petek sta se vrnila v Jugoslavijo. Ves čas svojega bivanja v Nemčiji sta bila predmet izredne pozornosti in velikih ovacij ne le s strani službenih krogov, temveč tudi s strani nemškega ljudstva, kar priča, da je prijateljstvo med Nemčijo in Jugoslavijo tudi nemškemu narodu pri srcu. Vnovič se je pri tej priliki pokazalo, da enako kakor Italija tildi Nemčija razume in upošteva naš položaj, ki nam nalaga strogo nevtralnost, ter da odobrava zunanjo politiko našega kneza namestnika, ki stremi za tem, da se Jugoslavija skrbno in dosledno drži izven sporov med velesilami. To je dragocena vrednota, ki nam jo prinaša knez namestnik s svojega nemškega obiska, kakor nam je enako prinesel prejšnji
mesec s svojega obiska v sončni Italiji. *
V	tednu med poslednjima petkoma smo večkrat čitali o novih nadah v zagotovitev miru. Zdelo se je, da je nastopilo nekakšno pomirjenje duhov. Nevarnosti bližnjih in neposrednih konfliktov so se po poročilih iz prestolnic velesil nekoliko oddaljile. V sporu med Nemčijo in Poljsko je na-vzl:c nedavnim incidentom na področju svobodnega mesta Gdanska nastopilo nekako premirje. Tudi v zvezi s Španijo so se zaradi odhoda italijanskih in nemških oddelkov s španskega ozemlja razširjeva-le napovedi o blagodejnem vplivu te italijanske in nemške odločitve na bližnji razvoj odnošajev med obema taboroma velesil. Nekatere informacije so govorile celo o možnosti novih razgovorov med njima.
Nemč:ja je medtem nadaljevala svojo diplomatsko akcijo na severu, na področju Vzhodnega morja (Baltika), kjer je ponudila vsem državam sklenitev paktov o nenapadanju. Dočim so Norveška, švedska in Finska odklonile taka vezanja, ker žele ostati slej ko prej strogo nevtralne, so nemško ponudbo sprejele v zadnjem času tri države: Danska. Letonska in Estonska, že v marcu letošnjega leta ob priliki odstopa memelskega ozemlja je sklenila pakt o nenapadanju z Nemčijo tudi Litva, tako da so kar štiri države v teni predelu Evrope sklenile urediti svoj mednarodni položaj s posebnim dogovorom z Nemčijo. Vse navedene države so
SK Diri ja (lahkoatletska sekcija). Pozivajo se vsi člani, da se v torek 13. t. m. ob pol 19. udeleže članskega sestanka, ki bo v klubskem prostoru nad kavarno Evropo. Obvezno tudi za starejše člane. Poroča trener g. Kie n v zvezi z bližnjim državnim prvenstvom moštev in posameznikov. Obenem se sprejemajo novi člani. Po sestanku bo seja odbora. Tajnik.
Naš& Gledališče
drama
Nedelja. 11.: Utopljenca. Izven. Znižane
céne od 20 din navzdol. Ponedeljek, 12:: Neopravičena ura. Red B. Torek, 13.: Javna produkcija državnega konservatorija. Izven. Cene od 10 din navzdol.
Sreda. 14.: Velika skušnjava. Red Sreda. Četrtek, 15.: Neopravičena ura. Red A.
Zadnjič v letošnji sezoni bodo igrali drevi Nestroyevo burko »Utopljenca«, ki nudi s svojo komiko in dovtipnostjo izred. no živahen in zabaven večer. Zasedba vlog je običajna. Cene znižane.
Abonenti reda B bodo imeli v ponedeljek predstavo Bekeffijeve veseloigre »Neopravičena ura«, katere premiera je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom, z mnogo smeha in največjo toploto. Zasedba bo premierska.
Opozarjamo na Javno dramsko produkcijo gojencev Državnega konservatorija, ki jih poučuje prof. šest v recitaciji in dramatični igri. V torek bodo nastopili z re. citacijami in odlomki iz klasikov. Veljale bodo cene od 10 din navzdol.
OPERA
Nedelja 11.: Zaprto. Ponedeljek. 12.: Zaprto. Torek, 13.: Zaprto.
Sreda, 14.: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije Wisiakove. Premie. ra. Premierski abonma. Zadnja novost v letošnji sezoni bo plesni
večer opernega baleta, z gostom Lidijo Wisiakovo, ki bo v sredo 14. t. m. Posebne pozornosti je vredna zamisel, da bodo izvajali na slovenske izvirne plesne skladbe koreografije, katere je sestavil libreto baletni mojster Golovin. Spored obsega: Ipavec- (Možiček) Usodna napaka dr. Bar-tola, žebre: Vizija, švara: (Valse inter. rompue) Hudič se zabava. Osterc: (Trije plesi) Močneje od smrti, škerjanc; Plesni motiv. Adamič: (Tatarska suita) Snubitev, žebre: (Suita) Na cesti, Bravničar: (Divertissement) Praznik Terpsihore, škerjanc: Arabski ples. Bravničar: (Slovenska plesna burleska) Na nabor. Solo bodo plesali: Lidija Wisiakova, Bravničar-jeva, Moharjeva, Japljeva, Remškarjeva, Golovin in čarman. Sodeloval bo celokupni balet. Dirigent: D. žebre, koreograf: inž. Golovin, inscenatori inž. Franz. Premiera v siedo bo za premierski abonma.
pri tem ponovno poudarile svojo željo po popolni nevtralnosti v sporih med velesilami.
Veliko se je ta teden pisalo tudi o papeževi mirovni akciji. O njej je 2. junija spregovoril tudi sam papež, ki je med drugim omenil važna zagotovila vodilnih državnikov, da bo mir ohranjen. Kakšna so ta zagotovila in kdo jih je dal, papež ni povedal, toda, njegov govor se je tolmačil kot napoved novega posega Vatikana v mednarodni razvoj, ako bi bil mir spet v nevarnosti. Po informacijah angleških listov se papež v svojih dosedanjih prizadevanjih za ohranitev miru ni omejil le r.a moralno stran tega vprašanja, temveč je državnikom stavil tudi konkretne prèdio-gè o rešitvi nekaterih mednarodnih problemov. Mnogo se je pisalo zlasti o sklicanju nove mednarodne konference. V ozadju te akcije so na evropskem zapadu videli poskus, da se prepreči sklenitev zveze z Rusijo, ker bi bilo potem mirno pobotanje med Nemčijo in Italijo ter Anglijo in Francijo še bolj težko, ako ne sploh izključno.
Pogajanja med Anglijo in Rusi'o so v
preteklih dneh znatno napredovala. Moskovska v'ada je na angleško-francos"d predlog 27. maja odgovorila v soboto, 3. junija. V svojem odgovoru je v glavnem izrazila iste pomisleke proti angleško-francoskemu načrtu kakor jih je 31. maja navedel v svojem govoru ruski zunanji minister Molotov. Sporni sta bili zlasti dve zadevi: vprašanje takojšnje medsebojne pomoči v primeru napada ter vprašanje zavarovanja baltiških držav z enakimi jamstvi kakor sta jih Anglija in Francija že dali Poljski, Rumuniji in Grčiji. Iz izjav, ki sta jih v tem tednu podala angleški min. predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax, bi se dalo sklepati, da sta se stališči Anglije in Rusije že močno približali. Angleška vlada bo poslala v Moskvo svojega strokovnjaka za srednjo in vzhodno Evropo, pomočnika zun. ministra sira Williama Stranga, ki dobro obvlada tudi ruski jezik. V Londonu upajo, da bo sporazum sedaj kmalu dosežen.
Angleški kralj ln kraljica se mudita na
svojem prvem obisku v Zedinjenih državah Severne Amerike. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da te države obiskuje angleški vladar. Iz zdravic, ki sta si jih izmenjala ameriški prezident Roosevelt tn angleški kralj, zveni izredna prisrčnost odnošajev med obema velesilama. Poglobitev sodelovanja med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami, ki so se v zadnjem času po osebi svojega prezidenta Poose-velta večkrat zavzele za ohranitev mira in mirno reševanje mednarodnh sporov, smatrajo v mednarodnih krogih za veiik doprinos k splošnemu pomirjenju na svetu.
Veliko pozornost je vzbujal pretekle dni tudi obisk šefa francoskega generalnega štaba generala Gamelina v Lo.:donu, ki je potekel v znamenju najtesnejše vojaške povezanosti obeh zapadnih velesil.
V Rumuni.fi se je sestal na prvo sejo novo izvoljeni ruski parlament, pred katerim je kralj Karol n. prečital svoj pre-stolni govor. Rumunski vladar izraža v njem pripravljenost Rumumje za sodelovanje v vseh pobudah za ohranitev miru, obenem pa naglaša odločno vo'jo rumun-skega naroda, da se bo za s veje pravice in svojo svobodo, ako bo treba, boril do zadnjega moža.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
Gori pod Stroko pečjo se Se zdaj razprostirajo o&sefna sneHSČa, na katerih se bodo prihodnjo nedeljo naši smučarji ie, enkrat go$e#li v smušfcih likih
Kaj sa Fieel že pripravili za olimpiado?
Organizatorji prihodnje olimpiade niso samo veliki mojstri v areni, temveč
tudi za zeleno mizo
Dne 19. julija 1938. je prejelo mesto Helsinki vabilo za organiziranje XII. olimpiade. Čeprav je ta ponudba prišla za finsko prestolnico popolnoma nepričakovano, so bili vendar tamkaj vsi toliko pripravljeni nanjo, da so ponudbo lahko sprejeli, že dva dni po dobljenem vprašanju mednarodnega olimpijskega odbora so Finci odgovorili pritrdilno.
Ne samo v Helsinkih, temveč po vsej dr. žavi pa so se dobro zavedali, da bo treba z deli močno pohiteti, kajti mesto Helsinki je imelo za priprave na razpolago samo dve leti, torej polovico časa, ki so ga dozdaj imela ostala mesta razen Anverse leta 1920., ko so prevzemala organizacijo olimpiade.
Stadion, ki so ga začeli graditi pozimi leta 1934., je bil lansko spomlad dogotov-ljen, toda' imel je samo za 30.000 gledalcev prostora in ni bil pripravljen za olimpijske igre. Za morebitno povečanje stadiona so na vzhodni strani pustili veliko odprtino, ki so jo domači kratko malo imenovali »olimpijsko odprtino«.
Razen stadiona so imeli Helsinki lani julija na razpolago še nekatera olimpijska tekmovališča, dalje garancijo države, da bo pomagala zgraditi še vse potrebno ter slednjič ogromno navdušenje vsega naro. da, da bi te igre uspele. Tudi začasni odbori so naglo proučili vprašanje nastanitve, olimpijske vasi in novih tekmovališč.
Takšne so bile razmere, ko je bil dne 18. avgusta 1938. ustanovljen organizacijski odbor za XII. olimpiado in bančni ravnatelj J. W. Rangell izvoljen za njegovega predsednika.
Piva naloga organizacijskega odbora je bila določitev termina za igre. Po poročilih osrednje vremenske opazovalnice v zadnjih 50 letih je bilo razvidno, da bi bil čas od 20. julija do 4. avgusta metereološko najbolj prikladen za njihovo izvedbo. Zato so takoj začeli sestavljati spored in 16 raznih snortnih odborov je začelo takoj delovati. Na dan 12. septembra 1938. je ta odbor odprl svoj urad, lei je imel takrat 9 name. ščencev.
Dne 19. oktobra je podpisal predsednik organizacijskega odbora cficielna vabila, ki so bila odposlana 62 narodom, štiri dni pome je je izšla piva izdaja olimpijske tiskovne službe iz katere posnemamo tudi podatke za ta članek — v sedmih jezikih, ki zdaj odhaja v svet že v 30.000 izvodih.
Konec oktobra je organizacijski odbor prejel prvo prijavo iz Anglije, do danes pa je že 39 držav sprejelo finsko vabilo. Tudi z gradbenimi deli za ostala tekmovališča Se je začelo že konec lanskega leta. Mesto Helsinki gradi nov plavalni stadion, nov kolesarski stadion in novo progo za regate veslačev in kajakašev. Obenem s temi vprašanji je bilo rešeno tudi vprašanje
olimpijske vasi, ki so jo začeli graditi letos januarja. Kmalu nato so zamašili tudi olimpijsko odprtino v stadionu in povečali prostore za gledalce na 60.000.
Veliko zanimanje, ki ga je vsa Finska pokazala za vstopnice na olimpiado, je prisililo prireditelje, da so že januarja začeli razpošiljati naročilnice zanje. Enako veliko je bilo tudi zanimanje v inozemstvu in organizacijski odbor je po olimpijskem načelu rezerviral polovico teh vstopnic za obiskovalce iz tujine. Na Finskem povprašujejo seveda največ po vstopnicah k lah-koatletskim prireditvam, med njimi pa še posebej k tekom na dolge proge in metu kopja. Toda za rojake bo Finska tudi pri teh tekmah dala na razpolago samo 30.000 prostorov.
Za mesto Helsinki, ki Šteje le 300.000 prebivalcev, je bil tudi problem nastanitve tisočev in tisočev tujcev zelo težak. Nastanitveni urad je zdaj tako daleč, da je preskrbel za 60.000 ljudi stanovanja, med njimi polovico zasebnih, polovico pa skupnih, v šolah, vojašnicah in skupnih poslopjih. Tisoči gostov bodo razen tega lahko stanovali tudi v plavajočih hotelih, to je v 21 prekomorskih parnikih, ki jih bodo takrat zasidrali v helsinški luki. Vsa stanovanja za goste so v modernih hišah z vsemi udobnostmi in jim bo ceno po vrednosti določil stanovanjski urad.
Tempo priprav je seveda vsak dan živahnejši in v uradu organizacijskega odbora je zdaj zaposlenih že nad 100 name. ščencev, na raznih olimpijskih tekmova-liščih pa zaposljenih več kakor tisoč delavcev in več sto prostovoljnih pomaga-čev. Vse olimpijske naprave bodo letos je. seni dogotovljene in samo olimpijska vas bo na razpolago prvim udeležencem olimpiade šele spomladi prihodnjega leta. V ostalem pa bodo v vasi stanovali samo moški, medtem ko je za ženske udeleženke pripravljen bolničarski dom, ki je oddaljen samo 1 km od stadiona. " Značilno za finsko olimpiado pa je, da bodo vsa olimpijska tekmovališča skoraj tesno drugo ob drugem. Najbolj oddaljena bodo prizorišča tekem za sabljače, veslače in strelce, ki bodo morali »potovati« 9 km daleč od olimpijskega stadiona. Izjemo tvorita še jadralno letalstvo, za kate. ro panogo so morali poiskati pripraven teren okoli 300 lem daleč od Helsinkov in pa moderni petoboj, ki ga bodo izvedli v krajih okoli Hämeerlinne, približno 150 km severno od finske prestolnice.
Tako so Finci tudi s pripravami, za prihodnjo olimpiado prekosili same sebe in dokazali, da so velik športni narod ne samo v športni areni, temveč tudi za športno zeleno mizo, ne samo kot tekmovalci, temveč tudi kot organizatorji.
Teden svetovne politike
Od petka, 2. junija do petka, 9. junija
CENE MALIM OGLASOM
Po 5U par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas» Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din i.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na àifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« TIS «t 9 • «
odgovor, priložite «M J.' v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naroflla,
oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljali na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Besecla 1 din, davek Is din aa šifro ali dajanje naaiova 5 din, najmanj ši anesek 17 din
Poceni letovišče
v dravski banovini. Kra sna lega, zora v krat 600 m nud morjem. Prospek ti so na razpolago v vseh posi Putnika Pen slou Konšek, Trojane.
13(55-38
Morje
vam nudi najlepši počitek ln zdravje. Komplet na oskrba 40 din, Izklju na oskrba vključno tak se 40 din. Pension Marl Ja Piiaš, Sv. Jakob Si-ljevlca. s parnikom uro od Sušaka.
13622-38
Več letoviščarskih sob na Gorenjskem
v lepem in munerri kraiu, od d ara za tako, ali pozneje tudi s hrano in vso postrežbo. Po izbir, po nizki ceni. Gostilna trgovina, Markelj, Podtabor 21, po-ita Pudbrezje.
14331-58
Počitnice
Revrega zdravega dobro vzgojenega tretje oz. če trtoéolca sprejmem brez plačilo za nekaj tednov na počitnice v okolici Ljubljane. Ponudbe z navedbo šole in poklica staršev na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vzgoien« 14496 38
Pension »Pcmorac«
Sumartin, otok Brač. Vila s teraso ob pristanišču. Dobra hrana, Vsa oskrba 40 din dnevno. Dnevna zveza s Splitom Čoln na razpolago. Last nik Giiič.
14509 38 Samo za dekleta!
Planinski dekliški počitniški dom Reichenau ob Raxu (Semmering) in dekliški je-zersk počitniški dom Krum-pendorf ob Vrbskem jezeru »t2rej;a renomiranega instituta Anna Metzger, Wien XIII., Maxinggasse 6. Ustanovljen 1. 1870. Vsi sporti. Nemški tečaii za inozemke. Tuji leziki. Pomoč pri učenju. Topla tekoča voda v vseh sobah. Prvovrstna oskrba. Odlične reference. Prospekti.	14482-38
Priporoča se letovišče in kopališče
rvo SORLI. Gorenja vas, Poljanska dolina.
14244-38
Gospa
sprejme na stanovanje in hrano 2 dekleti. Letovišče ob Sori, sijajna lega. nadzorstvo, konver zacija v nemškem in ita lijanskem jeziku. Naslov v vseh posi. Jutra
14434-38
Samo za dečke!
Rechenau ob Raxu (Sern-uiering). planinski deški počitniški dom. Lastno kopališče. Vsi športi. Nemški rečaji za inozemce. Vod stvo. Institut Vrtel, staro, n-nomirano učilišče. Wien 1., K.ibsburgergjsse 5, leto i-;t«u.ivir.c l»9u. Nikaka »/goji v masah, le lesni u-^eh..	1J4M-38
Alpicski počitniški dom ob jezeru
it. v Kastaly, Unterrach am Attersee. Jezikovni tečaji. Lastno posestvo, lastna kopališča, čolni, vrtnarstvo, topla tekoča voda. Posebna vila za dečke. Pensionat Wien VIII, Langegasse 65.
14434-38
Letovišče v Splitu
tik morja ln kopališča Bačvice nudim čiste sobe z dobro oskrbo za 45 din dnevno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Split«
14490-38
Letovišče Luče
v gornji Savinjski dolini Iglasti gozdovi, prijetne kopeli, dnevno dvakratna avtobusna zveza s postajo in Celjem. Pen-zija od 35 do 45 din. Dobra kuhinja. Naslov: Gostilna Baduha, Luče 14430-38
V idiličnem gradu
s parkom pri Vojniku oddam več družinskih sob le-toviščarjem z jako okusno in obilno hrano po nizki ceni. Leni Sergan.
14040-38
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Restavracijo
v centru oddam. Zonud be na ogl. odd. Jutra pod »Senčnat vrt«
14502-18
Gostilna Türk
toči dobra dalmatinska
vina. Topla in mrzla je dila, kegljišče. Vabljeni 14456-18
Čez ograjo
vrtno gleda,
mnogo mimo gre ljudi, danes k Bausu vse seveda, saj se tam do dveh vrti. Gostilna Kramar 14646-18
V gostilni Putrì eh
danes ples, odprta do 2. ure. Senčnat vrt. Vljudno
vabljeni.
14615-18
Gostilna Martine,
Zg. Šiška
Danes vesela zabava ! Plesna
dvorana! Sobe za zaključene družbe. Senčnat vrt!
14627-18
G T. Rotman:
S Pegazem -sveta
Pol dne so hodili, preden je bil »Pe-gaz« najden. Spet so mu pričvrstili noge na trup, in čez nekaj minut se je ponosno vzdignil od tal. Kralj Lipilapi je sedel zadaj na prtljažniku. Levi so začudeno strmeli za zrakoplovom, a Tomi in Kodroper sta si nabrusila pete proti Campicompiju.
Beseda 1 din, davek 3 Sin za šifro ali dajanje aaslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Kuharico
dobro in samostojno, k trem osebam, ki bi oprav-liala tuJi hišna dela, iščem za julii. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kuharica« 14389-1
Prodajalko
in aranžerko sendvičev z znanjem mrzle kuhinje ter slaščičarja, sprejmem. Avtomat Buffet Josip Smerdel, Sušak.	14388-1
65
V Campicompiju so pristali, da je kralj Lipilapi izstopil. Gospod Vrtač-nik je hkratu napolnil motor; zelo je moral varčevati z bencinom, ker ga je imel samo še dve kanti, in s tem je bilo treba preleteti Sredozemsko morje.
Po prisrčnem slovesu od kralja Li-pilapija in njegovih podložnikov se je »Pegaz« znova vzdignil ter z vso brzino odplul proti severu.
Treznega kočijaža
iščem, po možnosti, da govori nemško. Ponudbe s spričevali na hotel Erika, Kranjska gora.
14369-1
Frizerka in
briv. pomočnik
dobri moči, dobita stalne službo. Josip Vranešič, frizer, Trbovlje I.
14356-1
Iščemo vrtnarja
dobrega in treznega. Ponudbe z referencami in zahtevkom plače na naslov : L. Matjan, Kotor.
14354-1
Zobozdravnika(co)
ali dentista (ko) iščem kot družabnika s kapitalom za eventuelen prevzem prakse. Psnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zobna praksa«.
14350-1
Pomivalko posode
za letovišče na Gorenjskem sprejmemo. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Letovišče«.
14295-1
Korespondentko
za takojšen nastop, s per fektnim znanjem slovenske stenografije, Italijanskega ln delno nemškega jezika Išče eksport na firma v večjem kraju Slovenije Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Eksport«.
14293-1
Koncipijenta
z dovršeno sodno in nekoliko odvetniške prakse, — sprejme odvetniška pisarna na deželi. Sokolski telovadec, pevovodja ali godbenik zelo zaželien. Ponudbe z navedbo prakse ter osebnih podatkov na ogl. odd. Jutra pod značko »Konci-pijent 61«.
14236-1
Hotelskega kuharja
sprejme takoj hotel z zimsko in ietno sezono. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel 15«.
14220-1
Akviziterje
z dobrimi referencami išče zavarovalnica »SAVA«, — Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
14179-1
Prikupno
natakarico
mlado, sprejmem takoj. P, Kržišnik, Žirovnica, Gorenjsko.
14511-1
Manufakturist
lzvežban, samostojen v z julijem ali avgustom, vseh ozirih dobi mesto Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«
14535-1
Šafarja
kmečkega stanu, samske ga aH oženjenega brez otrok veščega kmetijstva, sadjarstva ln živinoreje sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »šafar«
14534-1
Za avto-meh.
delavnico
Iščemo nekoliko vestnih mehanikov, ki morajo biti dobro izurjeni v po pravilih Diesel motorjev Plača po dogovoru. Ponudbe na Avtomontaža dd. Ljubljana, Pražako-va 13.
14501-1
Prvovrstno frizerko
sprejme Mežan Bled.
14521-1
Dva Žagarja
k veneciankam, zanesljl va, poštena, vajena popravil takoj sprejmem. Poizve se na parni žagi Bohinc, Medvode.
14512-1
Kuharico in
natakarico
strogo pošteno prijazno lahko začetnico sprejmem takoj v stalno služ bo. Naslov V vseh posi. Jutra.
14526-1
Kontoristinjr
perfektna v strojepisju ln nemščini voljna vsa kega dela starejša moč dobi mesto takoj. Naslov v vseh posi. Ju£ra.
14515-1
Krojaškega
pomočnika
za velike komade sprejmem. Naslov v vseh poslov. Jutra.
14445-1
Gospodično (bono)
Iščem k trem otrokom s perfektnlm znanjem — nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifre sOtrokoljubna«
14519-1
Samskega mehanika
agilnega, mlajšega ali pa ključavničarja s šofer sitim izpitom, sprejme za takojšen nastop Peter Kobal, Kranj.
14532-1
Samostojne
kuharice
dekleta za hišna ln kme tka dela dobe službe v posredovalnici Wolfova 10 ln prenočišče. Istotam se naroča list »Go spodlnjska pomočnica«.
14453-1
Frizerko
dobro delavko sprejme v stalno službo Znldarič, salon Rozman, Kranj.
14455-1
Dva kotlarska
pomočnika
sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Drbas, Ja-strebarsko.
14461-1
Izvežbano šiviljo
za pletenine, po možnosti vajeno tamburiranja, sprejmem takoj. Drenikova 22.
14570-1
Hišnika
z dobrimi priporočili, brez otrok, sprejmem takoj. Pojasni hišnik. Ktiževniška 14 čez dvorišče.
14566-1
Donašalko
mlado pridno in pošteno sprejme gostilna pri »Levu«. t	14560-1
Postrežnico
vajeno natančno pospravljati sobe Iščem za par ur dopoldne. Naslov v vseh posi. Jutra.
14552-1
Postrežnico
vajeno dobre kuhe, sprejmem k dvema osebama za ves dan. Naslov v vs«h poslovalnicah Jutra.
14578-1
Iščem točaja
ali pa blagajničarko, ki se razume na točilnico. Nastop službe takoj. Potrebna osebna predstavitev pri Fieovcu.
14577-1
Krojaškega
pomočnika
sprejmem takoj za male komade. Ivan černe Slov. Javornlk 180, Gorenjsko.
14444-1
Brivskega
pomočnika
samo dobrega ln hitrega delavca sprejme Janko Kofler, Železniki nad škof J o Loko.
14446 1
Natakarica
dobi mesto v restavraci Ji pri kolodvoru. Kavcija potrebna. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Ze lo prometna točka«
14470-1
Dekle
pošteno in revno, iščem k dvema osebama ln o-troku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in ubogljiva«.
14310-1
Natakarica ali
prodajalka
lahko tudi začetnica dobi službo ▼ gostilni. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Letovišče«.
14426-1
Foto pomočnico
sposobno retušerko negativov išče Foto Kieser, Maribor, Vetrinjska 30.
14428-1
Samostojna
kuharica
dobi stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14612-1
Kuharica
perfektna, z dobrimi letnimi spričevali, išče službo v boliši hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna 666«.
14631-1
Mlajšo trgov.
pomočnico
pošteno, pridno sprejmem. Ker Je mesto zaupno, potrebna garancija. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Tudi pisarniško delo.«
14647-1
Slaščičarskega
pomočnika
samostojnega sprejme takoj slaščičarna Pretnar, Jesenice, Gorenjsko.
14603-1
Frizerka
aobra moč, se takoj za st-.i no sprejme. Kranjc Fv-jct. Sp. Šiška, Ceriti.-/a 23
Več spretnih šivilj
za damske obleke, sprej mem. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29.
14602-1
Steklo brusač
dobi takoj mesto. Ponudbe na Prvo celjsko Krlstalljo, Celje.
14670 1
Vsaka beseda 50 par. za davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 12 din
Izobražena
gospodična
z znanjem tudi nemšči ne in italijanščine sprej me mesto k dami. Gre kot vzgojiteljica k otro kom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Značajna«.
13589-2
Manufakturist
agilen, pošten, samostojen, z večletno prakso, verziran isto galanterije, konfekcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Premenim mesto«.
14204-2
Mlada postrežnica
poštena Išče dela za do poldanske ure. Naslov v vseh posi. Jutra.
14454-2
1000 din nagrade
dam tistemu, ki ml pre skrbi mesto pisarniške praktikantke, lahko tudi na deželi Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Cell'] pod »Pridna ln poštena«	14674-2
Perfektna kuharica
želi spremeniti službo. Grem tudi v Beograd. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Poótena«.
14436-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, star 19 let. išče primerne zaposlitve. Cen j. ponudbe na Ernest Pekiar, Hrastnik.
14237-2
Prodajalka
mešane stroke s prakso, stara 22 let, prosi zi kakšno mesto. Najraje kje v Kranju. Sprejmem pa seveda tudi drugje. Nastop po dogovoru. Naslov v vseh posi uval. Jutra.
14407-2
Pridna deklica
mlada in poštena, išče službo v Mariboru kot pomočnica pri gospodinjstvu. Naslov : Pavla Kolar, Ljubljana, Tyršcva 12.
14408-i
Pridno dekle
vajeno samostojne kuhe in ostalega gospodinjskega dela, želi službo pri b< manjši družini ali brez otrok Nastop 15. junija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošteno dekle«.
14402-2
i ' : ; i mu tuBRiiiRiuinrüfiKtni wniiniiKfln i rwrawr *
Vajenci (ke)
"■» 'I WMIMIMIMWMK |I|JM|I,H
Beseda 1 din, davek 3
din za šifro ali dajanje naslova S din. najmanj ši znesek 17 din
Vajenec
kateri ima veselje do
fotografske obrti, se takoj sprejme za LJubljano. Naslov v vseh po ilovalnlcah Jutra.
14217-44
Vajenec
6e želi izučiti v trgovini 161eten. zdrav. Gre tudi na deželo. Naslov trafika. Sv. Peter, Ljubljana.
14517-44
Trgovskega
pomočnika
mlajšega, dobrega avtovo-zača takoi sprejmem. Pred nost poznan v nakupa deželni hpridelkov. Istotan, %< sprejme močan učenec i dvorazredno meščansko lo-lo. Ponudbe na ogl. oid Tutra pod »Podie'cn«.
1436-» 2
Učenko
za strojno pietenje in liviljo sprejme »Müa«, Mestni L-g štev. 17.	14580 44
Absolventka
drž. trgov, šole
ie želi izučiti šivanja proti plačila. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Kro-jačica«	14562-44
Vajenko za trgovino
mešanega blaga zdravo, oa poštene rodbine, sprejmem takoj, prednost imajo že-lezničarske hčerke z oskrbo. Ivan Magovac, Križavljen pri Ormožu.
14476-44
Dve učenki
za šivanje in eno za
modno trgovino sprejme Sattler Lesjak, Gospo svetska cesta 13, Jesenice
14439-44
Služkinja
za vsa hišna dela, zdrava in krepka, dobi takoj zaposlitev. Prednost one, z daljšimi spričevali. Ponudbe na dr. Lavrič, Rogaška Slatina.
14375-1
Točilca
(šankburcha)
začetnika, treznega in poštenega takoj sprejme kolodvorska restavracija na Jeseničan.
14443-1
Učenca
i takoj sprejmem v trgovino ' z mešanim blagom. Naslov ! v vseh posloval. Jutra, j	14368-44
i ————————--
Pekovskega vajenca
1 pridnega ln zanesljivega ; sprejme parna pekarna Ivan SUlh v Slovenjem Gradcu.
14440-44
OCa} bos veva mesotaril,
me obračal in sleparib Kupil bom — ne bo predrago/ — bajto, njivo, gozd in žago, mlin, gorico, tri parcele, konj a t voz, volé debele . . . Kar želimo, vse dcbimot če se r „Jutru" oglasimo!
Čevljarskega
pomočnika
za mešana dela srejme takoj Janko Odar, Bled I.	14465-1
Pletiljo
res vsestransko zrvežba no, ki želi trajno zaposlitev z vso oskrbo, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena pletilja«.
1454B-1
Kuharico
Iščem za takoj k mali fini družini. Opravljala bi tudi vsa druga hišna dela. V poštev pride le mlajša, snažna in natančna. Naslov V vseh posloval. Jutra.
14553-1
Uradnika(co)
b tehnično pred Izobrazbo sprejmemo za notranja pisarniška dela. — »Alpeko«, LJubljana.
14587-1
Modistko
samostojno moč sprejme v stalno službo salon »Orel« Sv. Petra cesta.
14355-1
Kovaškega pomočnika in vajenca
rabim za takoj. Justin Br*ž-nik, Trbovlje II.
14557-1
Postrežnico
snažno, pošteno, sprejmem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 14690-1
Hlapec
srednjih let. vajen konja in kmečkega dela in pomoč pri obrtu, dobi
takoj mesto pri Francu Omerzi, Celovška 62.
1465Q-1
Sedlarja
vajenega v avtostroki, sprej-mem tako). Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod »Sedlar«.
14665-1
Zastopnika
za mesto, ki je najbolj« vpeljan, seriozen in reprezentativen išče renomirana tovarna čokolade. Ponudbe z referencami pod »Agilen« na ogl. odd. Jutra.
14427-1
Sobarica
za privatno stanovanje vešča šivanja, Dolenjka, dobi mesto s 1. Julijem ln cca 181etnl portlr-va-Jenec takoj. Ponudbena podr. Jutra v Mariboru pod »Sobarica«.
14686-1
Zobotehnik
se 15če za Marlbor. ki Je izurjen v delu za kav čug nI zlato. Natančni dopisi pod »Takoj« na podr. Jutra t Mariboru.
14685 1
Gospodinjsko
pomočnico
katera sna šivati, staro do 30 let, takoj sprejme tt. K. Goldschnig, umetni mlin Fram pri Mariboru. Ostalo po dogovoru.
14678-1
Kamnoseke
■a umetni kamen, tera-cerje, sprejema takoj: »Gradivo«, Maribor, Ko-rofičeva 38.
14680-1
Pisarniško
namelčenko
ujetnico, sprejmem takoj. Ponudbe s sliko in referencami na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica«.
Zakonski par
brez otrok lšce mesto hišnika. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Hišnik
14469-2
m^^mm——————	«
Prodajalka
teučena v večji trg. z meš. blagom želi mesta v trgovini, buffetu ali kot blagajnlčarka. Obv. lada popolnoma nemški ln srbohrv. Jezik. Nas to pi lahko takoj ali s 1. Julijem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prodajalka«
14505 2
Dober krojač
se priporoča cenj. gospodom. Grem po ugodni ceni na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno delam«.
14576-2
Lesni uradnik
in manipulant
vešč slovenskega, nemškega in srbohrv. Jezika išče primerno mesto. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten uradnik«.
___14472 2
191eten fant
kmečki želi kjerkoli zaposlitve. Položi lahko tu dl kavcijo. Naslov v vseh posi. Jutra.
___14480-2
2elim gospoda
es skupno gospodinjstvo na moj dom. Grem tu-cH lz Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »50 dO 60«
14474-2
Trgov, pomočnica
melane stroke, izurjena v vseh panogah Zeli službe. Govon tudi nemško. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Vestna in zanesljiva«.
143*5?
Mladenič
star 33 let, s srednješolsko izobrazbo, ki govori slovensko, nemško in italijansko z lepimi spričevali, išče službo sluge ali slično, po možnosti v Celju. Naslov: Ferdo Kumer. Pečovnik 33, Celje.	14422-2
Trgovski poslovodja
vojaščine prost in priden želi premeniti službo s 1. avgustom. Kavcija na vknjižbo. Naslov v vseh posi. Jutra.	14371-J
Zanesljivo dekle
Emožno nemščine in gospodinjstva želi službo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra v Mariboru pod »Kjerkoli«.
14683-2
Mlad pekovski
pomočnik dober delavec išče službe. Karel Potočnik. — Tevče 19, Laško.
14676-2
Natakar
soliden in pošten išče nameščen je v restavraciji ali boijši gostilni, kjerkoli, v mestu ali izven. Po potrebi položi kavcijo. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Dobra služba«.
14429-2
Brivski pomočnik
mlad, z znanjem nemščine, prost vojaščine, išče mesto. Nastop po želji. 21abraveo Alojz, — salon » Kris ta«, Maribor Studenci. Kralja Petra cesta 72.
14689-2
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Dva vajenca
za tkalnico sprejme Mizarska zadruga. Hrenova va ul. Ljubljana
14604-44
Fant
star 16 let, absolvent me ,čanske šole bi se rad izučil strojnega ključavničarstva. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14641-44
Pouk
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
1. septembra bo otvorjen
dekliški penzionat »NADA«
konverzadja v tujih jezikih. Ljubljana, Cesta v Rožno
dolino 14. Gojenke bodo imele v pen-sionatu stanovanje, hrano, sodobno vzgojo in konverza-cijo v angleščini, francoščini in nemščini. Zahtevajte prospekte I
14225-4
Zaslužek
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj SI znesek 17 din
Vsaki osebi, družini
nudi stalni zaslužek doma »Mara«, izdelo-valnlca nogavic in pie tenta. Marlbor. 123-i
Student arhitekt
ki želi pomagati z risa nJem figuric v oglasne namene izve naslov v ogl. odd. Jutra.
14536-3
Nabiralce
oglasov iščemo
Ponudbe na podr. Jutra i Celju pod »Zaslužek«.
14421-3
Potniki
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj Si znesek 17 din
Zastopnike —
agente
za prodajo raznih novih predmetov neobhodno potrebnih VBakemu človeku iščemo. Velik stalen zaslužek. Akclonal,— Beograd, poštni predal 571.
14546-5
Rajonske
zastopnike
sprejmemo. — Ponudbe na UNION, Ljubljana, Blei-weisova 18.
14659-5
Dragocenost
Beseda 1 din. davek 3 din za öllro all dajanje naslova 5 din. najmanj Al znesek 17 din
Vsakovrstno zlato kupuje po naj vii jih
cenah Cerne - juveiir,
LJUBLJANA, WOLFOVA
Radio
Radio
popolnoma nov produn. Večna pot 1. _________ MHM

Klavir
•lobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifio »Ohranjen klavir«.
14266-2*
Crn pianino
ivetorne znamke, prodam. Msslov v rseb poslovalnicah Jutra.
14593-26
Le naprej,
brez miru...
na plolči, samo din 30. — Elektroton, Pasaža nebotičnika.	14618-26
Trije klavirji
so naprodaj v Glasbeni Matici Ljubljanski. Podrobnosti » pisarni Glasbene Matice Gosposka št 8, nakar je vložiti pismeno ponudbo.
14688-26
Klavir
(Sttizfllegel) lep, črno polltiran, križane strune železna konstrukcija se za nizko ceno proda. Po ve Kacin, Komenskega ulica 26.
14648 26
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aU dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Prvovrstnega
jabolčnika
večja količina, na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja dobava«.	14333-33
Prvovrstno
belo vino
letnik 1938, 18 polovnjakov proda po najnižji ceni inž. B. Mosdorfer, pošta Sv. Vid pri Ptuju. Haloze.
14323-33
Vse, kar kdo poželi, se v Frančiškanski ulici dobi!
Tukaj je Izbrana elita trgovcev — ld skrbijo za zadovoljstvo kupcev.
Krznarstvo Mirko RraSnja
Vam strokovno popravi ali modernizira krzno. Mnogo si prihranite, ako daste v popravilo preko leta VaS kožuh, plašč ali slično.	Frančiškanska ulica 1»
Oblastv. konces. avtobusna
Izfetna pisarna M. OKORNI
Ljubljana — Frančiškanska ulica 3: teL 22-50.
., -—--(
Priporoča se trgovina
IVAN KRIVIC
Tvrdka osnovana 1873. špecerijsko, j kolonijalno 'i materijalno blago. — Telefon 39-15, Frančiškanska ul. 10.
Tvrilka „Nada"
Je predstavnica odlične parfumerije, kozmetike, umetue obrti ln galanterije.
___A
Glasbila	dorjath jakobi
specijalna delavnica in zaloga vseh potrebščin, popravila in uglaševanjei klavirjev.
—-i
Tvrdka Perko
Vam nudi čevlje najmodernejših oblik, prvovrstnega izdelka veliko izbiro f rokavic in nogavic.
Kemična čistilnica vsakovrstnih oblek —-j parno likanje — pralnica — svetlolikalnica |
Šimenc Franc, Kolodvorska nI. g,
ln sprejemališče: Frančiškanska pasaža.
--1
MODO ZA GOSPODE
m dame zastopa odlični modni saloni
K. Pučnik,
Velika izbera blaga za vse I
Monogrami, entel, ažur, gumbnice, gumbi, p lise — fino in hitro izvrši
Matek & Mikes
LJubljana — Frančiškanska ulica. Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del.
JOS. EBERLE
Juvell, zlatnina, srebrnlna, tire in kovinske umetnine. — Nakup zlata, srebra, draguljev po najvišjih cenah.
MODISTKA
salon „FRANJA" KogovSek
izvršuje najnovejše, najelegantnejše modele. Pasaža v Frančiškanski ul.
Stane Cuznar >' .
t
Nudi najugodnejši nakup vseh vrst damskega in moškega perila, ter usnjenih izdelkov v veliki Izbiri. — Frančiškanska ulica.
Specijalna trgovina pletenin
F. & M. Rozman
priporoča svojo bogato zalogo najboljše kakovosti. Frančiškanska nI. 3 (pasaža).
TIZIAN
prodaja, kupuje starinske umetnine, ocenjuje in popravlja starinske umetnine. Pasaža v Frančiškanski ulici.
£on£ar'Ra£ka-Staré
APARTNE NOVOSTI ZA DAME IN GOSPODE.
Oglejte si od znotraj knjigamO
Učiteljske tiskarne
v Frančiškanski ulici 6.
Slaščičarna Grablovic
priporoča — splošno znani najboljši sladoled ter prvovrstno, vedno sveže pecivo.
Cvetličarna „Split44 ~~
LJubljana — Frančiškanska ulica 8, nudi sveže in najcenejše cvetje, šopke, aranžmaje in žalne vence. — Priporoča se: BENEDIK IVANKA.
Vse manuSakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, če nas čtaiprej obiščete!
MANUFAKTUR NA TRGOVINA DOBRIH K V A L1 T E 1
LJUBLJANA MESTNI TRG 22
LUl
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Ze za 360.— Din
najmodernejša otomana samo pri Zakrajšek, Miklošičeva 34. Tel. 48-70.
13954-6
Vojno brodovje
podmornice, križarke, rušil-ci s topovi, zel iepo to masivno izdelani po ameri-kanskem načrtu, so zakasnili prevoz v Ameriko te. se bodo prodali na ljubljanskem velesejmu m sicei na vesel i dnem prostoru po smešno nizki ceni din 10 komad Razveselite otroke s to lepo in trajno igračo !
13797-6
Čevlje
ostanke raznih fazon poceni prodaja Stermec ki, Celje.
220-6
Smrekovo žamanje
suho, 1 m dolgo, vezano z žico, več vagonov, ugodno odda žaga Hribar, Medija Izlake.
14363-6
Ščetine (prašičje)
prodaja kg din 83 Zdravič, Ljubliana. Starj trg. Kupuje tudi v letnem času vse vrste kože od divjačine.
14273-6
Orehova jedrca
zdrava m iepa po din 20.— in orehe po din 6.— nudi Sever & Komp., Ljubljana.
14185-6
Košnjo
velikega travnika ob kamniški progi oddam. Vprašati Celovška 56,— Ahlin.
14492-6 Športni voziček
po zelo nizki ceni pro dam. Poizve se Cesta v Rožno dolino 9.
14539 6
Avtomatski
biljard
sa gostilne, dobro ohra njen proda VE C, Ljubljana, Medvedova c. 8 poleg kolodvora Šiška.
14531 6
Majhno tehtnico
namizno decimalno za 25— 50 kg, po možnosti železno, kupimo. — Ponudbe na Eiektroton, Frančiškanska 10 14584-6
Več otroških
vozičkov
modernih, športnih in globokih, poceni naprodai pn »Promet«, v Ljubljani, na-iproti križanske cerkve. — (Stare jemljemo v račun.)
14569-6
Cinkasto banjo
malo rabljeno prodam— Korytkova 34.
14487-6
MODfJOCE OTOMANE COUCHE ROLETE
kupite najceneje pn
£. Zakrajšek
LJUBLJANA
Miklošičeva 34 Prepričaj:e se!
Tinjec
(Glimmer) za i«sade vsake množino dobavljamo ugod no. Anton in M Urbič. Za greb, Maksimirska 114.
14362-6
Naprodaj
je velika, dobro ohra njena hladilna omara in velika lepa ptičja kletka Breg 20-111.
14540 6
Prodaja zgradb
za rušenje
in materiala ze porušenih zgradb. Od nekda nje svoj me Strojnih tovarn in livarn d. d v Ljubljani na Tyrsevi cesti 35, se prodajo posa roezne zgradbe za ruše nje. tako da kupci zgrad be porušijo ln odvozijo material. Prodamo tuoi že od porušenih stavb zidna in strešna opeka les, okna, vrata, tračnice, traverze, betonsko železo ln zasipni material. Na razpolago je tudi ključavničarsko orodje. Interesenti naj se lavi jo na licu me?ta. kjer dobe informaeje.
14590-5
Avtomatske
hišne električna centrale za 8 do 10 žarnic, — kompleten agregat 4900 din, porabi 0.3 1 bencina na uro. Inž. Tučem-sky, Ljubljana, Jesen-kova 2.
14548-6
Parni kotel
Cornwall, 93 kv. m, 8 atm. s Seyboth kuriščem prodam. Vprašajte Zagreb 1, Poštni predal 506.
14380-6
Lep špecerijski
inventar
naprodaj. Tyrseva c. 124.
14611-6
Konja in voz
z vso vprego prodam. Isto-tam prodam mesarsko briz-galno 10 htersko. Poizve se mesarija Dolničar, Janševa ul. 2, Ljubljana VII.
14626-6
Aparat
najnovejši za trajno ko-dranje po ugodni ceni naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14616-6
Jekleno žično vrv
nerabljeno, 200 m dolgo s premerom 4 cm prodam po zelo ugodnj ceni Vrv je na ogl?d na Ambroževem trgu 10.
14385-6
2 stekleni steni
z vrati v Izmeri 3x2.43 m in 3x1.65, prodam, Be jaška 28, šiška.
14655-6
Vrtne stole
zložljive, bukove, nove, poceni proda TRIBUČ, Tržaška 42, telefon 26-05.
14636-6
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslcwa 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Železne cevi
notranji premer 25 do 30 cm, 50 m dolžine, rabljene kupi Janez Pintar, Malen-ski vrh, Pollane nad Škofje Loko.	14270-7
Colarce
paralelne stafle 10x10, 4 in 5 m, kupi Mizarska zadruga, Ljubljana, Hre nova ulica.
14606-7
Več sodov
od vina ali jabolčnika, rabljene, v dobrem stanju, od 200 do 1000 lit vsebine kupim. Ponudbe na Anton čok, gost., šoštanj.
14671-7
Ženski sokolski kroj
članic dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sokolski kroj«.
14692-7
Za gostilniške
vrtne stole
zamenjam ali prodam ženski šivalni stroi in čevljarski itroi za prešivanje zgornjih delov. Gostilna Martine, Zg. 6iška, Ljubljana. ^^
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Motorje
Victoria 200 ccm In Mie le 98 najnovejše mode le prodaja po konkuren čnih cenah Zevnik Julij Stražišče, Kranj
13691-1°
DKW limuzino
in motocikel 350 OHV, — oboie dobro ohranjeno, proda »Zastopstvo motorjev in avtomobilov »JAWA« na eleseimu, paviljon G zunaj.
14395-10
Adler avto
2 oziroma 4sedežen, 12 do 50 ks. dobro ohranjen, v brezhibnem voznem stanju naprodaj za 9000 din. Poizve se v Marmontovi ul. 28.. te Lefon 48-83.
14299-10
Avto Ford Eifel
938 Cabrie limuzina, do bro ohranjen za 14 tisoč din prodam. Ogled v Kamniku. Ponudbe na P. Hrdlička, Mekinje.
14528-10
Motor 350 ccm
angl. »Triurcr ' , v dobrem stanju poceni prodam radi takojšnjega odhoda. — Na ogled pri »Štular«, trgovina, Tyrševa cesta št. 37B Ljubljana.	14614-10
Kupim motorno
kolo
novejše tipe dobro ohra njeno 250 do 350 ccm kupim. Rihard Jakelj— Instalater, Kranj, Prešernova
14494-10
Prikolica
lahka, leva in magnet Bosch, dobro ohranjen, prodam. Poljanska 46.
14579-10
Harley Davidson
s prikolico 750 ccm, popolnoma renoviran, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14565-10
Kupim avto
kabriolet, manjši voz, novejše tipe. ohranjen. Plačam v gotovini. V poštev pride Opel, Oiimpia, DKW Super Opel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bosanec«.	14364-10
Kupim tovorni avto
1000 do 1500 kg ali zamenjam za še dobro ohranjen poltovorni, nosilnosti 750 kg. Ponudbe na ogi. odd. Jutr apod »Takoj gotovina«.
14366-10
Štirisedežni avto
tnali, dobro ohranjen, kupi na obroke M Ma-rušič, mehanlK, Stari trg pri Rakeku.
14449-10
Motorno kolo
ugodno naprodaj. — Pred Škofijo 19.
14629-10
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova ó din, najmanj ši znesek 17 din
Kolesa
Daimler, Adler in druge znamke, dobro in poceni brez trošarine dobite ze lo ugodno pri atlerju na Ježici.
14542-11
Triglav kolesa
provrsten material s 3-letno garancijo ln druge znamke prodaja naj ceneje Triglav. Resljeva 16.
14544-11
Žensko kolo
dobro ohranjeno prodam. Livarska ulica 3.
14520 11
Moško športno kole
prvovrstna francoska znamka, zelo poceni naprodaj. Krojač Jager, Hrenova 16.
14589-11
Kupim motor
200 ccm, malo rabljen. Plačam v obrokih. Naslov v vseh posi. Jutra.
14556-10
Motor 350 ccm
FN, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14630-10
Partija koles
prvovrstnih znamk, damsl{ih m moških, poceni naprodaj pri »PROMET«, v Ljubljani, nasproti križanske cerkve. (Stare jemljemo v račun.)	14568-11
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Več motorjev
od 1 do 50 KS 220 voltov kupim. Ivan Prešern, tovarnar, Kranj.
14180-29 Anker šivalne
stroje
<n druge znamke, tovar niška garancija, tudi ra bljene krojaške in čevljarske od din 300 na prej prodaja »Triglav« Resljeva 16.
14545-29
BSA motor
a prikolico poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14649 10
Motorno kolo
do 200 ccm kupi Mizarska zadruga Ljubljana. Hrenova ulica.
14605-10
Avto 85 KS
imuzina. vožena le 20.000 .cm, v prvovrstnem stanju, zelo poceni naprodaj ! Posebno pripravno za gasilski ali reševalni voz. Informacije daje Radio, d. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva 7.
14255-10
Avtomobile
wvorne. osebne in avto ouse. dobro ohranjene seb lakostl. kupite naj •t-neje Drl O. 2U2EK.
zastopstvo Krupp ujubljana. Tavčarjeva 11 14438-10
BSA 350 ccm
v najboljšem stanju pro da Rotar, Črnuče.
14508-10
4 sedežni avto
poraba bencina 9 1 na 100 km, taksa plačana za letos, v dobrem stanju, din 6.000. Ambrož, Riharjeva 6, Kolegij«.	44658-10
Prodam radi smrti
Wanderer motorno kolo 250 ccm, taksa plačana. Kern Celovška 43.
14657-10
5 sedežna limuzina
novejše tipe po zelo u-godni ceni prodam. Poizve se Ljubljana, Na klančku 1. Moste.
14639-10
Izredna prilika!
Prodam Ariel s prikolico 500 ccm .brezhiben, komaj 8000 km vožen za 5.800 din. Tudi na obroke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14640-10
Prodam
motor BSA, s prikolico ln avto »Tatra«, poltovorni, po nizki ceni. — Studenci pri Mariboru, Radvanjska ulica, gostilna Rupnlk.
14677-10
Velika razprodaja avtomobilov
2 kom. Opel Olympia model 38 kabriolimuzina, Opel Olympia, model 36 limuzina, Opel Kadett kabriolimuzina model 37, Opel Kadett limuzina 37, Wanderei 4 vrata, limuzina, model 38 Wanderer (Rolldachlimuzi-na) 4 vrata, model 38, Chevrolet avtobus, odprt 20-sedežni, Opel Kapiten, 4 vrata, limuzina, Opel Blitz model 38 dolga šasija, Opel Blitz model 36, dolga ša-sija. Vsi avtomobili se nahajajo v najboljšem staniu. Ogledajo se pri Opel zastop. F. Šolman, Celje Razlagova ulica.	14675-10
Lancia Augusta
limuzina, izvanredno hitra, ekonomična, porabi 9 1, šest novih gum, naprodaj prav poceni. — Vprašati: Ostjožnik, trgovina, Pasaža Nebotičnik ali velesejem.
14695-10
Poltovorni
avto DKW
novejša tipa, brezhiben, malo vožee, prodam ali zamenjam z luksuznim. — Kovačič, Cigaletova 11.
14037-10
Pfaffovi, več
Singerjevih
in raznih drugih šivalnih strojev, z dvajsetletno garancijo zares poceni naprodaj pri »PROMET« v Ljubljani, nasproti Križanske cerkve.	14567-29
Dinamo
na istosmerni tok 220-30C V, 18 do 22 ks m 1 dina mo 220 V 4 do 6 ks kupi Janez Pintar, Malenski vrh. Poljane nad škofje Loko 14269-29
Motor na
vpojni plin
35 ks prodam zaradi elektrifikacije obrata. Informacije: Advokat dr L. Goza-ni, Maribor, Tyrševa 1, telefon 27-27.
14370-29
Šivalni stroj
prodam za 450 din ali zamenjam za kolo. Kolodvorska 14, 2. stopnišče, II. nadstropje, levo.
14612-29
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Pozor
Zgornje modroce dobite že od 160 din naprej, — vsa druga tapetniška de la le pri Sitarju Karlu tapetnik in dekorater — Wolfova 12, telefon 28-10 14524-30
Proda se kino
radi bolezni, tudi na hranilne knjige, itsotam naprodaj dinamo 3.5 ks Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dober stalen zaslužek«.
14441-30
POHIŠTVO
tudi na obroke.
Za stanovanja, trgovske opreme m hotele dobite najhitreje v največji za ;ogl pohištva, spalnice ie od . . 1600
Omare ......400
pos-telje . ..... 160 Kuhinjske opreme 750 suh kredence . . 450 modrocl ...... 190
mreže ....... 85
otomane...... 50G
Različni kaučl. Sprejemamo naročila po predloženih načrtih.
SAVA
MI/.ARSTVO Predjamska ul. 32 ln 35 Trgovina pohištva Miklošičeva cesta (naspro ti sodišča).
14619-12
!VIalo rabljene
trgovske opreme
edilmce. spalnice, nove špe ■ane spalnice in razno drugo pohištvo zelo ugodno napro lai Ogleda se Dri tv. Ivan Mjthian. Liubliana, Tyrseva 12 dvorišče.
17-11-12
Razno pohištvo
prodam radi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14267-12
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 81 znesek 17 din
Ureditev
premoženja
Poravnave, Konkurzne aadeve, odkup ln lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil ln druž oenikov. doblčkanosno m varno naložitev kapitala, ureditev uprave in Knjigovodstva, biian ce. kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorova nje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
Lojze Zaje,
Ljubljana. Gledališka 1. ulica 7.	16-16
Banč. kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 — cupi takoi in plača naj-■olje. hranilne kmižict bank tn hranilnic /tednostne papirje: 3 odst. obveznice, bone, srečke. delnice itd. valute vseh držav.
Prodal u srečk državne razredne loterije.
14109-16
20—25.000 din
din posojUa proti 10" o obiestim ali udeležbo na dobičku podjetja — iščem. Nudim jamstvo. Ponudbe pod »Zdravo in pošteno« na ogl. oddelek Jutra
14498-16
Iščemo garanta
z 200.000 din gotovine, ki bi hotel za izpolnitev obveznosti po izvršeni poravnavi prevzeti staro, renomirano tvrdko v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobra stroka« in redka prilika« oa ogl. odd. Jutra.	14592-16
če iščete
nakup, prodajo, udeležbo, najem industrije, trgovine, žage ali mlina
obrnite se zaupno
na mojo pisarno. — Sijajni uspehi. Strokovni in pravni nasveti v vseh denarnih in trgovskih težkočah.
Rudolf Zore,
Ljubljana, Gledališka ul. 12 Znamka 3 din.
14596-16
Hranilne knjižice
Kmečke hranilnice ljubljanske, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »De nai«.
14561-16
Prodam knjižico
Ljubljanske kreditne banke okoli 60 000 din. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14259-16
Din 20.000
založim v podjetje, ki mi nudi stalno službo. Sem izučen špecerist ln zmožen samostojnega vodstva trgovine ali skia dišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje v Ljubljani.
14448-U
Kompanjona(ko)
z vlogo 20—30.000 din, — iščemo. Mesečni zaslužek din 3.000. »Oglasnik«, Zagreb, Tomičeva 7.
14623-16
Beseda 1 din, davek . din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Kompletno spalnico
kuhinjo, otroško posteljico, poceni prodam. Rožna dolina, Predjamska 35.
14399-12
Novo fino spalnico
prodam po zelo nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14634-12
Pohištvo
spalnica ln kuhinja radi selitve pod oeno prodam Poizve se: A. Fransky, Križevniška 4-1.
M513-W
Posojila
-azlična, preskrbim hitre brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblastveno dovoljen* pisarna.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12. Znamka za i din.
14594-16
Knjižico Kmetske
200.000 din prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 1000«.
14585-16
Knjižico Prve
hrvatske štedionice
200.000 din prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jt-tra pod »Gotovina 1000»
14586-16
■ÜX
Beseda 1 din, davek ó din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din
Industrijsko
podjetje
s saugas električnim po gonom naprodaj ali v najem v Banja Luki. vr baska banovina. Naslov v vseh posi. Jutra
14527-17
Dober mizar
samec dobi delavnico v najem lahko z orodjem. Naslov v vseh posi. Jutra.
14489-17
V najem vzamem
kovačnico
takoj ali pozneje. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14233-17
Pekarna
na prometnem kraju se takoj odda v najem. Informacije se dobe pri: Bogomiru čadežu, Kranj 13475-17
Gostilno
oddam takoj v najem. Pogoj odkup inventarja. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Ljubljana 88«.	14547-17
Pekarno
vzamem kjerkoli v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober promet«.
14282-17
r/.
Beseda 1 din. davek a din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Mlekarno
dobro vpeljano takoj od dam radi odpotovanja. Vprašati pri mizarstvu Sušter, Linhartova 3.
14459 19
Prodam gostilno
v sredi Ljubliane, dobro vpeljano, i vsem inventarjem pod ugodnimi pogoji. PunudKt na .odci. j t. tra pod šifro »Na prometnem kraju«.	I45yi-19
Trgovino
X mešanim blagom v Ljubljani, takoi ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika 77«.
14564-19
Gostilna s trafiko
v centru Zagreba, vogal velik vrt za 150 oseb. Dnevno godba. Tri veli ke gostilniške sobe ln stanovanje. Peč za Janj ce ln odojke. Promet meseč. 120.000 din. Naprodaj radi bolezni za 70 tisoč din. Ponudbe na Fr MUočko, Zagreb, Palmotičeva 28.
14479-19
Brivski lokal
in stanovanje oddam v velikem industrijskem kraju na prometni točki. Naslov v vseh posi. Jutra.	14464-19
Več pisrniških
prostorov
skupno ali posamezno ▼ pisarniški zgradbi bivših Strot-nih tovarn na Tyrševi cesti oddam julija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pi sarne«.	14360-19
Za avto prodajalne
skladišče in delavnico, oddam pisarniško zgradbo in del tovarniških objektov ivših Strojnih tovarn na yrševi cesti. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Avto-center«.
14361-19
Oddam delavnico
za vsako obrt, Hab J an Celovška c. 41.
14653 19
t' T'
Radi družinskih
razmer prodam ▼ Industrijskem kraju dobro vpeljan bri-vsko-frizerski salon. Res ne ponudbe na ogl. od. Jutra v Mariboru pod »Redka priložnost«.
14684-19
Potrebujem posojilo
za dobro idočo obrt. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »20.000«
14410-16
Dolgoročna
posojila na amortizacijo do 10 let, preskrbim hitro in kulantno. Pridejo v poštev samo donosne stanovanjske hiše. Obstoječi dolgovi se konvertirajo. — Obrnite se zaupno na Rudolf Zore, — Ljubljana, Gledališka ulica 12. Zunanji din 3.- znamke.
14632-16
Dolgoročna posojila
državnim, javnim nastavljen-cem, upokojencem, oženje-nim brez porokov. Informa-caji daje F. Klemen, Ljubljana, Bleiweisova 18.
H6M-lfi
Lokal za trgovino
ali kako drugo obrt, ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Promet 111«.
14667-19
Lepe gostilniške
prostore
z vrtom oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »It
Inventar 111«.
14668-19
n
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din
če kupite
ali prodate bišo, parcelo, posestvo, obrnite se na pri znano solidno in kulantnr reahtetno pisarno Franjo PRISlAVtC, Liubliana, -Knavčeva c. 4a Vse informacije to brezplačne.
13471-20
Stavbne parcele
ugodno naprodaj na zelo prometnem kraju z vodovodom in elektriko. Pojasnila Vižmarje 59.
14397-20
Planinska hiša
v bližini Celja, 2 sodi ln kuhinja, nova, cca pei oralov lepega, mladega gozda, zdrava, sončna le ea, na prcydaj. Cena 16 tisoč din. Kirbiš Celje.
14341 20
Hiša v Košnici
- Celje
2 sobi, kuhinja, hlev in Klet, se proda. Cena 40 tisoč din Prodajo se .udi posamezne parcele riirbtš, Celje.
14339-2C
Gostilna
starorenomirana, večja z celoletnim kvalitativnim obiskom in turi-<*.mskim prometom v večjem industrijskem mestu z živahnim pro metom se ugodno proda. Informacije daje Maribor poštni pred. 13 14228-2C
Stanovanjska hiša
z obsežnimi obratnimi prostori, garažo, pisarna mi, primerna za večjo obrt au tovarno, zelo ugodno naprodaj, l'ose. stvo leži v Ljubljani na lepem mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poa »Ugoden nakup»
14468-20
Prodam hišo
pripravno za vsako obrt, ob drž. cesti. Elektrika vodovod v hiši, sončna lega. Sušteršič Avgust,— Vižmarje 63, St. Vid nad Ljubljano.
14500-20
Trgovsko hišo
na prometnem kraju ku plm na dežeii. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Promet 14543-20
Na Bledu
Prodam hišo ali dam v .:ajem štiri sobe, kabinet, kuhinja in pritikli ne. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »5 ml-ìrut do Park hotela«
14537-20
Več parcel
v izmeri po 1000 m2 v neposredni bližini mitni ce na Opekarski cesti po din 10 do 12 m2 napro daj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Ideamo 666«
14466-20
Vila
višinska lega na Gorenj skem, zelo solidno zida na, obsežna, z vsem komfortom, primerna za sanatorij aH penzionat zelo poceni naprodaj. — Ponudbe na ogi. odd Jutra pod »Letovanje«
14467-20
Posebna prilika!
Sta.vbene parcele v sredini mesta Celia in motorno kolo naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13171-20
Hiša z gostilno
m velikim gostilniškim in sadnim vrtom v sredini Ljubljane, naprodai Našlo • v vseh poslovalnicah Jutra.
14595-20
Enonadstropno hišo
prodam za 210.000 din v Lescah št. 23.
14558-20
Večje število parcel
kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in staaovaoiskih, bis in vil ima naprodai gradbeno strokov, izobražen posredovalec :
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Tele fon 37-33. Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago.	125-36
Gozdna parcela
v Sv. Juriju, 5 Johov nasajenih 30.000 smrek krasna lega na prodaj Cena 10.000 din, Klrblč Celje.
14340-20
Donosna hiša
ob glavni cesti, pripravna za pletilstvo, ugodno napro daj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno plačilo« 14 >57-20
Dvojčke
bi zidal. Imam lepo par celo. Zorman, Rožna do lina c. 9-31.
14442-20
Dvostanovanjsko
hišo
z vrtom ▼ LJubljani ku plm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«
14488 20
Hiša z gostilno
v industrijskem kraju na najprometneJSi točki vctxu un ventar jem takoj ugodno prodam. Za.
. et; v skali, primerno za vinsko trgo vino. Delno plačljivo s hranilnimi knjižicami. Naslov v vseh posi. Jutra.	14447-20
Hiša z malim vrtom
naprodaj za ceno 40.000 din. Trnovsko predmestje. Naslov v vseh posi Jutra.
14551-20
Enodružinsko hišo
z vpeljano tegovino mešanega blaga in trafiko prodam v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Radi bolezni.«
14381-20
Naprodaj hiša
eno ali dvodružinska. Naslov v vseh poslov. Jutra.
14387-2C
Tristanovanjsko
hišo
sončno, solidno zidano, z vrtom, davka prosto, v Ljubljani, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »180 tisoč«.	14390-20
Lično hišo
z lepo ograjenim vrtom v Ljubljani, Funtkova 27, pod ceno prodam.
14394-20
Nova hiša
štiristanovanjska, na prodaj za Bežigradom, blizu nove gimnazije. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14402-20
Novo hišo
na pfpmetnem kraju blizu Liubljane .tik ob glavni cesti, pripravljeno za gostilno, trgovino, takoj oddam. Naslov v vseh posi. Jutra 14383-20
Hišo s pekarno
oddam v najem v zelo prometnem kraju za več let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna priložnost«.	14404-20
Peki, pozor!
Prodam hišo z dobro idočo pekarno. Dnevni promet 800 din. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14423-20
Hišo s pekarno
s sobami za tujce takoj prodam zaradi smrti soproga. Antonija Olet, Rimske Toplice.	14424-20
Stavbene parcele
v izmeri 1000 kv. m ob Bohinjskem jezeru ugodno na prodal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa lega«.	14332-20
Nova zgradba
najmodernejša, enonadstropna s sadnim vrtom se proda pod lastno ceno. Istotam oddam takoj dvosobno zaključeno stanovanje za 350 din. Maribor. Vrhovčeva ul. 22 (pri Tržaški cesti).
14431-2*
Vilo ali hišo
največ pet minut od tramvaja kupim. . Goto vina 200.000 din ostalo po dogovoru. Even. pre vzem hipoteke. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vila t LJubljani.«
14597-20
Dvostanovanjsko
hišo
prodam ▼ Zg. SlSkl. Nova. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri Jeten dom«.
14656-20
Dvodružinsko hišo
z vrtom prodam. Nove Jarše 63
14651-20
Trgovska hiša
Impozantna stavba z lepimi trgovskimi lokali ln več komfortnih stanovanj, najbolj prometni center mesta Maribora, zajamien rentabilni donos, se proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Trgovska hiša«.
14682 20
V Celju
se proda dvostanovanj-?ka nova vila, parketl, elektrika, vodovod, balkoni. betonska ograja, 10 let davka prosta za ceno 115.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra r Celju pod: »Posredovalci izključeni.«
14672-20
Stirisob. stanovanje
komfortno v sredi mesta oddam s 1. septembrom Naslov v vseh posi. Jutra.	14525-21
Kupim vilo
dvostanovanjsko, vodovod, elektrika, v Ljubljani, v Kranju, Celju, Laškem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denu in kmečka«.
14165-20
Več krasnih parcel
na prodaj, po cca 560 do 900 kvadr. m ob banovinski cesti tik mestne meje, voda za pranje in kopanje v bližini, tudi pesek za za-zidavo zastonj. Poizve se: Tržaška cesta 105.
14374-20
Krasna stavbišča
blizu kolodvora Vlžmarje St. Vid, vodovod, elek trika in gramoz na par. celi, poljubna izmera. Na obroke, knjižice na prodaj. Pojasnila: Vlžmarje 31.
14450 20
Prodam hišo
štev. 23 ln 25a na Vevčah p. D. M. v Polju poleg papirniškega mostu, primerno za delavnice ali skladišča.
14477-20
Krasno posestvo
na sončni legi, 10 min. od postaje trga Sevnice prodam po ugodni ceni. Redi se lahko 6 do 8 glav živine. Jože Pavlič, Hrastnik, Kolonija.
14473-20
V Dravljah
je naprodaj po ugodni ceni travnik in 1 njiva, pripravno za vsako podjetje. Istotam se proda dobro ohranjen kozolec (topler). — Vprašati: Marija Plestenjak Dravi je.
____14372-i.
Posestvo nova hiša, 10 min. Iz Laškega se proda za din 18.000. Informacije v go stilni Pačnlk, Laško.
14669-20
Vinogradno in
sadonosno posestvo
krasno, 5 oralov, 40 min. od Maribora prodam. — Vpraéati pri vratarju klavnice, Maribor.
14679-20
4 stanovanjsko hišo
z dvema lokaloma, prodam v neposredni bližini mesta, na glavni prometni cesti, vrtom in dvoriščem. Cena 450.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »De diščina«.
14694-20
Pozor kupci
in prodajalci!
Ako ite se odločili za nakup ali prodajo, se z vsem zaupanjem obrnite na posredovanje Jančar Marije, Sv. Petra cesta 27.
14693-20
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj £1 znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam mirni maločianski druži nI. Cesta v Rožno doli no 3. za Julij.
14499-21
Kletno stanovanje
sobo, kabinet ln kuhinjo oddam 6 1. Julijem. Robi*)va ulica 23, ogled od 11. dalje..
_ >4451-21
Dvosob. stanovanje
pritlično, oddam za 370 din mesečno. Rožna dolina. Cesta XIX., št. 16.
14563-21
Stanovanje
eno ln dvosobno oddam Stari trg 24.
14485-21
Enosob. stanovanje
sončno in čisto oddam sa 1. Julij. Podmilščako va 14.
14435-21
Dve dvosob.
stanovanji
komfortni oddam takoj ali z 21. julijem. Celovška 72.
14491-21
3-sobno stanovanje
oddam s 1. avgustom. Celovška 44, II. nad. desno.
14373-21
V pravem centru
oddam malo stanovanje sobe, kabineta, kuhinje, kopalnice, vse renovira-no. Naslov v vseh poel. Jutra.	14574-21
Trisobno stanovanje
sončno, z lepo verando in pritiklinami oddam s 1. junijem ali pozneje. Fiigner-jeva ulica 10, pritličje desno.	14391-21
Trisobno stanovanje
komfortno, v novi hiši na Trati takoj oddam. Poizve se: Gostilna Kratky, St. Vid.	14392-21
Štirisobno
stanovanje
komfortno takoj oddam na Karlovski c. 1.
14433-21
Enosob. stanovanje
oddam s 1. julijem. Rožna dolina, c. VIII, št. 14a.
14377-21
Dvosob. stanovanje
lepo, s kopalnico in vsemi pritiklinami, oddam boljši stranki za julij. Ogleda se popoldan. Tyrseva 124.
14610-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje, oddam na Črnučah št 68, tik železniške in avtobusne postaje.	14633-21
Dvosob. stanovanje
event. trisobno brez kopalnice oddam za avgust mirni stranki. Resljeva 26-n, desno.
14642-21
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam Za julij za 800 din pri bežigrajski gimnaziji. Beogradska 18, Gjura.	14663-21
Stanovanje
2 sobi in kuhinja, oddam. »Sava«, Predjamska 32, — Rožna dolina.
14621-21
Stanovanje 2 sob
s štedilnikom in shrambo, oddam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod ».Udobno 111«.	14666-21
Stanovanje
primerno za eno osebo, vse pod enim ključem, v pritličja ali prvem nadstropju, iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Do jeseni«.
14559-21
Siatigitanja:
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Obitelj brez otrok
išče dvosobno stanovanje s pritiklinami, v mir nI hiši. Pcnudbe na ogl. odd. J,utra pod »Točen plačnik 66tt<.
14600-21a
Komfortno
stanovanje
štirisobno, išče stranka treh odraslih oseb v sredini mesta. Vselitev takoj ali naj poznejf avgusta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stranka«.
14265-21a
2-sobno stanovanje
s pritiklinami, išče družina odraslih oseb za 1. avgust. Pismene ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Avgust 1939«.
14198-2U
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, sončno v bližini Prul ali v Trnovem išče stranka treh oseb, točna plačnica za 1. Julij ali 1. avgust.— Ponudbe na ogl. odd-Jutra pod »Stalna etraa ka«
14514 21»
Enosob. stanovanje
trudi večjo sobo s è ve di 1 nikom Iščem za mirno .solidno dvočlansko družino, po možnosti ne predaleč od centra. Ponudbe na ogl. odd. JO-tra pod »Dvočlanska«
14541-21»
Državni uradnik
brez otrok, Išče ceneno dvo ali enosobno stanovanje v centru. Event najame nišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čimprej — trajno«.
14452-Zla
Trisobno stanovanje
s kopalnico, ca 1.000 din mesečno, iščem. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Julij 1939«.
14é24-2U
Enosob. stanovanje
s kabinetom, event. dvosobno sončno, Išče mirna stranka za 1. avgust Ponudbe pod točen reden plačnik« na oglas. Ponudbe pod »Točen re den. plančik« na ogla», odd. Jutra,
14691-21»
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj, ti znesek 17 din
Opremljeno sobico
oddam v podpritl. Linhartova 20.
13852-22
Sostanovalca
z vso dobro oskrbo, sprejme boljša družina k mirne« mu uradniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14415-23
Sobo
v Linhartovi oddam go. spodu. Naslov v vseh po slov. Jutra.
i 1495-23 Opremljeno sobo
b uporabo kopalnice od dam na Mirju stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v vseh posi. Jutra.
14497-23
Opremljeno sobo
lepo takoj oddam Zvezna ul. 10, Moste.
14503-23
Solnčno sebo
lepo z uporabo kopalnice oddam za 250 tiin. skrabčeva ul. 5
14504-23
Dvema gospodoma
ali gospodičnama, oddam, za stalno lepo prijazno sončno sobo v centru z uporabo kopalnice ln s dobro domačo hrano. Na slov v vseh posi. Jutr» 14506-23
Opremljeno sobo
vhod s stopnišča oddam solidnemu gospodu n» Kongresnem trgu 16-1
14518 2»
V bližini banovine
oddam veliko sončno, mi^ no. lepo opremljeno sobo, poseben vhod, s souporabo kopalnice. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14413-23



JE, DA SI NABAVITE NASE PRVOVRSTNE
mlatiln
LASTNEGA, DOMAČEGA IZDELKA ZAHTEVAJTE	PONUDBE
A. Kremžai*
STROJNO PODJETJE — DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV
ŠT. VID nad LJUBLJANO
Glavna kelektura državne razr. loterije
Atomi Planlnšek
LJUBLJANA, Beethovnova 34*
.Vrelec sreče1
javlja, da so bili dne 9. t. m. izžrebani sledeči dobitki:
PREMIJA DIN 508.000.— št. 69792 DIN 200.000.— št. 88883 DIN 100.000.— št. 67461 DIN 60.000.— ät. 72178 50.000.— št. 22462 40.000.— št. 15676
12.000.— Št. 26628 36760 45191 92369 93248 8.000— št. 1524 12767 24479 31235 37140 41242 63849 66365 82851
6.000— St. 119 4912 5495 6232 10844 26046 28147 32587 39257 48338 47794 48684 60190 61103 64282 72494 75348 82231 87071 91866
2345 3405 6683 9445 11035 13234 17416 21362 24963 27175 29166 31906 33313 37047 41932 46149 53417 66653 67186 73204 79611 85097 89022 89937 94056 94309 97435. Nadalje Je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov po 800.— din. Vsi oni, ld so zadeli v moji koiekturi se jim dobitki izplačajo takoj brez odbitka.
Prihodnje žrebanje bo 11. Julija.
DIN DIN DIN DIN
DIN
DIN 2.000.— št.

Prazno sobo
oddam v centru za 15. Julij. Joža Rus, Novi trg 1-L
14519-23
Sodo
s j>*sebnim vhodom od
dam boljšemu gospodu e vso oskrbo. Komenske ja ul. 16, priti. levo.
14529-23
Lepo opremljeno
sobe
kopalnica 8 toplo vodo poseben vhod oddam v bližini bežigrajske gimnazije ln carinarnice, tramvaj. Zupan, Majka Jugoviča 1.
14458-23
Garsoniero
1. julija v novi hiši nasproti tobačne tovarne. — Iufoonacije : Tržaška c. 45.
14573-2}
Sobo
»efHro in svetlo, oddam
oote.? sodniie eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14572-23
Dve sobi
lepo opremljeni, s posebnim
vhodom, oddam solidnima gospodoma 15. junija. — frančiškanska ul. 8.
14582-23
Sobo
«oln*no, opremljeno, za 2 osebi, oddam 15. VI. Žitni-kova ul. 10.
14588-23
Opremljeno sob
oddam. Lončarska steza 10, poleg Ljudskega doma.
14486-23
Lepo sobo
opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. Iliaš, Go-sposvetska 10, II.
14609-23 Opremljeno sobo
r centru, strogo separirano,
^ poda, oddam 1. ulija. Naslov v vseh pošlo-
za 2 gospoda, Naslov * valnicah Jutra.
14617-23
Sobo
zelo lepa z vhodom s
stopnic oddam. Naslov v vsea posi. Jutra.
14481-23
Frizerki
oddam opremljeno sobico zelo poceni. Naslov v vseh posi. Jutra
14437-23
Sobo
s posebnim vhodom, oddam dvema gospodoma v Idrijski ulici 6, pritličje.
14598-23
Opremljeno sobo
zračno, v centru, oddam dvema goepodoma ali za konskemu paru, event. s hrano. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14608-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta, s souporabo kopalnice, oddam takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14607-23
Sobo
z eno aH dvema posteljama v centru mesta od dam s souporabo kopal, niče takoj. Istotam prodam otroški športni voziček. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14633 23
Sobo
z vso oskrbo oddam 1 aH 2 gospodoma. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14645-23
Starejši gospod
soliden, išče za stalno majhno sobico, — prazno ali opremljeno, če le mogoče v centru in sicer takoj ali za 1. julij, z navedbo cene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobica«.
145575-23»
Sobico
opremljeno, brez posteljnine tudi Izven mesta s posebnim vhodom za 1. julij Iščem. Ponudbe na ogl. odd< Jutra pod »Točna«.
14471-23a
Prehrani»;
Dosmrtna oskrba
se da boljšemu gospodu proti primerni denarni odškodnini. lastna vila na krasnem prostoru na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena družina«.
14S71-14
Abonente
sprejmem na prvovrstno domačo (tudi dijetično) hrano v strogem centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14635-14
Dama
katera bi ml bila dobra prijateljica ln je veeele narave, naj se zglasl zaradi izletov na ogl. od. Jutra pod »Razočaran«.
14555-24
Za lepoto gora
vneto, mlado in inteligentno dekle želim spoznati. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupni izleti«.
14432-24
Prazno sebo
oddam boljši ves dan odsotni gospodični. Alja že va 7.
1449323
Upokojenca
ki ima nekaj svojega po hištva, vzamem v vso oskrbo v mirnem stanovanju. Grem tudi streč bolniku. M. Z. Krakovska Ul. 19.
14554-23
Opremljene
samske sobe
za zaposlene delavce in delavke po 150 din mesečno v sredini mesta na razpolago s 16. jun. Naslov v vseh posi. Jutra.	14581-23
Samostojna dama
odda sobo starejšemu gospodu, v centru mesta. Naslov v vseh posi. Jutra.
41376-23
Čedno sobo
oddam 3olidnemu stalnemu gospodu za nizko ceno. — Florijinska 30-1.
14403-23
Sostanovalko
sprejmem v sobo s po sebnim vhodom Koče nova 9.	14643-23
Lepo solnčno sobo
opremljeno, v eentrumu 5 posebnim vhodom m kopalnico oddam boljšemu gospodu. Poizve se v vseh posloval. Jutra.
14599-23
Lepo prazno sobo
s štedilnikom in drvarnico, vhod s stopnišča, takoj oddamo 1 do 2 osebama. — Staničeva 19.
14662-23
Lepo solnčno sobo
oddam 15. junija. Voj. Mišica 4-1., poleg Streliške. Vprašati od ponedeljka dalje. Trikrat zvoniti.
14620-23
Sobo
takoj oddam. Naslov v vseh
poslovalnicah Jutra.
14625-23
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro alt dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Dobermane
lepe mlade, čistokrvne, i« najboljšega plemena, starši opetovano premirani, z rodovnikom proda Ivan Grilc, gojitelj in lastnik, Ljubljana, Grad. Telefon 41-30.
14378-27
Dama
s premoüenirm poroči gospoda večjega posestnika ali z boljšo stalno službo. 43 do 55 let starega. Dopise na ogl .odd. Jutra pod šifro »Duša plemenitosti«.
14359-25
1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj éi znesek 17 din
Sobo
komfortno, s posebnim vhodom iz stopnišča, — južna lega, absoluten mir, s popolno oskrbo pri skrbni gospodinji za stalno v mestu iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Uradnik«.
14275-23a
Prazno sobo
s štedilnikom ali enosobno stanovanje Iščem za prvi julij. Cenj. po nudbe pod »Samska na ogl. odd. Jutra
14513-23a
Dve sobi
za zdravniško ordinaci jo za avgust ob Mikloši Sevi cesti Iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Zdravnik«
14460-23a
Sobo
'epo opremljeno s posebnim vhodom Iščem s 1. julijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Stalnost«.
14601-23a
Opremljeno sobo
iščem za takoj kakor bi tudi oddala otroka v oskrbo čez dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14661-23a
Nemške ovčarje
10 tednov stare na pro daj iz pisarna Rožnik Drenig, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 36.
14552-27
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Gospoda (Gorenjca)
poznana, ki sta imela motorno kolo shranjeno od srede na četrtek v shrambi pri Figovcu naprošamo, da se tam nuj no javita.
14462-31
Gospodična
poznana, ki se je poslav ljala v četrtek zjutraj ob 5. na Figovčevem dvo rišču od 4 gospodov, naj se nujno javi v shrambi pri Figovcu.
14463-31
Vsaka beseda 2 din; da-davek 5 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj šl znesek 20 din.
Ing Spindler
Tavčarjeva dne 26 V. ob 8. Prosim dvignite pi smo pod »Tavčarjeva 26 V.«
14538-24
Starejši gospod
dobro situiran, vdovec žel poznanstva z gospodično ali vdovo v Ljublian>. Tajnost zajamčena. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kliuč«,
14212-24
Ž e nit v è
Vsaka beseda 2 din; davek 3 din, sa dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din.
Gospod
Iz ugledne družine v le pl državni službi si radi pomanjkanja znanja išče zakonsko drvMco iz boljše družine. Diskretnost zajamčena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonska sreča« 14522-25
Trgovec
družabnik hotela poroči gospodično ali vdovo.— Ponudbe pod »Lepo življenje« na ogl. odd. Ju tra.
14478-25
Posestnik
Ižče do 50 let staro gospodinjo za skupno življenje. Dopisi s sliko na podr. Jutra v Celju pod »Veselje«.
14673-23
Mladenič
26 let star, visok, čedne
zunanjosti, kmetijsko nao bražen, deloven, išče sebi primerno dekle s sredniim posestvom, v svrho ženitve. Ponudbe po možnosti s sliko, katera se vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Mafij iv ekonom a.
14358-25
Inteligentna
mlada vdova
visoke puatavfc, suua o>« let brez o otok, priaiia po stena in dobra guapodi nja želi znanja s solidarni inteligentnim gospo dom, dobro situiranun državnim uradnikom ali vdovec z enim otrokom ni izključen. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra po možno6U s sil ko, katera se na zahtevo vrne, tajno6t zajamčena, pod šifro »Inteligentna dama«.
14523-25
Posestnik in
gostilničar
Ljubljani poroči dekle, ki ima 60 do 80 tisoč din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sreča na Gorenjskem«.
14550-25
37 letni trgovec
in posestnik, dobro situiran želim spoznati v svrho ženitve mladenko 24 do 28let-no, trgovsko naobraženo iz trgovske hiše. Slika zaželena, katero na zahtevo diskretno vrnem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Značaj nost«.
14393-25
Ženite se srečno
In bogato, dekleta, tudi v Ameriko preko »Oglasnika«, Zagreb, Tomičeva 7.
14622-25
Drž. uradnik
srednjih let, samski, dobro situiran, zmožen več Jezikov, želi spoznati gdčno ali vdovo brez otrok, ki ima svojo hišo aH dobro ldočo obrt radi ženitve Diskretnost zajamčena. Dopise na podruž. Jutra v Mariboru pod »Ideal«.
14687-25
Seseda 1 din. davek j din za šifro al) dajanje naslova 5 din. najmanj znesek 17 dia
Brezplačno
literaturo
pošljemo detajlno vsem onim, ki se zanimajo za zdravlienje s »Ka-Le-Pluid-om«. Zahtevajte: Beograd, Masarykova 9 Miloš Markovih, »Ka-Le-Fluid« krepi organizem in uravnoveša živčni sistem. Dobiva se v lekarnah. S. br. 10337/53-
KOLESA
»PRESTO«, „_ »TORPEDO«
Jrin druge najboljše znamke na ugodne obrobe.
Stara kolesa vzamemo v račun.
NOVA jrRGOVINA
Ir Y RS E VA 36.
(nasproti Gospodarske zveze)
CELULOIDNE ŠČITE ZA VRATA
CELULOID
V PLOŠČAH
naročajte pri
F. Zrnee
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1
nseriraj v „jutru"!
Predno obesite oz. kupite nove zavese si oglejte izložbe tvrdke
A. & E. Skabernè
LJUBLJANA	MESTNI TRG
Poseben oddelek za linolej, zavese itd.
Gospod 35 let
bi se seznanil z go6po dično ali vdovo. Pred nost trgovske ali gostil ničarske obrti z nekaj go bovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Podjeten«.
14681-24
KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA
NA JESENICAH Opr. št 1339/39.
Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah objavlja, da je razsodišče javnega natečaja za izdelavo osnutkov za novo bolnico Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah zaključilo svoje delo dne 9. junija 1939.
Uspeh natečaja je ta-le:
Predloženih je bilo 12 projektov v predpisanem roku.
Prva nagrada v znesku din 20.000.—, je bila prisojena projektu z geslom »3611«, čigar projektant je g. ing. arh. KOS Miroslav, pooblaščeni civilni inženjer za arhitekturo, Ljubljana, židovska ulica 6.
Druga nagrada v znesku din 13.000.— je bila prisojena projektu z geslom »5939«, čigar projektant je ing. arh. RAVNIKAR Edvard, Ljubljana, Ciril-Metodova ulica 19.
Tretja nagrada v znesku din 7.000.— je bila prisojena projektu z geslom »1313« čigar projektant je g. ing. arh. Slavko LEVI, Zagreb, Masarykova cesta 22/VI1I.
Po priporočilu razsodišča je Krajevna bratovska skladnica sklenila, da odkupi sledečih pet projektov:
1.	Projekt z geslom »0614«,
2.	Projekt z geslom »1919«,
3.	Projekt z geslom »3366«,
4.	Projekt z geslom »4856«,
5.	Projekt z geslom »7412« vsakega za din 4.000.— v smislu razpisa.
Krajevna bratovska skladnica poživlja projektante osnutkov, da ji javijo najkasneje do 30. junija 1939, ali pristanejo na odkup.
Vsi vloženi osnutki bodo razstavljeni v prostorih »Kašte« Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in sicer v dneh od 17. do 20. junija 1939. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 18. ure.
JESENICE, dne 9. junija 1939.
Predsednik krajevnega upi..	.»Jbora:
Dr. M. OBERSNEL, s. r.
Zaneslgiva voznga
s KRUPP * tovornikom s KRUPP • avtobusom
Nenadkriijiv materijal! Močna konstrukcija!
Ekonomičen pogon! Cene ugodne!
Glavno Zastopstvo: O. ŽUŽEK, LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica St. 11, Tel, int. 24-61
M. DRENIK
Za aube ljubljana
in zavij afike, KONGRESNI TRG it. 7. zlate niti, luskinice, rožnati trakovi itd.
Ako telite »naj popolne j še harmonike sveta«, ve dite, da vodi strokovno zastopništvo ln edina épecia'na trgovina
rudolf hrovat
Zagreb, Dica 48.
vsekakor najboljše harmonika I
Znani SALV AT CAJ proti > žolčnim kamenom m boleznim žolčnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu, Zagreb, Kaptol 17. — Zastonj pošljemo prospekte o zdrav- j ljenju.
O. t.», bt. 27870-1936 Rn 3487
WANDERER
inotocikll ln bicikli, nenadkrlljivl so v elegantni opremi ln poznani kvali teti
WANDERER
tvornica dobavlja motocikle s Sachs, A-U in ILO motorji. — Motocikli
WANDERER
sa dobijo v vseh strokovnih trgovinah in pri generalnem zastopstvu
R. P R P I C, ZAGREB
Vrhovčeva ulica 13

VSAK KUPEC DOBI TOVARNIŠKO GARANCIJO
Trgovci ln mehaniki! Zahtevajte obširne brezplačne cenike!
*ita)te in širite J U T R 0<
Jugoslovansko sokolstvo bo nastopilo ria vsejunaškem zletu v Sofiji od 8. do 12. julija s prostimi vajami za leto 1939., in sicer: člani a prostimi vajami, ki jih je sestavil br. Jovo Rapajié s Sušaka po godbi br. Slabega, moški naraščaj s prostimi va. jami, ki ih je sestavil br. Nahlik, načelnik viškega Sokola po godbi br. Verija švaj-garja, ženski naraščaj z vajami sestre Poljšakove in članice z vajami sestre Ju-gove. Naša notica, da bodo naši telovadci in telovadke nastopili z vajami z X. vse-sokolskega zleta v Pragi, je torej brez. predmetna. Vsi oddelki naj vadijo predpisane vaje za leto 1939.
Izredni občni zbor krškega Sokola je bil v torek zvečer v sokolskem domu, ker je dosedanji starosta zaradi dolge bolezni podal ostavko in ker je društvo bilo že dalje časa brez podstaroste. Za novega starosto je bil soglasno izvoljen br. Dvoršak, za podstarosto pa br. Horvat. Obema bratoma iskreno čestitamo in jima želimo da bi društvo pod njunim vodstvom doseglo čim lepše uspehe.
Sokolska društvo F ram- V nedeljo 11. t m. bo priredilo Pohorsko sokolsko okrožje svoj vsakoletni zlet. Letos si je za to svojo manifestacijo izbralo naš Fram. idiličen kraj ob vznožju zelenega Pohorja. Vsi nacionalno čuteči Framčani smo na to ponosni in se skrbno pripravljamo na ta praznik. Apeliramo na vsa bratska društva in narodno javnost od blizu in daleč, da pohitijo v naš Fram, da skupno manifestiramo za močno in nedeljivo Jugoslavijo. Avtobusne in železniške zveze so ugodne, tudi za dobro razpoloženje po nastopu bo preskrbljeno pod streho našega sokolskega doma in na telovadišču. Sodelovala bo vojaška godba.
JAVNA DRAŽBA
Najrazličnejši uporabni in dobro ohranjeni predmeti se bodo prodajali v aredo, dne 14. t. m. ob 14. url popoldne pri ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora v šiški.
; Dragocene licence nemških patentov za Jugoslavijo oddamo.
Interesenti izvedo pobližje pri:
Bureau Jssgopromef
HAMBURG — LANGE MÜHREN 12.
Db vsaki prilik! — se spomnite
da m .Jotrorf Jlafi oglasi* •» Sloveniji oaJospeSnejia, na}-cenejša in najhitrejia posredovalnica ca službe vseh vrst n prodajo tn nakup vseh «tvari. ca nepremičnine, lokale, podjetja kapital, te-altra ta ca vae drugo
»

zahvala
Vsem, ki so našo nenadomestljivo hčerko, ženo, mamico itd. gospo
KRISTINO PAVLETIČ
spremili na njeni zadnji poti, Izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni primariju g. dr. Eisen-städterju, primariju gosp. dr. Lutmanu, čč. sestram, čast. duhovSčini, pevskima društvoma »Jadran« ta »Nanos«, g. pol. nadsvetniku Pestevšku s policijskim spremstvom ter vsem darovalcem vencev in šopkov. MARIBOR, dne 10. junija 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
Tkalnica gumastih vrvi
tiče mojstra
ki je vešč ▼ tkanju gumastih trakov. — Ponudbe poslati na PUBLICITAS d. d. — Zagreb — Dica 9, pod značko
»Majstor tkač«.
Razstavljano na velesejmu v lastnem paviljonu poleg Slamiča
Zahvala ! trgovski samopomoči v mariboru
izrekam toplo zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po umrli Kranner Mariji. — Obenem si dovoljujem predvsem trgovskim krogom priporočati, da pristopijo k tej kulantni in humanitarni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti cenenim prispevkom.
PTUJ, dne 10. Junija 1939.
Mr. Pk. Berbatk Leo

ZAHVALA
Vsem, ki ste izkazali ljubezen !n spoštovanje naši nepozabni, prerano umrli mami, gospej
APOLONI JI PIRŠ roj. JEŽEK
s tem, da ste molili zanjo in Ji lajšali trpljenje v težki bolezni, ji poklonili toliko cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti, ter vsem za izraženo sočustvovanje se Iskreno zahvaljujemo.
Ljubljana—Zg. šiška, dne 10. Junija 1939.
Družine PIRSEVE in BURIČEVA i ostalim sorodstvom
L. WIND ER:
90
QospdhJ£nO0td
Roman o Francu Ferdinanda
(Avtorlzlran prevodi
Hudobni svet naj ga le sramoti — v krogu svoje rodbine je hoiel mirno počakati, da pride njegova ura. Sramotne primere, s katerimi so ga žalili, so bile neupravičene.. Pred štirimi leti so ga sramotno primerjali z Aleksandrom Obrenovičem, ki se je bil oženil s hotnico Drago Mašinovo. Nu, od tistih dob so bili Aleksandra in njegovo hotnico umorili, on pa, gospodar v Belvederu, ki je kljuboval gospodarju v cesarskem gradu Schönbrunnu, je živel in je smel upati, da bo Zofijo, ki se jo je sodrga drznila postaviti v isto vrsto z beograjsko lajdro, kdaj še cesarsko odškodoval za vsa ponižanja. Sodrga se ga je tudi upala imenovati v isti sapi z nadvojvodo Leopoldom Ferdinandom, ki se je bil pred letom dni oženil z neko pospodično Adamovi-čevo. Nu. nadvojvodo Leopolda Ferdinanda, ki je xdaj nosil ime Leopold Y/ölfling, so bili sramotno odstranili iz cesarske hiše in iz vojske; sodrga je spet videla, kako pada sramotnost primer, s katerimi so izkušali žaliti prestolonaslednika in njegovo soprogo, nazaj na podle žaljivce. Trupli Aleksandra Obrenoviča in Drage Mašinove so bili vrgli skozi okno, žena gospoda Wölflinga je bila ostala malomeščanka. Zofija pa, ki je imela od svatbe naprej kot kneginja Hohenberška pravico do nagovora »knežja milost«, se je vzpenjala navzgor. Cesar ji je podelil naslov »svetlost«. Cesar je polagoma izprevideval, da se je čas prilagoditi prestolonaslednikovi volji. Cesar se ga je začenjal bati. Konec jerobovanja, konec ozirov! Srečni rodbinski oče Franc Ferdinand je hotel svetu dokazati,
da ni nehal misliti s svojo glavo, ko ▼ konopiSkem
pregnanstvu kadi smotke in se igra z otroki. Cesar ga ni hotel videti, ni hotel ničesar slišati, ničesar vedeti o njem — a Franc Ferdinand zaradi tega ni mislil brezdelno čakati starosti. Pisaril je cesarju mnogo pisem in terjal svoj delež moči. Hodil je k cesarju. Cesar ga ni maral, a ga je moral sprejemati, čedalje bolj pogosto. Bala sta se drug drugega, sovražila drug drugega, preklinjala drug drugega. Cesar je stokal: »Kakšen človek, kakšna pošast, kak nevaren norec!« Franc Ferdinand se je srdito smejal: »»Debelo kožo si omiš-Ijnm!«
Zofija se je redila in debeljla. Franc Ferdinand si je omišljal debelo kožo. Kadar mu cesar na kakšno pismo ni odgovoril, je neučakanec, ki se je bil namenil, da mora z neskončno potrpežljivostjo in vztrajnostjo iztrgati starcu kos za kosom moči, napisal pismo drugič, tretjič in četrtič; ako so ostala vsa pisma brez odgovora, je šel v avdienco. Nasilno je stopil v cesarjevo delovno sobo. Imel je obraz nasilnika, mogočno so se mu bočile široke prsi, kakor gora je stal visoki, širokopleči štiridesetletnik pred scvrkajočim se nežnim starcem, ki je postajal vse manjši in manjši, kadar je stal ob pisalni mizi in se je oklepal z roko. Časih je sivolasi cesar povzdignil glas ter gromko in jezno zaklical: »Tega ne trpim!« »Tega ne dovolim!« »Tega nočem!« A prestolonaslednik je zakričal: »In vendar se mora zgoditi!« Cesar, ki je slišal mogočno kričanje velikega, krepkega moža, je zbral vse moči in mu mahnil z roko, naj gre, tedaj je groznež, okrutnež, strašni nasprotnik odšel, in cesar je sédel in videl: zemlja se ni zibala, nihalo pri stenski uri je mirno in pravilno nihalo sem ter tja,, kakor da se ni nič zgodilo. Cesar si je pritisnil roko na srce in ukazal svojemu srcu, naj utriplie mirneje. Časih je s krepko roko zapisal na rob spisa, ki mu ga je bil prestolonaslednik predložil: »Odbito!« Časih pa — čedalje bolj pogosto — je zapisal z drhtečo roko: »Velja!«
Z drhtečo roko je knez Mont enuovo sprejemal spise, še je bil cesar edini gospodar v monarhiji, toda bodoči gospodar je že grozeče stal na pragu in se pripravljal na trenutek, ko zgrabi stare cesarjeve milostnike, ki so obdajali prestol, za vrat in jih pomeče na ulico. Še se ni bilo zgodilo nič odločilnega, nič odločilnega se ni moglo zgoditi, dokler je bil cesar živ, toda na dvoru, v tej trdnjavi, ki se je iz strahu in spoštovanja pred posvečeno postavo sivolasega cesarja nihče ni upal napasti, je že odmeval nestrpno teptajoči korak novega gospodarja. Franc Ferdinand se ni dal več pritiskati k tlom, nič več ni hotel molčati. Kadar je bil jezen, je kričal tako glasno, da so ga slišali po vsej državi. S silnim glasom je kričal svoje grožnje na Ogrsko.
Na Ogrskem so že pripravljali varnostne ukrepe zoper bodočega kralja. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza Štefan je v nekem govoru izjavil, da lahko Ogrska brez privoljenja Avstrije izpre-meni nagodbeni zakon, kajti ta zakon je samo dogovor med kraljem in ogrskim državnim zborom Avstrijski ministrski predsednik dr. pl. Koerber je v avstrijskem parlamentu zavrnil to pojmovanje, na kar je Tisza v ogrskem parlamentu označil Koerberjevo zavrnitev kot »diletantsko izjavo uglednega tujca«. Franc Ferdinand je videl v Ti-szovih besedah nesramen izpad proti bodočemu ogrskemu kralju. V nekem pismu pl. Koerberju je zakričal Madžarom: »To je pač že najvišja stopnja predrznosti in grdobije... Bogme, dalj to ne more iti, in za svojo osebo tolažim svojo pravično, a na žalost onemoglo jezo samo s pregovorom: ,Vrč hodi toliko časa po vodo, da se razbije.' Le Bog si ga vedi, kakšne nesreče se utegnejo še zgoditi, in kaj vse bodo ti patentirani veleiz-d aj n i k i še izsilili monarhiji v pogubo, preden nastopi polom, ki je tako nujno potreben!«
Preden nastopi polom, ki je tako nujno potreben ... Preden cesar umre... Vse misli Franca Ferdinanda so se začenjale in končavale z mislijo:
»Kadar cesar umre...« Vse Zofijine misli so se začenjale in končavale z mislijo: »Kadar cesar umre...« Vsi resni pomenki Franca Ferdinanda z Zofijo so se začenjali in končavali z mislijo: »Kadar cesar umre ...«
Pobožna in častihlepna Zofija je bila tista, ki se je prva prestrašila te misli. Veliko je bilo njeno častihlepje, še večja njena pobožnost. Bogaboječ-nost jo je spravila na kolena. Izpovedala se je svojega smrtnega greha. Metala se je pred oltarjem, pred razoelom, pred sliko Device Marije na kolenj} in jecljala: »Cesarju sem želela smrt... Smrtni «reh sem storila... Pomagaj mi, Bog pomagaj, Odrešenik, pomagaj, sveta Mariia!« Oklenila se je ramen ljubljenega moža in zaječala: »Nikar ne želiva cesarju smrti... To je smrtni greh ...«
»Res...« je šepnil Franc Ferdinand. »To je smrtni greh...«
Bila je črna noč. Slišala sta šumenje dreves. Drevesa so šumela: »Smrtni greh!« Ure so tiktakale: »Smrtni greh!« Stene so jima šepetale »Smrtni greh!« Sapa spečih otrok je dihala prisluškujočim roditeljem: »Smrtni greh!« Prisluškujoča, drhteča dvojica se je sprijela za roke in omahnila h kle-čalniku. Spustila sta se na kolena ter j eia goreče moliti za milost in odpuščanje.
»LEPI OTON« UMRE
Nadvojvodi Otonu je bilo štirideset let, ko ga je dunajsko prebivalstvo nehalo imenovati »lepega Otona« in »lepega nadvojvodo«. Izprememba, ki je delala, da njegovega obraza, nedavno še od vseh občudovanega, ni bilo več spoznati, je bila grozna. Kakor pade lepa moška glava iz mavca s svojega podstavka na tla in si obtolče nos, da sama sebi ni več podobna — takisto brez prehoda je »lepega Otona« izpremenila neusmiljena bolezen, ki se je ljudstvo boji, ker mu je izmed vseh najbolj ostudna.
I
tiiiimmi::;»*''
i'
^Mirili//,
Hill,
»i
iiiii^W
\w//

v //,
VELIKO POLARNO POTOVANJE
z luksuznim parobrodom »STEUBEN« od 10. julija do 4. avgusta 1939, skupno 25 dni, dolžina poti 5.424 morskih milj ali 10.045 km. Zelo poceni prevozne cene počenši od din 4.000.— dalje.
Vse informacije brezplačno
NORDDEUTSCHER LLOYD,
Generalno zastopstvo: ZAGREB, Starčevicev trg broj 4.
Zastopstva:
~7 / # BEOGRAD: Karadjordjeva 91 LJUBLJANA, TyrSeva c. 31 /_/_	% SOMBOR: Karadjordjeva ul. 6 SUŠAK: Račkega ul. 20
GSk

•IPOn^i

-rtv
'litnln





m"
	
	AiaKnsica prti)abT)eno morsko kopatlSče. PeSčena plaža. Večkratna dnevna zveza s Suša-kotn. Popoten pension z vsemi taksami dnevi»: od 50.— do 70 — din. Informacije: Turistlčkt odbor.
P^r^mi1 IHlmai1!^ ■pi?/:.'-: jM^&oyójjtiiig^ :	
Enostavne, poljubno kombinirane ln univerzalne
stroje

za vsako obrt Jn Industrijo, obdelovanje lesa ln Izdelavo lesenih predmetov.
Vse strojno orodje
ln najnovejše tehnične pripomočke — ter
automate
sa izdelavo vsakovrstnih lesenih množinskih predmetov
dobavlja v garantirano najboljši kvaliteti in najdovršenejši konstrukciji gen. zast.
SLEJKO & DRUG
LJUBLJANA — PRAŽAKOVA UL. 15
Ogled na velesejmu: paviljon »G/210-234«. Zahtevajte breaobvezne specijalne ponudbe.
JP
m ire mi
* Pilil
o w

OLINA
najidealne j š i planinski biser ob vznožju
Savinjskih Alp, v tišini naravnih krasot in ob slikovitem slapu Savinje vas vabi, kjer bodete preživeli dneve, ki vam ostanejo v trajnem spominu. — Obiščite jo čimprej, ker je sedaj najugodnejše vreme za oddih. Ob tej priliki vam bode najbolje z vsem postregel na končni in najlepši točki doline
HOTEL PLESNIK
Otroški vozički najnovejših modeìo»
Dvosoiesa,	Šivalni »troji
motorji, trlclkljl	pogrczljlvl
Po zelo nizki ceni! Ceniki frankol »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
i

PODALJŠAJ SI ŽIVLJENJE!
J t, M4 Življenje moremo podaljšati, do lečine preprečiti, bolezni ozdraviti, "Wl aj slabotne ojačlti. nestalne učvrstiti E	in nesrečne napraviti srečne I
Kaj je vzrok vsaki bolezni ?
Oslabijenje živcev, potrtost, lzgu ba dob.rih prijateljev aU svoj ID bilžnjin. razočaranje, stran preci boleznijo, slab način življenja ln mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
je najboljši zdravnik! So poti Ki Te morejo covasti lo dobrega razpoloženja, oživiti Tvol značaj naoolnitl Te z novim upanjem: ta pot je pa opisana v razpravi ki Jo more vsakdo, ki Jo zantevà dobiti takoj ln povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižici je raztolmačeno, kako mo rete v kratkem času ln brez ovire med delom ojačitl živce ln mišice odpraviti slabo razpoloženje. trudnost raztresenost. oslabijenje spomina, nerazpolpženje za delo ln nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče:
Ernest Pasternack, Berlin S. O.
Mi chaelkir ehplatz 13, Abt. 87
Morana Regenerator
Jamčimo, osivelim lasem takoj povrne prlrodno barvo ln sijaj!
Takoj ustavi Izpadanje las, odpravi prhljaj In vse kožne rteprljet nosti. Jačl ln krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici s omotom In poštnino vred din 50.—> S. br. 17274 god. 1937	MORANA — SPLIT.
POZOR, GOSTILNIČARJI
IN RESTAVRATERJI !
Obiščite paviljon „H" na velesejmu !
Tvrdka B. MARINKO V iz Fruške gore, Sremski Karlovci,
je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore
je garantirano izgotovljeno iz najboljših starih vin.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 30 litrov naprej. — Obiskovalci velesejma! Poiskusite tudi Vi kozarček »Bermeta«. Cene bagatelne, sodi na posodo! —
Zahtevajte ponudbe od:
B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora.
Tek$tilna tovarna
i s c e
vec
za težke statve (za blago) in delavce za prejo volne na selfaktorju za delo na strojih za razčešljavanje (kremp-lanje). — Ponudbe poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Dica 9 pod šifro »Tekstil«.
Dohodki Vami sami ajo v hišo
v obliki provizije, ki jo boste dobili z našim posredovanjem od več uglednih podjetij. Vaša dolžnost je edino, da kupite v vrednosti din 300.— vsakomur in vsakodnevno potrebno blago in da se tega poslužite. Poslužujoč se tega blaga postajate, sedeč v svoji hiši, za svojo mizo, zastopnik gotovega števila uglednih podjetij. Malo kolekcijo in obširno navodilo, ki ga uporabite po svoji izbiri in svoji odločitvi dobite, ako to zahtevate z dopisnico od tvrdke VIDIK — Zagreb, Jurjevska ul. 31/1. in istočasno pošljete din 15.— na ime efektivnih, poštnih, administrativnih in drugih stroškov. V primeru naročila se Vam odobri ta vsota, tako da je sama informacija lahko za Vas brezplačna.
Tkalnica pisanih bombažastih tkanin
IŠČE
za takojšen nastop 2 tkalska mojstra
ki sta verzirana v vseh tkalskih poslih, kakor tudi v poznavanju ln popravljanju razbojev (statev) in sta absolutno samostojna delavca.
Ponudbe s curriculum vitae in plačilnimi zahtevami na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 53434.
INSERIRÀJTE V „JUTRU"!

H
clor o£lašu;e ta napreduje l
TuorniŠko skladiš e originalnih angleških
akumulatorjev
Vsi nadomestni ter rezervni deli za
-Ford-in Chevrolet
Vsakodnevna
poštna i azpošiljatev J
Zahtevajte naš najnovejši cenik za Ford tn Cheviolet — Veliko, najboljše sortirano skladišče specijalnih razplinj a če v za vsako znamko in tipo, avtomob. orodje, reflektorji, svečice, dvigala do 10 ton, bati in batni obroči, materijal za brtvila, avto olje, ter nadomestni deli za hidr. zavoie
AUTO-IMPORT
Telefon 31-62 — ZAGREB — Morilčeva u
PREKO ŠTIRI MILIJONE
GRITZNER šivalnih strojev
JE V UPORABI
< < <
GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
EM. FISCHER, ZAGBE®, Palnaoticeva 82
Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev
Veliko
industrijsko podjetje
SPREJME za obrat mladega

mm rja
Ponudbe poslati na Publlcltas d, d., Zagreb, Ilica 9, pod br. >3574«.
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeli!
Ranima krema
EDINSTVENA NA SVETU ! Na zahtevo brezplačni vzorci. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: CHEMOTEI1XA, družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 10.
1. avgusta do S. septembra
OPERA:
Beg iz seraila — Figaro — čaro-strelec — Don Giovanni — Falstaff — Kavalir z rožo — Seviljski brivec.
IGROKAZI: Mnogo hrupa
za nič
plemič.
Meščan
KONCERTI:
Dirigenti: Karl Böhm, Edwin Fischer, Hans Knappertsbusch, Clemens Krauss, Willem Mengelberg, Richard Strauss, Tullio Serafin.
Karte in informacije pri vseh potniških uradih in pri ravnateljstvu: Salzburger Festspiele (Salzburg — Festspielhaus).
kupite dobro in po ceni tudi na obroke pri
H.SUTTNER, Liliana
, Brezobvezen ogledi
Aleksandrova 6.
tök©23iobil© §3"&© PS
in
Važno za neveste
in gospodinje!
Tvrdka F. L GORICAR, Ljubljana, nudi v svojem specijalnem oddelku za perilo in stanovanjske opreme:
od	din 15.—
od	din 30.—
od	din	160.—
od	din 10.—
od	din 22.—
od din	60.—
tekače (tepihe) meter . . predposteljnike .... odmerjene preproge 130/200 zavese šir. 70 cm - . . zavese šir. 150 cm . . . zavese šir. 300 cm . . . svilene brokat odeje s I. vato od din 220.— klot odeje s fino vato ... od din 110.— platno za rjuhe šir. 150 cm od din 12.— platno za kapne šir. 180 cm od din 20.— gradi za žimnice, prvovrsten od din 19.—
naprej,
kakor tudi vse vrste belo ln barvasto blago ture, izgotovljeno posteljno ln osebno perilo, za perilo, inlete, damaste, namizne garni-perje, puh, žimo, morsko travo Itd. — po posebno nizkih cenah:!
Vsakovrstno posteljno in osebno perilo izdelujemo tudi po naročilu!
Oglejte si našo razstavo na velesejmu v paviljonu »K« 3.

/iN A J P O P OINEJ Š E HARMONIKE SV ETÀ >
• Ü !
GENERALNO ZASTOPSTVO
SCHNEIDER
ZAGBEB. N1KOL1CEVA IO
DESINATERJA
s prakso potrebuje takoj mehanična tkalnica. Ponudbe na Beograd, pošt.
pretinac 613.
Industrija na Gorenjskem
IŠČE mlajšo pisarniško moč
veščo slovenščine, srbohrvaščine, perfektno nemščine, strojepisja in stenografije. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrija 1939«.
Ugodno prodam
sledeče: AUTO FIAT tipe 521, 6-sedežno limuzino; 1 motor HARLEY DAVIDSON, 4.5 KS, tipe 31, malo rabljen; 1 BOCK PUŠKO z daljnogledom, vse v najboljšem stanju. — Ogled pri CENETU GRČARJU, mesarija — Kamnik.
pöliasjarmenik 65 cm
Ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod »Wolf«.
uiiiiiifiiniittHiifHiHiiiiiiiiiiiiiiinfiniiiMiitiittititmtmttitiitiiiitiMniimiiiiiHmHiinir
CeMoidni ščit, B
pri vratnih kljukah vam prihrani več- □ kratno pleskanje. Vrata bodo vedno g čista. Dobavlja jih	Q
SEMENIČ V. B
Privoz 13, Ljubljana — TeL 36-92 □ Celuloid je na zalogi v vseh barvah. 0 y Sprejmejo se dobri akvizlterjL H
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□PoaoatS
e vinske
VIBRAPHON, nov
pripomoček za sluh. praktično neviden, neelektričen, nobene žice, brez baterije, ni-kake pritikline. — Zdravniško preskušan in priporočan.
PREDVAJANJE V LJUBLJANI v Grand hotelu »UNION«, 13. in 14. junija t. 1.
celodnevno od 9. ure zjutraj do 6. ure zv. REPREZENTANTOM
FME. VIBRAPHON. Ako ne morete priti osebno, pišite za brezplačne prospekte in pogoje za 30-dnevno preizkušnjo.
APARATI VIBRAPHON
(Dep. 12. I.). Zagreb, Boškovičeva 3.
od žganja, dobro ohranjene v vseh velikosti — kupi
F. S. LUKAS — CELJE
Večjo množino MAKULÀTURNEGA
ODDA Podružnica »JUTRA« v Maribora.
Novi HOTEL „MALI N"
MALINSKA na otoku Krku
(s parnikom 1% ure od SuSaka). Tik kopališča. Izvrstna kuhinja ln vina. Pension 52 — 63 din dnevno. Zahtevajte prospekte!
OKASA tablete
Pri spolni slabosti lahko poskusite
OKASA
TABLETE za
za moške
100 komadov din 220.-protl povzetju.
Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav,
Beograd — Terazije 5. Ogl. r. S. b. 5846-39
Brezp/ačen pouk v igranja'
lahtevajte brezp/ačen o?n*:
HEINEL* HEROLD
d.zxxz. za/, tvornice g/asbi!
MARIBOR st 101
WMÀm
ENQ- IN.VECBARVNE
JUGOGRAFIKA
t • i '• • y
INSERIRAJTE
V »JUTRU«!
Kdor ljubi lepoto — kdor ljubi moč — kdor zna računati: ta izbere DKW-Front. — Idealni voz za mesto in deželo, za poslovna potovanja in oddih. — Udoben in prostoren bolj kot marsikateri večji voz. — Pogon na sprednji kolesi mu daje odlične vozne sposobnosti in neprekosljivo varnost na ovinkih.
Nizko težišče mu skupaj z dovršeno konstrukcijo osi, vzmeti in dušilcev garantira popolnoma stabilnost pri vsaki brzini.
Nedosegljivo robusten in ekonomičen motor. — Poraba goriva samo 7 litrov na uro! — DKW-Front je izdelek AUTO-UNION.
GENERALNO ZASTOPSTVO: L LO VSE, Ljubljana, Tyrseva 35, teL 27-28. — SERVICE MARIBOR: GUSTAV STOJNŠEK, Jugoslovanski trg 3, tel. 26-47. CELJE: VILI SULGAJ, Cesta na Grad 2, tel. 270.
Parkete, trstje, bakulo, strešno lepenko, bitumenjuto, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak, katran, JUGOLIT-plošče za predelne stene in izolacijo
tn razna Izolačna sredstva dobite najceneje pri
Jos. R. Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22 Telefon št. 25-13
[nmmniimnminnramnHmrininifflflimmiHmniBimioinmnminjiriranHimninHi^	i : üraumnmnnimmiiinnramimnmii u 111
Telefon 49-57 FRANC MOST AR Tele,°n 49-57
LIVARNA KOVIN LJUBLJANA GALJEVICA 57
izdeluje odlitke tehničnih predmetov, umetnin (kipov, plaket), dalje okovja za stavbe, okraskov itd., iz brona, medi, rdeče litine, bakra, fosforjevega brona in drugih specialnih bronov, cinka in aluminija
silumina itd.
TRGOVINA z MEŠANIM BLAGOM
staro — renamlrane, dobro vpeljane, velike trgovske hlSe na najprometnjši točki Industrijskega kraja, 8 sedežem sreskega poglavarstva,
SE ODDA V NAJEM
samo strokovno sposobnemu, gmotno krepkemu ter solidnemu trgovcu, ki bi prevzeti tudi večjo zalogo blaga. — Samo resni interesenti naj pošljejo svojo ponudbo z navdbo premoženjskih razmer, dosedanjega udejstvovanja, starosti ln ako poročen, na oglasni odd. »Jutra« pod »Trgovina z mešanim blagom«.
ZAHVALA
Ob priliki smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
MIROSLAVA URBANCA
VIŠJEGA TEHNIČNEGA KONTROLORJA
se najiskreneje zahvaljujem za številne izraze toplega sočutja kakor tudi vsem onim, ki so mu nanosili toliko cvetja ter ga v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
Posebno zahvalo pa sem dolžna izreči g. dr. Mari-niču za izvanredno skrb, ki jo je posvetil umrlemu, nadalje šefoma mariborske in ljubljanske telefonske sekcije g. inšpektorju Zmazeku in g. ing. Podboju, ki sta mi ob težkih urah z podporo in nasveti stala ob strani.
Prisrčna hvala tudi g. starokatoliškemu župniku v Ljubljani in Mariboru za lep poslovilni govor, nadalje gg. pevcem in mariborskemu sekcijskemu osebju.
MARIBOR, dne 9, junija 1939.
ANGELA URBANEC
£§€dov oglašuje
ta napreduje!
LJUBLJANSKI VELESEJE
O N F
TATRA TYP 87,
8-cilindrski zračno hlajeni, zadaj vgrajeni motor 75 HP. Čisto aerodinamična limuzina s 5—6 sedeži, maksimalna brzina 160 km na uro. Poraba bencina vsega 14 litrov na 100 km.
T II TD A TVD K7h 4-cflindrskl zračno hlaieni motor 1AI KA I i r o/U, HP. — Znano solidna Izdelava.
Petovar Lavoslav
TATRA - AUTO
ZAGREB, GAJEVA ULICA «t. 42
TELEFON številka 71-17
Kakovost izdelka in materijala
bo ost
POPULÄR
1.100:
32 HP
PORABA GORIVA
8.51 /100 km Maks. brzina 10$ km
NIHALNE OSI
na vseh 4 kolesih
Hidravlične zavore
RAPID:
44 HP
PORABA GORIVA
10.51/ loo km
. brzina 120 km
IH A L N E OSI
na vseh 4 kolesih
Hidravlične zavore
4 cilindrski motor z visečimi ventili (OHV), ter nitriranimi mokrimi cilindrskimi vlož-kami — Krožno mazanje s pritiskom. — Oljni in zračni filter
mobili odgovarjajoči našim cestam
Oni vodijo in prednjačijo s popolnostjo sodobnih izdelkov
Glavno zastopstvo:
jubljatia
Poljanska cesta 69
Ing. Dušan Suvaj džic, Nemanjina 35
JUGOŠKODA a. d. Martičeva ul. 13
Konstrukcijo in delovanje šasije si lahko ogledate na avtomobilski razstavi v šotoru
Ljubljanskega veiesejma
u
o
v
C
r
C
El
o
H
o
B
C
B
o
s ■
o ■
o
D
o ■
o ■
o
B
o
B
o
B
o
B
0
S
<CD
oioBOSoaoioioaososcofioe
l K
f
4M
r*t A
ZA.
LJUBLJANA. KNAFLJEVA UL. 5
Pravkar je Izšla peta knjiga zalo.*." ; Tis te«:
iVIAKlJE MAJERJEVE
iniarska balasta'1
ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev globoke pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma ln domovine
ludarska balada"
Je Knjiga, ki jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem in zmerom tznova spet rad posegel po njej.
Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din.
Knjiga se naroča pri:
ZALOŽBI »CESTA«
LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5
kjer dobite po Isti ceni tudi že prej izšle knjige D. Ravljena »Zgodbe brez groze«, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »Črna vojna« in Thompsona »Sivko«.
lOIOIOBOaOIOiOBOBOIOIOIOIOIOlOIOBClOI
l t
C
B
0 B
C ■
C ■
o
B
o
B
o
B
0 a
0 B
C
B
0 m
0 B
0 CD
Kdor oglašuje - ta napreduje!
Umrl nam je naš nadvse ljubljeni in nenadomestljivi edini sin, brat, svak, nečak in vnuk, zlati naš
Srečko
Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 11. t. m. ob %16. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 10. junija 1939.
PEPCA BEKŠ, roj. GRUNTAR, mati;	JOŽA BEKŠ, oče;
ANICA, poročena GOMBAC, sestra Užaloščene rodbine: GRUNTAR, HABBE, LUTMAN, GOMBAC.
EPOHALNI USPEH DOMAČEGA ČLOVEKA!
Kolosalni preobrat!
Konec plešavosti!
Vsi plešasti ljudje, kateri so zgubili na katerikoli način svoje lase, imajo sedaj priliko, da si iste obnove v teku eden in pol do dva meseca z uporabo najnovejšega uspešnega preparata, kateri po trajni uporabi oživi koreninice lasičevja, pri katerem bode viden uspeh že v par tednih. Ta preparat se je preizkusilo na 40 let stari pleši 70 letnega človeka, kateremu so že po enomesečni uporabi začeli poganjati novi lepi blond lasje, čeravno je istemu že 70 let.
Natančno navodilo uporabe bodo priloženo naročilu. — Uspeh zajamčen!
„RAKIL" poštni predal, Litija
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in stric
ALOJZU PETERMAN
žel. upokojenec in posestnik
Pogreb se bo vršil dne 11. t. m. ob 15.30 url iz hiše žalosti, Kranjska gora št. 18, na farno pokopališče. KRANJSKA GORA, dne 10. maja 1939.
Rodbine: PETERMAN, PERŠIČ, VIŠNER

Zahvala
Za številne izraze sočutja ob bridki izgubi našega predobrega soproga, očeta itd.
OTMARJA STURM
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najglobljo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g, p r oš tu o.Alf&nzu Klemenčiču za toiazilne besede ob odprtem grobu. Prisrčna hvala tudi metliški godbi, pevcem, gasilcem in ostalim, ki so nepozabnega pokoj• nika spremili na njegovi zadnji poti.
METLIKA, dne 7. junija 1939.
Žalujoča rodbina
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani