216. številka. Ljubljana, v sredo 23. septembra. XXIV. leto, 1891. SLBVBMSKIMARDE Uhaja vsa k dan sveder, izimii nedelj« in prainike, ter velja po poŠti prejeraan za av str o-og e r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta o gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za* oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — U redni 6 t v o in upravniatvo je v Goapodakih nliczh st. 1-! Opravniltvo naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Srbski radikalci. V nedeljo, dno 20. t. m., vršil se je v mestecu Zajčarju letni zbor radikalne stranke srbske, ki je bil tako sijajna manifestacija in dokaz politiškega napredka kraljevine srbske, da je pač umestno, da izpregovorimo tudi mi nekoliko besed o tem shodu, ki je obrnil nase pozornost ne le domaČih srbskih nego tudi inozemskih političkih krogov, v prvi vrsti pa seveda Budimpeštanskih in Dunajskih. Mesto Zajčar je Že od nekdaj prava trdnjava srbskih radikalcev; tu se je snovala in sklepala znana zarota proti Milanu, kateri na čelu je stal današnji ministerski predsednik srbski Pasić, tu je ukazal Milan usmrtiti celo vrsto radikalnih vodij, le dušo ustanka, Pasi ca ni dobil, onega istega Pusica, ki je nekaj let potem pahnil raz srbski prestol kralja Milana in ga segnal iz domovine. V historiski zibeli srbskih radikalcev v Zajčarju zbrali so se torej odposlanci in pristaši radikalna stranke na letni shod, da čujejo poročilo svojega centralnega odbora. Mesto je bilo v zastavah in vsprejelo svoje goste, katerih je bilo več nego dvatisoč, z velikim slavljem. Ko je bila končana alužba božja na grobih izza zajčarskega ustanka umorjenih radikalnih rodoljubov, začelo se je zborovanje, kateremu je predsedoval ministerski pred-sednik Pasić. Že PasiČev govor, s katerim je zborovanje otvoril in došle udeležnike pozdravil, je zelo zanimiv in je bil tudi njega utisek velikansk. Pasić naglašal je osobito jedinost, ki mora družiti vsake stranke člane, ki je pa srbskim radikalcern toliko bolj potrebna, ker jim jo varovati in ščititi svobodo in ustavo, ki ima toliko mogočnih sovražnikov, kateri samo na priliko preže, da bi to s krvjo pridobljeno svobodo zopet udušili. Radikalna stranka — rekel je Pasić, dosegla je že mnogo, vse pa le po svoji izborni disciplini in složnosti. Dela jo Čaka še mnogo, in baš za ta dela treba jedinosti. Na dnevnem redu so nove trgovinske pogodbe, ki so za male države one iste ogromne važnosti, kakor za velike. Vrh tega je polit»ški položaj zelo negotov; Evropa razdeljena je v dva tabora iu vse kaže, da botlemo skoro doživeli veliko dogodke, katerih posledic si ne moremo jasno predstaviti niti v domišljiji. Treba je, da smo pripravljeni na te dogodke, da bodemo o svojem času storili vse to, kar je v hasen srbski državi in narodu srbskemu. Po Pasičevem ogovoru prišlo je v obravnavo poročilo centralnega odbora radikalne stranke, katerega vsebina, posebno pa samozavestna odkritosrčnost, s katero razpravlja strankin odbor o nadah in načrtih za bodočnost, je vzbudila toliko senzacijo in rodila celo vrsto fantastiSkih komentarjev. Poročilo naglasa najprej, da je radikalna stranka tekom miuolega leta izvršila marsikaj za državo srbBko velevažnega in navaja potem obširno vsa dela lanske skupščine, zagovarja potrebo, da so se morali nekateri solidarnosti opasni člani izključiti iz stranke in omenja končno tudi iztiranja kraljice Natalije. Glede unanjih razmer — pravi potem poročilo — mora Srbija imeti vedno pred očmi dvojno svojo nalogo. Prva in brez dvojbe najvažnejša naloga je, vzdržati in ohraniti državno neodvisnost in politiško samostalnost ter zagotoviti si s prijateljskimi razmerami nasproti drugim državam državni, ekonomski in kulturni napredek. Mimo tega pa srbski, v kraljevini živeči narod ne sme nikdar pozabiti, da žive tudi za mejami neodvisne domovine, v krajih, ki so polni spominov stare srbske slave, milijoni Srbov, katerim proSlost in bodočnost velevata, da jim je vkupno živeti s Srbi v kraljevini. Vse srbstvo je organska narodna celota, ki ima vkupne spomine, vkupne nade in vkupue težnje, ki vkupno OBeča narodno srečo in nesrečo ter jo hoče nositi in uživati solidarno. — Položaj malih držav je sploh jako kočljiv. Ako ima pa katera država, kakor baš Srbija, negovati poleg državne svoje nezavisnosti tudi še narodno misijo izven svojih mej, potem je nje položaj še dosti bolj kočljiv in deli« katen. Ako se pa uvažuje še žalostna dedščina, ki so jo od svojih prednikov prevzeli radikalci srbski, namreč skrajuo zmedeno politiško razmerje Srbije z drugimi sosednimi državami, potem je umevno, zakaj srbska vlada glede unanje politike postopa tako silno previdno in do skrajnosti umerjeno, katero postopanje je pa za Srbije sedanji položaj nnj-prikladnejše. Glavni smoter glede uuanjo politike srbske so dcbre razmere k drugim državam. Srbija LISTEK. Pik dama. Povest, spisal A. S. PoSkin, poslovenil z. D, (Dalje.) — Kejeuka se je zasmejala in ni odgovorila ničesar. — Pavel, zaklicala je grotiuja izza zagrinjala, pošlji mi kak nov roman, pa glej, da ne iz sedanjega časa. — Zakaj to, „grami' mainan" V — To je, tak roman, kjer ne bo sin davil očeta ali matere in kjer ne bo govor o pijancih, kajti jaz se zelo bojim pijancev. — Takih roinauov uiti ui. Hočete li morebiti ruskih ? — Ali bo tudi ruski romani? Pošlji mi jih batjuška, prosim, pošlji. — Moj poklou, grand' maman ; požuril se bodem; klanjam se, Lizabeta Ivanovim! Zakaj ste že mislili, da je Nar urno v iužener? In Tomskij je odšel iz oblačilnice. Lizabeta Ivanovna je ostala sama. Odložila je delo in pogle- dala skozi okno. Kmalu je zagledala mladega častnika, ki je iz neke ulice prišel. Rudečica je obiila njeno lic«. Zopet je vzela ileio v roke in je naklonila glavo na „canovas*. V ta čas ustopila je grotiuja popolnoma oblečena. — Daj, Lizauka, upreči; se ideva sprehajat. Lizauka je ustala od veziine napotnice in začela urejevati svojo delo. Kaj ti je neki moje dete, si li gluba? zaklicala je grotiuja, duj kmalu zapreči. Kmalu, odgovorila je tiho rejenka in je odhitela iz sobe. Sluga jo ustopil in je prinesel grotinji knjige kneza Pavla Aleksandroviča. — Zo dobro, zahvalila se je grolinja. Lizauka! Lizauka! kamo tečeš? — Oblačit se grem. — Ćas je še zato, matuška. Sedi iu čitaj mi nas!.iv knjige. — Kejenka je sela in prebrala par vrstic. — Glasneje, rekla je grotiuja. Za boga, kaj je s teboj ; si li glas zgubila? daj mi podnožnico, bliže. No dobro. — Lizabeta je še prečitala nekoliko atranij. Grotiuja je zazevula. ogiba se vsemu, kar bi se moglo zmatrati za izzivanje, ogiba bo vsemu, kar bi moglo roditi diferencije, varuje pa skrbno vse svoje pravice in terja odločno, da jih spoštujejo drugi takisto, kakor spoštuje ona tuje pravice. Razmere mej Srbijo in balkanskimi državami sicer še niso tako jasne, kakor bi bilo želeti, a vlada ae trudi, ds jih razbistri kolikor in Čim prej mogoče, kar pa ni tako lahko, kakor bi kdo sodil, kajti nejasnosti izvirajo v prvi vrsti iz gotovih narodnih aspiracij, katerih ni moči odstraniti kar na kratko. To velja osobito glede Bolgarije; vender pa ao vzlic temu razmere še dosti dobre in vlada ■e trudi, da jih vzdrži in utrdi, ogibajoč se vsemu, kar bi utegnilo roditi kake diferencije. — Izvršujoč zgodovinsko misijo, trudila se je vlada obnoviti intimne zveze, ki vežejo Srbe z mogočno rusko državo, katere stanovniki so iste vere in istega rodu, in si prizadevala pridobiti ono zaupanje na slovanskem jugu, ki pristoja Srbiji kot glavnemu reprezentantu razkosanega naroda srbskega. Uspehi so v tem ozira izvrstni. Jasen izraz narodne, miroljubne in korektne unanje politike srbske je bilo potovanje kralja Aleksandra na Rusko in v Avstrijo, kajti s tem se je svečano potrdilo, da zmatrajo Srbi gojitev bratske, tradicijonalue zvezo z mogočnim slovanskim carstvom kot garancijo narodne bodočnosti, in da zmatrajo dobro prijateljsko razmerje k sosedni Avstriji za pogoj ekouomskemu in kulturnemu svojemu napredku. Jedro velevažuega tega poročila, iz katerega stilizacije se razvidi ves politički načrt srbsko vlade, je torej to: Gojiti kolikor mogoče dobre razmere z vsemi državami, sosebno pa z Rusijo in z Avstrijo, emancipovati bo avstrijskega upliva ter skrbeti za neodvisnost in napredek ne le Srbov v kraljevini, nego tudi izven njenih mej. Zbor vsprejel je to poročilo z vsklikom na znanje iu s tem izrazil zadevo!jnost svojo z nameni vlade iu odobril nje program. Zi n&% v Avstriji je ta program velike važnosti, kajti iz njega raz-vidimo, da so Srbi povsem in staluo uehali tirati ono politiko, katere glavni reprezentant je bil kralj Milan, da je torej Avstrija izgubila ves svoj upliv na politiko srbske kraljevine. — Daj v stran to knjigo. Kaka neumnost. Odposlji knjigo knezu Pavlu in zahvali se. Kaj je z vozom ? Uprežen jo, reče Lizabeta Ivanovna, pogledavši na ulico. Še nisi oblečena, reče grotiuja; zmerom moram nate čakati. To je neznosno, mntuška. Lizabeta je šla v svojo sobo. Ni preteklo dveh minut, ko je začela grolinja na vso moč zvoniti. Tri služabnice bo priletele pri jednih dverib, hišnik pri drugih. Nikoli vas no morem doklicati, reče jim grotiuja, povejte Lizabeti, da jo že komaj čakam. Lizabeta je ustopila v krilu iu klobuku. — Vender jedenkrat, rekla je grolinja. Kakšen nered! Zakaj to? Komu hočeš dopusti. Kakšno je vreme? so li kaže nevihta? — Nikakor ne, odgovori hišnik, zelo mirno je vse. — Vi zmerom tako govorite, odprite okno. Vreme je premrzlo. Rizpreži. L'uanka m Id ve ne greva, ne bilo bi treba napravljuti se. — 1 poglej zdaj kdo moje življeuje, mislila je Lizabeta Ivanovna. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23 septembra. Minister tik* konferencije. Miuisterske konferencije na Duuaji so končane, :a sicer na posebno zadovoljnost finančnih ministrov, ki sta rešena težke naloge, izpreineniti vojnemu ministru na ljubav svoje baje jako ugodne bi lanci je. Kakor se Čuje, umaknil je vojni minister vse svoje tolt dragocene predloge, tako da ne bode deficita niti v avstrijskem, niti v ogerskem proračunu za leto 1892. — Termin, kdaj se bodo sešle delegacije, 5e ni gotovo določen, a ugiba se, da bode to bržkone dan 7. novembra. Z ozirom na svoj poraz izjavlja sedaj vojni minister, da ni uiti ou osebno, niti vojno ministerstvo sploh v nikaki zvezi z otio ou. iio/ni) brošuro, ki je davkoplačevalce prva obvestila o namerah gosp. vojnega ministra. Budi zdaj že kakorkoli, hvulimo Boga, da so ministrovi nameni »plavali po vodi. Iz niladovešklh krogov. Profesor Blažek, mladočeški državni poslanec, poročal je v ponedeljek zvečer v starem mestu Pražkem svojim volilcem o mladočeškem državno-zborskem delovanji in mej drugim rekel, da je Dunajski purlumentarizem prišel že povsem na nič. Govoril je tudi o bodočem delovanji inladočeških poslancev iu rekel, da bodo ostali i nadalje v opoziciji, da pu bode le-ta vedno naraščala in postala odločueja ter brezobzirneja, vse bolj nego za časa Kollerja. Tudi Blažek izjavil je, da sedanji čas še ni ugoden za pasivno opozicijo, tem manj, ker so svoje dni podpirali Miadočehe tudi veleposestniki, dočim so zdaj osumljeui. Da oatavijo Mladočebi državno zbornico, gotovo bi veleposestniki tega ne storili, ampak miruo obsedeli na ugodnih svojih sedežih. S tem pa še ni rečeno, da bi Mladočehi danes ali jutri ne nastopili pot pasivne opozicije, ali to je moči storiti šele tedaj, kadar bode ves narod nadabnjen miadočeškega mišljenja. Vlada se morda tolaži, da je lahko preiti ua dnevni red ne oziraje se na peščico 35 poslancev. To je povsem njena stvar, izvestno pa je, da preko naroda češkega ne bode prešla na dnevni red. Volilci izrekli eo prof. Blažeku svoje popolno zaupanje. Hemško-čifu tak i laž ti) i ve L Dunajska „Presse", oticijozen organ uaše vlade, v katere redakciji sedi poznani „hrvatski" deželni iu državni poslanec Gjurkovie, mož, ki sistematiško grdi in obrekuje vse, kar je hrvatskega, izjavlja v zadnji svoji številki, da je bilo poročilo „Neue freie Pres8eu, ki je trdila, da so v Zagrebški razstavi pozdravljali francoskega konzula Sauvaire-a s klici „ VI ven t les amis de nos freres les Russes" popolnoma izmišljena, perfidna laž, torej pravi pravcati n nisko eifutski izrodek. / (a l tja i i s k i h Tirol ve r a v za d ovol jnost. Vsakdo se še spominja, da se je minulo zasedanje tirolskega deželnega zbora kar nakrat zaključilo, in sicer baš tedaj, ko so zastopniki tirolskih Italijanov hoteli spraviti v razgovor avo)e predloge glede razdvojitve italijanskega in nemškega dela Tirolov. To razdrnžilo je živce italijanskih poslancev tako močno, pa nečejo več priti v deželno zbornico v Inomost, a to le liberalno italijanski, dočim so klerikalno - italijanski poslanci odločno zato, da se vrnejo v deželni zbor in tam poskusijo znova svojo srečo. Izvestno je, da se klerikalci /ato le ogrevajo, ker se to v Tridentu želi, liberalni Italijani Be pa branijo, in se hočejo celo ločiti od svojih sobojevnikov. Kako se bode to uprašanje končno rešilo, še ni moči povedati, vsekako je pa verojetno, da liberalnih italijanskih poslancev ne bode več v Inomost. V resnici je bila Lzabeta ivanovna najneareč- I nejša stvar. Grenek je tuji kruh, pravi Dante in težke so tuje stopnice, to gotove nobeuemu ni bilo bolj znano, kot rejetiki imenitne stare groliuje. Grotiuja X končno ni bila tako hudobna, a bila je svojeglava, kot žena v prepiru s svetom, skopa in pogrezneua v hladni egoizem, kakor vsi stari ljudje, ki so svoj vek preživeli in so tuji sedaujemu. Ona se je udeleževala vseh nečimernostij boljših krogov, hodila je na bale, kjer je sedela v kotu, nališpana in odeta po stari mudi, kakeršna je bila v navadi, v plesnem salonu ; če tudi ni bila ta moda posebno lepa, bila je vender neizogibna. K njej so prihajali, se globoko priklaujaje, došli gostje, nekako po nekem ustanovljenem obredu — potem pa jo nihče ni več zanimal. Pri njej se je zbiralo vse mesto; pazila je strogo nu etiketo, osebno znan pa ji je le malokdo bil. Imela je mnogo družine, kateri se je dobro godilo in ki je sedela v prednji sobi in v sobi za dekle; delala je, kar se ji je poljubilo, iu kolikor je bilo mogoče, kradla umirajoči grofinji. Lizabeta Ivanovna je bila cele hiše mučenica. Ona je bila kriva, Če se je čaj razlilo, njo je grolinja oštela, če se je preveč sladkorja porabilo, ona je morala glasno čitati romane in njo je grolinja ob- Zanimivi govori. Živo zanimanje madjarskih duhovnikov za politično življenje in za napredek svojega naroda, je že večkrat našlo rezko grajo brezdomovinskih klerikalcev cislitvanskih. Pred kratkim usula se je prava ploha izbranih Ijubeznivostij na nadškofa Sa-masso, a zdaj zadela bode ona ista usoda izvestno tudi prosta Ivana Foltina in reformovanega škofa Karla Szasza, ki sta se te dni o priliki jubileia protestantskegn škofa Jerneja Kuna oglasila jako karakteristično. Reformovani škof Szasz slavil je v iskrenih besedah nadškofa Saraasse zadnji govor ter naglašal potrebo, da bodita država in cerkev složni in sporazumni v obči blagor, katoliški prost Foltin pa je mej drugim posebno poudarjal to, da je vedno iuterese cerkve spraviti v sklad z interesi domovine in naroda. Čujte, slovenski brezdomoviuci I Viiunje države. Izjava sv. očeta. Sveti oče poslal je baje nadškofu Pražkerau grofu Sclonbornu, potom nadškofu Kolonjskomu Kreineutzu in še nekim drugim avstrijskim iu nemškim škofom obširno pismo o nenravni uavadi dvoboja, ki bode izvestno posebno zanimivo. Sveti oče dokazuje v svojem pismu, da je navada dvoboja protivna naravnim iu božjim zakonom, ter opomina duhovščino, da uporabi ves svoj upliv v to, da se zatre iu izkorenini ta običaj, ki so ga že obsojali sveti očetje Aleksander III, Benedikt XIV. in Pij IX. — Pismu je naslov : „De prava duellorum consuetudine", a za kraljevino italijausko je tem večje važnosti, ker kritikuje papež tudi zdaj veljavne zakoue italijauske gledo dvoboja. Rutnnnlja in bodoča vojna. Beligrajski „Odjek", ki je v zadevah orijentalnih navadno kaj dobro poučen, priobčil je te dni zanimiv članek o sosodne Rumuuije stališči v bodoči vojni. „Odjek" trdi, da bode vzlic oficijelni politiki, ki jo tirajo sedaj v Bukureštu, v odločilnem trenotku ostavili Rumunci sedanji svoj politiški pravec ter se pridružili Rusom, da se ž njimi bore* proti Avstro-Ogerski in si osvoje ž njih pomočjo tudi Sedmo-graSko. Besarabija nima za Rumunijo tolike vrednosti kakor Sedmograška, kajti v Besarabiji gineva narod rumunski vse bolj in bolj in se potaplje v ruskem morji. Sedmograška je rumuuskega uaroda jedina želja, katero pridobiti upajo vse stranke brez ozira na sedanji svoj politiški program, ki ga bodo o vojni takoj opustili. Iz I*ariza. Nesrečni „Lohengrin" vznemirja še vodno Parižane in je uzrok srditim bojem — seveda nekrvavim — me| prijatelji gledališča in glasbe in mej eksaltiranimi francoskimi patrijoti. — „Lohengrin" je zdaj gotovo neumesten v Parizu in tisti fanatični Wagnerjanci, ki so se nauduševali zanj, pogodili so najslabšo priliko, izvestno je pa tudi, da ves Lohengrin in ves Wagner nista vredna tega hrupa. Germanski glasbenik VVagner prikupi I se je izvestnim ne francoskim, nego mejnarodno-židovskim krogom v Parizu — postal je modem in zato ga predstavljajo. Še nekaj let in nihče se ne bode več brigal za tega častnega janjičarja. A > 11/leži v Dgintu* Turki in Francozi žele kar najbolj, da bi Angleži vender že jedenkrat zapustili Egipt, česar pa prekanjeni Albijonci nikakor niso voljni storiti. Egipt je bržkone odškoduina, katero sta obljubila Rusija in Francija bolnemu možu ob Bosporu, ko je sklenil z Rusijo znano pogodbo. To je VBeobči nazor posebno v Orijentu in s tega stališča nam je presojati grozni utisek, ki ga je naredilo Kajiruko poročilo, da terjata Rusi a in Francija, da ustavi Angleška Egipt. — Z cfieijoznih krogov se sicer ta vest dementuje, toda gotovo je, da ni nastala brez povoda in da budemo v tej zadevi kmalu kaj čuli. Dopisi. Iz Novega mesta 22. septembra. [Izv. dop ] Omenili ste zadnjič v Vašem cenjenem listu v telegramu „vrlo" postopanje našega viteza Schvvarza z dijaki. Danes hočem pa stvarno omeniti natančneje vbo zadevo. V petek 18. t. m. bilo je kakih 10 dijakov iz VII. in VIII. razreda tukajšnje gimnazije v gostilni „Pri solncu" (kazini); mej njimi bil je tudi neki dijak s spodnjega Stajerja, kateri je letos še le ustopil na našo gimnazijo, in pripovedoval je Bvojim sošolcem nesramno postopanje Celjskih uemškutarjev o priliki obiska presvetlega cesarja in dodal tudi nekaj kritike. Vse pripovedovanje jo naš vitez Schvvarz pri drugi mizi na ušesi vlekel in poleg njega še „vrli" sinko našega „toliko zaslužnega" (V) Otona Detele, kateri se pri nas odlikuje kot pravi nemškutar. Presedalo je to obema, ko pa dijaki zapojo „Hej Slovani", ni mogel naš Schvvarz več strpeti, hitro pošlje hlapca po policaja, rekoč, da naj poslednji takoj pride v kazino. S policajem vred stopi pred dijake ter jih v imenu postave pozove, da morajo povedati svoja imena, češ, da so žalili njega kot Nemca in druge Nemce (torej tudi Detelo) in ker so peli *prepovedan o" (!!!) pesem „Hej Slovani!". Dijaki so povedali svoja imena in odšli. Vse to godilo se je mej 8. in 9. uro zvečer. Vedeti pa je tudi treba, da je našim dijakom dovoljeno obiskovati le štiri gostilne, mej temi kazino. Vitez Schvvarz je ovadil dijake vodji našega gimnazija ter je dobil dijak Štajerec štiri dni zapora; a ta kazen je našemu vitezu premajhna! Pritožil se je naravnost pri naučnem rainisterstvu, da vodja premehko postopa b takimi dijaki, kateri žalijo Nemce. Navel je v pritožbi, da so dijaki navlašč tak čas prišli v kazino iu, dobro vedoč, pri kateri mizi vitez sedi, zabavljali in Bog ve kaj še vse, toliko je gotovo. Naši profesorji pa žele, da se preiskava še jedenkrat ponovi, da se dokaže, da ni tako, kakor vitez Schvvarz trdi. O, ko bi to nemškutarji bili in peli „Die Wacht ara Rhein" ali „Heil dir im Siegeskranz", gotovo bi jim naša vrla Nemca Schvvarz in Detela še za pijačo dala; saj je znano pri nas, kako kazinoti dijake love za svoje veselice v kazini, da imajo le več marijonet. Naši narodnjaki naj bi si vender tako postopanje zapomnili in ne podpirali naše kazine, katera šteje komaj 50 članov, in mej temi je polovico Slovencev. Ne podpirajmo vender svojih nasprotnikov. Vsaka diplomacija naj v tem oziru neha, kakor so ti ljudje nesramni in brezobzirni, treba tudi nam energično postopati. nr. Domače stvari. — (Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela danes sledeče: „N. 130. Pr. Slavnemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Novi župnik Trnovski, častiti gospod I van Vrhovnik, je izročil podpisanemu magistratu 100 gld. v nadomestilo opuščene svečane instalacije in dolževala pogreškov avtorja; ona je spremljevala grofinjo na njenih sprehodih in je morala odgovarjati, kakšno da je vreme ali tlak. Določena jej je bila plača, katere pa nikoli ni dobila, mej tem pa so zahtevali od nje, da bi se oblačila, kakor vsi, to je, kakor nemnogi. Mej svetom je ona igrula žalostna ulogo. Vsi so jo poznali, nobeden je ni opazil, na plesih je ona lo tedaj plesala, če je inankal kak „vis-a-vis", in dame so jo vsak čas vodile v oblačilnico, češ, da jim to ali ono popravi ua njih obleki. Bila je občutna i u je živo čutila svoj položaj in gledala krog sebe, čakajo z nestrpljenjem rešitelja, pa mladi ljudje, raztrošni in v svoji lahkomišljcnosti ošabni, je niti pogledali niso, akoravno je bila stokrat ljubeznivejša nego druge gospice, okolu katerih so se sukali. Čestokrat je zapustila dolgočasno in bleščečo sobo, in se je podala plakat v svojo čura-nato, kjer so bili zastori, furnirani z barvami, omara, zrcalo in postelj, in kjer je lojeva sveča v bakrenem svečniku borno gorela. — Jedenkrat, — to je bilo dva dni po večeru opisanem v začetku naše povesti in teden dnij pred to sceno, pri kateri smo se ustavili — je I/zubeta Ivanovna, Bede za vezilno napotnico, bIu- I čajno pogledala na ulico in zapazila mladega iuže-nerja, ki je nepremično stal in svoje oči upiral k njenemu oknu. Začela je znova plesti, čez pet minut je vnovič pogledala — mladi častnik je stal še ua prejšnjem mestu. Ker ni imela navade, kokotova« i z mimogredočimi častniki, je mirno naprej delala, ne da bi več pogledala na ulico. Prišel je čas obeda Ona je vstala, uredila svoje delu in zopet slučajno pogledala na ulico, kjer je zopet zagledala častnika. To se ji je zazdelo zelo čudno. Po obedu je prišla k okuu nekako nemirna, a častnika že ni bilo — in ona ga je pozabila. — — — Čez dva dui je, peljaje se z grofinjo, zopet zagledala Častnika. On je stal ravno pred dvermi, lice mu je zakrival bobrov ovratnik, njegove črne oči so plam-tele iz pod klobuka. Lizabeta Ivanovna se je vznemirila, sama nevede zakaj, sedla je v voz z ueznanim trepetom. Vrnivši se domov, letela je k oknu. Častnik je stal ua prejšnjem mestu, uprši oči na njo, ona je odšla boreča se z radovednostjo in napolnjena s čustvom, za njo gotovo novim. (Dalje prili.) določil polovico tega zneska, t. j. petdeset goldinarjev, za družbo sv. Cirila in Metoda. Odbor za nameravani slovesni vsprejem gospoda župnika Vrhovnika, ki je odklonil vsak vsprejem, je pa poslal semkaj od nabranih rodoljubnih doneskov sto goldinarjev s pristavkom, da tudi teh 10O gld. dohodi družba sv. Cirila in Metoda proti temu, da postani župa Trnovska pokroviteljica ti družbi v eni njenih podružnic Ljubljanskih. — Magistrat ae usoja izročati v prigibu slavnemu vodstvu omenjena zneska, skupaj sto in petdeset goldinarjev in uljudno prosi za potrdilo prejema. — Magistrat deželnega stoluega mesta Ljubljane dne 19. septembra 1891. Župan: Graaselli." Zahvaljujoč se slavnemu magistratu radi hitrotočoe izvršitve te zadeve napram podpore potrebni naši družbi, želimo hvaležuimi čutili za velikodušna darova častitemu uovemu Ljubljanskemu žrpniku: naj bi dolgo let zdrav in vesel, kot je sedaj mogel delovati tudi v sredotočju Slovenstva za Boga, cesarja in domovino. Vodstvo družbe bv. Cirila in Metoda, Ljubljana 21. septembra 1891. — (Instalacija.) Danes dopoiudno ob 10. uri bd je po knezoškofu dr. Misiji — slovesno umeščen na baron Codelli-Flaekenfeldov kanonikat barou Ženo Cirhei:nb. Novi kanonik je rojen leta 1840. v Ljubljani in bil doslej župnik v Koroški Beli ua Gorenjskem. — (Iz c. kr. mestnega šolskega svetu.) O seji e. kr. mestnega šolskega sveta dne 17. t. m. smo prejeli nastopno poročilo: Predsednik je pozdravil in c. kr. mestnemu Šolskemu svetu predstavil novoimenovanega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Julija \V ali nor j a. Na znauje so se vzele stvari, ki so se od zadnje seje rešile kurentnim potem. O popolnitvi izprazujenega mesta uČitelja-voditelja na jeduoruzredui ljudski šoli ua Barji se je predložil dotični nasvet c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Odobrila so so poročila šolskih vodstev o uspehu upisavanja z ukrepi zaradi potrebnih pomožnih učiteljev. Prošnjo voditeljstva I. mestne petrazredne deške ljudske šole za dovolitev nove paralelke v IV. razredu sklenilo se je priporočati c kr. deželnemu šolskemu svetu. Razširjenje dvorazredne zasebue deške ljudske šole v M arij a n i s č i v trirazreduo se je odobrilo in isto-tako uamežčeuje predlagane tretjo učne moči. Ab-solvirar.i učiteljski kandidatinji g. Ivani F u r lu n o v i se je dovolilo brezplačno poučevanje na osemra/.-redui dekliški ljudski šoli pri sv. Jakobu za letošnje šolsko leto. Prošnji nekega učenca za dovolitev izpusta iz Bole se je ugodilo. Povodom imenovanja druzega okrajnega šolskega nadzornika za šolski okraj mesta Ljubljanskega določil se je „modno proeedendi" glede uradnega poslovanja in zajedno sklenilo se je o nekaterih upravan jih tičočib se šolskega nadzorstva izprositi si določil o. kr. deželnega šolskega šolskega sveta. — (Konfiskacija.) Zadnjo številko »Nove Soče" Goriške zaplenilo je c. kr. državno pravduištvo zaradi seBtavka: „Javno ubrajanje si. c. kr. okrajnemu glavarstvi).* Druga izdaja došla nam je sto-prav včeraj. — (Slovenska tro bo j niča v Goriški razstavi.) Neki slovenski razstavitelj lesnih izdelkov razobesil je slovensko trobojnico nad svojimi razstavljenimi stvarmi. Po .sklepu razstavinega odbora pa je moral sneti jo, da bi se Italijani ne pritoževali. Slovenec je pač povsod preveč ponižen in mehek. Malo več odločnosti in narodnega ponosa bi nikakor ne škodovalo. — (Z Goriške razstave.) Včeraj nam došla „Nova Soča" pritožuje se popolnoma opravičeno nad tem, da jo slavnostno otvorjenje Goriške razstave imelo skoro izključno italijansko lice. Jedini deželni predsednik grof Corouini govoril je del svojega slavnostnega govora v slovenščini. Mestni žujiau govoril je seveda samo italijanski. A tudi zastopnik deželnega odbora govoril je jedino le italijanski, kar je vsacega Slovenca neprijetno zbodlo in vse navzoče slovenske rodoljube precej razburilo. V deželi, kjer imujo Slovenci dve tretjini prebivalstva, tak prigodljej ni posebno laskav in vesel. Popolnoma pritrdimo omenjenim besedam. — (Vreme.) Danes je po astronomiškem koledarji prvi jesenski dan. Po dolgi vrsti lepih in precej toplih dnij, s katerimi se je poslovilo poletje, nastopila je jesen z upravo neprijaznim deževnim vremenom. Od včeraj večer dežuje skoro neprenehoma in je Ljubljanica precej naraslu. Zrak se je izdatno ohladil in vsakdo rad sega po topli vrhnji suknji. — (Tamburaški koncertv čitalnici.) Pod vodstvom kapelnika Burovca priredi jutri večer ob 8. uri prvo srbsko tamburaško društvo iz Zemuna velik koncert v čitalniški restavraciji. Ustop prost. Brez dvoma se bode naše občinstvu zanimalo za tu v nas še redko čuveno jugoslovansko glasbo, katero je v najnoveji dobi počel gojiti tudi naš „Sokol*. — (Napad.) Predvčeranjim izplačal je brzojavni nadzornik Matija Gregorka v gostilnici „Bier-halle" delavce za neko izvršeno akordno delo. Že pri izplačevanji nastalo je neko besedovanje mej delavci, ker so jedni dobili za več dela tudi več plačila ko drugi. Ko odide Matija Gregorka iz go-stilnice, napade ga za vratno delavec Josip Eržen in ga sune z nekim orodjem trikrat v herbet, tako da je Gregorka težko ranjen se zgrudil na tla. Zločinca je redarstvo prijelo. — (Nož.) Predvčernj zvečer šel je kleparski vajenec Fran Zupauec v službi pri kleparji Ekertu na Tržaški cesti mimo jahaluice, proti domu. Nasproti mu pride neznan človek ter zakriči nanj: „BoŠ bežal?" Zupauec odvrne: „Zakaj?w Na to ga sune neznani človek z nožem v hrbet, ga težko rani in potem zbeži. — (Najden mrtvec.) PredvČeranjem našli so v cestnem jarku blizu Studenca mrtvo truplo kmetskoga sina J. Illebša. Ker se na vratu mrtveca poznajo krvavi Bledovi, sumi se, da je bil umorjeu. — (Cesta čez Predel.) Zadnje povodnji napravile bo na Predelu veliko škode, pravijo, da nad 200.000 gold. Na koroški strani so začeli takoj vojaki popravljati cesto, na goriški strani pa se je stvar zavlekla valed malobrižnosti, ker se nikdo ni brigal prvih 14 dnij za to, da bi se škoda takoj popravila. Zdaj bodo baje tudi na Goriški strani začeli vojaki delati, da se vsaj začasno moro odpreti promet, preduo zapade prvi Biieg, ki je na Predelu navadno precej zgoden. — (Novi brz o vlak mej Trstom in Korminotn,) kakor ga je uvedla južna železnica, olajšuje zelo potovanje in je ugoden tudi za zveze z Dunaja proti Gorici in Italiji, ker ni več treba čakati toliko časa v Nabrežini, kakor doslej. — (Beda na Dolenjskem.) K vsem dru■ giin nepnlikam, ki tarejo zapuščeno Dolenjsko, pridružuje se Se ta, da bode tovarna v Dvoru pri Žužemberku ustavilo delo z dnem 1. oktobra m od-pustiia vse delavce. Za tamošnji kraj je to hud udarec, ki ge je še bolj obžalovati, ko se dogaja baš sedaj, ko je vse upalo, da se z novo železnico prične novo življenje. Nad ;J00 ljudi zgubi kiub. — (Medveda) ustrelil je nek posestnik in lovec v nedeljo popoludue na lovu ua zajce v Žu-žemberškem gozdu Tehta 270 starih fuutuv, star je od 8—10 let. Ubil ga je s petimi streli z zrni za zajce (šroti), ker kroglje ni imel pri sebi in se ni uadjal takega plena. Pripeljal ga je tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu, da je talijo prejel. nr. — (Smrt v daljni tujini.) V čilenski ustanek bil je zapleten tuli Dalmatinec Niko Po-liteo, vrl Hrvat iu brat urednika Zagrebškega „Obzora". Zaroto, katere se je udeležil z nekaterimi tovariši proti Balmacedi, hoteč razstreliti nekoliko sovražnih topujač, izdal je nekdo. Zarotniki bili so obsojeni na smrt in ustreljeni. Tako je moral poginuti v daljni tujini Šele 25 let star vrl Hrvat, čegar zgodujo smrt obžalujejo vsi, ki so ga poznali. — (Vabilo) k shodu podružnice c. kr. kmetijske družbe na Bledu, ki bode v nedeljo, dne 27. septembra t. 1. popoludne ob 1 «4. uri ob priliki otvorenja podružuične uzorne moštarne v moštarnem poslopji na Bledu. Dnevni red : 1.) Otvorenje moštarne. 2.) Pouk iu ruzkazevauje o izdelovanju saduega mošta. Tudi neudje in sploh prijatelji kmetijskega napredka so dobro došli. Odbor kmet. podružnice na Bledu. — (Čitalnica v Kobaridu) priredila je preteklo nedeljo slavnostno „Besedo" o priliki zlate maše č. g. dekana viteza A. Jekšeta. Kobariška čitalnica bila je na Goriškem nekdaj na dobrem glasu zaradi lepih veselic, katere je prirejala, potem je pa dalj časa dremala. Zdaj se je zopet vzdramila in z omenjeno slavnostno „Besedo" prazuovala tudi dvajsetletnico svojega obBtauka, ustanovil jo je bil namreč pred 20 leti slavni naš pesnik Simon Gregorčič, ivvski del vodil je na občno zaduvoljnost Kobariški rojak in skladatelj g. Hrabroslav VolariČ ter so se pele tudi nekatere njegove skladbe. Šaloigra „Zapirajte duri* sklenila je vspored. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 22. septembra. Danes določili se dnevi za pričetek zborovanja državnega zbora in delegacij. Državni zbor se snide 10. oktobra, delagacije na Dunaji 9. novembra. Dunaj 22. septembra. Znesek, za katerega presega vojni budget navadno vsoto, je 6 milijonov, od katerih spada jeden del na redne stroške za zvišanje mirovnega stanja in pomnoženje podčastnikov. Kolonija 22. septembra. „Kolnische Zeitg." javlja v telegramu iz Carigrada, da bode ruska carska dvojica prišla v Berolin dne 22. oktobra na vabilo cesarja Viljelma. Da je cesar carja res povabil, ve omenjeni list iz prav zanesljivega vira. Berolin 22. septembra. Vest v »Koln. Ztg." objavljena naredila senzacijo, vender je časopisje rezervirano, ker vest ni oficijelno potrjena. Iz Kodanja se pa javlja, da se car snide s cesarjem v Svinemiindeu dne 13. oktobra. Pariz 22. septembra. Časniki izražajo svojo zadovoljnost zaradi prenehanja posilnega stanja glede potnih listov ter pravijo, da bode ta odredba našla odmev v Franciji. Ni ga uzroka, da se ne bi pozdravilo z veseljem tako reelno ponehanje napetosti v občevanji obeh velicih narodov. Haga 22. septembra. Po poročilih časopisov predlagal bode vojni minister začasno desetletno vojno službo, namreč šest let aktivne službe in štiri leta rezerve. Dunaj 23. septempra. Daues zjutraj izdani buletin o zdravji TaalVea so glasi: Bolezen je vnetica glavine, groznica lahka, splošno počutje dosti dobro, vender potreben mir v postelji. LVOV 23. septembra. Knjigo vezni pomočniki napovedali, da pričuo strajkovati v soboto. Berolin 23. septembra. BKreuzzeituDga zagotavlja na podlagi najzancsljivejih informacij, da je vest „Kolu. Zeitg." o vabilu nemškega cesarja ruskemu caru, da poseti Berolin, popolnoma izmišljena. Dopisnik Kolonjskoga Časopisa je očividno bil mistilikovan. London 23. septembra. Angleška vlada naznanila je chilenski junti, da prizna sedanjo vlado v Cliileu. Razne, vesti, * (Izseljevanje v Ameriko.) Poslednji čaB se grozovito množi izseljevanj« v Ameriko iz vseh krajev stare Evrope, navzlic vsem ovirani, katere stavljajo evropske države izseljencem. Vlada severno-ameriških držav poslala je v Evropo komisijo, da tenielj'to prouči uprašanjo izseljevanja Evropcev v Ameriko. Na čelu te komisije je ame-ričauski polkovnik Weber ter je ta komisija te dni dospela v Budimpešto. * (Nov Mezzofanti. ) Dr. Leitner, tajnik shoda orilentabstov, ki je zboroval te dni v Londonu, je jeden naj zvrstnejših linguistov sedanjega časa. Govori, čita in piše 23 raznih jezikov in se je rasgovarjal skoro z vsemi člani kongresa v njih materinem jeziku. * (Slaba letina na Francoskem.) Po oficijelnih poročilih je letošnja letina ua Francoskem 75 hektolitrov žita proti 110 hektolitrom lanskega leta. Nasproti srednji letiuji je primanktjnja za 34 milijonov hektolitrov ali 27 milijonov metričnib stotov. * (Razstava v Kimu ) Kakor se poroča iz Kima, je razstava, katero uameravajo narediti I. 1S95., že zagotovljena. * ( P o š k o d o v a n most.) Iz Carigrada se javlja, da je angleški parobrod „Der\vontu zadel ob veliki most v Gaiatu ter ga poškodoval v dolžini kakih 30 metrov. Admiralstvo odredilo je takoj vse potrebno, da so nemudoma popravi škoda. * (Goreč železu iš k vagon.) V Veliki Kikindi uuel se je ua neznan način vagon, v katerem je bilo 14 sodov benzina. Z velikim trudom odklenili so goreči vagon in ga spravili s kolodvora in zabranili razširjenje požara. Vagon zgorel je popolnoma do koles. * (Nesrečen padec.) Devetleten sinko necega krojača v Frankstatdu dobil je od matere kos kruha namazanega h surovim maslom. Sedeč ua stolu rezal je kruh z nožem. Mej tem padel je n stola tako nesrečno, da si je prehode! z nožem levo stran pluč in bil čez pet minut mrtev. * (Potres v Sau Salvadorji.) Potresi se še vedno ponavljajo po kratkih nejednakih pre-nehljajih. Skoda, ki jo je napravil prvi potres, računi se na pol milijona dolarjev. * (Nesreča v rudniku) V belgijskih rudnikih v Forchie8U pripetil se je te dni oh 3. uri ponoči grozen potres. V ruriniku Monceau-Fontaine bilo je 27 delavcev ubitih. „LJUBLJANSKI ZTON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 22. septembra. Pri Ufali/ii : Cojeticanin, Bere k, Karv, Schmidt z Dunaj«. — I'etache iz Triiea. — Michel iz Solnograda. — BnroVac ii Zemun«. — KorOtV Is HnditnpoHte. — Paska is Trsta. — Adler, Schvvestka iz Prage. — Baron Lazzarini, t 111 j • i k. Kollpaicher iz Gradca. Pri Nlonn t Leehncr, Pruckner, Hamcr, Thooias, Puchinger, Sclionmau z Dunaja. — Finzi, Brudjavin iz Trsta. — Komberg, Schwarz iz Prage. — Lehman iz Tržiča. — Thiirheimor iz Monakova. — Urbančić iz Gradca. — Poto-kar iz Zagreba. — lloinan iz Radovljice. — M i lovci«?, is Tolmina. — Dr. Kberstaller iz Dunajskega Novega mosta. Pri at«trl |nW<>mi ceaarjl: Strokolj iz Crkljan. — Dolničar iz Trbovelj. Pri l>HvarNk«'iu dvora : Krassnig iz Gradca. — PaiBcr iz Budimpešte. Pri Juinrui koloilvoru: Vavpotio iz Kamnika. — Napotmk, \>bcI iz Beljiika. — Kalosch iz Celja. — Parillo iz Brna. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-ki-ina v j mm. a. v t 7. zjntraj "2. popol, 9. zvečer 730 0 mn. TMU mm. 732 1 mm. 162° C 181»° C 12-4° C si. szh. si. szh. si. zali. obl. d. jas. dež. ;;«i :.<>■■ deija. 1 Srednja temperatura 15*7°, za l'9n nad normalom. IDuLi^aJslra, "borza, ilne- 23. septembra t. 1. (Izvirno tclejrratićno poročilo.) včeraj — .... gld. HO-75 .....HO 75 Papirnu renta .... Srebrna renta ...... Zlata rent«......, N'9 Hf> 5°/o u>*rcu» renta .... „ 101*95 Akcije narodne banke . „ 1007*— Kreditno akcije...... 976*85 London....... „ i 17 55 Srebro........ » — — Napol.......... 9 32»/, C. kr. cekini....... 6'60 Nemške marke..... , 57 82'/, 4" državne srećke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1««4 100 . — llHItf« . 90 «0 90 55 110 — 101 95 1008 — 275 50 117-55 — . 9 31'/, — . 5*59 — , 57 80 134 gld. — kr. 180 Ogerska zlata renta 1 ....... 102 Ogerska papirna renta 5°/0...... Dunava reg. srećke 5°/s . . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avatr. 4','"u alati tast. listi . . 115 Kreditne srečke......100 gld. 185 Budolfove arečke..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . l'A> . 150 Trainway-druftt. volj. 170 gld. a. v. . . 221 75 85 50 25 60 Pretužnim srcem naznanjamo vsem preljubim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nai preljubljeni oče, oziroma očim, hrat, Bvak, gospod 1.795) KAROL HOFBAUER c. in kr. oskrbovalni accessist v pok. in posestnik dne 22. septembra t. I. ob 5. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti, po dolgi in mučni bolezni, v G8. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega ranjkega se bode v sredo dne 23. t. m. ob 4. uri popoludne pokopalo. Sv. mase zadušnice ae bodo brale v četrtek, dne 24. t. m. v tukajšnji farni cerkvi. Mozirje, dno 22. septembra 1891. Pavi« llofbaner. Vllfeuiina Ilofbaner, Karo I Hufbaaer, Rudolf Uorlčar, AloJ-mlj Uorlćar, Leopold Gortčar, otroci. — Alojalj) llolbaner, hrat. — Marija Hleclia roj. Ilofbauer, Ana Langer roj. H<»fbaaert Cecilija llofbaner, sestre. — Anton Lan* sjer, c. kr. poštni kontrolor, svak. 5£ Čitalnična restavracija. 55 Prvikrat na potovanju. V četrtek dne 24. septembra 1891. leta: VELIK KONCERT I. srbskega tamburaškega društva ix Zemuna (797) pod vodstvom kapelnika Burovca. Vsi ta.xxi"te\xra.žl so tt poseTon.1 ©"tolnlcl. Ustop prost. — Začetek ob 7,8. uri. \t. itoMiniii«' cedi in prenareja, plisira prame in veže monograme na belo C. Brilli 77-2) Dnnajaka oeata itev. 20, ▼ Tonnlea-ovl tovarni. Tricot-obleke, jopice, čepice in kape za otroke. M. Podkrajšek v Ljubljani, v Špitalskih ulicah. Učenec dobre rodbino vsprejme ae tako) v trgovino s mešanim blagom. — Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (78G—2) Trgovska prodajalka slovenskega in nemškega jezika zmožna vsprejme se pri tvrdki A. Ninkovic v LJubljani. (781—8) Učenec in učenka Btara 15 do 16 let, močna in zdrava, vaprejraela ae tako} v apecerijako pro«la|alnleo. Predstaviti bo je osebno. (778—3) Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". V najem se odda (772_3) gostilna v Gorenjem Logatci tik glavne ceste pri farni cerkvi, blizu sodišča in okrajnega glavarstva. Pri hiši so veliki hlevi« »hrambe in kleti, katere so pripravne tudi za vinsko kupčijo. Zraven hiše je vrt ta zelenjavo, velik sadni vrt in njive. Več se poizve pri g. Mllaveu v ože. Dobiva v lekarnah. Veliko priznalnih pisem je na *§\ ii&S n» »>Kled v avni rupoliljalnici: L. Schwenk-a lekarna (524) Meldllnaj-DunaJ. Pristen samo, će imata nav«t«l in obliz Varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj se pazi in zavrne vse manj vredne ponaredce. Pristnega imajo v l.|nl»-l|aul J. Svvoboda, IJ.pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Greuel; v Rutlolfovem S. pl. Sladović, F. I laika; v Kamniku J. MoAnik; v C'elovel A. Kggcr, VV. Thurmwald, J. Birnba-chor; v llrezah A. Aich-inger; v '1'ruu na Koroškem) C. Muuner; v ■tel i »I« ii F. Bchols, Dr. E. Kunipf; v €J«irl«l (». B. Pontoni; v vVoITm-lierKii A. 11 ti tli; v Kritni t K. Sav ni k; v Kad-goni C. K Andrien; v i tiri i i Josip Warto; v itiMioviiiei A. Roblek* v Olji J. Kuptersclimid. Zalcžnllc tovarne za jDlettr^o. Viljem Siattnei* v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20 (757-4) priporoča za bodofio sezono po znanih nizkih oenah dobrosortovauo zalogo prtenega, modnega in manufakturnega blaga od priproste do najfinejšo vrste. Lepo novosti Jesenskega in zimskoga blaga za obleke, črne in v vseh drugih modnih harvah; posebnosti pristno angleškega in brnskega modnega blaga za oblačila /.a gospodo , flanel ne odeje, predlagao!, navadni in salonski prostiračl, preproge, an-(rora-koiioe, tkani m natianeni perilnl barhantl 1.1, d. i. t. d. Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje. 7+ Blago za obleko, dvoj nato široko, meter po 50 kr. in več. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 20