Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 191. Izven Ljubljane 8 vin.	y LjUMJfllli, V CM, 22, aVflUSlfl 1912.
Leto XL
as Velja po pošti: =
Za oelo leto nipre] . K 26 — za pol leta „ . „ 13- — za četrt leta „ . „ 6-50 aa en meseo „ . „ 2 20 sa Kemčljo celoletno „ 29'— aa ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ , „ 12'—
aa četrt leta „ .	„ 6 —
za en meseo „ .	„ 2—
V	spravi prejeman »»sečni K 1-70
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat , . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
aaostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, lzvzemil nedelja ln praznike, ob 5. ari popoldne.
wr Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 8/III. Rokopisi ae ne vračajo; nafranklrana pisma se ne — sprejemajo. - Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. ~£q Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštna hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Iredenta zasleduje vsako našo najmanjšo kretnjo ob meji z največjo pozornostjo in spravi brezdvomno vsa ta opazovanja skrbno preko meje. Gotovo ni pretirana trditev, da ima iredenta o vseh naših važnejših strategičnih pozicijah ravno tako natančne in podrobne načrte, kakor mi sami. Da je temu tako, je največji del te krivde, katera se zna na jugu še kruto maščevati, pripisovati vladi sami, ker pri takih gradnjah ne izključuje s svojim vplivom državi nevarnih in sumljivih elementov. Pri nas se skrbno zasleduje ob meji vsak, pri komur policija kak fotografski aparat zavoha, med tem ko se spuščajo italijanski vohuni-strokovnjaki v podobi navadnih delavcev preko meje s podrobno izdelanimi načrti, kjer jih njihove obrambne oblasti sprejemajo z odprtimi ru-kami. Temu početju je največ vzrok popolnoma napačni nazor avstrijskih oblasti, pri katerih še vedno velja načelo, da je vsak Italijan, kateri živi med nami pod imenom delavec, res samo to in nič drugega, in zato za vohunstvo nesposoben. Na tem polju sc je zagrešilo že toliko, da se to sploh ne da več popraviti, ker so se na jugu zadnja leta gradile važne stvari trajne vrednosti, v kolikor jo radi preje imenovanih pre-greškov niso že zgubile. Tu je treba omeniti samo nazadnje zgrajeno železniško zvezo Trsta z ostalo monarhijo.
Kot tretji pospeševatelj laškega ire-dentizma pa pridejo v poštev takozvani r e g n i k o 1 i , to so oni italijanski podaniki, katerih sc vsako leto naravnost ogromno število ali za stalno ali za gotovo sezono preseljuje v Avstrijo, ker doma ne dobe zaslužka. Regnikoli so oni faktor, kateri neti med iredento vedno nove in večje upe na združitev avstrijskih dežel, v katerih bivajo Lahi, z Italijo. Čim večje je naseljevanje italijanskih podanikov na avstrijskem jugu, tem drznejše in nevarnejše je gibanje laške iredente. Te vrste ljudje so pa za avstrijske oblasti neka vroča točka, katere sc največkrat nc upa nikdo dotakniti iz ozirov na zaveznico. Italijani so pa tudi tako srečni, da imajo pri najvišjih vladnih krogih dobre protektorje, kateri jih znajo ali pa imajo moč jih obvarovati pred zasluženo kaznijo. Čc vlada izsledi kakšno iredentovsko gibanje, sc hitro, še predno pride stvar v javnost, menja med Dunajem in Trstom par šifriranih brzojavk ir vse jc zopet v najlepšem redu, kakor da bi se ne bilo nič pripetilo. Največje zlo, ki more v takih slučajih iredento doleteti, je, da viada razpusti kakšno iredentovsko društvo. S tem jc. seveda bore malo doseženega.
To bi bile tri glavne opore laškega
iredentizma, kateri beli vladnim organom lase, to pa zato, ker se ga vlada ne upa energično zatreti. Rana laškega iredentizma, katera skeli celi jug, bi se dala zaceliti, čeravno ne več tako lahko, kakor bi bilo to morda šlo pred desetimi leti. Treba je le nekoliko poguma in dobre volje. Vlada naj posveča vzgoji v laških šolah, oso-bito v onih »Lega N a z i o n a 1 e«, večjo pozornost; pri zajezevanju vohunstva n a j ne dela težav vojaškim obla-s t c m; kar se pa regnikolov tiče, naj jih z odredbami poduči, da se imajo pri nas vesti kakor dostojni gostje, če pa tega nočejo, naj se jim pa pokaže zopet pot preko meje domov.
Samo s temi tremi pripomočki bi se dalo žc mnogo, če žc prav nc vse doseči. Ne v zadnji vrsti pa potrebujejo tudi razni uradi, kjer sc iredenta naravnost prote-žira, večje pozornosti. Danes ni n. pr. na jugu prav nič novega, če si v uradih zagrizeni iredentisti sami zbirajo službe, kajti največ je uradnih predstojnikov takih, da pred iredento naravnost trepetajo. Tudi temu bo treba za naprej posvečati pozornost, da bo javnosti mogoče sami soditi o južnih razmerah.
Merske novice.
š Izmišljene novice o štarejskem deželnem zboru. Niso šc pričeta pogajanja zaradi delozmožnosti štajerskega deželnega zbora in že slišijo naši liberalci, ki so med vsemi svoje baže gotovo najbolj pri-frknjeni, travo rasti. Njihovi listi.pišejo, da slišijo od nemškonarodne strani, da se dovolila Slovencem dve meščanski šoli. Čeprav ne dvomimo, da imajo liberalci tudi izdajalske zveze z nemškimi nacionalci, vendar smo prepričani, da svoje slovenske bratce zaradi njihove brihtnosti, v kateri vse verjamejo, lc farbajo. Vprašali smo naše poslance, koliko jc resnice na novici, a vsi nam zatrjujejo, da so slične novicc lc čisto navadna liberalna farbarija.
š Mladeniči k Orlom! Naša mladeniška ; organizacija se od leta do leta izpopolnju-i je. Njena najlepša oblika je orlovska orga-j nizacija. Zato pa moramo gledati, da vrste tc strogo organizirane čete razširimo po vsem slovenskem Štajerju. Med mladeniči mora veljati klic: Kdor Slovcnec, ta Orel! I Letošnji pregled čez orlovske vrste v Št. j Juriju ob južni železnici jc vrlo dobro izpa-| del. Toda orlovska organizacija je šc daleč ! proč od svojega viška na Štajerskem. Tre-i ba je naprej zidati ob tej veličastni zgrad-! bi. In k temu so predvsem poklicani mla-j deniči sami. Upamo, da se zbude posebno
DanaSnia številka obsega 6 strani.
Iredensa.
P u 1 j , 21. avgusta.
Da je iredentizem političen nezmisel, jc zadnje čase posebno jasno dokazal laški socialnodemokraški publicist Vivante. Kljub temu to gibanje živi dalje in jc državi slejkoprej nevarno. Velikanski puljski škandali so dokazali, kako je iredenta nalašč v škodo avstrijske države, vojaštva in mornarice, zanemarjala občinsko upravo, hišne preiskave so dognale, da so ireden-tovci imeli natančne načrte, kako v slučaju vojske pokvarili vodovod in plinsko napeljavo in nedavno so v Trstu konfisci-rali iredentovsko brošuro nekega ireden-tovskega društva v Trstu, ki kaže, kako La organizacija ne. počiva, ampak rujc dalje. Zato je prav, da se nekoliko z njo pope-čamo.
Iredentizem obstoji v sistematičnem delu, ki stremi v glavnem za tem, da bodi v južnih pokrajinah vse pripravljeno, da sc v pravem trenutku Primorje odtrga od Avstrije. Zato tudi laški iredentizem ni prav nič drugega nego skrbno in sistematično pripravljeno konstantno izdajalstvo. Laški iredentizem je organizacija, katera ima raztegnjene svoje mreže že v vse panoge javnega življenja in ga na jugu ni urada, v katerem bi ne imela laška iredenta svojih zaupnikov. To dejstvo ie tudi največji vzrok, da se iredenti težko ali sploh ne more priti v okom in čc se pride, jc to navadno že prepozno.
Največjo pozornost obrača laška iredenta šolstvu in vohunstvu. Šolstvu zato, ker je iredenti na tem, cla sc otrokom že v ljudskih šolah ubije v glavo mržnja ali vsaj hladnost do vsega, kar je avstrijsko. S to vcepljeno mržnjo pride potem želja po spojitvi avstrijskih dežela, v katerih bivajo Lahi, z Italijo sama od sebe. V to uporablja laška iredenta osobito ljudske šole, katere sc nahajajo večinoma pod vplivom laško-liberalnih mogotcev; naj si bo žc deželnih, občinskih ali pa privatnih. Glavni naraščaj iredente pa tvori ono, kar pride iz šol »L e g a N a z i o n a 1 c«. Kar pride iz teh šol, je vzgojeno v strogo laško-liberalncm duhu, prepojenem s protiavstrij-stvom. Zato bo laški iredentizem v Avstriji toliko časa cvetel, dokler ne bo vlada obračala šolstvu, katero se nahaja v laško-liberalnih rokah, večje pozornosti in kontrole.
Kar sc tiče vohunstva, poznajo Lahi vse naše utrdbe, ker znajo k vsaki gradnji utihotapiti svoje ljudi. Tudi to so zasluge dobro organizovane laške iredente.
LISTEK.
SirensKs kri.
Bretonska povest. A. le Braz.
(Dalje.)
O lepa, čudovita noč! . . . Kje plava pač ta trenutek mrtvo truplo ubogega J ca na Morvac'ha? Tedaj so zado-neli koraki skozi tiho ulico. Sklonil sem se skozi okno, velika, temna postava je z naglimi koraki hitela skozi mestece. Šla je po poteh, ki peljejo na zapad; tedaj .;eni vedel, da je bil to ^aAj Vraz, ki je kakor najstarši iz družin« brez odloga — tako zahteva običaj — hite! budit novo cadoransko vdovo, ki je pokojno spala v svoji postelji.
VIII.
Dober teden jc žc potekel od žalostnega dogodka. Muhasto vzhodno nebo je postavilo optimistična županova prerokovanja na laž. Veter piha iz jugozapada, oblačno deževno vreme je pričelo. Cele, črede težkih, sivih oblakov sc dvigajo z jutranjo zarjo v daljini iz morja. Vlažni, melanholični dnevi so, dnevi brez luči in življenja, znanilci bretonske zime. Fopoldne grem včasih
k pripovedovalkam, na katere som bil opozorjen. Stare ženico so povečini z ljubeznivimi, finimi navadami. Pogo-ščujejo me s kislim mlekom iu s kruhom. podobnem pogači, in mi odkazu-jejo častno mesto na ognjišču, na katerem tiho ili posušen kravjek, in ko izsesavajo volno pomalem, mi pripovedujejo z nežnim glasom, ki ga spremlja ropot železnih česalnikov, tragične zgodbe o čudovitih znamenjih na ladjah, čudnih smrtnih slučajih, groze-polnih ladijskih katastrofah, ki zvone tako mračno iu žalostno, cla človeka zona oblije, če le posluša.
Ena izmed njih, stara Tual, ki jo imenujejo vsi ljudje tod »botro«, stanuje v vasici Sankt Guennole, ki jc sedaj ob tem vremenu neprestano ovita v oblak razpršene vode, ki jo pošiljajo v višavo razbiČani valovi Fromvcurja. Vselej, ko romam tja ven, vidim na skrajni osti skalo čepeti črno moško postavo. Podoben jo s svojim v vetru vihra j o čim plaščem, ki izgleda kakor dve razprostrti poroti, velikemu morskemu vranu.
Ta skrivnostna oseba, ki stoji tako samotno iu nevtrudno na straži pred prepndom, začenja vzbujati mojo radovednost. Odločil sem so. priti do jasnosti, in tako plezam po zdrsli stezi tesno do njega. Z visoko dvignjenimi ro-
kami, dlani kakov v bran proti luči na očeh, tako stoji tam in njegovi iskajo-či pogledi begajo neprestano čez sivo, ciivje razburkano vodovje. Tako globoko jo. zamišljen, da me ne sliši prihajati. pa saj požre vsak šum temni grom valov, ki sc lomijo ob visoki skalnati steni.
»Oprostite dragi« — —
Tedaj sc nenadoma obrne na poti, me pogleda s temno stisnjenimi obrvmi in pravi, jemaje v. glave široko-kraj-ni klobuk: »Oprostite! Vi sto gospod ir, cerkve zadnjič, kajneda? Ros hi si ne bil mislil, da vas na tem kraju srečam. Celo otočani sc lc redkokdaj upajo na vrh Veilgoz.«
In jaz bi tudi v resnici no bil pričakoval, cla zagledam nenadoma starega MorvacTia pred sabo. Čudno srečanje mo jo za trenutek spravilo v zadrego. Žalostna si stisneva roki. Nisem ga. še videl od nesrečo. Popolnoma noiz-premenjen jo. Vedno isti rosni, razsu-šeni obraz, isti veličastni mir. Povprašam po Marie Angc; on odgovarja s pokojnim glasom: »Vidim, po okolnostih ji jc dobro kolikor mogoče, dasi žensko -- Saj razumete----Župnik jo obišče vsak dan. V takih časih jo vera edino« —
»In vi, Pa61 Vraz?«
po zaspanih krajih mladeniči k novemu živ* ljenju. Na dan, na plan!
š Nezavednost, ka-li? Doživimo slu« čaje, da naši somišljeniki še vedno ne ve< do, da imamo za dijake na srednjih šolah in visokih šolah katoliške organizacije. Zato je čudno, če še vidimo naše ljudi, da vlačijo za seboj liberalne študente in jih vsiljujejo v katoliške hiše in družbe. Katoliška zavest in odločnost se nc sme kazati samo v besedah!
š Žalostno! Dne 17. t. mes. so imeli učenci javne ljudske ter oni šulferajnske šole v Št. Lenartu v Slov. goricah skupno mašo v proslavo cesarjevega rojstnega dne, Po sveti daritvi so zapeli, kakor je to običajno, učenci javne ljudske šole cesarsko himno v slovenskem jeziku, učenci šulferajnske šole pa so jo peli v nemškem. Ket pa so sc na to že v naprej pripravili in vedeli, da bi sami ne mogli prevpiti sloven« ske šolarje, naročili so si v pomoč še po-* silinemških fraiiic iz Sv. Trojice. Slovenski stariši! Zmiraj se slišijo pritožbe, kako slabo se obnašajo otroci te ponemčevalnice po poti v šolo in iz šole. Zaničujejo očito svoj slovenski materni jezik. Sedaj se jc to zgodilo javno, v cerkvi pri službi božji! Ali šc tudi sedaj ne bodete spregledali vsj I oni, kateri pošiljate svoje otroke v šulfe* rajnsko šolo, kaj da bodo ti otroci nekdaj?
š Obmejni Slovenci I Prihodnjo ne< deljo, 25. avgusta popoldne vsi na Slornšekovo slavnost obmejnih Slovencev pri Sv. Križu nad Mariborom!.
š Št. Ilj v Slov. goricah. Dijaška Slomškova slavnost sc je i/.borno obnesla; Pri popoldanski slavnosti je bila dvorana nabito polna. Slavnostni govor je imel g. dr. Ogrizek.
š Zborovanje zveze gasilskih društev in posojilnice 18. t. m. v Ljutomeru se je zelo lepo izvršilo. Govorili so načelnik zveze Jožef Rajh, državni poslanec Roškar, dr. Ilohnjec, ravnatelj Zadružne zveze Traven, ki jc izrazil željo, da sc na murskem polju ustanovi še Orel in VI. Pušenjak. Razpoloženje izborno, le neki dolgoletni Križa« ničev študent je med Roškarjevim govorom nekatere trapaste opazke delal, a so ga naši ljudje kmalu pri tem poslu ustavili.
š Spremembe pri oo. frančiškanih v štajersko - avstrijski provinciji: p. Julij Smorček na Dunaju, vikar p. Pe-lagij Klemenčič v Gradcu, vikar; p. Si< mon Prinot v Lankovicu, gvarelijan; p. Ivo Kron v Lankovicu, vikar. Prestav*, ljeni so: p. Ivrisogon Globočnik iz Mari-jatrošta v Gradec; p. Anton čuček iz Lankovica k Mariji Trošt; p. TomaŽ Hanžel iz Lankovica. v Gradec in p. Konrad Klože iz Gradca v Lankovic.
»Jaz — — glejte, tukaj som na straži — — pazim, cla bi ugledal kjo truplo svojega sina.«
Govori bretonski, zavlačuje z glasom /, ostro izraženim quessantskim narečjem. Niti sled notranje vznemirjenosti no trepeta na njegovih tenkih, od totoakovoga soka rumenkasto pobarvanih ustnicah. S prstom kaže na onega belkastih trakov, ki s svojo svet* lejšo barvo prekinjajo enakomerno si-i vi ocean.
v Tam jo pot, po kateri ga zopet pri^ nesejo valovi — čc — — so sploh še vrne. Če kdo vtone v kanalu du Eour, priplava njegovo truplo na Veilgozško obrežje.«
Petdeset metrov globljo loži, tO Veilgozško obrežje. Lc 7. ladjo so lahko pride panje in če so kdaj ustavi tam doli kako truplo, ga je treba na. vrveh potegniti kvišku. Čc jo žo preveč začelo razpadati, so razkosa na skalnatih ro« bih.
»Osem dolgih dni . jo še pristavil stari Morvac h, »stojim že tu gori na straži, jutri pridom še enkrat — potem ]>a ni več upanja. Potom nam ne pre-i ostane drugega, kakor napraviti voščeni križ za Proello.«
Zatopil so je zopet v prejšnjo nc« premično |>ozo, oči togo v daljo uprta stoji na mrtvaški straži.
■
š Požari. V Slovenski Bistrici so zgorela vsa poslopja posestnika Sker-biša. Zažgala je baje mačka, ki se ji je vnel iz neznanega vzroka kožuh in je goreča letela v hlev. — Pri posestniku Brežniku v Sp. Rudečem bregu pri Mariboru, je te dni proti deveti uri dopoldne nastal ogenj. Tamošnji učitelj je s šolskimi dečki hitro spravil bližnjo lirizgalno na kraj ognja. Šolarji so pri gašenju pridno pomagali. Nato ste prišli še požarni hrambi iz Maribora in Pobrežja. Posrečilo se je gasilcem ogenj omejiti ter obvarovati sosednja poslopja pred požarom.
š Aretovan požigalec. Iz Konjic: Posestnika Florijana Lamprehta v Sp. Lažah so aretovali orožniki, ker je osumljen, da je sam zažgal svoja poslopja, hoteč priti v posest zavarovalnine. Škoda vsled požara je znašala več tisoč kron. Lamprehta so izročili okr. sodniji v Konjicah.
š Napadel je v eni zadnjih noči delavec Franc Stermšek blizu Slovenske Bistrice na cesti posestnika Jakoba Ivo-ne ter mu z nožem razparal trebuh. Ko-ncta so spravili v bolnišnico, Strmska pa so zaprli.
š Zopet nesreča vsled avtomobila. Nek graški avtomobil se je 21. t. m. zjutraj peljal iz Maribora proti Leiters-bergu. Nasproti mu je privozil voz mariborske mlekarne, na katerem je sedel mlečni kontrolor Jakob Ganter. Konj se je pred avtomobilom splašil in skočil vstran. Gantra je vrglo z voza na tla. Zadobil je na glavi in levi nogi težke poškodbe. Spraviti so ga morali v mariborsko bolnišnico. Tudi konj je vsled padca precej poškodovan.
š Poročil se je v Ptuju g. Ciril Bo-bič. učitelj pri Sv. Barbari v Halozah, z gdč. Emo Trstenjakovo, učiteljico isto-tam.
š Konfiscirano pokvarjeno meso.
Maribor: Špeharju Blatniku iz Orehove vasi pri Slivnici je konfisciral na mariborskem Glavnem trgu živinozdravnik 8 svinj, ker meso ni bilo užitno. Blatnik je namreč klal bolne svinje. Proti Blatniku je naznanjena ovadba.
š Toča je znova hudo potolkla Zg. Haloze in najbližjo ptujsko okolico. Škodo, ki jo je letos napravila toča v teh krajih, cenijo na milijon kron.
š Bik v avtomobilu. Smešen dogodek se je pripetil pred dnevi na okrajni cesti med Gradcem in Glinstattnom, kateri bi lahko imel tudi slabe posledice. Nek kmetič je gnal po omenjeni cesti na vrvi mladega bika, kateremu, ker ni bil hud, ni zavezal oči, kakor je to drugače v navadi. Kar pa tudi tako dobrosrčnega bika lahko spravi v jezo, to je avtomobil. Tudi ta bikec se je pov-spel kvišku, ko je slišal pihanje »hup-hup« bližajočega se avtomobila. Ako-ravno je kmet vsled previdnosti dajal znamenja, vendar je avtomobil dirjal naprej, še le v bližini bika je hitrost vožnje zmanjšal, da bi v polževi naglici vozil mimo živali. V tem trenutku se je žival splašila, se iztrgala svojemu gospodarju iz rok ter je skočila proti avtomobilu. Gospodje, ki so sedeli v avtomobilu, so takoj spoznali nevarnost, ki jim preti in so na drugi strani hitro
V	družini Tual se pomenimo o »jem: >Paol Vraz meni botra, »ta pozna tek tokov ravno tako dobro kakor mi poti na otoku. To je pri Morvachih v krvi. Oni imajo oči. ki predirajo z njimi meglo in s katerimi lahko zro na dno vode. To je pač talent kakor vsak drugi. Toda drago ga stane, reveža: Pafii Vraz je imel štiri sinove, Štiri krasne tante. Najstarejši je šel v Ameriko. kdo ve kam; dva druga počivata bogvekje v kolonijah pod zemljo. In zdaj še Janez! Bog daj, da bi mogli vsaj njegove kosti pokopati na pokopališču. --
In misliti, da so morda sirene . . .
V	vsem Quessantu se ne govori o drugem kot o tej smrti, toda javno ni slišati besede. Tiho in skrivnostno sc šepetu o njej. Med brodarji sc vse živahno pretresa, v pivnicah, nad šta-cunskimi mizami se o tem govori, včasih nastane glasuo prerekanje, ki se pa naglo uduši. Včasih vjamem raztrgane odlomke takih pogovorov: »Ali se ti res zdi mogoče, da človek meni nič tebi nič smukne v morje? Ah, beži, beži —-neumnost« —	fl
»Tako, torej veruješ v sirene?«
»Fant na čolnu jih je vendar videl
•---da, videl!--In krohot--ta
Čuden krohot na morju — kaj praviš?«
Legenda se je že započela.
V	dolgih zimskih večerih brez dela se počasi izpopolni iu prihodnje poletje bo že razširjena po celem otoku in potniki, ki bodo v poznejših časih proučevali (piessantske ljudske pravljice, bodo čuli o smrti Ivana Morvac'ha pre-čudne stvari in nepričakovane posameznosti.
(Dalje.)
poskakali na cesto, ne da bi avtomobil ustavili. V tem trenutku je napravil bik velik skok in žc je bil na avtomobilu, ki je počasi vozil po cesti dalje. Kmet se je najprvo po strahu zopet pomiril, je dirjal za avtomobilom, za njim so bežali tudi presenečeni potniki. Iver pa bik ne zna voditi avtomobila, je ta zavozil kmalu v cestni jarek in bik je padel v velikem krogu na bližnjo njivo, kjer je obstal ne samo dobro ohranjen, ampak tudi z zdravo kožo. Žival se je dala po tem dogodku od svojega gospodarja zopet mirno vjeti. Avtomobil, ki tudi ni bil nič poškodovan, so potegnili s pomočjo par volov iz jarka. Kmetič je gnal bika naprej in je govoril sam seboj: »Glej, glej — sedaj bi se še celo moj bikec rad z avtomobilom vozil v mesto«!
CESAR
potuje oktobra v Budimpešto, kjer bo nekaj časa stanoval.
BERCHTOLDOVO POSREDOVANJE.
>Wiener Allg. Ztg.« poroča, da v Carigradu ne presojajo jasno Berchtoldove akcije in da ne umevajo pojma decentralizacije. List naglasa, da hoče Berchtold s svojim posredovanjem podpirati strujo, ki zdaj vlada v Turčiji in ki jo odobrava tudi turška armada. — Bolgarski »Mir« piše, da je Berchtold brez dvojbe zato nastopil, da Turčija ne bo samo obetala, marveč da tudi izvede uspešne reforme. Bolgarija sedanjega nereda v sosedni državi, ki škoduje bolgarskim rojakom, ne more trajno trpeti. — Naš cesar je zaslišal v avdijenci bclgrajskega poslanika Ugrona, ki je po avdijenci izjavil: »Sodim, da mir na Balkanu ni ogrožen. Predlog grofa Berchtolda so vsi kabineti najsimpatičneje sprejeli. Prepričan sem, da je mir na Balkanu zagotovljen.« — V soboto, dne 24. t. m,, obišče grof Berchtold rumunskega kralja Karola.
MINISTRI V ISCHLU.
Barona Heinolda zasliši tc dni cesar, da mu poroča o tekočih poslih. Ogrski ministrski predsednik se pripelje v Ischl dne 22. avgusta in ga cesar zasliši v avdijenci,
O NOTRANJEM POLOŽAJU V AVSTRIJI.
Neki vodilni poljski politik (dr. Leo) izjavlja, da izprememba vlade ni odvisna zgolj od češko-nemške sprave, marveč tudi od drugih momentov. Kar tiče osebnih izprememb, jih šele izvedejo, ko se pokaže, če Stiirgkh okreva ali ne. Če okreva, ostane ministrski predsednik, ker mu krona zaA upa. Dr. Brafov naslednik postane češki vseučiliški profesor dr. Horacek ali pa poslanec Viszkovsky. Izključeno ni, da odstopi bolehni trgovinski minister dr. Ross-ler. Kar tiče poljskih ministrov, ni gotovo, če dr. Zaleski in pl. Dlugosz ostaneta nji-nistra.
VELIKE VAJE NA OGRSKEM.
Prestolonaslednika pričakujejo v Me^d-Hegyesu mecl 9. in 12. septembrom, kjer bo mecl velikimi vojaškimi vajami, ki bodo letos na Ogrskem, prebival ^ zasebnem stanovanju ravnatelja pl. Jankovicsa. Velike vaje bodo v občinah Apatfalva, Nagylak in Csanad Paloti Prestolonaslednika boelo spremljali nadvojvode Friderik Jožef in Karel Fanc Jožef. Velikih končnih vaj na Ogrskem se tucli udeleže načelnik ge-neialnega štaba podmaršal Schemua, vojni minister Auffenberg, deželno-brambni minister Georgi in prejšnji načelnik generalnega štaba, general pehote Conrad pl. Hdtzendorf. Poročali smo že, da se prestolonaslednik udeleži 1udi končnih velikih vaj inomoškega annac nega zbora, ki vadi ob laški meji in graškega armadnega zbora na Krasu v okolici Cirknice.
LETOŠNJI ODPUST IZ VOJAŠKE SLUŽBE.
Tiste vojake, ki služijo tretje leto, odpuste letos na dopust in jih premeste v rezervo še po določilih stare brambne postave normalno po dokončanih vajah ali pa potem, ko prično rekruti služiti. Vsak pešpolk sme nc glede na stanje predčasno dovoliti trajen dopust 32, vsak lovski bataljon pa 8 vojakom asentnega letnika 1910, čc se jc za to utemeljeno prosilo. To moštvo se pa mora poučiti, naj bo pripravljeno, da je pozovejo dne 1. aprila 1913 nazaj v službo. Poveljništva armadnih zborov se pooblaščajo, da smejo dovoliti po-veljništvom pehotnih (tirolskih cesarskih lovskih) polkov in lovskih bataljonov, kakor tudi poveljništvom poljske, gorske in trdnjavske artiljerije, da smejo za izobrazbo potrebne podčastnike in naddesetnike, ki so na vrsti, da jih odpuste na dopust, obdržati v prezenčnem stanju za izobrazbo rekrutov in nadomestnih rezervnikov. To sme dovoliti tudi sanitetno poveljstvo sanitetnim oddelkom. Prizadetim podčastnikom in poddesetnikom sc ta doba zaračuna kot prva in tretja orožna vaja.
NASLEDNIK RAJNEGA KARDINALA SAMASSE,
ki ga v soboto pokopljejo, postane ko-adjutor Ljudevit SztnrecsanL
ZMEDE IN BOJI NA BALKANU.
Turški ministrski svet je sklenil, da smatra albansko vprašanje za rešeno. Proti'Albancem, ki se ne vrnejo domov, se bo postopalo kot z roparji. Iz SkOpJja poročajo, cla je Ilasan hej iz Skopi j a 21. t. m. spravil del Albancev, a cl;i je ostalo v mestu se 5000 (po nekem drugem poročilu 50.000) Albancev. Boje se nemirov. Banke so zato zaprli in odposlali denar v Solun. Domačini in tujci beže iz mesta, ker sc boje nemirov, ko poteče doba, ki jo je stavil Ibrahim paša Albancem, da zapuste mesto. A' Skoplju trdijo, da hočejo Albanci tucli Abdul Hamida osvoboditi. Ibrahim paša se je z voditelji Albancev tudi pogajal o vrnitvi pobeglih vojakov in orožnikov, ki so pomiloščeni. Begunci se hočejo vrniti, a zahtevajo, naj se jim izplača zaostala, plača, da. se morejo vrniti nazaj. Voditelji Albancev dobe 35.000 pušk, 60.000 jih ostane v zalogah. Voditelji Albancev so obljubili, da bodo do 4 dne hej rama mirovali, a da mora do takrat vlada, kar jc obljubila, tucli izvesti. Ko so zapuščali Albanci Skoplje, so streljali iz pušk. Ob zadnjih pogajanjih so si zelo nasprotovali voditelji južne in severne Albanije. Del albanskih voditeljev zahteva samoupravo štirih albanskih vilajetov.
Iz Carigrada se potrjuje, da so Črnogorci zasedli Berano. Turški vojaki iz Peči in iz drugih krajev so liiteji proti Berani. Kakor poročajo iz Carigrada, so turški vojaki napadli Berano in vrgli Črnogorce iz mesta.
»Agence Havas« poroča, cla je dc-misioniral turški pravosodni minister llusajn Hilmi paša in da je sultan sprejel demisijo. List »Aleksander« ni zadovoljen, ker je imenovan bivši mla-doturški pristaš Šalih paša za ministra javnih del. V Carigradu so aretirali anarhista Aleksandra. Iz Soluna so v turško glavno mesto prepeljali aretiranega anarhista Lazo Stojana.
ITALIJA IN TURČIJA.
»Neue Freie Presse« poroča, da nadaljujeta Italija in Turčija neoficielna mirovna pogajanja, ki so jih pred enim mesecem prekinili. Turčija je imenovala nove pooblaščence, med njimi turškega poslanika v Londonu, Tevfik pašo, in zofijskega poslanika Nabi bega. Pogajajo se v Ziirichu. Zdaj se pogajajo o predlogu, naj bi Italija ne zahtevala, da se ji prizna suvereniteta v Tripolisu in v Cirenajki. »Echo de Pariš« poroča, da se sklene mir oktobra, najkasneje pa novembra. Turški zunanji minister objavlja v »Liberte« interviev, v katerem potrjuje, da se je pričela Turčija z Italijo o miru neoficielno pogajati,
Olvorilveni vlak Janadian Pacilic"
(Dodatno poročilo k včerajšnjemu.)
Canadian Pacific Railway je ena največjih svetovnih železničnih družb, lcatera ima v Canadi tudi mnogo prvorazrednih hotelov ter vodi in vzdržuje po Atlantskem in Tihem occanu številne parobrodne linije. Po posredovanju železničnega ministra za javna dela nabavila j e ta velikanska družba elegantne, luksuriozno opremljene, velike razgledne vozove, kateri sc bodo priklopih vsakdanjim brzovlakom na progi Dunaj — Solnograd — Inomost — Buchs in Solnograško—Trst in kateri imajo v prvi vrsti namen, povzdigniti tujski promet v Avstriji. Ti razgledni vozovi bodo pristopni vsakemu, kateri doplača k voznemu listku I. ali II. razreda 5 K za celo progo, ter nudijo potovalcu posebno v poletni sezoni prijetno in zanimivo vožnjo. Vsak voz ima 32 totelov, čitalnico, oddelek za kadilce, biblioteko z najnovejšimi časopisi, lekarno ter je na razpolago vseh jezikov vešč stenograf in strojepisec. Vozovi so izvanredno zračni, imajo miren tek ter je vsak izmed njih dolg 22 in pol metra. Otvoritev vlakov je bila dne 19. avgusta z Dunaja čez Solnograško, dne 20. avgusta pa od Beljaka v Trst; nazaj pa je peljal vlak dne 21. avgusta čez Celovec— Leoben in Semcrink na Dunaj.
Canadian Pacific družba jc na Angleškem in v Ameriki napravila v največjih in najodličnejših časopisih reklamo s stroški, kateri bi z našimi sredstvi komaj našli pokritje in katera bode imela v inozemstvu brez dvoma velikanske uspehe. V otvoritvenem vlaku so bili redakterji prvih svetovnih inozemskih časopisov. Chet za Evropo je Mr. Geo Mc. L. Brown v Londonu, generalni representant na Dunaju pa je Mr. S. Altmann, kateri jc s posebno spretnostjo in energijo v izvanredno kratkem času izvršil to velikansko delo ter si jc s priznanja vredno natančnostjo pridobil vse informacije avstrijskega tujskega prometa.	(Konec.)
flll imate že srefke »Slovenske Straže"? Naročite jih vel skupa]. Srečka samo 1 K. Vrednost glavnega dobitka 5000 K. Vrednost
vseh dobitkov 20.000 K. /.
sirasna rodbinska Mora na Bledu,
Bled, 22. t. m.
Pogreb otrok.
Pogreb nedolžnih otročičev rodbine Burja na Rečici, ki jih jc lastna mati v blaznosti umorila, se je izvršil v t o r e k popoldne ob velikanski udeležbi domačega občinstva in gospode in ob asistenci peterih duhovnikov. Do srca segajoč je bil prizor, ko so prinašali rakev za rakvijo iz hiše in jih polagali na nosila, med tem pa je igrala zdraviliška godba, ki se je udeležila pogreba, malim mučencem zadnji pozdrav. Vse navzoče občinstvo je spremilo otroke prav do cerkve in pokopališča, kjer jim je cerkveni moški zbor zapel v slovo: »Nad zvezdami«, zdraviška godba pa zaigrala ža-lostinko. Šc marsikateri tujec si je otrl solzo, ko je videl do smrti žalostnega očeta sedaj osamelega na svetu stati ob grobu.
Nesrečna mati Neža je prišla včeraj, v sredo, sama domov. Skrita je bila na domačem skednju, potem je pa pobegnila v bližnji gozd. Mož je včeraj stal s sosedom pred hišo. Sosed nakrat opazi v bližini hiše nesrečnico in opozori moža nanjo. Mož jo pokliče: "Neža, pojdi gori!« Žena je mirno prišla. Nakrat je bila vsa hišo polna ljudi. »Imejte usmiljenje z menoj!« je žena večkrat ponavljala. Ljudje so jo vpraševali, ako se ji otroci niso smilili? »Najmlajši se mi je nekoliko smilil, ker me je tako mile pogledal, predno sem mu zarezala rano!« odgovori mati. Res je imel najmlajši otro-čiček najmanjšo rano.
Glede vzroka, kolikor se more o tem pri blaznem človeku govoriti, se nam z Bleda pravkar poroča, da je žena odgovarjala, in sicer čisto mirno, da je to storila iz ljubezni in dolžnosti, da bi tudi otroci ne postali zmešani kakor ona. Prejšnji večer da na dejanje ni mislila, ampak v nedeljo zjutraj je hipoma začutila dolžnost, otrokom življenje končati. Že ta motivacija jasno kaže, da imamo opraviti z blaznico. Pravila je tudi, da je s hriba gledala pogreb svojih otrok. Poslali so po zdravnika in orožnika in jo prepeljali v Radovljico, kjer čaka nadaljnega postopanja. Tudi njena mati je bila slaboumna.
VARNOSTNE ODREDBE NA
AVSTRIJSKIH LADJAH.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča, da izda danes avstrijsko trgovinsko ministrstvo odlok glecle na varnostne odredbo na avstrijskih ladjah. Avstrija je s tem odlokom prehitela vse clruge države in se lahko novi regulativ smatra za senzacijo. Podrobno se določa, kako se morajo prostori na ladjah ohraniti v dobrem stanju in kako se mora ob nevarnih slučajih skrbeti za potnike. Natančno se predpisuje, koliko zraka mora imeti vsaka kabina, koliko blazin in odej mora biti potnikom in moštvu na razpolago in kako naj se čistijo. Nadalje se določa red v kuhinji in se primerne} nadzoruje hrana, namenjena potnikom. Najvažnejša so pa določila, ki sc "tičejo varnosti potnikov. Vsaka ladja mora imeti predpisano število dobrih čolnov, ki jih mora biti toliko, da se lahko rešijo vsi potniki in mornarji. Takoj ko ladja odjadra, se morajo za vsak čoln določiti mornarji. Vsak trenutek morajo imeti čolni potrebne odeje, hrano, vesla, kompase in druge potrebne reči. Med vožnjo so v gotovih dobah predpisane vaje glede na alarm in z ozirom na rešilne akcije. Vsakemu potniku se takoj, ko se vkrca, odkaže določen prostor v nakazanem mu čolnu. Pokazati mu morajo čoln in predstaviti njegovega poveljnika. Poleg vsake potnikove postelje mora viseti rešilni pas. Potniki so navzoči pri alarmih in pri rešilnih izkušnjah.
Dnevne novice.
'+ Usoda uradniške službene prag«
maiike. Z Dunaja se poroča: Pododsek gosposke zbornice za uradniško prag-matiko se sestane v začetku septembra. Nekaj članov odklanja sploh razpravo o sklepu poslanske zbornice, druga struja hoče načrt, ki ga je odobrila poslanska zbornica, predelati. Tretja struja namerava predlagati reformo uradniških plač na podlagi posebnega plačilnega in pokojninskega zakona. — Zgodi se torej, kar so naši poslanci vedno poudarjali, da načrt« kakor ga je večina poslanske zbornih iz demagoških ozirov zmašila skupaj« ne bo nikdar postal zakon.
+ Za »Slovensko Stražo«. Na pomiri j i častitega gospoda Antona Zupančiča v Hajdini pri Ptuju so zbrali svatje za »Slovensko Stražo« 60 K. Srčna hvala! Naj bi sledilo še obilo zbirk temu lepemu zgledu!
Duhovske izpremembe. Za spirl-tuala pri uršulinkah v Ljubljani jc i" i * nr ondotni katehet častiti gospod Valentin Zupančič. — Častili gospod Ivan Tomažič, kaplan v Trnovem pri 11. Bistrici, uridc za akteheta v ur-
šulinVam v Lhibljano. — Prestavljen jc častiti gospod Ivan Dolenc iz Senožeč i Trnovo pri II. Bistrici. — Častiti gospod Franc Vidmar, semeniški duhovnik, pride v Senožeče. — Častiti gospod Ivan Rihar, kaplan v Vipavi jc imenovan za prefekta v zavodu sv. Stanislava. — Častiti gospod Franc Novak jo .....iz Koprivnika na Kočevskem za. kaplana v I lin je.
—	Častni nagradi sta dobila med onimi, ki so v letošnjem jubilejskem letu »Domoljuba« največ naročnikov za »Domoljuba« nabrali, gospod Jožef Bečaj, krojač v St. Vidu nad Cerknico, in sicer zlato žepno uro, vredno 100 K, in gospod Franc Rebolj, organist v Češ-njici v Tuhinjski dolini, srebrno uro v vrednosti 30 K. Prvi je nabral 27, drugi 9 novih naročnikov.
—	Kako liberalci Bled oškodujejo. Pri sprejemu ameiakanskih časnikarjev na Bledu so bile navzoče tudi nekatere tuje dame letovičarice v kranjskih narodnih nošah. Te so došlcce seveda brez vsakega izzivalnega namena pozdravile vsaka v svojem, nemškem ali drugem jeziku, dočim so domačinke seveda klicale »Živio!« Nad tem dejstvom se nobeden pameten človek ne more izpodtikati in se tudi nihče ni, ker glasom nemškega pregovora, poje vsak tič tako, kakor mu je kljun zra-stel. Liberalni dopisnik z Bleda pa v »Danu« te dame tujke napada in pravi, naj jih »aranžerji v prihodnjič primerno pouče, kako se imajo obnašati!« — Če bi se tako postopalo s tujci, bi Bled šel kmalu rakom žvižgat. Liberalci so pač najbolj neumni ljudje na svetu.
—	Dobravski hotelir Kamenšek pred sodiščem. Včeraj se je vršila razprava
gred ljubljanskim deželnim sodiščem proti lažu K a m e n š k u , hotelirju v Dobravi pri Bledu, zaradi kride. Po obtožnici znašajo Kamenškova aktiva nad 29.000 K in pasiva nad 68.000 K. Razprava je bila preložena.
—	Razpisane učiteljske službe. 1. Na
stirirazredni šoli v Gornjem Logatcu eno učno mesto v stalno nameščenje. Rok do 14. septembra. Okraj: Logatec. — 2. Na štirirazrednici na Blokah eno učno mesto v definitivno nameščenje. Rok do 14. septembra. Okraj: Logatec. — 3. Na štirirazrednici v Iga vasi tudi eno učno mesto. Rok do 12. septembra. Okraj: Logatec. — 4, Na enorazrednici v Malenskem vrhu pri Poljanah na Gorenjskem učno in voditelj-sko mesto. Op. Stanovanje pa ne odgovarja zahtevam. Rok do 31. avgusta t, 1. Okraj: Kranj.
—	Nove pokojnine cestnega in osobja pri vodnih zgradbah. Izšla so nova določila, ki urejajo preskrbnino državnih cestarjev in osobja pri vodnih zgradbah, ki dozdaj niso imeli pokojnin, marveč so dobivali, ko niso mogli več delati, le miloščino, Novi predpisi so podobni pokojninskim predpisom državnih slug. Najvišja pokojnina znaša 80 odstotkov skupne plače. Nove pokojnine so približno dvakrat do trikrat višje, kakor dosedanje miloščine. Izboljšali so tudi preskrbnine vdovam in dobe tudi sirote, ki jim umre oče, preskrbnino, Za preureditev pokojnin cestarjem so se zelo zavzemali naši poslanci. Kakor kaže uspeh, se niso trudili zaman.
—	Smrtonosen padec. Iz Radovljice. Danes, dne 22. t. ni., ponoči ob 1. uri je Ivan Pretnar, zasebnik v Radovljici, znan pod svojim domačim imenom »PivČev .Tohan«, tako nesrečno padel raz hodnik domače hiše štiri metre visoko na kam eni ti tlak dvorišča, da je z razbito glavo takoj mrtev na mestu obležal. Na lice mesta došli zdravnik je zamogel konštatirati le žc nastopivšo smrt. Naj počiva v miru!
—	Velik poiar je uničil na Rakov-eu pri Metliki petim gospodarjem hiše, gospodarska poslopja z vsem, kar so imeli spravljenega. Ostali so tako brez strehe, in kruha in vsakega pripomočka. Ogenj je baje nastal po otrocih. Gasiti ni imel kdo, ker so bili ljudje doloma po delu, deloma v semnju v Metliki. Pomoč je nujno potrebna.
—	Bik ga je umoril. Janez Pirh, 68 let star, iz Grahovega pri Tolminu, je služil pri posestniku Francetu Va-lantu v Bodeščah pri Bledu za hlapca. Po gospodarjevem naročilu je gnal Pirh živino na pašo, med drugimi tudi domačega bika. Tu ga je napadel bik ter z rogmi po celem životu tako obdeloval. da je revež na mestu izdihnil. Šele zvečer so ga našli ljudje v groznem stanju, in ga prenesli v mrtvašnico.
—	Vest iz umetniških krogov. Aka-demični slikar Fr. Klemenčič je zasnoval veliko zgodovinsko sliko, ki ji je vzeta snov iz dobe kmečkih uporov. Po skici sodeč, ho slika polna življenja in bo po svoji dimenziji gotovo ena največjih, kar jih je kdaj naslikal čopič slovenskega umetnika. Slikar bo predložil skico javni kritiki.
—	Premije za pogozdovanje goličav. Vsled sklepa XIX. občnega zbora z dne
18% kraxu»ko- primorskega go-
zdarskega društva v Ljubljani razpisujejo sc premije po 20 ali po '10 K za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji; 1. Pogozdovanje mora biti leta 1911. ali 1912. izvršeno ter mora pogozditev obsegati najmanj 0'56 ha, to je 1 oral, 2. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1'50 m obsegati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija 1913 pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogo-zdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bo jeseni 1. 1913., morda nastali pomanjkljaji pri po-gozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava iti prisoja predsedništvo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznalne diplome razdeljevalo.
—• Sad sokolskih veselic. Hujskanje »Slovenskega doma«, v katerem je vsaka tretja beseda »čuk« in »far« itd., gre v cvetje. V Zg. Kašlju pri dosedaj še precej vzorni gostilni pri Toninu se vedno valja na mizi ta list, katerega bero tja prišli delavci. Polagoma so se navzeli strupa, ki ga vsak teden prinaša in začeli zmerjati naše fante. Zadnjo nedeljo so prišli ti junaki vsi navdušeni s sokolske veselice v Štepanji vasi. naša orlovska godba pa se je vračala iz Vač mirno in nič hudega sluteč. Junaki ^Svinjskega doma'-, pa, ki so obenem tudi člani gasilnega društva v Zg. Kašlju, so zagrabili za kole in gnojne vile ter šli za-vratno čakat, naših ljudi. Napadii so na dveh krajih dejansko naše mirne fante ter jih težko poškodovali, V divji strasti, prepojeni sokolske ideje, so napadli in t e ž k o telesnopoškodovališe Jakoba Le-vičnika, kateremu so razbili kost. v levi roki ter na drugem kraju nekoliko manj poškodovali še nekega drugega delavca. — Če bi kdo vprašal, kdo tu trosi liberalne nauke in »Slovenski Dom« razširja, mu lahko povemo, da je to neki Kurnik.
—	Poduradniki v bankah. Avstro-ogr-ske banke nameravajo posnemati francoski zgled in v svojih zavodih upeljati podurad-nike, ki bodo izvrševali vsa tista mehanična dela, za katera ni treba strokovne izobrazbe. Plače in službene pravice pod-uradnikov bodo seveda primerno manjše nego one strokovno izobraženih bančnih sil. Poizkusi avstro-ogrske banke, ki jih je v tem oziru napravila, so prav povoljni.
—	Zveza poljedelskih zadrug v Srbiji izkazuje v sklepnem računu za leto 1911 1,982.642 dinarjev čistih dohodkov, ki pa v glavnem izhajajo iz razredne loterije, ki je prinesla 1,413.500 dinarjev; redna letna državna podpora znaša 50.000 din., lastnega čistega dohodka pa je imela, zveza 58.850 din.
—	Osješki domobranski polk se, kakor se kaže, za stalno premesti v Po-žego. Domobransko okrožno poveljstvo v Zagrebu je namreč razpisalo dela za zgradbo domobranske vojašnice v Po-žegi za 900.000 K, ki mora biti najkasneje do 25. septembra 1913 dovršena.
—	Nenavadno maščevanje, V noči od 16. na 17. t. m. so v gostilni »Mi-ramare« v Karlovcu neznani storilci izpustili po tleh 22 lil vina in 50 litrov žganja. Mast so zmetali po tleh in po zidovih gori potresli sladkor v kockah. 30 kg salam so s sekiro na drobno raz-sekali in potrosili po tleh. Malinovec so zlili v posode za kisle kumarice. Posode in opravo so razbili in razmetali. Psa so obesili na podstrešju. Lastnik gostilne Potočki je stvar izročil mestni policiji, ki je na pomoč pozvala še zagrebško. Policijski pes je šel po sledi za zločinci do reke Korane, in se zdi, da so se storilci s čolnom pripeljali čez leko.
—	Iz Št. Vida. Cesarjev 82. rojstni dan se je tudi tu slovesno obhajal. — V deželni bolnici je umrla Marija Štrukelj, dobra krščanska žena, doma iz Št. Vida, Zapušča moža in 7 otrok; najmlajši jc star tri tedne-
—	Umrl je 16. t. m. Franc Gantar, kolar, gostilničar in posestnik na Dobra-čevi pri Žireh.
—	Sodna komisija aretovana kot osumljena vohunstva. Iz Tridenta poročajo: Na Tonaleju, kjer se vrše brigadni manevri cesarskih lovcev, je pred nekaj dnevi imela sodna komisija, v kateri jc bil okrajni sodnik Male in neki kancelist, zaradi neke kazenske zadeve na licu mesta ogled. Komisija pa je bila vsled odredbe vojaških oblasti aretovana in šele po eni uri izpuščena na svobodo, ko se je službujoči častnik prepričal iz aktov, da jc sum glede vohunstva neutemeljen.
—	Poizkušen samoumor, V Zagrebu jc v samomorilnem namenu izpila žvep-leno kislino frizerka Marija Uršič. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji izčistili želodec,
—	Avstrijski kapitan aretovau v Genovi, »Corriere della Sera poroča i i. Gc- 1
nove, da so 20. t. m. aretovali kapitana | avstrijskega parnika »Transport', Ivana Korniča, ki je na cesti vpil: »-Živela Turčija!* in -Doli z Italijo!« Korniča je množica napadla in ga ie policija komaj ubranila. Poveljstvo parnika je prevzel drugi častnik.
—	V Savi je utonil 16 letni Slavko Zajec iz Zagreba, ko se je šel kopat. Trupla še niso našii.
—	Ogromno vzrejevališče gosi in rac
namerava postaviti ces. svetnik Burde poleg Gradiške v Bosni. Vzrejalo se bo po 10.000 kosov navedene perutnine ter bo to največje podjetje te vrste v Evropi.
—	Žrtev žganjepitja. Kljub prizadevanju, da se žganjepitje omeji, zahteva alkohol veliko žrtev. V Podragi pri Vipavi cio pili v soboto zvečer fantje žganje, med njimi Franc Trošt. Domov r.o prinesli pijanega. Skoro dva dneva je ležal v nezavesti. Udarec, ki ga je dobil pri padcu domov grede, je bil usodepoln. Mladenič, .star komaj 20 let, močan in krepak, je umrl na posledicah alkohola. Kdaj se bo spametovala naša mladina?
—	Samoumor v Zagrebu. Obesila sc je v Zagrebu 61 letna vdova Bara Krivak; vzrok beda. —- Natakarjeva soproga Blan-ka A. pa je skočila iz prvega nadstropja na ulico, a se je le neznatno poškodovala.
—	Nova smodke in svalčice. Tobačna režija namerava izdati nove vrste finejših smodk in svalčic, ki jih že zdaj preizkušajo. Nove vrste svalčice so: Amneris po 9 vin., Ilebe po 8 vin. in Moriš po 7 vin. NoVe smodke so dolge in se imerujejo Palme po 16 vin. in Palmide po 12 vinarjev. Prodajati jih prično decembra, ko opuste tudi več vrst takih smodk in svalčic, ki jih nc prodajo veliko.
Driiva.
- V Šmarjah pri Ajdovščini priredi v nedeljo, dne 25. avgusta pri vsakem vremenu odsek Orla, s sodelovanjem bratskih odsekov veliko orlovsko slavnost. Sprejem Orlov od poldne do 1. ure popoldne, ob pol 2. uri blagoslov, ob pol 3. uri poizkušnja v telovadbi. Točno ob 4. uri popoldne začetek veselice. pri kateri svira domača orlovska godba. K obilni udeležbi vljudno vabijo Orli.
—	Telovadni odsek »Orel« na Polici priredi v nedeljo, dne 25. avgusta 1912 rnla-deniški tabor. Spored: Dopoldne: 1. Ob pol 9. uri zbirališče bratskih odsekov na kolodvoru na Grosupljem; ob tri četrt na 9. uro odhod na Polico k sv. maši, ki jo daruje ob 10. uri odsekov predsednik preč. g. župnik Švigelj Josip. 2. Po sv. maši tabor pred cerkvijo, kjer govore deželni poslanec Vehovec in dr. Lovro Pogačnik. 3. Po taboru obhod po Polici, Popoldne: 1. Ob tri četrt na 2. uro skušnja za javno telovadbo. 2. Ob 3. uri litanije v župni cerkvi na Polici. 3. Ob pol 4. uri javna telovadba. — Potem Ljudska veselica. — Pri telovadbi in prosti zabavi sodeluje slavna orlovska godba iz Št. Jurja.
—	Slovensko katoliško izobraževalno društvo v šturiji priredi dne 25. t. m. šaloigro »Repoštev« z raznimi pevskimi točkami. Igra se bo vršila v društveni dvorani ob pol 4. uri popoldne. K veselici vabi najvljudneje odbor vse člane, pa tudi gosti dobrodošli. — Odbor katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v Šturiji.
POINCARE O POLOŽAJU.
Poincare se je 21. t. m. pripeljal iz Rusije nazaj na Francosko. V Dunkerqueju ga jc sprejel na ladji »Conde« francoski notranji minister Steg, s katerim se je Poincare dolgo časa razgovarjal. Ministra sta se nato podala med streljanjem topov in med igranjem godbe v mestno hišo, kjer je bila slavnostna pojedina. Poincare je ob tej priliki govoril političen govor, v katerem je izvajal, da ga je sprejem v Rusiji globoko ganil. Neomajno prijateljstvo drži Francijo in Rusijo. Trdnost zveze koristi tako Rusiji, kakor Franciji, ker omogoča diplomaciji obeh držav skupno vzdržavati mir. To zvezo izpopolnjuje krasna ententa z Angleško. Mirnemu grupiranju vseh treh vele-vlasti ne more nihče očitati izzivajoči ali napadalni namen. Vrednost našega prijateljstva je pa edino mogoča na podlagi ma-terielne in moralne moči, — Ob pol treh popoldne je Poincarč nato odpotoval v Pariz,
ZANIMIVA SOCIALNO DEMOKRAŠKA IZJAVA.
V bavarski zbornici je dne 21. t. m. socialni demokrat pl. Vollmar izjavil, da stori socialna demokracija vse, cla se vzdrži mir. Če se pa to ne posreči, hočejo služiti deželi tudi socialni demokrati, ki ne bodo najslabši branitelji domovine.
R\I imate že Slomškove razgled-niče »Slovenske Straže"?
t® aelavsfvo.
lj Shod delavstva ljubljanske predilnice, Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze je sklicalo v Ljudski dom dne 20. t. m. shod delavstva ljubljanske predilnice, ki jc bil prav dobro obiskan. Državni po» slanec Jožef Gostinčar je govoril o kartelu, ki so ga sklenili avstro-ogrski pre-dilničarji. Glede na sklenjeni kartel lastnikov avstro-ogrskih predilnic se mora tudi delavstvo še tesnejše kot dozdaj okleniti svoje strokovne organizacije. M o š k e r c je govoril o mednarodni zvezi evropskih krščanskih strokovnih zvez tekstilnega delavstva, o zvezi, ki ji pripadajo krščanske strokovne zveze, tekstilnega delavstva v Nemčiji (40.000 članov), v Avstriji (10.000 članov), v Belgiji (9600 članov), na Nizozemskem (3100 članov), v Švici (8600 čla-nov) in v Italiji (4200 članov). Načelnik J. S. Z., deželni odbornik dr. Zajec, govori o dolžnostih postavodaje glede na kar-teic in glede na delavsko varstvo. Soglasno sc je sprejela sledeča pcticija na državni zbor: Predilniško delavstvo z velikim nezaupanjem gleda združevanje predilniških fabrikantov, ker je uverjeno, da hočejo ti fabrikantje s kartelom spraviti v popolno odvisnost predilniško delavstvo. Poslansko zbornico zato shod poziva, da pospeši sprejetje dr. Krekovega karlelnega. zakonskega načrta in izpopolnitev delavskega varstva, predvsem Stabiliziranje delavstva in odpravo delavskih knjižic. Predilniški delavec, občinski svetnik Kos, se zahvali v imenu delavstva govornikom in je poziva, da naj se polnošf.evilno organizira v Jugoslovanski Strokovni Zvezi.
-;- Sbod Jugoslovanske Strokovne Zveze v Litiji, Skupina Litija J, S. Z. je sklicala 21. t. m, shod, ki jc bil sijajno obiskan. Poročal je na njem drž. poslanec Gostinčar, ki je delavstvu obrazložil pomen novega kartela tekstilnih tovarnarjev. Sprejeta je bila pcticija glede na kartele na državni zbor. Dekan R i h a r je pozival delavstvo, da naj se tesno oklene in organizira v Jugoslovanski. Strokovni Zvezi,
Mm vesii.
Ranjeni ško* d?. Pfluger. Dne 21. t
m. popoldn? so preiskali rano škofa dr; Pflugerja z Rontgenovimi žarki. Dognali so da tiči del zlomljene klina še \ rani. Ker ranjenega škofa ne trese mrzlica, kline z operacijo še ne odstranijo.
Usmrč^n morilec svoje žene. Na
dvorišču jetnišnice v Insterburgu je bil dne 20. t. m. obešen bivši kravji hlapec lvrutzki, ki je lansko jesen ustrelil svojo ženo in bil od porotnega sodišča obsojen na smrt.
70 oseb ponesrečilo prt slavnostnem Imenovanju kandidata. Iz Nevv Yorka poročajo: Notifikacijski odsek demokratičnega kabineta je'pod vodstvom Alfonza Parker ja oficielno obvestil guvernerja v Indiani Thoma Marshalla da je imenovan za demokratičnega kandidata za podpredsednika. Med govorom Parkerja se je podrla neka lesena tribuna in je padlo 70 oseb, med njimi mnogo žena in uglednih voditeljev dem. stranke v globočino, ter sc se več ali manj težko poškodovali.
Blaznn člu matere. V oldenburškem mestecu Esscnu je vrgla v tamkajšnji bolnišnici žena kmeta Hoppe v hipni blaznosti svoje šest mesecev staro dete skozi okno na cesto in jc tudi sama skočila za njim. Mati in otrok sta bila na mestu mrtva.
Kratka generalna stavka, V Rimu jc dne 20. t. m. izbruhnila generalna stavka, ki jc trajala od 4. do G. ure popoldne in ki se ie je udeležilo 30.000 delavcev. Delavci so stavkali zaradi neke odredbe, ki otežuje revnim sprejem v bolnišnice ter so sklenili uvesti naj živahnejšo agitacijo proti tej odredbi.
Velika nesreča v tobačni, tovarni. — 5 mrtvih, 62 težko ranjenih. V Pitts-bnrgu je predrl v neki tobačni tovarni vodni rezervoar, ki je bil na strehi poslopja, stropa 6. in 5. nadstropja, pri čemur je ubilo 5 delavk, 62 pa težko ranilo.
Novi amerikaoski papirni denar. »New York Herald « poroča, da bodo pomanjšale Zedinjene države papirnati denar za tretjino sedanje velikosti in da se spremeni tudi risba bankovcev. Vzrok temu je, prihraniti državi stroške, oteževati ponarejeva-njc in napraviti bankovce bolj ročne. Država prihrani lako 900.000 dolarjev na. leto.
Vzorni hišni gospodar. Ker se na trancoskem zmanjšuje prebivalstvo, se pojavlja želja pomagati starišem, ki imajo mnogo otrok. Tako poroča »Matin«: Neki hišni posestnik v Sartrouvillu je naznanil, da odda malo stanovanje s tremi prostori za ceno letnih 250 frankov. Naznanilu je bil dodan poziv: »Stanarina sc zaračuna za vsakega otroka stranke za 10 frankov ceneje.« — Ni se žal nadejati, da bo našel človekoljubni posestnik mnogo posnemal-cev.
Korupcija newyorške policije. Velika porota je dvignila proti policijskemu poročniku Beckerju in proti več drugim osebam tožbo radi umora iastnika igralnega brloga, Rosenthala. Zelig je izpovedal, da je žrtev policijske zarote, ker je iz strahu pred Be-ckerjem pridobil Roseju štiri može za Ro-^enthalov umor. Državno pravdništvo je dognalo, da je Becker v osmih mesecih pri dvanajstih bankah vložil 90.000 dolarjev.
Splošno stavko nameravajo izvesti belgijski socialni demokratje, ko se predloži belgijski zbornici predlog za preosnovo volilnega reda.
Proti omoženim ženskam. Ravnateljstvo Continental in Commercial banke v Čikagu je naznanilo svojim uradnicam, naj izstopijo iz službe, ker omožene uradnice niso baje prikladne za bančne posle? Ravnatelj Schroeder se je izrazil o tem sledeče: Trgovina in zakon si nista slična prijatelja. Banka naj bo trgovski zavod, ne pa šola za zakone. Omožena ženska naj bo raje doma, ne pa v pisarni pri strojepisju ali sešteval-nem stroju. — Vsled nove odredbe bo prizadetih v omenjeni banki nad 1000 uslužbenk.
3,500.000 dolarjev za en zob. Znano je, da imajo Buddhov zob shranjen v nekem templju v Indiji; Cingaležani pa obožujejo zob neke opice, istotako častijo stanovniki Malabar in Tonga otočja zob belega slona in morskega volka. Siamci so imeli svoje-časno za veliko svetinjo zob »svete« opice, katerega so jim pa v vojni Portugalci ugrabili. Za odškodnino, oziroma odkup tega zoba morali so jim plačati ogromno svoto 3,500.000 dolarjev. Dragoceni zob hranijo sedaj Siamci v nekem tempelnu; zaprt je v zlati škatljici.
Podgane v Ameriki. Boj proti podganam, ki se je pričel posebno v zapadnih obrežnih mestih v Ameriki, se je razširil na Čikago. Navduševatelji boja proti podganam v Čikagi trde, da se bo bil boj bolj z gospodarskega nego z zdravstvenega stališča, ker nevarnost pred kugo in drugimi boleznimi, ki jih prenašajo podgane, ni velika v Čikagi. Podgane napravljajo Čikagi letnih stroškov do 3,000.000 dolarjev. V to svoto pa niso všteti stroški za pobijanje podgan, ki so v velikem mestu veliki, niti škoda po ognjih, ki jih povzročajo podgane. To so le stroški za živež, ki ga podgane pojedo. Pravijo, da je v Čikagi kakih 2 milijona 250.000 podgan, to je, da pride ena podgana na vsakega prebivalca. Podgano-lovci so plačevani po 200 do 600 dolarjev aa leto.
Kaj občuti letalec, ko pada? Laški žurnalist in aviatik Adone Nosari, kateri je preživel srečno štiri padce z aeroplanom, pripoveduje v listu »Mat-tino« o svojem padcu v Lucci. Letel je takrat kot pasažir z letalcem Marro. »Letalo se je bilo skoraj dvignilo in se premikalo v sigurnem poletu med oblaki proti hribovjem San Giuliano. Naenkrat se mi je zazdelo, da se začenja aparat sumljivo zibati. Letamo 100 metrov nad zemljo in vidim, kako se se-nožet pod nami navidezno hitro dviga kvišku. »Padava«, si rečem, in čutim, da je ta veter, ki se mi zdi, da prihaja iz globočine, veter smrti. Tragedija, ki se mora sedaj izvršiti, učinkuje le za trenotek na moje živce in vprašam se: »Bom preživel ali ne?« In vendar, tudi v spovednici bi moral izpovedati: v onem trenotku smrtnega straha se mi je zdela smrt kakor nekaj čudoma za-željenega. Moje oko se ozira na desno in levo in razločuje vse predmete v bližini, med tem ko pričakuje moje uho že b.rušč sunka. Stroj pada brez omahovanja z nagnjeno stranjo. Konec je, življenje z Bogom! . . . Pilot trga z desno zaman za krmilni navor, z levo si bije obupno po čelu, med tem ko čakam jaz, oprimajoč se trdno okrova z utripajočim srcem. Končno vendar udari stroj ob zemljo. Nevidna roka me zgrabi za tilnik in me vrže ob telo Mar-re, ki je vržen navspred. Za par sekund sem omamljen. Nato se zdramim in se osvobodim razvalin in žic. Marra leži s krvavečim obrazom kakor mrtev. Kličem ga, tresem ga, in nato je glasna množica že tu okoli naju. Oba sva ranjena, toda živiva.«
Najkrajše in najdaljše francosko mesto. V departementu Somme leži mesto, ki ima pač najbolj kratko ime na svetu: imenuje se »Y«. Zato se pa nahaja v istem departementu mesto, ki imata tem daljše ime z 32 črkami: Saint - Ouenlin - Lamotte - Croix - au-Bailly.
Rusko šolstvo. Leta 1909/1910 je bilo v Rusiji: 104.350 ljud. šol s 6,518.565 učenci in 154.174 učiteljskimi močmi; srednjih šol 2452 s 727.843 učenci, in 101 visoka šola s 110.346 dijaki. Šolski stroški so znašali tega leta: ljudske šole 169 milijonov 100.310 rubljev, od katerega zneska je plačala država 86,703.623 rubljev, ostalo se je zbralo s šolnino, z doneski vaških in mestnih občin, zemstvenih fondov, cerkvenih in zasebnih zakladov itd.; srednje šole so stale 107,930.215 rubljev ter je od tega država plačala 47,212.834 rubljev, ostalo je jlo iz raznih drugih virov; za visoke šole
Somišljeniki! Volilci!
Reklamirajte svojo volilno pravico! Najbolj znani pristaši so izpuščeni! Reklamacije sprejema Tajništvo S. L. S; Miklošičeva c. 6. II. nadstropje od 8-12. ure in od pol 3-8 ure zvečer.
je dala država 19,900.056 rubljev, drugi viri pa 12,648.634 rubljev, skupaj tedaj 32 milijonov 548.690 rubljev. Vrhu vsega tega je izdala država v naučne svrhe še 11 milijonov 360.612 rubljev, drugi zakladi 57.104 rublje, skupaj 11,417.716 rubljev. V šolsko-prosvetne svrhe sc je torej v Rusiji 1. 1909-1910 izdalo skupaj 320,996.931 rubljev.
1128 mark za kvadratni čevelj sveta. Coloman Dupont je v Nevv Yorku osnoval družbo, ki je na Broadway številka 120 kupila stavbišče, na katerem je stalo ogromno poslopje zavarovalnice Equitable, ki ga je svoj čas uničil požar. Družba je plačala stavbišče po 1128 mark kvadratni čevelj, skupaj okroglo 56 milijonov mark. Tamkajšnjim finančnikom sc ta cena ne zdi čisto nič pretirana. Družba zgradi na tem prostoru 36naclstropno poslopje, ki bo s svojo streho res lahko zgačkalo oblake. Parter je zamišljen s prekrasnimi arkadami, velikimi trgovinami in širokimi marmornatimi stopnjišči. Kot materija! pride v poštev kamen, opeka in terakota. Stavba bo stala 64 milijonov mark in bo največje poslopje na svetu.
Ljubljanske novice.
VOLILCI V DEŽELNI ZBORI
Imenik volilcev za dopolnilno volitev dne 24. septembra t. 1. je razgrnjen do ponedeljka, d n e 2 6. avgusta v mestni posvetovalnici od 8. d o 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Poživljamo vse somišljenike, da se zanesljivo prepričajo, ali so v imeniku ali ne, ker je imenik jako pomanjkljiv. Vsak naj gre g 1 e d a t i m e n i k ali na magistrat ali v tajništvo S. L. S., k j e r j e r a z p o 1 o ž e n o d 8. d o 1 2. u r e dopoldne in o d p o 1 3. d o 8. u r e z v e č e r. Volilni upravičenec je vsakdo, ki ima po občinskem štatutu mesta Ljubljane v p r v e m a 1 i drugem razredu pravico voliti v občinski zastop ali ki plačuje najmanj po osem kron neposrednega davka.
Reklamacije sprejema in daje vsa pojasnila tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6, II. nad.
lj Dr. Pegan se je vrnil včeraj ob 10. uri ponoči v Ljubljano.
lj Pouk v cerkveni umetnosti na bogoslovnem učilišču v Ljubljani je poverjen č, gospodu Josipu Dostalu, kn.-šk. tajniku.
lj Osebna vest. Nadporočnik Karol Hadwiger, poveljnik orožniških šol v Ljubljani, je prestavljen v Kočevje kot poveljnik oddelka št. 4.
lj Vrsta porotnih razprav pri tukajšnjem deželnem sodišču za III. porotno zasedanje je sledeča: Dne 26. avgusta Jožef Logar, užitkar v Tominjah, radi hudodelstva zažiga in Janez Marinko, delavec na Vrhniki, zaradi posi-ljenja. Dne 27. avgusta Martin Frank, vdovec- v Cslinu, radi hudodelstva umora in Frančiška Rinek, delavka v Javorju, radi detomora. Dne 28. avgusta Mateja Sintič, bivši poštni podurad-nik, radi hudodelstva zlorabe uradne oblasti in Janez Podobnik, vpokojeni rudar in bivši blagajničar, radi hudodelstva nezvestobe. Dne 29. avgusta Ivana Hrib, posestnikova hči na Hribih, radi hudodelstva detomora in Jernej Eržen, hlapec v Stražišču, radi po-siljenja. Dne 30. avgusta Fran Hirsc-h-man radi poneverbe.
lj Srebrno poroko sta obhajala včeraj v Križanski cerkvi g. Andrej Zalar, bivši gostilničar, z g. Ano Zalar. Bog jima daj še prav veliko let zdravja in blagoslova, lj Vinska poskušnja se vrši danes, kakor običajno vsak četrtek, od 5. do 9. ure zvečer pod kavarno »Evropa«.
lj Čin blaznega. 20. t. m. je prišel na postajo v Borovnici prostak 5. domobranskega polka iz Pulja, Nikolaj Jedelinič, ter zadal prometnemu uradniku z bodalom tri zabodljaje. Jcdeliniča so prijeli in ker se mu je omračil um, pripeljali sinoči s spremstvom v Ijtihljansko garnizijsko bolnišnico. Poškodbe postajenačelnika so hvalabogu le lahke.
lj Domobranskega prostaka c. kr. domobranskega polka v Pulju Nikolaja Jede-liniča, o katerem smo poročali, da je v blaznosti zadal železniškemu prometnemu uradniku v Borovnici z bodalom zabodljaje, so sedaj, kakor čujemo, iz ljubljanske garnizijske bolnišnice s spremstvom prepeljali v graško vojaško bolnišnico.
lj O nakupu Turkove graščine (g. Turk je, kakor znano, član u p r a v-n e g a svet a »Glavne po s o j i 1-nicf), o katerem smo včeraj poročali, dodajamo, da jo je bil g. Josip Turk kupil pred leti od g. Ivumpa. Sedanji kupec, gospod Ivan Ogrin, sorodnik istoimenskega stavbenega mojstra v Ljubljani, se je po večletnem bivanju v Braziliji vrnil v domovino.
lj Prememba posesti. Gospod Ivan Ciber je prodal svojo hišo na Stari poti Št. 9 knjigovodji »Gospodarske zveze«, g. Maliju.
lj Zadruga krojačev, krojačic itd. naznanja tem potom cenjenim članom in članicam, da se vrši tretja preizkušnja letos za vajence in vajenke oziroma pomočnike t. 1, v dneh od 16. do 19. septembra v navadnih prostorih. Prošnji za pripustitev k tej preizkušnji je priložiti učno in šolsko izpričevalo ter določeno takso ter vložiti pravočasno pri načelstvu zadruge krojačev itd,, Trubarjeva ulica 2, najkasneje do 1, septembra t. 1,
lj Zadruga krojačev, krojačic, klobučarjev itd. naznanja svojim cenjenim članom, da je umrl nje večletni član gospod Josip Pok, Stari trg 14. Pogreb se vrši v petek popoldne. Naprošajo se gg. člani in članice k obilni udeležbi. — Fr. Jeločnik, lj Mojstrska izkušnje. Obrtno - pospeševalni urad v Ljubljani jc pooblaščen za mojsterske izkušnje vseli obr-tov razen mizarskega, strugarskega, podobarskega (obrtni kamnoseski) in sobnih slikarjev. Obrtna špla v Ljubljani je pooblaščena za mojsterske izkušnje rezarjev, podobarjev (lesnih in kamenih), kovačev in ključavničarjev; lesna strokovna šola v Kočevju pa za mizarski, strugarski in lesni podobar-ski obrt.
lj Promenadni koncert. Godba 17. pešpolka igra danes od pol 6. do pol 7. ure zvečer v Zvezdi.
lj Ali je to skrb za tujski promet? Ho-
dišča (trotoar) na Starem trgu in proti sv. Florijanu so tako zanemarjena in v takem stanu, da so vsekako v sramoto beli Ljubljani. Ni nikaka pretiranost, če trdimo, da je človek v nevarnosti, ko hodi po teh ve-gastih, skrivljenih ploščah in globinah, ako pazno ne gleda na stopinje. V deževnih dneh so pa kotline napolnjene z vodo, da morajo pasanti čofati po lužah ali pa po blatu. Težava je zlasti takrat, kadar se promet vsled šolskih otrok izdatno pomnoži. Zato naj bi p. n. cestarji in oskrbniki ljubljanskih ulic še zdaj o počitniški dobi poskrbeli, da se ta kozja pota temeljito popravijo ali pa nanovo tlakujejo.
lj Umrl je včeraj popoldne trgovec in posestnik gospod Jožef Pok v 73. letu starosti.
lj Umrli so v Ljubljani: Franja Rozman, mestna uboga, 38 let. — Marija Pa-glavc, delavka, 72 let. — Fran Cesar, delavčev sin, 17 dni. — Ignacij Ulčar, rejenec, 3 tedne. — Elizabeta Kosec, zasebnica, 64 let. — Elizabeta Gaber, dninarica, 75 let. — Fran Jurjevič, posestnikov sin, 1 dan. — Ivan Šmid, hlapec, 28 let. — Josip Klemene, posestnikov sin, 18 mesecev. —. Olga Koler, rejenka, 7 mesecev. — Angela Dolar, žena mestnega policijskega stražnika, 19 let. — Josip Pok, trgovec in posestnik, 73 let. — Marija Štrukelj, žena železniškega delavca, 38 let. — Jakob Žagar, delavec, 23 let.
lj Svarilo. C, in kr. avstrijski konzulat v Monakovem naznanja glasom razglasa ondotnega delavskega urada, da je sedaj tamkaj stavbna sezija tako slaba, da naj zidarji, pomožni stavbni in drugi neizučeni delavci nikakor ne zahajajo tja, ker je izključeno, da dobe kako ti stroki pripadajoče delo.
lj Tatvina. Včeraj je neka gospa poslala v Križevniški ulici 8 letnega Cirila Petana z loncem po juho ter mu dala v denarnici bankovec za 20 K. Ko pride dečko v gostilno in zahteva juho, postavi lonec na stol in pusti v njem denarnico z denarjem. Ko hoče deček plačati, je opazil, da je denarnica izginila. Kmalu se je pa pojasnilo, da je stala pri stolu, na katerem je bil lonec z denarjem, neka ženska, katera jc potem iz kuhinje izginila.
lj S ceste. Ko se je včeraj popoldne po Ambroževem trgu peljal posestnik Valentin Habjan, je konj naglo zavil na hodnik in stopil na nogo 9 letni šolski učenki Beti Szaverijevi, kateri je raztrgal čevelj in nogavico ter jo tudi na nogi znatno poškodoval.
lj Kolo je bilo ukradeno dne 15. t. m.
v Dravljah iz nelce drvarnice posestniko-vemu sinu Franu Zajcu iz Dragomlja pri Kamniku. Kolo je tvrdkc »Pretiosa«, črno emailirano, prostega teka, ima navzgor zakrivljeno baianco, kolesi imata v sredi rdeče črte ter manjka pri zadnjem ena napi-rača. Kolo jc vredno 120 K.
lj Ubegli natakarskl vajenec. Včeraj
je hlapec v kazini, Matija Korene, pogrešil iz žepa 10 kron denarja. Sum je takoj obrnil na restavracijskega vajenca Otona Regenfelderja, rojenega leta 1896. na Isoli v Istri. Dečko je danes mesto v službo šel na južni kolodvor, kamor so mu sledili ter zadevo javili tam službujočemu nadstraž-niku Večerinu, ki ga je aretoval. Aretova-nec je tatvino priznal, nakar so ga izročili sodišču.
lj Zaradi prepovedanega povratka
je včeraj policija aretovala leta 1891. v Kumpolju rojeno in v Peče pri Kamniku pristojno Frančiško Jesenškovo, ki so jo oddali sodišču.
| ttr Ako še niste, I j pošljite naročnino! j
0oe0OQQ0BOo©ee00
Meteorologlčno poročilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
a I Cas opa-= j zovauja
21; 9. zveč.
22
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra v mm
738 2
7405 737-3
Temperatura
po Celziju
17-2
13-5 17-1
Vetrovi
sl. szah.
sl. jvzh.
Nebo
a ji ž d e a
'C S t "
>
fk f
oblačno
oblačno
18-1
Srednja včerajšnja temp. 18-6°, norm. 18-°3.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 22. avgusta 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	1147
Pšenica za april 1913. ....	11'88
Rž za oktober 1912.....9 55
Rž za april 1913.......9'94
Oves za oktober 1912 .... 9 94
Oves za april 1913......9*15
Koruza za avgust 1912 .... 9 86 Koruza za april 1913.....773
Zadnje vesli s Primorskega.
Trst, 22. avgusta. V tukajšnjem občinskem svetu nadaljujejo socialni demokrati obstrukcijo proti vodovodnemu načrtu večino (iz reke Timave). Občinski svetnik Cerniutz, socialist, je dne 21. t. m. nadaljeval svoj govor in ga še ni končal. Po seji je več socialnih demokratov pred rotovžern sprejelo svoje poslance, liberalci v kavarni »Mu-nicipio« so pa nekoliko požvižgali.
Trst, 22. avgusta. Včeraj je tu umrl Josip Košir, poduradnik južne želez-, niče.
Trst, 22. avgusta. Cesar je pomilo-stil v minulem porotnem zasedanju na smrt obsojenega Petra Jakomina iz Kubeda in se slednjemu izpremeni kazen v dosmrtno ječo.
Trst, 22. avgusta. Včeraj se je na Opčinah ustrelil nek 301etni tujec.
Gorica, 22. avgusta. Tu so aretirali cel kup ciganov iz Kranjske, moških in ženskih. Vsi so rodbine Hudorovič. Eni so obtoženi konjske in denarne tatvino, drugi vlačugarstva.
Telefonska in brzojavna poročilo.
LUKACS.
Ischl, 22. avgusta. Cesar je danes ogrskega ministrskega predsednika Lukasza sprejel v avdijenci. Lukacs se je nato odpeljal v Gastein.
ZMEDE V TURČIJI.
Carigrad, 22. avgusta. Iz Skoplja je odšlo z orientsko železnico proti Mitrovici 10 bataljonov turških vojakov proti črnogorski meji, Črnogorci in Malisori stoja okoli Brane, Črnogorci so porušili vse turške obmejne stražnice.
Carigrad, 22. avgusta. Turki so Berano zopet zasedli. Črnogorci so odšli.
Carigrad, 22. avgusta, Justični minister Hilmi-paša je demisioniral. Na njegovo mesto je imenovan senator Halim-bej.
STANJE NADVOJVODE HUBERTA SALVATORJA.
Ischl, 22. avgusta. Zdravstveno stanje operiranega nadvojvode Huberta Salvatorja je ugodno.
NEZGODA DON JAIMESA.
San Sebastian, 22. avgusta. Španski pretendent don Jaimes se jc v vozu, ki so ga vlekli mezgi, kateri so se pred vlakom splašili, prevrnil, a se ni poškodoval.
NEVARNE ŽENSKE.
Marijine Vari, 22. avgusta. Vsled demonstracij angleških suffragetk proti ministru Lloydu Georgeju se jc poostrila varnostna služba.
MORILEC SE OBESIL.
Dunaj, 22. avgusta. Tu se je v zaporu obesil pleskarski pomočnik Freisinger, ki
je bil osumljen, da Je bil udeležen pri za- ! strupljenju posestnika Janka iz Češkega.
NOVI GENERAL »ZVELIČAVNE ARMADE«.
London, 22. avgusta. Rajni general »Zveličavne armade« Booths je imenoval za svojega naslednika svojega najstarejšega sina.
KOSTEVIČ.
Peterburg, 22. avgusta. Kapitan Ko-6tevič, ki je bil na Nemškem radi vohunstva aretiran in proti kavciji puščen na slobodo, je dospel semkaj in vojnemu ministru v dveurni avdijenci poročal o svojih doživljajih.
Zadnje vesti s štajerske.
š Slivnica pri Mariboru. Nedeljska mladeniška slavnost se je izborno obnesla. Na shodu je govoril poslanec Ozmec in drugi. Javne telovadbe se je udeležilo 47 Orlov.
š Posredovalnica občeslovenskega obrtnega društva v Celju. Iščejo se: dva učenca za kovaško obrt, en učenec za tkalsko obrt, štirje učenci za pekarsko obrt, en učenec in pomočnik za fotografsko obrt, en učenec za kolarsko obrt. Nadalje išče: šest učencev ključavničarske mojstre in dva mizarske mojstre. — Posredovalnica je preskrbela v tem razmeroma zelo kratkem času mojstre štirim učencem. Najbolj se iščejo ključavničarski mojstri (za umetno, strojno in stavbeno ključavničarstvo), zatorej se obračamo do teh s prošnjo, da se v slučaju potrebe poslužijo naše posredovalnice. Slavna šolska vodstva pa
firosimo, da priporočajo dečkom, ki se že-ijo posvetiti rokodelskemu stanu, tudi pekarsko, mizarsko in kovaško obrt, ker te ne zaostajajo, kar se tiče zaslužka, mnogo za ključavničarsko obrtjo.
š Trgovci s sadjem na Spodnjem Štajerskem snujejo poseben kartel. Namen te zveze je, da bi sadni trgovci lahko narekovali cene sadju, kakor bi se jim ljubilo.
š Št. Ilj v Slov. goricah. Dne 19. avgusta je v graški bolnišnici umrla Ivanka Gornik, žena kmeta M. Krena na Stari gori. Bila sta še komaj pol leta poročena. Rajna je cele štiri mesece ležala v graški bolnišnici. N. v m. p.!
š Hmelj. V zadnjem tednu se je položaj na žatečkem hmeljskem trgu spremenil. Ker je zaloga lanskega hmelja zelo mala, so pivovarnarji zelo
Somišljeniki t Prispevajte in nabirajte za Ljudski sklad!
Nastop takoj. Ponudbe na upravništvo „Slovenca".	2618
risi siov. Straži.
4 K 75 vinariev
znaša mesečni obrok za
t A srečko
ki ima šest žrobanj z nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto:
£00.000 frankov 400.000 frankov 400.000 frankov 200,000 frankov 200.000 frankov 200.000 frankov
2603
skupaj 1,800.000 frankov
Prihodnje Mije 1. oktobra t.
Vsak naročnik turške srečke prejme eno srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje Z3. u Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič Ljubljana, Kongresni trg štev. 19.
aaoaaaDaaaaaaaoBODaaooaaaciaaiiiiaa
Kuharica =
išče službe v kakem župnišču. Naslov pove uprava lista pod št. 2615, aaaonaaDaaaDDaaaaaaaaaaDoaaaaaaa
Išče se več
201
prepisovalcev
slovenskega teksta, ki bi vzeli veliko inuo-žino dela ua doni. Lastnoročno pisane pouudbe pod „GroBer Verdienst", poste rest. Beljak.
Črno na belem
vidite tukaj tvorniško znamko »pravega : Franckovega : pri-datka za kavo". Prosimo Vas, pazite, ker dobivajo se tudi ponaredbe.
Tovarna \ Zagreliu.
Tvorniška znamka.
Bančno posredovanje.
Trgovci, tovarnarji in obrtniki dobijo predujme na
izpostavljen račun, kahor se tudi eshomptnjejo. -
Obresti S—872%. Postrežba točna in Hnlantna.
Ronžiranja: a.) za javne uradnike iii Častnike na 10 do 20 let event. brez povračila kapitala. Mesečni obroki od K 4-90 naprej za K 1000 —, tudi brez porokov.
b)	Za javne in privatne uradnike, bančne, odvetniške, notarske uradnike brez pred-znambe plače. Mfcsečni obroki po 10 I< za 1000 K. Strogo bančno 51/2° n obresti letno.
c)	Vojaške ženitne kavcije. Priskrbitev in posojila do 70°'0 brez police, brez pred-znambe, 5°/0, brezplačno preskrbljenje polic za večkrat zavrnjene.
Vprašanja zaradi najnatančnejših informacij pod ..poštni predal 45 v LJubljani, glavna pošta restante.	, .	2619
povpraševali po hmelju. Radi tega so cene češkemu hmelju poskočile. Plačevalo se je zanj 150 do 180 K za 50 kg. Lanskega hmelja je splošno zelo malo v zalogi. Tudi za izvenčeškim hmeljem se je močno povpraševalo, ker ga je zelo malo na razpolago. Plačevalo se jo za 50 kg tujega hmelja 120 do 150 K in jc torej beležiti napredek cen. — Obiranje hmelja se je splošno pričelo. Deževno vreme prejšnjega tedna je obiranje hmelja zolo zadrževalo. Kakovost letošnjega hmelja je izvrstna. Glede con novemu hmelju se še sedaj ne more kaj stalnega poročati, ker se prodaja hmelja razvije najbolj šele po izvršenem obiranju. Za ogrski in štajerski zgodnji hmelj se je za nekaj malih množin plačevalo na žatečkem trgu 150 do 160 K za 50 kg.
š V Savinjo padel in se težko poškodoval. Enega zadnjih večerov proti pol deseti uri je padel blizu Celja v Savinjo SOletni v Šmarje pri Jelšah pristojni goslač Anton Kadoršek, kateri se sedaj mudi pri obiranju hmelja v Celju. Nek mož, ki se jc ob tistem času slučajno še kopal, jc nesrečo zapazil in hitro šel ter Ivadoršeka potegnil iz vode. Kadorsek je bil na glavi težko poškodovan in so ga morali spravili v bolnišnico.
š Konja in voz ukradel. Voznik piva Gregor Faktor jc te dni peljal voz piva iz Žalca v Laški trg. V Levcu pri Celju se mu je pridružil brezposelni hlapec Rudolf Beničnik iz Rečice. Peljala sta se oba skupaj v Laški trg. Ko sla se vračala, jc šel Faktor v Tremer-jih v neko trgovino ter izročil konje Beničniku. Med tem pa se je Beničnik v diru sam odpeljal naprej. Ko je bil že blizu Celja, se mu je strlo kolo. Hitro je odpregel konja, pustil voz na cesti in odjahal naprej. Orožnik Ritonja pa je tatvini še pravočasno prišel na sled ter aretiral Beničnika, katerega je izročil okrožni sodniji v Celju.
š Mladeničem nabornikom toplo priporočamo knjigo »Krščanski vojak«, ki jo je spisal vojni kurat Rozman in se tlobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Komad stane 40 vin.
š Važno za živinorejce. Štajerska na-mestnija razglaša, da dobe letos oni živinorejci, katerim se pobijejo prašiči radi kužnih bolezni, odškodnino. Odškodnina bo znašala za 1 kg 1 K 57 h.
š Prijet cerkveni ropar. Sv. Lovrenc nad Mariborom: Cerkovnik Ferdinand
Potrti najgloblje žalosti javljamo pretužno vest, da je umrl naš dobri, ljubljeni soprog, oče, ded in tast, gospod
JOSIP POK
hišni posestnik in trgovec v Ljubljani
ki je dne 21. t. m. ob pol 5. uri popoldne po prejemu sv. zakramentov za umirajoče, v 73. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki predragega rajnika se v petek dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne v hiši žalosti, Sv. Jakoba nabrežje št. 13, blagoslove in nato na pokopališču pri Sv. Krištofu polože k večnemu počitku.	' tr V, Sv. maša zadušnica se bode brala v soboto dne 24. t. m. ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi pri Sv. Jakobu.
Ljubljana, dne 21. avgusta 1912.
Magda pok
soproga.
Dr. Josip pok, Magda Vallenfschagg roj. pok, Fina Smieiowski roj. pok
otroci.
Dr. Oton Vallentschagg, Robert Smielowski
zeta.
Oton, Magda, Herbert, Gerhlld Vallentschagg, Robert, Fina, Hilda. Erhart 5mielowski
vnuki in vnukinje.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet.
26 li

Bračko jc zasačil dne 21. avgusta ob dvanajstih opoldne cerkvencga roparja ravno v trenutku, ko je v župnijski cerkvi ropal iz nabiralnika pri Marijinem oltarju. Pel prihitelih mož je roparja ustavilo in gnalo na občino v zapor, odkoder ga jc telefonič-no poklican orožnik gnal v Maribor. Ropar govori samo nemški, nima nobenih dokumentov, ima pa preccj drobnega denarja in dva nevarna noža.
š Pri kopanju utonila. Blizu Polzele v Savinjski dolini se je te dni v Savinji kopalo več otrok; med njimi tudi sedemletna hčerka tamošnjega nočnega čuvaja Marija Štamol. Dekletce sc je spustilo preveč daleč v vodo in so ga valovi odnesli dalje. Drugi otroci so vsled straha, mesto da bi tekli po pomoč, zbežali. Ko so ljudje o nesreči zvedeli, so takoj šli iskat nesrečnega otroka. Truplo so kmalu našli in ga potegnili iz vode.
Primorske vesli.
p Zdravstveno stanje bivšega poslanika v Carigradu, barona Calice, ki biva v svojem gradu v Sv. Petru pri Gorici, jc vedno slabše.
p Ruska vojna ladja >Donec« je dospela 20. t. m. v Reko.
p Opekla se je v nekem kraju blizu Reke triletna Nerina Stefanutti, ko se jc igrala z užigalicami. Vsa obleka se je vnela in dekletce je zadobilo take opekline, da bo najbržeje umrla.
p Cestne slike iz Pulja. Te dni ponoči je našel stražnik ne daleč od ceste na prostem prenočevati neko ženo s štirimi otro-čiči, ki so bili le komaj za silo napravljeni. Pred policijskim komisarjem zaslišana je uboga žena izjavila, da je morala že pred nekaj dnevi zapustiti stanovanje, ker ni mogla plačati najemnine, od tistega časa da prenočuje z otročiči vred na prostem, izprašana po možu je pa izjavila, da je strasten pijanec, ki vse sproti zapije in se niti najmanj noče brigati za ubogo stradajočo družino. Posledica tega nesrečnega alkohola je, da mora cela družina trpeti in nima pod nobeno streho niti toliko prostora, kamor bi vsak svojo glavo mogel položiti. V- V nedeljo je našla policija v puljski okolici 121etnega dečka, ki se je preživljal na svojo roko. Policija je dognala, da je deček rojen v Pulju in sin neke zloglasne pote-penfce, katera ima še štiri druge nezakonske otroke. Najžalostneje pri tem je to, da policija sedaj ne more najti nečloveške matere. Zapustila je namreč vseh pet nezakonskih otrok in neznano kam in s kom odšla. Dvanajstletnega dečka je spravila policija tja, kamor po njegovi starosti nikakor ne spada, namreč v ječ o. Kakor se vidi, se policija ne da vedno voditi od izreka: rešiti, kar se rešiti da, ker drugače bi bilo tako kruto postopanje proti kletnemu otroku nemogoče. Ta dva slučaja svetu pričata, kako žalostne razmere vladajo v Pulju. Osobito pa kaže zadnji slučaj o 12letnem dečku vlado laško-liberalne ka-more v najtemnejši barvi. Lašo-liberalna kamora je pokradla milijone kron ljudskega denarja, medtem ko ni imela smisla kaj storiti za zanemarjeno mladino, katere je v Pulju toliko kot v malokaterem drugem avstrijskem mestu,
p Narodnostna statistika c. kr. mornarice. Leta 1911 je bilo v vojni mornarici med 3810 vojaškimi novinci 1291 Hrvatov, 900 Nemcev, 662 Ogrov, 581 Lahov, 253 Čehov, 116 Slovencev, 44 Poljakov, 20 Slovakov, 12 Rumuncev in 3 Rusini. V teh številkah je označen materni jezik. Med temi je bilo analfabetov v odstotkih: Hrvatov 19-9, Slovcencev 8'6, Lahov 5 5, Ogrov 3 5, Čehov 0 4 odstotkov. Na ostale narodnosti ne odpade noben analfabet. Enoletnih prostovoljcev jc služilo lanso leto v vojni mornarici 166. Med temi je bilo po narodnosti največ Čehov in Ogrov. Iz Kranjske je bil samo eden.
p Odmevi puljskih škandalov. Na povelje preiskovalnega sodnika je v sredo po-
licija aretovala glavnega strojevodja mostne elektrarne. Aretacija jc v zvezi z lasko-liberalnim gospodarskim polomom.
p Na realki v Gor'ci so razpisane štiri suplenture, in sicer iz sledečih predmetov: francoščina v zvezi z nemščino, slovenščino ali laščino —• zgodovina — zcmljc-pisje — opisna geometrija — prostoročno risanje. Prošnje se morajo vložiti pri ravnateljstvu c. kr. realke v Gorici najkasneje do 28. avgusta.
p Stanje vinogradov v Istri. Profesor Portolc računa v Allgemeine Weinzci-tung«, da se bo pridelalo v Istri letos okoli 450.000 hI vina proti 407.000 h leta 1911 in 429.000 hI leta 1910. Torej precej dobro. Kjer bo grozdja manj, bo pa boljše. Velikih elementarnih nezgod ni bilo. Najboljše jc v okrajih koprskem, piranskem, bujskem in pazinskem, kjer je vsa trla amerikanska, pač pa je v takozvani >terra rossa« filo-ksera divjala. Dobro jc stanje grozdja tudi v Dalmaciji, ua Goriškem in v Trcnlinu, iz Spodnje Štajerske, Nižjeavstrijske in Tirolske se pa poroča o točah in peronospori, ravnotako iz Hrvaškega in Ogrskega. Kar sc tiče cen, se ne more šc nič drugega reči, kakor da se bodo bolj zahtevala bela vina in fino grozdje, črno pa manj.
Cen nakup
Ako se naznani, kaj se potrebuje, pošljem vsakemu ostanke dobre domaČe tkanine, kot: kanafasc, oksforde, cefirc, platno, tkanino, delene, krizete, brisače, saten, pisano tkanino itd., franko po povzetja
40—50 m I. kakovost K 17-— 40—50 m II. kakovost K 22'—
Fran Maršik, domači tkalec,
Češka Čerma, pošta Nachod, Češko.
i slroini
za bencinove motorje sc takoj sprejme pri gradnji železnice Lončarič, Črnomelj. 2593
Deklico ali dečka
bi vzela boljša uradniška družina za svojega. Otrok mora biti zdrav, razumen in čedne zunanjosti. Starost od 2—4 let. Ponudbe pod „Otrok", do t. m. na poste 2591	restante v Ljubljani.
odo9ja ali ffirmeža
kupuje f
Kranjska tovarna lanenesa olja v Eritolu pri Kranju
Zabret & Co,
Lepa hiša
z dobrovpeljano restavracijo in fijakerijo se pod ugodnimi pogoji proda na Kranjskem, zaradi preselitve. Stoji na najbolj prometnem brezkon-kurenčnem prostoru v okolici. — Kje? pove upravništvo .,Slovenca'' pod št. 2<77. 2477


mi hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svoio oziroma za prihodnjost svojih otrok?
Potem pišite .,Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haasea o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
2155

Prešeren
novo prenovljena izvrstna postrežba, dobra pijača, tn In Inozemski časopisi, znano najboljši sladoled, vrt.
Za obileu obisk sc vljudno priporoča
Kar! Polajnar
kavarnar
i. TOŠEK, MUBLMIM
:: Stari trg 28 ::
trgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, podobami In zrcali po ===== najnižjih cenah -u
se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za lastno
V" umetno izdelovanje \u slikanih cerkvenih oken.
Načrte in preračune na željo. - - Solidna postrežba
Najnovejša Iznajdba
je
Pozor!
AKORD HARMONIJ
na katerem zamore vsakdo brez težav in brez prejšnjega učenja tfckoj igrati.
Iznajdba tega instrumenta jc naravnost čudo moderne tehnike, ker ta nc zahteva dolgotrajnega mučnega in dragega učenja, marveč lahko vsak šolar po 10. minutah igra najlepše skladbe.
Tu instrument je posebno priporočljiv raznim zavodom, šolam, društvom na deželi, starišem, ki hočejo svoje otroke brez velikih stroškov izobraziti v godbi, iu sploh vsem ljubiteljem godbe.
Zahtevajte torej popis, katerega dopošljom vsakomur poštnine prosto.
h. F. Zajec. Ljubljana, Stari trg 9.
2611

Pozor!
ilničarji in drugi!
Prodalo se bode dražbenim potom posestvo 37. avgusta oh pol 10. m i dopoldne, obstoječo it hiše St. 39, Kolodvorska ulica v ljub* Ijani. Nahaja se v »Jej že dolgo vrsto let dobro idoča gostilna; parcela za stavbo nasproti Justiftne palače, več njiv iu travnikov.
2374 i


Vse predmete železninske stroke

dobite najceneje pri
01! Z___________
Peter Majdič, Celje.
A i
♦ ♦ ♦ ♦
♦♦♦♦♦♦ Solidno blago!	1251	Postrežba točna!
Kranjska deželna banba
u deželnem dvorcu
vhod o Gosposki ulici 2.
Obrestuje hranilne vloge po
4 VI*
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, glro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim iu šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4 v. %
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4%'/«
Eskomptnje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komnnalne za-dolžnics in zastavne liste.
Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke usak delaonik od pol 9. ure dopoldne do i. ure popoldne.
Odgovorni urednik: Niha Moškerc,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.