83. stevilka.                          Ljubljana, vtorek 13. aprila.                  XIII. lefo, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Isti ti I u vHHk dan, izvzemči ponedeljke in dnevo po praznikih, ter velja po poSti prvjcmufi za avstro-ojfernke dcžcl« za relo loto 16 tfl., za pi»? letu H #1. ca /■etrt leta 4 gld. — Za Lj ubijano bn-z pofiiljunja na dom za ćelo leto Ili tfbl., zh t'rtrt leta 3 fflil. .'U) kr., za i-n iir'hcc 1 tfl«l. 10 kr. Za poAiljanj«; na dom »e raćuua 10 kr. za ineoec, 30 kr. /.a retrt leta. — Za tnje dežcle toliku nr, kolikor po&tnina iznafta. — Za fro.spotli* učitelje na ljiidukib floMi in «• dijake velju znižatia rena in  sicur: Za Lj ubijano ?.h vetrt leta 2 pld. .r>0 kr., po pofiti pn-ji-inan za črtrt Ut;i li jjolil.    —    Za nztianila  so plaćuje
od ćetirimopne petit-vrst« 1» kr, će se oznanilo enkrat tiska, f> kr., će m>  dvakrat, in  4  kr.,  re se trikrat uli vrfkrat tinka.
Dopisi naj so izvoli trankirati.        Rukopisi se ne vrarajo.  — Ur ed n iSt vo j« v Ljubljani  v Franc Kolmanovrj   biSj  St.  :<  „^IctiiiliSka stolba". 0 prHvuiUvu, na katero  riaj «e bla^ovolijo pofliljati  narofiime, reklamacije,  ozri;uiila, t. j.  administrativne ntvari, je   v  „N'arodnrj ti.skaritiu  v  Kolinanovt'j hi5i.
Nevednost avstrijsko-nemskih mini-sterskih kandidatov o nas.
Večkrat smo Slovanje uže tožili, kako grozno ncvedni se kužejo nemški novinarji, cei6 naši sodržavljani, kadar o nas in naših razmerah pišejo. „Ars non habet osorem nisi ignorantom" velja mnogo tiuli o njih, <Ja si je res prva pri njih — tega smo se uže prepričali — hudobnost in principijalna so-vražnost do Slovanstva, a potlej prihaja, kakor rečeno, tuđi čudovita nevednost njihova zlasti nevedno.it o nabili btatisličnih in etnografičn.h raznieiah ćelo v tej istoj našej državi, v ka-• terej mi ž njimi skupaj ziviino in politikujenio.
Pa ne le nemški ustavoverni noviimrji, temuč tuđi vodje nem>ke, ustavoverne stranke, ćelo oni prvi vodje, ki baje kandidirajo za mi-nisterske stole, kažejo strašno nevednost, kadar izpregovore kaj o Štovanih. Tako sta so dva taka v adresnej debati zadnje dni izpre-govuiiv^i o nas Slovenci!), blamirala, da se jim pri nas lehko vsak dijak iz tretje sole, ali ćelo vsak bolj vedroglav črevljurski fant v Ljubljani smeje, nainreč di\ lieclibauer, biv.-i predsedink dr^avnega zbora in l'lener, od svojega oeeta prav za iiminčnega ministra izrejen mlad bogatin, kateri pa bolje po/na razni ere v Ameriki in Jk-lgiji nego na Kranj-skem in l'iiinoiakeni, a bi ipak rad naš nii-nister bili
Tako je rekel graški poslanec tlr. liech-baut^r v svojem govoru v budgetncj debati 10 apnla mtj družim sledrće, da bi dokazal, da se num Slovencem glede jezika nobena krivica ne godi: „Jaz sem bil pred de.setimi leti in nekaj ineseci na Kranjskem; pred de setiitii leti je malokdu   štovan sk i  govo-
ri 1, a denes se sliši tam a koro samo slovenski govoriti. (Idi \var vor zehn Jiihren und vor wen;»en Monaten in Kraiti; \viibrend vor zehn Jalircn Wenige Slavist'h -prachen, ličirt inan dort lieuto i'ast nur Slo-venisch sprechen!")
In s tako po vsem neosnovano — narav-nost rečeno — n e u m n o h t j o hoče Kechbauer dokazati, da se pri nas ne gennanizira, temut: da je ćelo „nemštvo v neviunosti!-* S takiini s trte zvitimi argumenti si upa človek Ilech-bauerjevega itnena javno v parlamentu imponirati boteti! Na tako bedarijo, kakor je lieoli-baueijeva lebkomist'lna tnlitev, je uljuđen odgovor nemogoč. Tja v eri dan o kakovoj reci blebetati, ne preiskavajoč, da li je količkaj istine v nj ej ali nić, tega niti babe pri nas ne inarujoi Pred deset'ini leti daje na Krnnj-skem m a 1 o k d o s 1 o v a n s k i govoril V ! Itavno tako je 95 procentov Ktanjcev pred desetimi leti slovanski govorilo kakor lotos! Ni jedna kočevska duša se nij od leta 1870 do 1880 poslovenila, marsikateri slovenski dečak se je pa rieinnki iz^olal. I'a rcmii proti tacim izja-vam resne polemike! Včasi so imeli Kech-bauerja kot ministra notranjih stvarij na polici pripiMvljenega. Li'p tninister bode to, tako podučen o avstrijskem narodoslovji, kakor se tu kaže!
Isto tako dobro podnim in podkovan o naših razmerab se je izkiizul drug nemški vodja v budgetni'j debati, l'lener, oni isti, ki sije zdaj za drag d«ii;ir na Dun.iji ustanovil nov velik rasnik „\Vhmi. All^. Ztg.", da ga slavi in ])ovzdiguje kot jedino zmožnega kandidati! za n'naučno ministfr.sLvo v Avstriji. On jt; resno vladi očital, da je ona vrgla na Kranj-ski'in ustavoverne kandidate  za   državni   zbor
(I)ežman, Vestenek, Kromer). In vendar je resnica samo to, da so vladni Ijudje od okraj-nih glavarjev do zadnjega kancelista vsi glasovali 7.ii te ustavoverne kandidate. Plener pa je nekaj v „N". Vr. I'r." in nje tendenčno-la/njivih dopisib iz Ljubljane protivnoga f-ital in prečoj stepo vse verjame ter v parlamentu neženirano kot resnico prodaje, čeravno bi se bil mogel uže stokrat prepričati, kako s pre-vidnostjo se imajo provincijalna poročila duuaj-skih listov prejemuti.
(iospodje Itethbauerji in Plenerji so morda veliki juristi, znajo morda učeno razpravljati o angleškej ustavi, prepotovali so gotovo Švajco,   Italijo   in   Je   druge   dežele,          ali
Avstrije, svoje domovine ne poznajo drugače, nego po neizmeruo lehkomiselnih in jedno-stranskih dunajskih novinah in morda po površnom obiskanji par glavnih mest. Kech-bauer je najbrž pred desetimi leti šel enkrat po našem Ijubljansketn Lutermanovem drevo-redu do Tivolija, srečul slučajno samo nekaj pa rov nemško govorečih in njegov studij o kranjskoj deželi je bil končan in resultate njegove si upa v državnom zboru na juodaj prinašati!
Potlej pa ta gospoda se radi govore" in se baliajo s svojo „deutsche (iriindliclikeit" in se nam silijo za izgled!
Iz državnega zbora.
V k rogi ti državnozborskih poslancev se je baje sklepalo, da bosta soboto, t. j. poti dan proračunsko debato, poprijHa besedo h'uančui minister birou Kriegsau in ministarski pred-soduik grof Taaff'e, da ;>a se bode knnčala glavna debata. A nij prišlo tako. (Jovorili so soboto dr. Kvsebij Cz e r k a v s k i in grof Hen-
Oženil se je iz — osvete!
ii.
(Dalje.)
Ko je bil obred dovršen, vstane ženili, ponudi roko svojej soprogi in ironično se Binijoć jo prvikrat jtogleda natančnejše. Svetli rudt'čkasti kodri — zaradi katerih so nazivali siroto rudečelasko in zaradi česar so jo zasme-hovali ~ padali so v poludi, dražestnili kitab po okroglih ramenib, a zgoraj so bili pripeti z brilantno biiciko, darom ženiboviin. Nepravilno ali vrlo nežno Jice je bilo bledo, toda mirno, ćelo nekako brezskrbno. Ivan je tokar sedaj opazil svoje izvoljenke vitko rast, katero je kakor jutrnja megla zaodevala bola taučica. Lej>o pi\si so se joj vzdigovale valovito. Zadovoljno doje sam v sebi Iran: „Vidclu se mi "~~   •; Glej 6U 79 „Slov. Naroda".
je jiroj odurno, toda srdit) " dalje so niti nij upal pomisliti. Ponosno gro iz corkve, za novopoiočencema iilo priče; gostov nij bilo po-vabljonili, kajti ona je želola, da se stvar izvrši na tihom in on joj je rad ustregol. Vv'i-šedša na dvorište se nevesta vsa pretrese.
„Kaj   ti je,  aoproKsi?"    vprnSa je I van.
Ona se ga še bolj oklene in pokaže s prstom zelenje, katero je bilo ni/postavljeno ob poti, po kateroj sta šla novoporočenca iz cerkve. Ženili pogleda tija in oj>azi dve ženski, ki sta se skrivali ob zidu — jedna njiju se je naslanjala na svojo tovari.šico, kakor da bi joj ne bilo dobro. (Jrof se porogljivo nasmeji, nagne glavo k svojoj .soprogi in jej pravi:
„Se li bojite?-1
„Ne bojim se," odvrne ona, „ali, ko sem ono osobo pogledala, se mi je zdelo, da seje grozeča ozrla nanio, in izpod ovoja so se joj zablesnile oči nekako hutiobno."
„Ali jo poznate 'i*
„Nitfdar je ne nijsetn vidola!"
Idoi'ima dalje zakliee ona ženska, obr-nivsa se:
,,Čestitam, gospod grof!"
Ivan je dobro Čul znani glas, a so nij ozrl. Toda ženski sta krenili po dvorišči na vrt in tam izginili v hladnih hodisčili. Novoporočenca sta se posedla v dvorani z malim brojem gostov okolo bogato obložene niize. Pojedina je bila skoraj okončana. Ivan vstane im ponudivsi roko soprogi jo odvede po hodniku v nje sube.
„Imol bi z vami nekaj govoriti", opomni grof, ko sta bila sama.
„Izvolite, jaz slušam", deje ona in sede v naslonjače
„To so vaše sobe, grofica, a tuđi posli so vam vsi na službo."
„Hvalo vam, grof!"'
„Mislim,  da vam so gospa mati povedali
> s**\ v»"\ /r\ /t\ yrv sr\. /r\ ,/rv vrv /"r\ ^v\ .^»V /r\ yrv ,/rv ^rv /ts ^t> ^t> s^\r^\s-r^r
\       M. Lentsche,        I
\ prodajalnica spcccrijski^a   in   ninlcrijalnega blaga,  *
:            Prcšlrnov trg tik Hradeckega železuega mostu,            j
r              razprodsija,   ki-r   bod«   ii-hai   a   Tftti   tržiti,   |Mm1   <m*ii<>             N
| velifcp salogo barv |
?                     za sobne malarje in mastilce,                 S
?   (123—,*n                                         kakor tmli                                                  H
;        vodice (j*inz;rt/*i€r)       |
<                               vsako velikosti mi <lr»bn» in dclirlo.                         S
!                           W~ Zopor *V8              5
•  gilit in revmatizem,  j
i              da su z njim namaze, je innogostraiisko skučeno zdravilo            m
I ces, kralj. Jzklj. priv. Wilhclniov rasllinski sedativ  f
i    „BASSOKJU"     j
I                                                        °đ                                             |
I            Fran   Wilhefma,  lefcarja   v  NcunkircLcnu,           (
I jedino, ksitero je visok c. kr. zdravstveni »rad preiskal in po tem od-   %
)   ličilo nj. veličanstvo   tesar  Fran   Josip I. z  izkljiieiviin  privilegijem,   M
.               To sri'dsfvo je priredek, knferi,   ako   se  z  njim   namaze,   čini   m
poinirovaltio, dobro, olajšujore v slabosti na živcili, bolec'inah na živcih,   V
I   ž>vi*nili   boleznih,   telesnej   slabosti,   reunatifnem   živenetn trganji po   m
udih,   zo])er revinatizein,   trganje po udih,   bolećine v miSfeali,   zoper   2
bolfčiiie n:i obrazu in po udih,   gibt,   revinatizein, glavobol,  oraotieo,   V
Hunifiije po uresili, holeeine v krizi, zoper slabost udo\-, posebno pri   m
dolcem potovanji (vojakom,   gozdarjetn)   zoper  zbadanje  ob straneh,   3
nervozne bolessni vsako vrste, tuđi zojjlt zaatarcl revtuatizem.              ™
Jedim burica 7. zdnivnidkitn navodom stane 1 gl. a. v. Za kolek   M
in zavoj 20 kr. posubu.                                                                         m
Prodaju tuđi:                                                                        (5*6—11)  J
V Ljubljani:  Petcr E.as9iilk.                  3
Zaradi preselitve prodajem od denes poćenši do              Dnnajska borza 10. aprila.                        Ttljcl.
dne I. maja 1S*8O zalogo                                      Eaotnj dri dole v bankovcih           73 tfld   80     k-                  S    pril*:
I7l#rc-fnD/IO    l/l'nO                 Enotni drž. dulg- v srebru   .            74    .   20      .           Pi   Moim:   Terl  iz
I£VI alllC/ljCt    Vllla,                Zlatm renta.......       90        15      .    Du"»i«.   - VVilfert. Kuhn
Mnn iT. 400 veder.   Vino prodajem po «j.  S^iS'Ue'   .   .'         JJJ   ;  M       L  t-T-" j^S
nlijejce«.l,.n81cer najmanje po jedno vedro vkupe.   g^itne akcije......      «7    .   50      '    i! Gmlci.
Daniel Predovič,               j*"»dj>»..........us        eo      f     Pri H-IM| Hutek,
/to#__101                             krčmar,                            nE       i.- '•........?    ■   r«'1    f    Lowensohu, li-rgatein, Re-
U-3—1UJ                               fcituiaj,                                q   ^     Cekini........5      ,    58             „: , „   ,,  n, ,,ai,         Kalan
u Poljanskem trgu 5t 5, v Ljubljani.      Državne marke......       58    .   35      \    ^T b'X
Vržitc^ C4*ite
v Ljubljani IO  aprila t. 1. Pfienica liektoliter 10 pld. 72 kr.        rež 7 ghi lf» kr.; —jodmen 5 gld. .'JU kr.;   — ovos > eld. 74 kr.;        ajda 5 gld. 20 kr.;  — proso 5 gld. .'») kr.,
—  koru/a 6 gid. 80 kr.; — kroiupir  100 kilugraiuov 8 gld. ;Ji»kr.; — fižol liektolitor H ^ld.         kr.; masli. kilogram — gld. 80 kr.;  mast — gld. 70 kr.; — spol frišun — gld. 50 kr.; Apeli povojtui  — gld. l>) kr.,
— jajce po I1/, kr.; — in'oka liter « kr.; — govednine kilogram f>4 kr.;         iiletu; ni -W) kr.;    -     svinjnku tueuo GO kr.;  —   nena KX) kilogrumov  1 gld, 87 kr.,
—  s'aiue 1 gld. "*H kr.;  — drva trda i kv. metnu 7 gitt.  — kr.;  —   uirJika f> gld   —   kr
v IJiil»IJaiil, kongresni trg, na voglu gledalisčne ulice,
priporoča hvojo  veliko zaliho v.seh vr.st modernih
ir klobukov in kap; ~9B
|)rcjiniiii tuđi
kožuhovino in zimsko obleko
ćrez polutje v slimnjevanje.          («7—8>
Naznanilo.
C kr. okrajrut sodnija v LunUcui (Tiifler) ob-javlja:
Na proSnjo g. Ivnun Radakovica, opravitelja koi>knrnriu maso, dovtiljujc nu prodaja po javnoj dražbi li konknrsrjcj umni \'. ]»lažira, kraiiiiirja v Hrastnikti j)rij)a(Iajoi"t*giii, na .'{2l."{ gld. C>2 kr. Hodnij-ako cenjonegii poliištvu, osobito zalogu blaga. Dan prodaje doJo«?uju ne na 1JJ- »iirlln IHMO in ako bi trebalo tmli Hledučih dnij od K. do 1.'. ure dopoludno, a popoludno od 2. do u", ure, in steur v llruistiiiku^ občine Št. li^nartsko. Dostavlja se, da se bode j>ro-dajalo tuđi pod cenilno vruduostju, da pa iuora oni, ki najvft' obljubi, tak oj plaćati vsoto in blago tak oj soboj vzeti.                                                       (liH — 'J,
Laško, dnu 17. marca 2880.
mt Hiša "m&
z dvoma nadstropjema. v popolnem dobretu stanu, se bode dne 18. t. ni. v Cerkulvl po prostovolj-nej dražiti prodala. Pripravna je za vsako ktipćijo in kremo ter .stoji  na   vi-liketn  trgu blizu famo cerkve
(149-2)
j M. Neumannu, [
|     v Ljubljani, »Slonove ulice 11.      *
J Popolna oble ka I i                 srifi. 10.—                 i
i   Površnja suknja   I
1                  KM.  1«.—                  I
|       WC~ Velika izber "TW       |
oblek za dečke in za otroke. J Toilette za gospe,     I
jagnet-ogrinjala | za vspomlad,               f
|>o  ii;kjiti>J<'|   cc*ni.               *
SJJ0T" Vnanja naroćila izvršujo se točno ) iu s poštiiim povzetjem in kar nij  h m            po všeći,  se brez ugovora uazaj &
2             vzeme.                              (lf.o-j) {[
W Zopcr jotiko! "TW
Radgostski ušiive^^afšši čaj
Ml
rožnovski malio-rastlinski celtlifti,
pripor K'ajo .to  p <*c «rio
za vse, tuđi za za-
il^flill^/'^v^ stai-anc bolczni na
/V*v^v^^^^\ l'rsne i" vratne bo-(*i*i*'Af££&*^$''\ 'e^'lie' post-'bno za l^i^^Ji^rt^vJ'-^ŽI su^coi želodćevo W^^r^^^^r slabost, za splosno ^^N^^^l^^^^ slabost čutnic in f$S&%yrt0>§§    začonjajočo se
^   —  "^                   ])IJ11ČH1C'O I
Veliko siovilo pri^nanskili pisoin razpo-l.igajo se v proprifianje
G. J. Soiolicrta, dipl. lokarnaiju v Iložnavi. 0/Arujoo   »i   ua   svojo   riarofiljo   pred   IO dnevi,  prosim Vas.   da ini z:t priloženo vs 'to pušljete se dva zavitka radi^ost-ikega un.vrr-^alnt'^a eaj.t in *'• š<atlj <-.  ro/.navđkin   inabo-raatlinskih edtličkov.   kajti  {Mis^lino   ti   so mi skoraj iiojtolncm tisUvili kašelj. <aj mi ])» daje Nlast do jedi, kalero jiroj« nij^em iinel. fcie »post- vanjtiii
Ilenrlk  Kiiiiilf, c. kr. btoti.ik raom ski vodja. Ilainburg n. V, 521. jinuaivi IS18.
Gospodu lekarnnrjti .1. Noit'licrtu v Rožnavi.
Še <Mikrat Vas pro-ciu, <ia mi izvolitn kmalu iio.ilati a počrnuu pov/orji-m 2 zavitka toliko Iiva'jcnega ra(ligi>B>skeg.i unfverztliiega ćtja in 2 dk»tljici  mžriavskili celtličlcov.
U'fani (47 — 1)      Kurcl Ulururcc, kralj, gozdar.
(io9podu lokarnarju J. Nolclierlu v Kožnavi.
ProHiiu.   iioflijit«' ni- a poMt iiui pov/erjetu
1 zavit«k glasovitf£a radigoat^kega univer^al-
nega čaja iu 2 u k a U j i > i ri<žnavsk.h eultiičkov.
IMani
JoNip INUlol. nadučitelj. Ijubno (Stajeruka ,  17. uiarca 1877.
Čestiti gospod  .1. Nrlflierl,!
Zopet Vas prosuo za D zav.tke univor-zalnega čaja in uidi toliko ci-lt ički<v. \Aiu\]o mn prosiio, da zanjo Tiaročujiun \ekilt) je bil uže blizu smrti, iu dasi je iuic! dnati ^drav-uikov, postajala yi vendar hii)H.i njog<»va bo-lezen, doklcr da mu inj.Ht'in prepuntii jedne^a dfia vašega zdravi >a, ki ludi na nj iz vr.st no Il|)liru.                Se š > v.uij<Mji
Fr»ii KuIIiuiin. gostllničar.
Podlu£any (Č"ška    ♦>   aprila    tt'i9.
Od toga po zdravuiškej ra/Jožbi in prod-   I pisih pripiavJjoni čuj, veju za 1 (dnevno rabo pripravljeni  paket   z nakazom o rabi  1 f(l«l.   | av. v.   Jedna originalna u-iatlja Kužnovokih uialio-rastlintikili c<*lničkov ftO kr. Za kolek in  zavijanje pa IO Icr.  posćho
ICuiI^omInUI miivorzuliii $n] in Itož-HOVMki inulio-riiNllIiiNki vi ti i i-U.1 itnbi-vaio bn |«>iliuu Iu v .ekarni J. Mt'irlierta v ICuinoti na Moravakcin , in raipoMiljajO 8D naii.čil.i ni vho atiHiii proti poštueuiii po-vz-tju.
Da je pa p. n. občiustvii bolj priroćn<», iut.-tjo tuđi za! ge sludiiči iukarji: \V. M;iyr v JLjiibljttiil, W Kouig v Iflnrlltoru, 8 Mittebaeli in J C ej bek v Xiitcr«>bu, ]5.» r in li o r z igti liriider m A. N ml v u d v (■ntilci, A. Maru k in J K u |i t o r h <• li iu i e d v 4'oljl, () KusHlieiiu v Ui»ni«*i, (!arl (irahiichiir v Itluruii, J. 111 i u g v Itot-leuuiHiiii. AV. Tlnirii waid v iVlovcl.
Zaloge
napravile 8 • buuif v v.icli it;K;iraah in vecjih prodajaliiicab materija nejj«i blag.i.
tiJGT~ Itožn«%Hki vvvl /.» žl>«•«>. bitro in tiajno uravlja pu ik", irg.tuje \>o miili in vutke vrsre u ali >tn v živcili ni kitah, livirna s^leniua 7O kr. «v- v., /a koi<<k in zavoj IO kr. več. I*r»vi ho dobi tminu iiurav-iiohI  i/, lekar- e v  Kožnavi i Al..r .vhk.h.
JfV l>okt«rju Mlurntn Jodluo pruva >otla x» «<•!, naiaiičun |x» oiarviu po Hi^r.in ob.tiiljskoai propati t. g.i \u.i-alaviifga zdrav-inka /u oči primjena je posebuo |Mitnorna kri'pljenju iu v^držanju vidnu iu<»či in sicor v isukij Hiarosti. S to 'vmlu ju v ki;it.keiu ć;ni in br>'Z ovćro v svo|. m poslu Miko i/.u:ći vnak bolnik nove in >a-.la ano i.česno vn Mfce, r«žnisko pege, ječuiuin«, kakor tuđi noprijutiiu Bo'zenjo.
Jedna originalna sioktenioa /. navodom, kako li'k rabiti, aiano 7O kr., za kuJtk in /avot   l<> kr.  već
l*ra\u takH;:ii voda »< dobiva satno ■u-i»osr«Mliio  v  I-k:i<-iii n^žnovsk m.
Izdate^' in urednik Makao Armič.
Lastoina in tisk „Narodne tiskarne".
Dopisi.
? Iz EJiibllatM* 9 aprila. [Izv. dop.) (Po volitvah II.) Drugncne r.nzmere so v drugem razredu. Neodvisno me3<*anstvo je v tem razredu sieer z nam i tako, kakor je me-ščanstvo v tretjem razredu; vendar v drugom razredu se mešćanje majoriziralo in se udu5u.jp njih volja, mej tem ko me3ennje in ohrtniki. volilci tretjega razreda, svohodno morejo izraziti svojo voljo. Seststo in devet in sedemdeset volileev je v drugem razredu; izmej teli je me-g^anov voliTcev 2fiO. (i volijo svobodno, ostalih 410 volitt so doslej zmirom na višjo knneelij-sko komando. Po obfinskem redu vnlijo v tem razredu uradniki in penzijo ni sti , penzi-jonirani e a s t n i k i, samostalni dubovniki, do-ktorji in učitelji (profesorji) — in teh vseh je 419. Pri volitvi dne! f». t. m. je narodna slo venska stranka dobila 242 glasnv, nam nas-protiui pa 289. Te Stevilke so znamenite, posebno, če se ve, knk?ni mo/je so dr&di z naSo slovensko stranko. k;ikšni z nasprotno Mi smo dobili glasove me.šfainov, teđaj glasove onrga dela ljubljanskoga prehivalsfva. ki pl:u'tije sko-r;ij nnjveP, davka, neodvisno mesijanstvo je nam dalo primerno glasove. Poleg njih je za nas> narodne kandidate glasovala 'mala četa domaših uradnikov ki nijso pozabili, da so svojega rodii sinovje in da mej svojim narodom služijn, 80 glasovali po svojem srči in preprićanji. Mi bi bili tuđi sijajno zmagidi, ako bi mešranje in aktivni uradniki druzega razreda glasovali zase, ne skupoj s penzijonisti.
0 penzijonistih je bilo uže nekoliko rečeno v tem listu, pa n;ij m<» jedno dodatno Aktivni u radnik pri soriniji, pri mlmini-Btraciji, ta je vetidar v zvezi i ljudstvom, ta torej vendar ima nekakov interes na občini in na volitvah. Penzijo nist pa nema nobenega! On, bivši kak „oberlej-tenant", ali kar je, je prišel v Ljubi jano osta-nek svojega življenja preživet samo ker je sli>al, da je to mesto doli uže blizu „juga" in da se po ceni pečenka jo in en zdrav „čvi Ček" pije. Ali stiiriujejo tukaj Slovenci, Nenici. Kirgizi ali Tatari, to je bilo tem mo2ern ob prihodu deveta briga in tildi vedeli večjidel nijso, kajti v njihovih časih se je narodo=>lovja že manj učilo kot zrhij. Zdaj se pa tu pri nas, name-tu da bi mirno prebili svoj dolgćas in nas domaćine, ki plačujemo deželne in ob-
sedel na stoli v kotu in je nekaj eital. Opa-zivši svojo soprogo vstane, jej gre naproti in, poljuhivšj jej roko, odvede jo k mizi.
„Ali naj pokličem hisine, da nalijeV" vprašu grof, ne vedoć, kako bi pricel govorico.
„Nij treba," odvrne Anku in jame sama prirejati  zajutrek.
Mlada gospa je bila oblečena v preprosto jutrnjo obleko in izpod bele kapice so se jej vsipal; obiii kodri. Grof je gledal na vsak nje pregib, n kadar je ona, kakor vpraSajofa ga, uprla svoje Jepe oH v;inj, povć-iil je svoj pogled, jednak zasačenemu detetu.
„A nka!" izpregovori zopet on, „danes so ine prosili moji nujemniki in kmetje, da se niogd klanjati svojej novej gospo."
„In kaj ste jim rekli?"  vpraša ga ona.
„Itekel sem jim, gospa, da jih sprejrnete drage volje," povzame on nekoliko živahnej.še, a zopet umirivsi se, pridene: „ako ti je namreć prav —"
„Prav mi je, prav, kajti sama bi se rada seznanila s temi ljudmi."
(Dalje prib.)
Finske priklade, pri miru pustili voliti kakor mi hor-emo, dajo naučavati, da kakor skupna kohorta „in corpore" volijo proti nam, oni. ki ne plačujejo nobenih davkovskih priklad, oni, ki nem<ijo nobene zveze z ljudstvom, oni, katerim je prav za prav za naSo obfJno in naSo deželo toliko mar kot za lanski  sneg.   Je li to prav?
Ix l*fiifn 0. aprila. \lzv. dopis.]  (Ne red nos ti).  Neprijetno je, ako se mora skoro
0  samih mračnih prisiodkih poroda ti na^im javnim glasilom, katerim mnogo ovir in   neprilik dela državni pravnik tuđi za sedinjega   inini-sterstva, a nem^ki bf^ki listovi rnzsajajo brez skrbi in pogibeli kakor besovje.   Dru*  1. aprila t. I. poslal je neki untelj   narodnjak   posla   s pobotnico h glavnomu darnomu uredu v Ptuj, da mu   vzdigne   mese^nino,   ter   priložil   polo „pla?ni nalog", vsled katerega treba je platiti desetka 35 gld.   v   12ih  mesečnih   obro-kih, kar fe naročito napisano,   in   g. Horhs-mann podpisan. Kaj je storilo da^tvo? splatilo si ;e vps desetek.   a  dotičnomu   učitelju   poslalo r» gld.    Ta gospod  učitelj   ima   ženko,   dvoje otrok, stnnovnina   ga   potegne   za   7   gld.   na mesec, in razumera se, ka mu   je   hraniti   in oblačiti seV in svojo rodovfno. To zagonetko razozlnti bi se  morebiti   jedino   posrrčilo   ka-kemu c. kr. Stibrosu ptujskemu. Kaj je vzrok tako nepravednemu in plačnemu  nalogu proti-slovečemu postopku od strani slavnepra   c. kr. glavnoga dačnega ureda ?    Zboir   mtinnsti pri-to/il  se je dotičnik   pri   visokem   c,  kr.  mini-sterstvu za  bogočastje in nauk. da se mu brže bolje  pomore iz toliko nepovoljnega stanja.
Za lansko letno učiteljsko skupsčino od-mei ilo in platilo se je nekemu g. učitelju 4 gld. r»4 kr., a drugemu v  isfej   dnljavi   od    Ptuja
1   gld. 50 kr.    Kazmerjnlec   teh zneskov je g, lianner. okrajni  Solski  nadzornik,   o   katerem se v Pluji pripoveda, ka je po krčmah goslaril, in je nekemu učitelju posbl  pismeni pozdrav: „die deutsche Sprache wird  Ihnen nachdiiick-lii-hst anempfohlen fnamref. za haložko u^ilnico). Kaj pa bi Vi g. Ranner rekli k besedam   dr-/avnega osnovnega zakona?  „V deželnh,   kder več narodnih plemen stanuje, morajo se javne učilnice tako urediti, da se nijedno teh narodnih plemen ne sili k učenju druzega dežplnega jezika, in da vsako potrebnih   pnmočkov   ima v svojem jeziku   se   naohraževati."    Cesarjev podpis je   kinči. Ne   priseza li   učiteljstvo   na toi'-no vršitev državn'h zakonovV    Sicer pripo-ročuje   se   Vam   g.   Hanner   iskreno   „olikani Slovence"  oziroma na   vedenje   proti   gg. učiteljem.
Lani o priliki na*tav5e živinske kuge v ptujskem okniju razposlalo je slavno c. kr. okntjno glava r>tvo občinain napotke in naredbe samo v nem>čini za slovenske okrajane, a po-jiitano, kako je to, ka v toliko važnetn predmet u objavi ja dotične odločbb samo v tuj^čini, odgovoriti je račilo, ka se v kratkem isto zgodi tuđi v slovenžčiui. Podpisun je na ta obetek c. kr. okrajni glavar Trautvetter, \m g. Jennan, a slovenske naredbe nij bilo od nikud.
ludi uže imajo, sicer dmge in nepotrebne okrajne zastope urejene, a v jjtujskem okraju še ne vemo, kda se ta nepotrebnik izvali. Na U. dan oktobra 1870 bila je razpisana in zvr-šena volitev ca skupino kmetskih obćin, po-ztieje za mesta in trge, obrt in trgovino, a velik: jiosed še nij volil. V poslednjej seji okroj-nega zastopa naznanil je vladni poverjenik, ka so vse te volitve neveljavne, ker najprej ima voliti skupina velikega posestva . . .  iu ker je
skupina obrtna in trgovinska oziroma na daZo zgubila 3 zastopnike, katerim se razdele po razmerji davkov na skupino kmetskih obern, potem mest in trgov. Je-li ta prikazen nij bila znana pred razpisom volitev V Na 22 dan me-seca marca 1880 določila se jp volitev krajnih znstopnikov m 8kuf)ino vplikega posestva, a neke dni pred rečenim obrokom prejeli amo dopise od veleslavnega c. kr. namestnižtva po slavnom c. kr. okr^jnem glavarstvu, da se ima ta volitev do daljnje obznane opustiti. — Mnogo gnjilega . . . !
Domnče N^vari.
— (C e 1 i a n i proti Slovencem.) Iz ('t'lja po v vseh nemških novinnh poro?a, da je nemSkutnrski celjski občinski zbor sklenil resoludio in peticijo zoper znani resoluciji flr. Vosnjakovi v budcetnem odseku državnega zbora o „pnsloven.jenji" srednjih sol. ('pijani pravi jo, ali prav za prav dr. N^rkermann V C"lji pravi da bi bilo uvedenje sloven^čine v srednje sole velik nazndek v uku in napad na životne interese ne le celjskoga mesta in Nem-cev, temuč tuđi Slovencev. — Od kedaj ima peščica n emSkutarskih Celja-nov pravico ali kakov mandat v imenu Rlovencev pet i ci j on trati V Kdo je g. Neckermannu in tovari^em prisodil sposobnost in opravtfenost odločevati. kaj je Štajerskim Slovencem ugodno? Da so v Celjl vladajoči nem^ki agitatorji napredku Slovencev v^plej sovražni bili, to je vsemu spodnjemu Atajerju davno znano.
■— (VI om ta tov.) Iz Metlike se nam piSe 10. aprila: Sinoči 80 se v naSem mestu lopovi producirali na treh mestih, pri dveh trgovcih in en^m obrtniku pobrali najdene gotovine do 70 gld. in nekaj robe. Ti tatski vi-tezi so po tspIi znamenjih mojstrsko izvežbani in pogumni, ker na glavnem trgu komaj 20 korakov od žandarske kasarne navrtali so so svedrom in odprli vrata — pa komu? — memla iz zlobe — samemu vodji mestnih ■?tražarjev. Župan in njega nolicaji si zdaj ra^bijajo glave in iščejo sled izurjenih uzelcev, ki so mešćanom pakazali, kako se pod niih županom na glavnem trgu brez škode varno spf.
III. izltaz
za strudiijoče Notranjce poatonjskega  okraja:
Prene« II. iakazu    .    120  gld. 20  kr,
n. Ktili^cr Ferdo,  ik-itolj  v Toplic:th       2   „   —    „
A. F   v  Ljuhljani.......       1    n    —    n
Slitvna ćitiilnica v Ktimnikii risti «lo-linclck drHiniiti'^ne   predstave duu
7. marcii t. 1........      .'JO    „      8    „
U. Kr/.rn V,   atiul. jur. v Ljuhljuni      —    n    40    „
!*. Oreliuk V. v ĆetnSen k»     .    .           1    „    —    „
Skupaj    .    l;")l  gld. tiH  kr.
^H           Tri/.iiiiu    »rciMii   jiivljaitio   floroiluikoin,   ^H
^M   prijntt'lK'iii   in   znancem   žitlovcst,   (Ih   su ju  ^H
^M   l'n^u   \rMt'mo^(ič:i(.'inu   izvol lu,   inujo   pro    ^H
^M   Ijubljt'iio »upro^u                                          ^B
■    Nežo Rus, roj. Turšič,    ■
^M   ))o kmtkej,  luidej bole/ni deiu'9 zjutraj ob  ^H
^M   'J. uri,  previđenu sr svitirni zaknum<nti za ^H
^M   u m i raj oče, v čiti. letu jiokliciiti  v bulje živ-   ^H
■  ljenje.                                                 ^1 ^M           Pogreb bode v srodo dni' M. uprila t. 1. ^H ^M   ob 8. uri dopohidnu.                                         ^| ^M          Svete mast' za rartjko so budo bralo v   ^H ^M   raznih errk\:ili.                                                       ^H |H          Drugo pokojnici) pripuročtimo v pubu-   ^H ^B   želi Mpiuiim.                                                               ^H H         V Uml&h pri Kibnioi,  12. aprila 18Sp.  H
m                Ivan Rus,         I
■  (152)                         sopro-,            ^PH ^M                          v imenu vse žaliijo.'e rodbino.   ^H
rik C1 am od avtonomistiške in Rechbauer ter Wolfrum od centralističke strani, a z ministerskih stolov se je oglasi! o začetku seje samo naučni minister baron Conrad, daje osobno stojo čast branil zoper napade centralističkih govorov; dejal je, da, braniti se mora tem bolj, ker ne ve, koliko časa da bode Se sode I na tem mestu, na katero ga je pozvalo zaupanje njegovega veličanstva.
V soboto je govoril Rechbauer. Z mi-nisterstvom on nij zadovoljen in oćital mu je neiskreno postopanje. Po njegovem okusu tuđi nij beseda ,.sprava", ker itak Nemci ne goje politiškega sovraštva do S lo van o v , posebno do Čeh o v. Sporazumeli bi se uže Nemci se Slo-vani, ali, oni ne poznajo njih željii. Kaj pa za-btevajo Nemci. Rechbauer je na to vpra-Sanje tako-le odgovoril: „Mi zahtevamo, da se pospcšuje olika in napredek in da se nam obrani ono položenje, katero nam gre po našej kulturi, hiteligenci in posestvu in ki je potrebno za obstanek Av.striji, katero so ustvari li Nemci. § 10, katerega smo mi ustvarili, smo toliko izveli, kolikor nam je bilo moć." Kot dokaz, da se Slovanom v Avstriji nobena krivica ne godi, omenja II. potem ono o Slovenci!), kar smo mi denes v članku spredaj naveli. Nadalje je g. Ilechhauer besedoval zoper avtonomijo in decentralizacijo tako, kakor sploh vsi centralisti, ki vidijo državno b'aginjo utelovljeno v dr-žavnera zboru, ki naj bi opravlja] tuđi deželne zadeve. Očita! je zdanjemu ministerstvu, da stavlja v nevaruost notranji ter vnanji mir. Zakaj? Zato, ker se — v Avstriji nematvo zatira, in to mora pri avstrijskem najnovejšem zavezniku prozvati nezaupanje! —
Poljak Evzebij Czerkavski je kritiziral slabo gospodarstvo ustavovernega ministerstva Auersperg in oflbijal je očitovanja „ustavover-cev", ki slikajo avtonomistiško stranko kot tako, ki ne skrbi za državni prospeh. O na-rodnostnem vprafianji je dejal, da je enkrat u e nasprotna stranka izjavila, da narodnostno vprasanje je vprašanje moči. Pod izgovorom državne ideje se ne srne noben narod zatirati. V.sak narod ima pravico, da izraza v parlamentu svoja narodna zahtevanja in da se mu omogoči, da se politički razvija svobodno. At-nomistiška stranka doslej se nij imela prilike, da bi razvila v parlamentu svoje nacrte in nam ere. Sicer pa tega tuđi ne treba. Kajti z željami vsake posamićne dežele se moru ravnati, po njihovih potreban in napaka bila bi, ko bi se hotelo   delati   vse po jednein kopitu.
Porazumljenje   je   pa   možno samo mej prijatelji, nikdar mej strankami, ki si sovražno na sproti stoje".
V svojem govoru je dejal Čeh g. Ada mek, da so „ustavoverci" I. 1873 dali državnim posojilnicam za zboljSanje obrtskih podjetij namesto 20 milijonov, 80 milijonov gold. Kako se je s temi novci tnčas ravnalo ne ve se Se dandenes, kajti računa nij nobenega. Ustavo-verci so tačas to ogromno svoto kar s polnimi rokami sipali mej svoje pristaše. V tej stvari je hotel „ustavorerno" stranko v soboto očistiti centralistički poslanec g. Wolfrum, ali nij mu šio, in desnica mu je takoj ugovar-jala. AVolfrum je nadalje dokazoval, da se z decentralizacijo v upravi ne more nič ščediti, da pa se morajo davki zvekšati.
Največje zanimanje je vzbudil govor Clam M a r t i n i č e v. Omenjal jo, da se „ustavoverna" stranka dela tako, kakor da bi parno ona znala dobro gospodariti; „ustavoverna" stranka posebno rada kaže na svoje usluge, potem mora pa tuđi posledice prevzeti. Ona je imela odločeTalno većino in složna je bila z ministerstvom.
Tedaj pa „ustavoverna" stranka ali nij mogla odpraviti zla, potem je bilo ministenstvo samo na videz ustavoverno, ali pa je mogla a ne storila, potem je pa sama odgovorna. V državnem gospodarstvu se mora napraviti ravno-težje; ščediti se mora, a to se stori najlaglje z decentralizacijo in deželno avtonumijo. „Usta-voverei" pravijo, da decentralizacija in deželna avtonomija škodujeti državi, in da se ne strinjati z zdanjim državnim življenjem in z ustavo. Nasprotno dokazuje Angleška; nij je dežele, kjer bi bilo moderno življenje trdnejđe, kakor tani, in veridar cvete ba5 na Augleskem popolna avtonomija. Ustavi trdna podloga je avtonomija, nikakor pa ne eentralizem, urad-nidka moć in centralistiško birokratstvo.
Preidoč k narodnostnem vprašanji je. dejal grof Clam, da se je na tem polji podala roka ustavovercem, a odbili so jo. In vendar se mora baš tukaj skleniti mir, a najboljši pot do tega je avtonomija dežel. Državna misel avstrijska ne leži na centralizmu, ona je izšla iz avtonomije in federacije. —
Denes v ponedeljek se nadaljuje glavna debata o proračunu.
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Duntij 12. aprila. Denes sta v bud-getnej debati v državnem  zboru  ministra
Kriegsau in grof Taaffe izvrstno govorila in nemške ustavovenie levičarje dobro pobijala.
Politični  razgled.
Nofrttiif<» «1<»Ž4»I«n
V Ljubljani 12. aprila. ČeSki „Pokrok" je zvedH, da bodo «l<p« žolii! zbori sklicani na drugo polovico maja in jih bode vl.-tda pozvala, naj ražen doželnega biulgeta za 1880 tuđi onega za leto 1881 po-trdijo, ker ne bodo letos več zborovali.
V  svojem govoru je ustavoverni poslanec ■•I«»iior razvit finančen   program,   ki   bi   ga menda on izTrŠeval, ko bi minister postal, kar namerava.    Ali ćelo ustavoverni časniki   nijso s tem programom zadovoljni.  ,.Deutsche Ztg." pravi,   da je   „konservativno-birokratičen"   in da ne računa z interesi ljudstva   in   7.   nnrllo-garni   delavnega   prebivalstva.     „N.   Fr.   Pr.u pravi,   da   Plener   nij    v   imenu   ustavoverne stranke   gororil.    „\Vien.   Tagbl."   pravi,   da Plener obeta državi vse, ljudstvu pa nič.
Vitini«* fl»'A-?v«».
HiiMkl državni kancelar knez Gorčakov je zbolel h\ sicer nevarno. V nedeljo ga je car obisknl in ukaza!, da ko po Gorčakovljeve sinovev brzojavili, naj pridejo v Peterburg.
C'ruoiforc* bodo zasedli zdaj novo pri-dobljeno ozemlje. Skaderskemu guvernerju Izzet puši je ukazala turska vlada, da otidejo turski vojaki iz onih mest, ki spadajo zdaj Črnej gori. ' —
Papi'ž je imenovat dozdatijega nuncija bruseljskega Serafino Vanutellija za nuncija na DuiKiji, a njega brata Vincencija Vanutellija za nuncija v Carigradu.
<% UK loš k i liberalci ^o zmagali nadalje v North Durhamu, Išle of-Wightu, Tironu in Roxburf?shiru, potem v Cardiganahiru, Corn-wullu, \Vest^loncestershiru, Monnghanu, tako da imajo zdaj 34G sedežev v parlamentu, kon-servjitivci 227 in Irci, ki bodo hodili z liberalci, i)2 sedežev.
V  ti<» niske ni  „rajhstagu" sta se zadnji četrtek Lasker in Richter protivila   zoper   to, da bi se pričelo uže posvetiivanje o vojaSkem zakonu,   kakor je hotel   predsednik,   in   sicer zato,   ker   je   Bismark   dal   svojo   ostavko. Predsednik je odgovoril,   da   se   mu oh'cijalno to nij naznanilo,   da  pa   se   po   Časopisih   ne more ravnati.  Na to je dejal poslanec Richter: „V parlamentarno vladanih deželah, — ali smo mej temi, tega ne vem   — nij navada,  da   bi se vlozenje prošnje za ostavko naznanjalo ofi-cijalno.    A zbog verjetnih glasov  o  minister-skih ostavkah odložuje navadno parlament važna posvetavanja,  — meni se pa dozdeva, da zdanji slučaj tena ne zahteva.    Gospod državni kancelar ima navado,   da   vsako   vspomlad   vloži prošnjo za svojo ostavko.    Ta prošnja pa n ij resna in nje rešitev se pričakuje nekako veselo in kaj da priđe poleg nje še na dan."
in vam dovolj razložili mojo razmero — kakor tuđi najino."
„Res, grof, vse mi je znano", rGče ona mirno.
Grof je bil v zadregi in nij znal kaj odgovoriti.
„Nadejem se, grofica, da vam se bode pri meni boljse godilo, nego —"
Gospodična Anka Roverska, zdaj so-proga Ivanu, zurudi v lice. Z bistrimi ocrni pogleda grof.t, a brzo se umiri in lehko na-smihajoča se pravi:
„Oprostite, grof, jaz se niti ne spominjani, da bi se mi kedaj bilo godilo slabo, a da se mi tuđi je, verujte, da bi se nigdar ne bila možila zato, da živim ugodnej4e.B
„Ne zamorite, nijsem tako mislil, izrazil se nijsem dobro", izgovarja se grof. „Toda, pustiva to, in vi mi obljubite, da ne bodete Še na to mislili."
„Obljubujem."              ■      '
„Zdaj bi vas jaz še nečesa prosil".
„Izvolite".
„Dane« je bila naji poroka, kaj neVu
„Res, gospod grof!**
„Dakle sva zdaj soprogaV"
„Gospod grof?"
„Vem, da se moj uvod ne strinja s tem, kar so vam rekli vaša gospa mati.*
„Res ne."
„Naveličal sem se tekšnega nazfvanja, zatorej bi vas prosil, da se konci pred Ijudmi kakor  soproga   tikava, — ako vas je volja?"
Grofico oblije rudečfca.
„Ali vam je drago?" vpraša grof s pro-sečim pogledom.
Ona prikitna.
n Bod iva dakle prijatelja. Anka," okonč« grof, in, poljubiv.^i roko svojej soprogi, kloni se in otide.
A n k a ga je z o6mi izpremila do vrat in, ostt-vša sama, aepnila: „Res, prijatelja!" —
III.
Drugo jutro pnde hiSina v sobo k gospe", ki je bila uže vstala in se oblekla sama.
„Gospod grof prosi,   da   bi  z njim zaju-trkovali, milostiva gospa!"
rDobro, reci, da pridem takoj.u
Hišina je htela zopet oditi,   a  grofica jo vpraša;
„Čuj, kako ti je ime?
„Katarina, milostiva gospa."
„Ali si uže dolgo v službi?"
„Prav od  svojih otroških let."
„Kako je to mogoče?"
„Moj oče je bil vrtnik v gradu, ko so še pokojni gospod grof živeli."
„Imaš li še mater?"
„Nemam," vzdilme dekle težko, „umrli so mi!"
„Sirota!" šepne grofica in odpusti Katar ino. Potem gre od okna, kjer je bila naslonjena, naslajajoča se s krepkim jutrnjim vzduhom, ter se odpravi v dvorano.   Ivan jo
Listale« opravnMtva. V. g. naročnikora, ki ielijo dobiti zaostalu fttevilke „Slov. Naroda'1, javljamo, da onih iterilk nemamo već, ker sa nam uže pošlo.
■Lotfcrlftic »rochi*.
Na Dunaji  10. aprila:   Cl!,  8 1, 25,     !>,  70. V Gradci  10. aprila:   42,  JJ3, 20, 80,  80.   |
Dunajska borza  VI   aprila
(lavirno ta i-graficno  punu* I  •
Knotm drž. do!«  v batikovcih            7.'{  *iii    fiO      fc
Enotni dri. <i. l# v »rebru    .                  .'1     ,     N*>
Zlata renta......        «9    „    50
1860 dri. poBojilo     .                             1 :*0    „    25
Akcije narodne banke                       840    „
Kreditne akcije .    .         .    .            287    „    —         ,
London........         . 118    „    75
Srebro..........—    „    -
N»pol.........          9     ,    4r»v,
C kr. cekini   .             .              .           ft    ,    58        ,
Pržavnf marte             -                         r»8    ,    45
■V Nij sleparstvo! "•■
Iz c. k. zastavnice dunajske
rešene
žepne ure
izjemno v ceno, nanneč
70 odstotkov pod kupno ceno.
Razno komfflijnke /ulotro ur, oil naJTcejih irnjcar-. •kih tuvnreu, no je v u. kr. rustuvniui zaatuviio, a ne re-iilo, teilnj an z:ip;uUo po javnoj tlra/.lii prinle po aa.«-veijctao 1-i.islcc"   con.1 nam v  lnnt.
Ml moremo tedaj ure od zlata, srebra ln nlklja, najbolji! ivajoarski izde-lek, vse n Sletnim poroštvom, samo da dobimo «voj denar, prodajatl jih 70 odstotkov pod fabriško oeno, ure so akoraj
Vnak človek, nuj hi ju tiDtfut uli nl>o(f, pntrelmja renilar uro, ki ju tegtu nuj/vu^tvjšii jiri.jntcljicit iu aprom-Ijcmlka skozi ceiu f ivljcnjo; tuko priliko, prijatnu in nitrdiir vručiijuOu »o, imu ztlaj vsuK<i<>, <ln »i moro jin-ikr-beti sknntj 7.axtonj Holiilno, (Ino, (fariiutirmin in mi minuto regulirano uro, icer ]o naao fcvirričlto oaot> voe ure ao 3o3-eii.lcra.t rog'u.ll.X3Ll=>. Vdaku uru   ilni   rvmj«:irs)ni  l':>lirinko  znamenju.
Poroštvo Je tako zagotovJJeno, da ■e m tem javno zavežemo, viakemu naredniku takoj brez ugovora novce po-vrnltl.
Kilor Jioćo lavrstno, zie-verjctaac oono, na. C lot sa,Jcx33a.žo33.o, doiris ldočo -uio »leorGLj aW~ aaston.] ~Mi itnt-ti, mij si ju tukoj naroii, kiT moru vsiigilo umuti, ila uro uouuveiio hitru kupuji-ju.
Zapisnik žepnih ur.
X Mia 3=lix va.i3a.1- oil tenkn^u »rcbrnetfa niklja, Dno nu trenuti'k regulirana, Krnviraua iik ^viloširunu, a M niliinov, n plnHČutim Hti'klom, eiu^ilir.mo urno pluicii in pogubnim krovom /uper pruh , in Htia zlatu. fii(,(>ii-nrnu reriiicu, Ki je ntulu prujo »lil. 12, volja zduj mino fflil. f>.r>().  — Ista Ano pozlo.£ona,   3«a.oiti.a,,
g-15.. 6.EO.
1. žepzi.s. -L^ru na sidro, utl te6kex» »relir-nptfa uiklju, (ino iKt trt'iiotr'k r(>«ulinuni, ffruvirunu, ^vi-loairuiiu, 14 1:> ruliiuov, h jil(i*ćiiti<ti utuklum, om^iliruiio urno ])loAi'o in kuzuloin /n »okiimlc, g (Inu urno f.i<;ori-vnri/.ico utl tuliui-zlata, jirejo glii. lio, /il.ij uamo k'1'- "■ — Jvilna niijlioljšili ur. — lota. tečlcc -v ojjn-Jl p o-S-leLicas-o., krasna lzpeljava, pspolnona. na.donr.t'otvijc zlate mic, samo^ld. B.GO.
1. ieni.oxa.toli uio., iz liujliuujHi^n duublo-r.liitii, brrz kljucku /.;i mivjjati na ko/.iui, pinJ poroštvum uhrani »i zmiroiu 7.\nh> Imrvo, izvrutno nu minutu ru^uli-rana, z ilvujuiiu krovom, dokorovuini etnuil unio jtiodčo iu priviliKiruiiii d«>lo, ululuruvunu i/vrslrin ura ■/. vunžtio (jil tiilmi-zlata, jirojo gltl. li I, /(I"j Httmo tflil. H.JJO. — 'i'cll ur ju mulu.
X excTs3:n.cx rosaentoU ura, od pravi>K» 13 InttiuKik »rrliru, jiotrjcnu od c. kr. kuvnegn urucU, tmvija bi1 tiu ko/i<i l.n/. kljuikii, z liiinprutuiin /.upurom iu kn-zulnu prlpruvo, (iim u j>rivili)Kijum. ni» minutu rojumiraiiu, h ploHčutim Mtuklom, i-iriuiI urnu plimro in knzaloin 7:1 gc-kimiiu, v iiutruuJL'iii h kristalnim kruvotn in koli'sti uil uiklju', za vB;ic<-tfn truuspuruiituu, iiujlioljitii, luijeuni'JHii ni najulc^untiii'JHiL ura avi'tii,  pruji' kM   :io, ztluj Humo glil. II.
X sicbina uta na sidio, ml jiravtsKii ia lotue^a ti'Hki'Ka urcliru, putrJL-iiugu. ud u, kr. kovnuga urmlu, ■ lfi rnUiuov, na Bckundd rcjjasiruiiu, h ploačutim Htoklom, email urno plu&uo in ktusuluni /u Bokunilu, iiozlućuuit clfktro-Kiilvuiiiškim jiotoin, tuku, tlu li I ja nu mutfol nubi'n zlatur Hvvta od pravu zluto i u z;i <lr.i« <lunur kupljeno mzloćiti ; prejo noporJučena glil. 24, ziluj j'U/lučoim mino gld.   12.r,ii.
1. oiotrna urA axtx Tra-ljctr, od pravoga 13 lotiio^a Hrebr.i, jnitrjrm'K^ od c. kr. kovnicu uru<l», 1 ti rubinuv, 1111 minuto rupadirunu, jio/laurini t.'lcktru-Kul-v:iiiigkiin potdtn, tuko, da su je od jiruvo ztuto nu more ruzločiti ; ]>rojo Kld.   1'j, i--iliij  ditmu gld. U.C>0,
X ura sa. E5=pć, oil pravomu 14 kurut. zlata, potrjunuHu ud c. kr. k<jviic«n untdu, vrlo litm, i'lu^untuu ur» e itujtiiiojHO lionoteun«kn fuvun - vt>n/.ii;o zu okolo vrtitu v liiiL'in ImniiiiiiiHteiii i-tui.iij l>rujo gold. JO, mlsj smno gld. lUT.O.   TuceKii $0 nij  bilo.
i ilsio. zloita. icmoiitoli uia, 13 karat., po   gld. 40, 00, najfliu-jio uavonotto-uro, projo po \fld. 10O.
Naslov:
TJhren-Ausverkauf
^o^ -^^. Praiss,
Rothenthurmstrasse   9,  parterre, g^egenliber dem erzbisohofliohen Falals,
W1EN.                 (Mit—i),
Javna zahvala.
Visoko   iestiti   župnik  v  Črnem  vrhu,   gnspođ
Anton Domicelj j" l)l»godu.4no,  v prelep kinč đolske
izbe,   veliko   krasno  podobo   Kristusa,   od   oljnate^a
barvotiska, v jako It-pem zlatem okvirji,  Ornovrhskej
|Ijii(i«k(j Ijiidskrj Snli d;iro\;il.  — Zu bla^i dar,  visoko
£t.  IC>82.                                                      lMl— li)
Sekuiularska služba
v deželnej bolnici v Ljubljani z letno plačo 400 gld. in s posebno zarasno nagrado 200 gld. za opravljanje sekundarske službe v 2 podruž-nicah, potem s prostim stanovanjem sveravo in kuijavo, je izpraznena, ter se bode na dobo 2 let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji potem £e za dve leti podnljšati. — Prošnje za to službo naj se vložo
do SO. o/pT-il«, 1. 188O
pri vodstvu deželnili dobrodelnih naprav v Ljubljani. Prosilci imajo dokazati, da so doktorji zdravnižtva ali do so snj uže dovi'Sili zdravniske visoke sole, in povedati, če so uže kje službo-1 vali. — Na prosilce, kateri so ražen nemščine zmožni tuđi slovenskega ali katerega druzega slovanskega jezika,   se  bode  posebno   oziralo.
Ofl defelnega odbora tajsiega.
V Ljubljani, dne 3. aprila 1880.
Zaradi preselitve prodajem od denes poćeoši do
10 aprfia                           HIS3 flfl prOudl                 izvrstnena vina,
Pri Slonn:   Vodnićar iz Dimaj*. — Lengiel iz                                                                                                                         *J                     7
Kaniže  — Vidic h Dunaja — Gilich h Gradca.     je v Kamniku, na kraji za kupnjo ali kako   katere^a imam 400 veder.   Vino prodajem po naj-
Gohard, Cemovštfk iz Z.greba.       Centa i e,  Ceja. obrtu ijo   jako   pripravnem,   se  7  sobami,   kuhinjo,   uižjej ceni, in aicer najmanje po jedno vedro vkupe. — Zmdri iz Trsta.                                                         shrambo, 2 kinima, hlev. m in nekaj zemlje.   (151—1)                               Tlaniol   PrO^nTfir
Pri MaUćl:   Signer,   Mo^burger,   Lan^,   Kuti           Katančncjc se izve pri Jiiuezu Knezu, žit-                               UctllLCl fiCUUVlU,
iz Dunaja.                                                                 nem trgovci na Marije Terezije cesti v Ljubljani.        ',129—11}                            krčmar,
na Poljanakem trgu Št. 5, v Ljubljani.
ćeatitemu gospodu dariteljn oćitno in iskreno zahvaliti so, pristava si tukajjnji krajni jolaki svet v pri-jetno dolžnost.
Anton Plešner na. p., predsednik.
Deček,
14 It't štur, iz poStt'iu; rodovine in s primerno fiolako nliko. s|)rcjnjt! se kot ućenec v tukajSnjcj prudujalnici specerijskr^H blapn.
Natančneje pove iz uljudnosti opravniitvo „SIo-venskega Naroda".                                         (M5—2)
Skoraj v dar!
To (»skrbništvu konkiirzne mame na nie priile ..falirike za brilanija srebro-* prevzeta  : tplikanska 2uloj,':i se btiiie zavolj velikih jilMčiluili zave*  i
'/-.t njim) j;h|. 7.25 ie <lul>6 izvuiireclno čuto niizno ]>ri]>ra\o od brilani(a-srebra ika-tera je prej jfld. 35.— veljalif, uumreć:
C namiziiih uožev z vrlo dobrimi jekleuimi oatrinami,
6 Tj]Ic od jirare^a angleškega brtHuija-srebra.
6 teikib žlic za jedi <k. britanlja-Eiebrs.
6 finih žlic za kavo od britanija-srebra.
1 težki zajemalec xa juho od hrit-inija-srebra.
1 težki zjjtmaJec za mleko od briUnijt-srebn.
6 fino cizelirjuih podajalnih zJelic (tat).
6 podbtavkov za noie od kristala.
3 fine masivne čašice za jajca.
3 fine prelppe zdelice za bladkor.
1 uvritna jiuaoda za poper ali sladkor.
1  odtekalnik za čaj fiae baie.                  (100—4)
2  krasna namizna evečuika.
48 kom. — Naročila s povzetjem, ali če se ivota naprej posije, naj se pošiljajo na
Britania-Silber-Fabriks-Depot,
Wien, II., l'ntere Doaaustrasse *'■''■
"dorschV^
Najboljše in najuplivnejše
pomuhljevo jetrno olje
zoper                                                       I
br«imore? krvice, sušico, kaSelj itd.
v Mlilfiiicali  a <IO kr,
z ieleznim Jodovoem jKJiucinn, oniui, ki imujo premalo krvi ali    I
ki si jo bočejo sdlstltl, posebno korišten, v sklenic>ih A 1 gld. prodaje    I
in raxpufiilja  s pođtnim povzetjem                                I
lekarna „k angelju" v Ljubljani, na dunajskej cesti.
2NBT Skoraj zastonj! -a^c
Zavoljo nedavno na m<' t nšle velika fabrike za britanija-srebro, n.i.ian' no sledi^ih 4fi komadov n.uai.o t:.ibr:h reći, od britanija-srebra s.im. za gld. 6.95, kui j Uvh ćotrti dei troakov iz-UuiiMaiij.*, ttd<tj akoraj zastonj,   u mcur:
6 kom. vrlo dobrib iinmiziiih uožev, z ročnikom od         y    t   . i
bntanija-srebr.i,, a   iirnv     »u^lt-škimi   Hrobrno-         i-   t       '
jekieiiiiiii  OMtriiiatui.                                                    ,      kouu-
6      n     jakti fimh vili«;, hrttuuija-Hrttiiro, izjedue^it kosa.        „«r'i       ■"
6     „      teških  ilic s« jedi od britanija-srebra.                        i!"-^ '"
6     „      ili«   za  k»«o   od   bmaniia-sr.-bra,   najboljS«         praktično
kvHlii.^ti.                                                                       blago _ ml
1  uiaHiriif khJcuihI«'«; za mleko od britanija-srebra.         ontaniia-
1   teški  zHJcuuil«*«;  z» juho od briiarnja-srebra.               srebra,  Ki
tJ |iu«l»l»>liov *» iio>.t> -.d  bntariija-sro^ra.                       so vuljali
6 kum   i»u«lujnluih  /iltlic ^tas;. fino cizelirani.               ^"J s ' . !'
,'J <hi»1«m' ?.n |U|iu oiJ  iint.inija-brebra.                                stane zd.»j
1 koštk zu kruli,  uiasivm, od  britanija-srebra.                  vsoli 4.)
'I kraaiia uauiizuu Mtcčiiiktt od britanija-srebra.              Koinaa<»v
1 flalonski nuuiizui zvončvk od britiiuija-arubr* sre-          ijU|1«nc
bruega glauu                                                                     9Id- 695-
«.'i kom. VbcIi teh 45 roćij je izdelanu iz najfinejsega britanija-srebra, ki je na celeui avetu jodina kovina, katora oatano v«-ćno bela, in so oti pravuga arobra uiUi po 20letnoin rabljtmju ne moro razJočit'i ca kur Me Karautuje.                                                                           (97—5)
Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro-ogorskih provinoijah:
General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: liluii «4? liaiui, AVien, I. Elisabetlistrasse Nr. 6.
PitSilja se točno proti  |>o5t.:itmni  povzrtju.
Izdatelj tu urednik Makao Armič.
Lastnina in tiak „Narodne tiskame".