Pohdozsk iterS- k* t Din mesečno, im •• (prejema list v oprart, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din. . Celoletna naročnina ja 50 Din. polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovora Uredništvo: Kopitarjeva uL št. 0/lil. Telelon ŠL 40 01, 40-02, 40-03. 40-04 in 40-05. Lis' izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica Stev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telelon ttev. 2992 Borba za petrolej med Mehiko in Anglijo na višku SlltirZt'" 17 petrolejshih družb toži mehihansho vlado London, 15. maja. TG. Prekinitev diplomatskih odnosov med Mehiko in Anglijo je dogodek, ki je do skrajnosti razburil angleško javno mnenje. Nedeljsko časopisje posveča cele strani temu dogodku, ki je, tako pravijo, v zgodovini Anglije edinstven. Saj se v zadnjih 200 letih še ni pripetilo, da bi katera tuja država prekinila z Anglijo diplomatske odnose. Na drugi strani pa ima Anglija v mehikanskih petrolejskih vrelcih in čistilnicah naloženega toliko denarja, da je nemogoče, da bi angleška vlada hladno sprejela dejstvo, da je ves ta denar in vse to premoženje enostavno od ntehikanske države podržavljeno, .jutri bo seja vlade, kjer bodo nastali položaj proučili ter sklenili nadaljne ukrepe, da zaščitijo angleške interese v Mehiki. Spor med Mehiko in Anglijo je nastal zaradi zakonov, ki jih je izdal mehikanski predsednik o podržavljenju vsega petrolejskega bogastva na mehikanskih tleh. Ker je bil večinoma ves petro- lej v ameriških odnosno angleških rokah, je angleška vlada proti temu protestirala in je od me-liikanske države zahtevala odškodnino za odvzeto premoženje. Mehikanska vlada je obljubila neznatno odškodnino, nakar je 17 angleških in ameriških petrolejskih družb tožilo meitikansko vlndo pred mehikanskimi sodišči, angleška vlada pa je na drugi način pritisnila s tem, da je zahtevala od ntehikanske vlade takojšnje odplačilo starega drž. dolga, češ, na ta način tio mehikanska vlada že postala mehka in bo pri petrolejskem sporu popustljiva. Strokovnjaki so izračunali, da gre pri odškodninski tožbi za kapital 100 milijonov funtov, to je okroglo 25 milijard din našega denarja. Največja med petrolejskimi družbami je angleška »Mexi-can Eagle«, ki je v rokah >I?oyal Dutch-Shell« petrolejskega koncema. Mehikanska vlada je zaenkrat nepopustljiva in se tudi za to ni zmenila. Prišlo so nadaljne protestne note tako iz Amerike kakor iz Anglije, toda mehikanska vlada je bila v svojih odgovorih silno osorna, tako, da sta sn obe vladi, ameriška in angleška odločili za represalije, ki pa tudi niso imele uspeha in je Mehika na nje sedaj tako odgovorila, da je odpoklicala poslanika iz Londona in tako prekinila odnose z angleško vlado. Borba Mehike za njen petrolej ni nova. Toda nikdar se nobena mehikanska vlada ni mogla j»o-vzpeti tako visoko, da bi bila pregnala tuji kapital iz dežele in sama prevzela upravo nad svojim liogastvom, ki je eno največjih nn svetu, a ki mejiikanski državi prav za prav ne prinese nobenih dohodkov, ker gre ves ogromni dobiček v inozemstvo. Zanimivo je to, da je mehikanska vlada, ki jo jx> svoji biti boljševiška in diktatorska, v borbi za narodno posest jietrolejskih bogastev združila okrog sebe vse sloje in vsa svetovna in politična naziranja. Nikakor še ni mogoče prerokovati, kako se bo ta Itorba, ki je ena največjih v zgodovini petroleja, končala. Henlein iz Londona odšel v Berlin Zunanji minister ČSR ceni francosko-angteško posredovanje London, 15. maja. Voditelj sudetskih Nemcev Konrad Henlein je včeraj ob 6 zvečer z letalom nemške Lufthanse odpotoval v smeri proti Berlinu. V Londonu so je mudil dobrih 46 ur in angleškemu tisku se jc posrečilo nekoliko razgrniti skrivnost njegovega potovanja dn danes poroča, da je imel Henlein v tem času v Londonu razgovore s sledečimi osebnostmi: v petek ojmldne z Winstonom Churchillom, temu razgovoru je prisostvoval tudi voditelj liberalne ojiozicije sir Sinclair in profesor oxfordske univerze Lindemann; v petek po-jMildnc z Haroldom Nicolsonom, v petek zvečer pa z diplomatskim svetnikom str Vansitartom; v soboto dopoldne pa je govoril s češkoslovaškim poslanikom Janom Masarykom. Značilno je, da je Henlein iskal stikov največ z osebnostmi, ki smatrajo češkoslovaško vprašanje za eno izmed najvažnejših v Evropi. Poročila pravijo, da je v londonskih krogih skupina, ki zagovarja močno in aktivno udeležbo Velike Britanijo v vprašanjih Srednje Evrope, veliko močnejša, kot pa se je prvotno mislilo. To so llenleinu zlasti {»udarjali Churchill, Vansitart in Nicolson. Razgovor s Churchillom je trajal tri in pol ure, kosilo pri Nicolsonu tri ure, večerja v petek zvečer pa se je raztegnila pozno v noč. Pri Masaryku se je Henlein mudil eno uro in četrt in takoj jx> končanem razgovoru je poslanik stopil v zvezo s svojo vlado v Pragi, v Londonu pričakujejo, da bo Ilenlein šc danes obvestil Berlin o vtisih, ki jih je dobil ob tem obisku. Henlein pa je dopisniku United Prcssa izjavil, da namerava čez kakih šest tednov ponovno priti v London in da je s sedanjim obiskom pojx)lnoma zadovoljen. Praga, 15. maja. AA. (Reuter) Na merodaj-nih mestih so prepričani, dn je Ilenleinov obisk v Londonu imel za cilj prepričati angleško javno mnenje čim bolj o tem, da sudetski Nemci ne teže k združitvi z Nemčijo. Praga, 15. maja. AA. (Havas) Češkoslovaški zunanji minister dr. Kamilo Krofta je danes pojxildne sprejel francoskega in angleškega poslanika. Ob tej priliki jima je ministeT Krofta dal odgovor češkoslovaške vlade na korak, ki sta ga storila preteklo soboto glede vprašanja sudetskih Nemcev. Dr. Krofta je zatrjeval obema ministroma, da je češkoslovaška vlada odločno sklenila storiti v korist češkoslovaškega naroda, ter posebno v korist sudetskih Nemcev vse, kar bi bilo v skladu z nedotakljivostjo Češkoslovaške, češkoslovaška vlada bo v najkrajšem času podvzela potrebne ukrepe v tem smislu. Minister Krofta jima je zatem tudi izjavil, da češkoslovaška vlada vidi v angleilko-francoskem nastopu dokaz resničnega prizadevanja teh dveh zahodnih velesil za pomiritev napetosti v Srednji Evropi, kar jc za češkoslovaško gotovo zelo dragoceno. Berlin, 15 maja. AA. (Havas) Nocoj jc prispel na letališče v Tempelhofu pri Berlinu iz Londona zastopnik sudetskih Nemcev Henlein. Na letališču so ga sprejeli njegovi prijatelji. Ilenlein je izjavil, da bo do jutri ostal v Ber- linu ter da za ta kratek čas niso predvideni nikaki sestanki. Manjšinski statut že skoro izdelan Praga, 15. maja. Vlada ČSR je v preteklem tednu že skoraj popolnoma izgotovila manjšinski statut. Takoj ko bo sestavlen v zadnji obliki, sc bodo začela pogajanja « stranko sudetskih Nemcev. Poročila pa pravijo, da statuta ne bodo predložili par- lamentarnemu klubu stranke, ampak naravnost Henlcinu samemu kot predsedniku stranke, da zavzame do njega svoje stališče. Poučeni krogi so prepričani, da so izgledi za ugoden izid danc6 mnogo večji, Praga, 15. maja. A A. (Štefani.) Poročajo, da je šef praške policije po naročilu notranjega ministrstva izdal odlok, po katerem si morajo vse družine po 30. juniju nabaviti protiplinske maske in sicer za vsakega člana. Uprava policije bo siromašnim družinam maske podarila. Kdor se nc bo držal tega odloka, bo strogo kaznovan v denarju ali z zaporom. Pred odločilno bitko na Kitajskem Šanghaj, 14. maja. Japonska armada, ki je dobila zadnji mesec velika okrepljenja, sc pripravlja na veliko bitko, ki bo po mnenju japonskega generalnega štaba imela v vojni s Kitajsko odločilen pomen. Severna japonska armada, ki prodira že več mesecev iz Pekinga in Tjencina na jug proti Cesarskemu kanalu, ki veže Rumeno reko in Jangcekjang, v silnem sunku hiti v smeri na Sučov, da se združi z južno japonsko armado, ki je bila zasedla Šanghaj in Nanking ter hiti sedaj proti severu, istotako v 6meri Sučov, kjer se hočeta obe armadi srečali. Zdaj sta druga od druge oddaljeni nekako 100 km in je med njima kot najvažnejša postojanka mesto Sučov na lunghajski železnici, ki v smeri od zahoda na vzhod preseka to ozemlje. Zaradi tega je pričakovati bitke vzdolž te železnice in je zato posebni kitajski poslanik v Sanghaju opozoril predstavnike velesil, naj opozorijo vse Evropce, ki stanujejo v provincah Kjangsu, Anhvej in Honan, zlasti pa ob železnicah Peking-Hankov, Tjcncin-Fučov in na lunghajski progi, naj se čimprej odstranijo. Japonci poročajo, da je njihova južna armada na svojem skrajnem levem krilu napredovala tako daleč, da bo kitajski armadi ostal samo zelo ozek pas, skozi katerega 6e bo mogla rešiti obkolitve. Zaenkrat se na tem ozemlju vršijo hudi letalski napadi tako z japonske kakor s kitajske strani Japonci se zlasti trudijo, da napravijo čim več škode Sučovu, kjer se bo kmalu razvnela bitka, katere se bo na obeh straneh udeležilo več stotisoč mož. Ker je pričakovati, da se bodo Kitajci branili z vsemi silami, prihajajo Japoncem neprestano okrepitve iz 6evera. Če se bo Japoncem posrečilo prekoračiti Jangcekjang, bo ogrožena začasna rezidenca sedanje kitajske vlade Hankov, ki ga bo moral Čankaj-šek v tem primeru čimprej zapustiti. Medtem pa Japonci nadaljujejo tudi svoj pohod na južnokitajskem obrežju ter so se, potem ko so japonske čete zavzele otok in pristanišče Amoj, japonske vojne ladje zasidrale pred otokom Ma-moa, ki leži vzhodno od važnega južnokitajskega pristanišča Svatov med Hongkongom in Amojem. Če zavzamejo in zasedejo Japonci Svatov, bo to jasen dokaz, da nameravajo napadalen pohod na glavno mesto južnega Kitaja Kanton. Delavnost japonske armade je torej v zadnjih dneh na vseh frontah zelo narasla in se bojno ozemlje čedalje bolj širi. Kakšne posledice bo to rodilo, še ni mogoče vedeti. Japonski konzul v Vladivostoku Išida se je te dni vrnil v Tokio in izjavil, da sovjeti čedalje bolj okrepljujejo rdečo armado na mandžurski meji in da so odnošaji med Japonci in Rusi zelo napeti. Tokio, 15. maja. AA. (DNB.) Kakor pravijo zadnja poročila s kitajskih bojišč, 60 japonske pred-straže 6evcrne japonske vojske prispele do lung-hajske železnice zahodno od Sučava ter s tem vzpostavile zvezo med srednjo in južno armado. Japonske čete so takoj nato popolnoma obkolile Kitajce ob križišču proge Sučav-Lunghaj s progo Tiencin-Pukeu. Kakor se dalje doznava, so Japonci prebili tudi bojno črto, ki jo je postavil maršal Čangkajšek ob vzhodnem odseku lunghajskc železniške proge med Hajcauo in železniško postajo Qucten. Čang-kajškova bojna črta je dolga 240 km. Ko so japonske severne čete prekoračile reko Jangce, so zavzele južnozahodno obmejno mesto Seso v provinci Šan-tung. To mesto leži 50 km severno od Kvitcna ob lunghajski železniški progi. Drugi japonski oddelki severne vojske so prebili danes zjutraj kitajsko bojno 6rto med Kinsijangom in Jutajo ter nadaljevali svoje prodiranje proti jugu ob progi lunghajskc železnice. Južne kitajske čete so danes popoldne vrgle v zrak železni most pri Vangccu, preko katerega pelje železniška proga. Ta most je bil zgrajen 80 km vzliodno od Sučava. S tem so Japonci kitajski vojski onemogočili, da bi 6C umaknila v zahodne predele od Sučava. Po poročilih z bojišč bo 70—80 kitajskih divizij, ki se bore pri Sučavu, uničenih, ali pa vsaj prisiljenih, da se vdajo. f Zlatomašnik Fr. Šegula Maribor, 15.maja. Danes zjutraj je umrl v mariborski bolnišnici župnik v pokoju in duhovni svetnik Franc Šaleški Scgula.. Pred nekaj dnevi ga jc zadela kap ter so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je sedaj podlegel bolezni in starostni oslabelosti. Pokojnik je bil eden najstarejših duhovnikov lavantinske škofije, bil pa jc obenem v vrstah starejše slovenske duhovske generacije zelo vidna osebnost. Rojen je bil 21. avgusta 1860 pri Sv. Marjeti pod Plujcm. Gimnazijo je študiral v Mariboru, bogoslovne študije pa v Gradcu, ter je bil posvečen dne 22. julija 1885, Kaplanoval jc v sekovski škofiji ter jc potem postal župnik pri Sv. Duhu na 0v ter ogromno municijo. Narodno letalstvo jo v petek spet bombardf-i ralo Barcelono in napravilo veliko škodo raznim vojaškim poslopjem. Saragosa, 15. maja. A A. (Štefani) Ko je včeraj nastopilo lepše vreme, so nacionalistične četo zavzele cesto, ki vodi iz Teruela proti Castellonu do la Plana, ter nadaljevalo s prodiranjem. Zavzele so tudi vse vodno izvire, nn katere so naletele ined potjo. Zaplenile so veliko količine orožja, municijo in življenjskih potrebščin. Republiknnslo banska uprnva odločila za gradnjo ceste iz Črne v Luče. Glavna gradbena akcija Osrednjega društva so adaptacijska dela Zlatoroga, ki ni več ustrezal sodobnim zahtevam za letoviške kraje. Prezidava in preureditev bo zahtevala okrog t milij. din investicij Dom na K )f-rnh je prevzela podružnica v Tržiču za 270.000 din. Za vzdrževanje planinskih potov in orientacijskih naprav potrošijo podružnice letno znatne vsote. Gradbeni odsek Osrednjega društva se bnvi z načrti za postavitev stalnih za-betoniranih zimskih mnrkncij ter se bo v enem gorskem predelu poizkusilo s praktično uporabo takih markacij. Izvedla se bo nova trasa iz I/ogarske doline čez Klemcnškovo planino in škrbino na vrh Ojstrice ter bodo znašali stroški okrog 20 000 din. Tudi kulturno znanstvenemu delu je posvečalo društvo skrb z glasilom SPD »Planinskim vestnikom«, ki dostojno predstavlja idejni in realni pokret slovenskega planinstva ter se je uvrstil med uvaževanja vredno planinski revijo tudi v inozemstvu. Na izdaji knjige o alpski flori se pridno delo. Najkočlji-vejša točka je pravilno risanje planin, cvetk. Prof. Petkovšek je že zbral potrebno gradivo, treba je dobiti denarna sredstva po sedanjih računih pač preko 140.000 din, in sicer deloma s subskripcijo, deloma pn s podporo oblasti. Osrednje društvo pripravlja izdajo tretjega albumu planinskih slik. v katerem bodo zbrani najbrž posnetki pobornika planinske fotografije Bogomila Brinškn, dalje izdajo iz Zbranih del Janka Mlakarja ter s kartami in skicami opremljen seznam markiranih potov v območju SPD. Glede nlpinskega muzeja smo zaenkrat doživeli razočaranje. Osnovan je bil obširen načrt, vendar je mestna ol>čina ljubljanska preklicala prepustitev obljubljenih prostorov za muzej, nabiranje materiala se je prekinilo. Poročilo blagajnika je izčrpno podal gosp. Pučnik. Iz njegovih poročil smo videli, da se glavni dohodki stekajo iz skromnih vsot. ki jih žrtvujejo podružnice, to pa zbirajo od svojih članov. V preteklem letu je bilo 22.000 din izdatkov. članarina ostane ista kot dosedaj — 25 din —, prispevek k glavnemu odboru 3 din, pristopnina 10 din. Na skupščini je bil sprejet proračun za tekoče leto ter znaša 23.509 din. V pravilih je bila izpolnjena točka, ki govori o odboru. Že pri sestavljanju prvega odbora je bilo število odbornikov premajhno, zato je bil na današnji skupščini sprejet predlog, da se prevzame v odbor 14 odbornikov. 2 podpredsednika in predsednik. Dr. A. Brilej je v imenu Osrednjega odbora izpregovoril zelo tehtne besede o tuji nacionalni propagandi v naših planinah, posebno pa je opozoril na izzivanja. G. dr. Brecelj je nato izčrpno poročal o poslovanju reševalnega odseka, da imajo pretežno vse koče reševalni material in lekarno. Vsak člun SPD bo plačal za reševalni odsek 4 din. S tem pn bo imel prost vhod v vse koče. Nečlani bodo plačali pri vstopu 2 din za reševalni odsek. Sledile so volitve glavnega odbora, ki je ostal skoraj neizpremenjen s predsednikom g. dr. Jos. Prctnerjem na čeln. Na novo sta prišl« v odbor le gg. Kunaver Pavel in Šlajner. Pri slučajnostih jc bil sprejet predlog, da bo glavni odbor izdelal pravila in jih poslal vsem edinicam v pregled in izjavo. Z veseljem so zborovalci pozdravili sklep banske uprave, ki hoče prirediti slovenski kulturni film, ki noj bi šel preko naše meje ter pokazal inozemcu lepoto naše zemlje. Zborovalce je pozdravil zastopnik celjske mestne občine g. Fazarinc ter v lepem nagovoru izrazil veselje, da je bila letošnja skupščina v Celju. Planinci so popoldne odšli na izlet k Celjski koči. Velik požar v Šest posestnikov uničenih - Dva Maribor, 15, maja. Danes popoldne okoli tričetrt na 4 je izbruhnil nenadoma požar v vasi Cenkovi v župniji Sv. Antona v Slovenskih goricah. Požar je izbruhnil v hiši posestnice Lovrec Pavle. Ogenj je podtaknil domači sinček Lovrečkine sestre, ki se je igral z vžigalicami. Pri zažiganju mu je pomagal sosedov sedemletni tovariš. Ker so hiše večinoma lesene in s slamo krite, se je ogenj strahovito hitro razširil na sosednja poslopja in je drvel dalje po Cenkovskem vrhu, ki lezi kakih pet minut proč od župne cerkve sv. Antona. Zgorelo je okoli deset poslopij, od teh je bilo šest stanovanjskih hiš. Oškodovani so sledeči posestniki oziroma posestnice: Lovrec Pavla, Kuri iz Verjan, Simon Rajli in Fras Anton iz Stogetincev ter Brotschneider Ivan. Vsem posestnikom so zgorele hiše in gospodarska poslopja do tal ter še prašičev, perutnine in hišnega inventarja niso mogli rešiti. Požar se je razširil tako naglo, da so ljudje rešili samo to, kar so imeli na sebi. K nesreči je pihal precej močan veter in nosil iskre na sosedna poslopja. Požar so videli daleč Knez Pavle častni guverner jugosl. rotariianskega distrikta Belgrad, 15. maja. m. Šesta konferenca 77. rotari-skega distrikta je danes nadaljevala svoje delo. V uvodu je konferenco vodil dosedanji guverner jugoslovanskega rotarijskega distrikta dr. Nikolič ter je obvestil vse navzočne rotarijance, da je bilo na včerajšnji seji sklenjeno, naj se Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle imenuje za častnega guvernerja jugoslovanskega rotarijskega distrikta. Predlog je bil soglasno in z velikim navdušenjem sprejet in so bile ob tej priliki prirejene Nj. kr. Vis. knezu namestniku prisrčne ovacije. Po raznih referatih je dosedanji guverner dr. Nikolič izročil rotarijanske časti novemu guvernerju dr. Ivanu Slo-karju. Novi guverner je imel nato daljši govor. Rota-rijanski konferenci je prisostvoval tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki je tudi govoril. Navzočna sta bila tudi ministra Letica in Stošovič. Vodja romunske mladine v Belgradu Belgrad, 15. maja m. Popoldne je prišel v Belgrad vodja romunske mladine, član organizacije »Državna straža«, minister Sidorovici. Organizacija »Državna straža« vodi vzgojo vse romunske mladine in kontrolo delovanja vseh organizacij, ki imajo kakršenkoli stik z mladino. Na postaji ga je sprejel in pozdravil minister za ljudsko telesno vzgojo dr. Miletič, člani romunskega poslaništva in članstvo mladinske organizacije JRZ z dr Pircem, predsednikom glavnega odbora mladine JRZ na čelu. Minister Sidorovici ostane v Belgradu par dni in si ogleda vse športne in mladinske organizacije. Za časa svojega bivanja v naši prestolnici bo povabil tudi ministra dr. Miletiča in vodstvo mladine JRZ na obisk pri romunski mladini. Umetniki na Kalimegdanu Belgrad, 15. maja. m. V umetniškem paviljonu na Kalimegdanu je bila danes odprta X. pomladanska razstava jugoslov. umetnikov. Nad razstavo je prevzel pokroviteljstvo Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, namesto odsotnega prosvetnega ministra na jo je otvoril njegov pomočnik Kovačevič Na razstavi je zastopanih okrog 330 umetnikov z 280 deli. Med njimi so lepo zastopani tudi slovenski umetniki. Slovenski čebelarji zborujejo Ljubljana, 14. maja. Slovenski čebelarji, združeni v »Slovenskem čebelarskem društvu«, so zborovali danes dopoldne in popoldne v dvorani Delavske zbornice. Redni občni zbor tega društva, v katerem so združeni čebelarji iz prav vse Slovenije, je trajal do 2 popoldne. Občni zbor za tako izključno strokovno društvo je bil sicer nenavadno dolg, vendar pa so zborovalci v tehtnih izvajanjih pokazali, kolikšne važnosti je čebelarstvo za slovensko narodno gospodarstvo in kako je treba vsestransko to panogo upoštevati. Občnega zbora se je udeležilo okoli 100 delegatov iz vse Slovenije, ki so zastopali 45 podružnic »Slov. čebelarskega društva«. Zborovanje je otvoril predsednik prof. V e r b i č , ki je pozdravil zastopnika banske uprave g. Okorna, ki je tudi čebelarski referent na Kmetijskem oddelku banske uprave, Prav posebno toplo pa je pozdravil še dva stara slovenska čebelarja, namreč gg. V i r -jenta m Sajovica iz Stare vasi pri Postojni, ki ee je potrudil čez mejo, da je obiskal svoje znance čebelarje. Predsednik je opisal delovanje društva, ki letos slavi 40 letnico svojega obstoja ter omenjal zasluge, ki jih ima za razvoj slovenskega čebelarstva. Označil je tudi zasluge posameznih starih čebelarjev, ki so delovali v tej dobi. Tajniško poročilo je bilo natiskano v vzorno ure-jevanem listu »Slovenski čebelar« ter zato ni bilo pre-čitano. Sestavil ga je tajnik g. Mirko D e r m e 1 j. Slov. goricah sedemletna otroka zanetita ogen po Slovenskih goricah, ker leži kraj Cankova na visokem Antonovem hribu. Na kraj požara so prihitele požarne hrambe iz Sv. Antona, Sv. Trojice in domača požarna hramba. Zaradi pomanjkanja vode (na razpolago je bilo omejevanje požara zelo težavno. Škodo cenijo na 150.000 din, ki je le deloma krita z zavarovalnino. čfivM Po mariborskih dvoranah Maribor, 15. maja. Zbor banovinshih uradnikov V Gainbrinovi dvorani je bil dopoldne občni zbor mariborskega pododbora društva banovinskih nameščencev. Vodil gu je predsednik ing. Šturm, poleg katerega so poročali še tajnik 21-rovc, blagajnik Kokalj, za nadzorstvo pa mag. ph. Strauli in gdč. 1'riclova, dočim jo podpredsednik nadupravitelj Stegnar podal poročilo o kongresu društev banovinskih uradnikov v Novem Sadu. Centralni odbor v Ljubljani so zastopali predsednik viš. insp. Jože Pire, gradb. vis. svet. ing. Porenta in ban. tajile Milin Grabnar. Obširen prerez o dolu centrale in o ciljih organizacije je podal predsednik Jožo Pire. Mariborski pododbor je zelo agilen ter je v njem organiziranih 159 članov, oij tega 40 cestarjcv. Zborovalci so izrazili željo, naj bi banovina posvečala večjo pažnjo stanovanjskemu vprašanju ter naj hi se banovinske stanovanjske hiše, ki sc nahajajo v Mariboru, namenile v prvi vrsti za stanovanja banovlhskili uslužbencev. Stanovanjshi na'emniki BO zborovali danes v restavraciji Novi svet v Jurčičevi ulici. Občni zbor >Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov« je vodil predsednik učitelj Mohor, ki je podal tudi tajniško poročilo, dočim ie za blagajno poročal Mirko Fcldin. Bla- gajna izkazuje 20.410 din dohodkov in 19.090 din izdatkov. Na občnem zboru še je ugotovilo, da se v Mariboru dviga zanimanje stanovanjskih najemnikov za organizacijo, zlasti pa med najemniki poslovnih lokalov. Društvo ima sedaj 1185 članov. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Jožef Kac, za tajnika Mohor, za blagajnika Mirko Feldin, za odbornike Bačnik, Rozman, Reicher, Karner, Menih, Žafran in Novak. Nadzorstvo: Do-baj in Vrečko. Lepa prireditev gostilničarjev V spodnji kazinski dvorani je priredilo Združenje gostinskih obratov v Mariboru svojim članom in pn razstavljalcem uspelo letošnje kulinarične razstave zelo lep in zabaven večer. Udeležili so se ga poleg gostilničarjev, kavarnarjev in restavrnterjev tudi številni mariborski trgovci, mesarji, zastopniki raznih tvrdk izven Maribora, ki so razstavljale na kuhinjski razstavi razne živilske proizvode in stroje. Pozdravil je vse udeležence predsednik Združenja gostilničarjev ka-varnar Aleksander Klešič, ki je pokazal nn važnost sodelovanja vseh zainteresiranih strok zn napredek našega tujskega prometa in za čini večjo izobrazbo gostinskega naraščaja. Potem je razdelil številne nagrade, ki so bile podeljene razstavljalcem. Dobili so /.late in srebrne mednljo in diplome. Skoraj vsi razstav! jalci r,o bili odlikovani. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju. podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavanja — srbež, prhljai in izpadanje las, Ta ugotovitev ie našla takoi praktično uporabo pri Trilysinu, KER ODE TRILYSIN VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožalo Vaše lase. Trilysin ja zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jača in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las. MMMB»a»MIIBI»IIIIMWMMaB Iz poročila posnemamo, da ima društvo na bivšem Kranjskem 83 podružnic s 1859 člani, na bivšem Štajerskem pa 72 podružnic s 1253 člani. Društvo je priredilo lani nad 50 tečajev, organiziralo je posamezna rejna okrožja ter je doslej ustanovilo že 30 opazovalnih postaj. Plemenilna postaja v Kamniški Bistrici, ki jo vodi prof. Verbič, prav lepo napreduje. Prav lepo uspevajo tudi posamezne ustanove »Slovenskega čebelarskega društva«, kakor Dom Antona Janše, knjižnica in čebelama. Vendar je gospodarski položaj našega čebelarstva v splošnem slab. Že več let ni medu, kar se že občutno j>ozna v trgovini in tudi pri prehrani čebel z medom. G. Dermelj je podal tudi poročilo o blagajni. Potožil je, da je članarina pogosto neredno plačevana. O čebelami je podal poročilo ravnatelj g. A r k o. Poročilo je bilo ugodno sprejeto, nakar je občni zbor dal odboru razrešnico. Pri volitvah je bil izvoljen skoraj isti odbor s prof. Verbičem na čelu. Pri volitvah in pri slučajnostih so odborniki ter delegatje obravnavali važne čebelarske zadeve, tako spominski sklad, ki naj se osnuje ob 40 letnici društva in ki bo namenjen zavarovanju proti boleznim čebel, dalje se bodo izdale barvane slike naših čebel. Mariborski podružnici se bo dovolila podpora za veliko razstavo, ki jo bo ta podružnica priredila jeseni. Društvo bo nadaljevalo z zatiranjem nalezljivih bolezni v ljutomerskem okraju. Daljša debata se je razvila o ure ---------------------j— -----J...... I v. 1 H/. Mia u ui c- ditvi ajdovih pasišč. Referent banske uprave g. Okom je podal o vprašanju pasišč daljše pojasnilo, ki so ga člani z zadovoljstvom sprejeli na znanje. Nato je bil ------ —----—^-. vjvu uu miuujv^, naiu uil soglasno sprejet tudi proračun. Gorenjski čebelarji so sprožili vprašanje pravičnega zaračunavanja teže kra-njičev ob prevozu na pašo. V tem smislu je bila sprejeta resolucija, in sicer soglasno. Ostale vesti S kraljevim ukazom je upokojen generalni ravnatelj jugoslovanskih državnih železnic inž. Dimitrij Naumovič. Upokojen je tudi načelnik ekonomskega oddelka glavnega železniškega ravnateljstva Stanoje Milivojevič. Za novega generalnega ravnatelja jugoslovanskih državnih železnic je imenovan inž. Nikolaj Djurič, dosedanji načelnik oddelka za graditev novih železnic pri generalni direkciji drž. železnic. Proslava materinskega dne za Bežigradom Včeraj ob 16 je bila v šoli Viteškega kralja Ze-dinitelja akademija, posvečena našim materam. 2al je krasno vreme preprečilo napolnitev dvorane, prisotnim pa jjrav gotovo ni bilo žal, da «o si nastop ogledali, posebno številnim staršem nastopajočih otrok. — Akademijo so otvorili najmlajši iz otroškega vrtca, ki so korajžno odpeli pesem »Veselo je v gozdu«. Nato je učenček otroškega vrtca ljubko de-klamiral »Mojo mamico« in žel za svoj junaški nastop mnogo odobravanja. Še prav posebno pa jo gledalcem ugajal nastop punčk z lutkami in petjem. Učenec je nato recitiral Cankarjevo »Mater je zatajil.« Občinstvo se je čudilo toploti, s katero je podal tudi najtežje misli v črtici. Posebno dovršen je bil dialog med materjo in sinom. Sledilo je več deklamacij. Zelo je užgala recitacija Meškove »Mamica moja«. Nad vse prisrčna je bila Adamičeva »Uspavanka«, ki jo je močno zapel učenec drugega razreda. Striktno so bili izvajani rajalni nastopi učenk četrtega razreda. Za zaključek jc zbor zapel več pesmi, med njimi lepo Prelovčevo »Aja tutaja«, Adamičevi »Tam gori za našo valjo« in učinkovito »Mamica moja«. Dalje so izvajali še po eno Mate-tičevo in Volaričevo. » Nastop dijakov škofijske gimnazije v St.Vidu Ljubljana, 15. maja. Danes popoldne je priredila škofijska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano svoj dijaški nastop, katerega se je udeležilo poleg gimnazijskih profesorjev lejx> število ostalega občinstva predvsem staršev dijakov. Nastopu je prisostvoval tudi g. direktor I. realne gimnazije v Ljubljani dr. Capuder, ravnatelj g. dr. Breznik, vzgojni vodja g. Štolar in načelnik Zveze fantovskih odsekov g. Ivo Kermavner. Program je obsegal dvanajst prav zanimivih točk, ki so jih tako dijaki nižjih kakor višjih razredov fiodali prav dobro, kar dokazuje, da se v tem zavodu poleg temeljitega pouka in splošno priznnne vzgoje skrbi v polni meri tudi za zdravje dijakov s tem, da se jim nudijo razne telesne vaje, s katerimi se bavi dijaštvo. Razveseljivo je namreč dejstvo, da imamo ravno na tej gimnaziji najboljše lahkontlete, ki že danes igrajo v jugoslovanskem športu važno vlogo. Kakor vse ostalo tako je tudi telesna vzgoja dijakov na škofijski gimnaziji v pravih rokah in zato tako lep napredek. Le tako naprej in dobili bomo tudi v naši državi športnike, ki bodo sposobni uspešno zastopati barve naše države v tujini tudi na športnem polju. Pri prvi točki je nastopilo 160 dijakov nižjih in višjih razredov s prav učinkovitimi redovnimi vajami, katere so dijaki lepo izvedli. Lepo so učinkovale proste vajo nižjih razredov, ki so jih dijaki izvedli strumno in skladno. Nižješolcf so nato nastopili v preskokih čez kozo in konja na vzdolž in z eno vrsto so nam podali prav primerne vaje na bradlji za dijake to starosti. Dl-lcaji iz višjih razredov so potom metali kopje. Prvi jo bil šestošolec Dogannc, ki je z ostalimi vred jiokazal prav lep stil v tej panogi športa. Pri prostih vajah višješolcev je nastopilo manj dijakov, zato pn jo bii« izvedba tem boljša. Na konju z ročaji so dijaki pokazali vaje iz srednjega oddelka in nekaj prvin na tej višini. Pogrešali smo pa šo izglajonosti in vezavo, ki je jratrebna, če hočemo, da dosežo vaja na konju pravi efekt. Metalci kroglo so pokazali, da imnjo pravo šolo za seboj. Odlikoval sc jo zlasti Klinar, ki ga poznamo že tudi Iz športnih vrst. Nn bradlji sta nastopili dve vrsti dijakov iz visjh razredov. Vaje so bile primerne, zlasti je imponirala druga vrsta, ki je bila oblečena v dolge bele hlače. Oboji so pa nekoliko prehitro izvajali posamezne vaje. V štafeti štirikrat 100 m sta nastopili dve štafeti, ki sta pri navzočih vzbudili precejšnje zanimanje. Opazilo se je, da dijaki v tem zavodu polagajo prav posebno pažnjo na lahkoatletski šport. Želo so ugajale glmnastične vaje, ki so sestavljene na principih moderne gimnastike in katere mora vsak današnji športnik ali telovadec gojiti, če hoče v svoji specijelnl panogi doseči kak uspeh. Na koncu je šest majhnih fantičev izvedlo še ljubko korakanje in z državno himno se Je zaključil uspeli nastop dijakov škofijske gimnazije. Posamezne točke je spremljal dijaški zavodski orkerster pod vodstvom g. prof. Snoja. V okviru srednješolskega nastopa so bile zadnji teden tudi lahkoatletske tekme pri katerih so bili doseženi tile rezultati: Triskok: Lozar 12.90 m, Smolej 12.82 m. Skok v daljavo: Klinar 6.42 m, Dolinar 5.98 m. Skok v višino: Lebinger 1.65 m. Tek nn 100 m: Drenik 11.6. Tek na 200 m: Klinar 24.00. Krogla (7.25 kg): Klinar 12.56 m, Zupančič 11.28 m. Disk: Drenik 35.28 m. Ivopjo (600 gr); Doganac 42.80 m, Rigler 42.56 m, Kopje (800 gr): Klinar 50.52 m. Tek na 100 m: Dolinar 12.3, Burja 12.4. Skok s palico: Klinar 2.90 m, Zupančič 2.85 m. Mariborski drobiž Prva lepa spomladanska nedelja je bila današnja in pokazalo se je, da so jo Mariborčani res že komaj pričakovali. Mesto se je že dopoldne dodobra izpraznilo, popoldne pa ie bilo kot izumrlo, toliko ljudi je odšlo v okolico. živahno je bilo danes na Mariborskem otoku, kjer se je odpiralo kopališče ter je bilo število kopalcev kar rekordno. Tudi v mestnem purku, kjer je bil danes šele prvi dopoldanski godbeni koncert, jc bilo zelo živahno. Vlom v stanovanje. Nu Meljski cesti 65 jc bilo vlomljeno v stanovanje Jurija Tcrglesa. Vlomilec je vdrl v stanovanje s ponarejenim ključem ter jc odnesel iz zaklenjene krcdcnce samo uro, vse drugo pa je pustil pri miru. Primorske vesti Cerkev bodo povečali »Istra« poroča iz Knežaka, da bodo tamkaj na pobudo domačega župnika g. Kalana znatno razširili župnijsko cerkev, ki je pred kratkim praznovala 100 letnico svojega obstoja. Stroški 6o preračunani na 300.000 lir. Stroške bodo nosili župljani sami in 60 nekateri že darovali velike vsote v ta namen. Povečana cerkev bo v okras Knežaku in vsej okolici. Premog v Kosezah »Istri« javljajo iz Kosez, da je znana nemška tvrdka Siemens po daljšem zastoju zopet začela preiskovati zemljo za premogom. Premog so iskali že pred svetovno vojno, toda dela so popolnoma zaspala. Tudi neka italijanska tvrdka se je oglasila s prošnjo za dovoljenje, da bi smela iskati premog. Oblasti zaenkrat še niso odločile, v kakšnem obsegu sc smejo dela opravljati. Simens je postavila že lesene barake za tehnične pisarne in je pripeljala tudi že nekatere nujne stroje za vrtanje zemlje. Ljudje okrog Siemensa pravijo, da ležijo pod Kosezami mogočne plasti premoga in da se bo podjetje na vsak način izplačalo. Tudi druge rude znajo pri tej priložnosti izslediti. Prebivalstvo z velikim zanimanjem opazuje priprave za izkopavanje premoga, ker pričakuje zaposlitve m povišanja blagostanja. Prosta prodaja volne prepovedana Tržaški listi prinašajo odredbo tržaškega prefekta _ ki je podobna odredbam ostalih prefektov v Italiji_da je odslej ovčjerejcem prepovedano, da bi svobodno prodajali volno, marveč jo smejo prodati samo natančno določenim državnim skladiščem. Odredba pravi nadalje, da volne po striženju ovc ne smejo držati doma, marveč jo morajo, ako je ne rabijo za lastno hišno potrebo, v teku dveh mesecev po striženju oddati omenjenim skladiščem. Za domačo uporabo sta dovoljena le dva kilograma volne za vsakega družinskega člana. Cene, ki jih plačujejo državna skladišča, 60 zadovoljive. Huda nesreča Iz Grahivega nam javljajo zelo hudo nesrečo, ki se je pripetila Antonu Božiču, ki je delal v kleti, pa se je po čudnem naključju podrl nanj strop in ga pod seboj pokopal. Božiča so komaj živega izkopali izpod ruševin, ki so ga popolnoma zasule, ter ga prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Zdravniki ne jamčijo, da mu bodo mogli rešiti življenje. Komaj so ušli smrti Iz Avč pišejo, da se je tamkaj dne 1. maja skoraj pripetila velika nesreča, ki bi bila lahko zahtevala nekaj človeških življenj. Pri Avčah gradijo namreč električno centralo in so delali tudi 1. maja, čeprav je bila nedelja. Neki delavec ali kakšen drugi nepridiprav je iz zločinskih nagonov iztrgal tračnico na tiru, po katerem prepeljavajo vozičke z izkopaninami in potniške vozičke. Da ni neki drugi delavec v zadnjem trenutku opazil, da je tir razdejan, in še pravočasno opozoril voznika, bi se bila mala lokomotiva z natovorjenimi vozički in potniškimi vozički z vso brzino zaletela v praznino ter bi se bila mogla prevrniti po strmini v Sočo. Vozilo se je mnogo ljudi, predvsem delavcev, in vsi ti bi bili verjetno našli smrt, da dotični delavec ni imel toliko priznanja vredne prisotnosti duha. Oblasti sedaj z vso strogostjo preiskujejo, kdo ie razdejal progo, ker slutijo, da je to bilo dejanje ;akšnega levičarskega pristaša, ki je bil brezsrčen dovolj, da bi bil poslad mnogo človeških življenj v smrt. Burna aretacija V Podgorici so orožniki aretirali 31 letnega Janeza Jarca, ki so ga že dolgo iskali, a se jim je vedno spretno skrival. Jarc je bil obdolžen roparskega napada. Lani novembra meseca je vdrl v hišo zakoncev Turel v Vrtojbi, kjer se je hotel polastiti večje vsote denarja. Vlom bi sc mu bil brez dvoma posrečil, da ga ni presenetila Marija Gorkič, ki se je na roparja' vrgla z vso močjo ter ga skušala obvladati. Jarc je Gorkičevi prizadejal večje telesne poškodbe, tako da je morala v bolnišnico, sam pa je pobegnil neznanokam. Ko so ga te dni orožniki spoznali, jim je hotel uteči. Ko pa so ga prijeli, 6e je z vsemi silami branil in orožnike tudi ranil. Končno so ga orožniki nekoliko ohladili, nakar so ga prepeljali v goriške zapore. Zahtevajte povsod naš list! Drobiž iz Julijske kraiine Ker je svojega tovariša zabodel z nožem, jc bil pristaniški delavec v Trstu Ivan Antolovič obsojen na dve leti robije. Mussolini bo obiskal Trst in istrsko pokrajino, tako poročajo tržaški listi. Nagrado 800 lir je dobila Štefanija Velikonja iz Cerknega za dvojčke, ki jih je rodila. Na cesti med Divačo in Vremami je zgorel tovorni avto s tovorom oglja vred. Škoda znaša 85.000 lir. Nad Ločnikom sta trčili dve vojaški letali drugo v drugo. Obe letali sta padli na tla in se je pri tem ubil letalski podporočnik Milan Renzo. Po pol odstotka od svoje plače bodo morali odslej delavci prispevati za sklad fašistične delavske strokovne organizacije. Dosedaj so plačevali samo 0.33 odstotka. Za župnika v Kontovelu je bil postavljen bivši katehet Giovanni Urdini. Birma fe bila dne 1. maja v Tomaju. — Sveti zakrament je delil nadškof Margotti, ki je imel tudi nagovor na zbrane vernike. Neznani tolovaj, ki ga je prepodil Severin Sal-vino v Grgarju, ko je ropal, je neljubo pričo z nožem obdelal, da se Salvino nahaja v bolnišnici v nevarnem stanju. Pod voz je tako nesrečno padel Andrej Mu-rovec iz Lokavice, da mu je zdrobilo eno rebro in J>olomilo desno roko. Več tisoč inozemskih turistov je pretekli teden bojišča, nato pa so odpotovali dalje jiroti Benetkam. Med njimi 60 bile tudi slovenske skupine. Anton Manfrcda iz Tolmina, star 23 let, sc jc pri padcu s kolesa hudo poškodoval. Dobil je pretres možganov in bo lc težko okreval. Občino Grahovo je osebno pregledal goriški prefekt. Našel je vse v redu. Samo nekaj nujnih nasvetov je dal občinski upravi. 84.000 lir prihrankov so poslali iz Abesinije delavci, ki so domačini iz Julijske krajine. Skupno letos poslana vsota prihrankov delavcev iz Julijske krajine, ki so zaposleni v italijanski Afriki, znaša že 4,360.000 lir. Tržaška policija je v tramvaju, kjer so v pijanosti razgrajali in 6e zoperstavljali oblastem, aretirala in zaprla Giacoma Cataruzza, Umbcrta Pauli-nija, Rosino Roncello in Teodolindo Fabris, ki so se v majajočem stanju vračali od izleta. Obsojeni so bili na zaporne in denarne kazni. Silvester Oblak, star 19 let, in Mario Luin, star 28 let, oba Tržačana, sta bila zaradi tatvin in drugih lopovščin obsojena na po 4 leta robije in vsak še na 2800 lir globe. Mlada tolovaja imata na vesti že dolgo vrsto zleh dejanj. Dne 24. maja bodo na Sveti gori slovesno odkrili spomenik padlim vojakom. Slovesnosti bo prisostvoval knez di Pistoja v spremstvu ministra za I>ropagando Alfierija. Hrbtenico je zlomilo Hektorju Vekteju, ko je bil pri delu. V bolnišnici nimajo mnogo upanja. V pijanosti je nesrečno padel in si zlomil štiri rebra Franc Cekin, doma iz Gorice. Goriški »Dopolavoro« napravi izlet v Zader. Tudi od drugod bodo prišli izletniki te organizacije. V Zadru bo veliko zbiranje Dopolavora, ki bo trajalo dva dni. V ta namen sta že najeti ladji »Neptun« potovalo križem po Julijski krajini. Ogledali so si in »Conte Vcrdc«. Stroški so malenkostni. Za naše narodne vzore Na Brnici, majnika 1938. Med prvimi so se v novem položaju zganili vrli naši Brnčani. Želeli so jasnosti novega kulturnega življenja in so zato minulo nedeljo sklicali občni zbor svojega prosvetnega društva »Dobrača« in v njegovem okviru poslušali dvoje zelo aktualnih predavanj. Naravno je bilo, da tudi neprijazno vreme ni moglo zadržati mož-gospodarjev in fantov ter še vrste naših deklet in mater, ki so napolnili Prangcrjevo dvorano. Potek in uspeh njihovega občnega zbora je nakazal rastoči pomen našega prosvetnega dela vobče. Zbor je otvorii predsednik »Dobrača« g. France M e r t e 1 j 6 toplim pozdravom navzočim in posebej referentoma, nakar so društveni funkcionarji podali svoja letna poročila. Iz le-teh je bilo posneti, da je bilo bmško prosvetno društvo na svojem mestu in se ni zadovoljevalo samo z eno ali dvema letnima prireditvama, marveč ve ceniti tudi izredno važnost izobraževalnih sestankov in pomen društvene knjižnice. Po razrešitvi in oddolžitvi starim odbornikom je bil izvoljen nov odbor z g. Galobom Francem p. d. Pecom z Brega kot predsednikom na čelu. Nedvomno bo novi odbor povsem vršil svojo izredno veliko dolžnost. Sledil je referat prosvetnega tajnika o snovi »Mi v novi državi«. Uvodno je govornik naglasil, da so koroški Slovenci z 10. aprilom uzakonjeno dejstvo nove države v polni meri priznali s strnjenim glasovanjem za Fiihrerja in Veliko Nemčijo in s svojim strogo lojalnim zadržanjem vobče. Nato je v splošnih potezah orisal ustroj in življenje v novi državi ter izvajanjem pridal svoje izkušnje s potovanja po bivšem rajhu. »Vrhovno načelo vsega javnega življenja narod-no-socialističnc države sta čast in blaginja nemške narodne družine; to načelo je osnovna smernica državne politike, postavodaje in sodstva, gospodarske, socialne in prosvetne politike. Poudarjeno narodni po-kret nove države spremljamo koroški Slovcnci s simpatijami in ga bomo po svojih močeh podprli, a s pridržkom, da bosta med našim slovenskim ljudstvom varovani slovenska narodna čast in gospodarska blaginja. Svoje zaupanje v novo državo in njeno pravičnost opframo na jasne in precizne izjave odgovornih voditeljev glede bodoče narodnostne politike Velike Nemčije. V kulturni samopomoči pa bomo čuvali in množili naše slovenske vrline, ki so nam sveta dediščina naših prednikov. Kot doslej, naj tudi v bodoče sloni naše narodno življenje na kulturnih organizacijah, katere ohranijo ves svoj dosedanji delokrog neokrnjen in je njihovo delo zgodovinske važnosti, na slovenskih zadrugah, katere bodo i v bodoče upravljale in čuvale naše narodno premoženje, ter končno v tedniku »Koroški Slovenec«, ki ostane tudi zanaprej najvažnejša tedenska vez naše narodne družine.« Govornik je zaključil s pozivom, naj nam je narodni socializem visoka šola za odločno narodno zavest in dejavno narodno ljubezen. — Sledil je referat mladega slovenskega pravnika Martina Z. »O dednih kmetijah«, ki se tekom leta dni uvedejo tudi na ozemlju bivše Avstrije. Govornik je na podlagi zadevnega zakona nazorno naslikal težnjo nove države, da ohrani kmečki stan odporen in čvrst za veliko nalogo, ki mu pri-tiče v okvirju narodne družine. Poudaril je, da so mnoge misli zakona o dednih kmetijah med našim ljudstvom, ki šc zna ceniti delo in zemljo, v življenju že izvedene in bo torej novi zakon v marsičem velika dobrota. — (S podrobnostmi zakona o dednih kmetijah se bomo bavili v naslednjih številkah. Op. ur.) Občni zbor brnškega prosvetnega društva je zaključila ubrana fantovska pesem. Iz nje, kakor iz vsega poteka, jc zvenela neupogljiva volja, da hočemo koroški Slovenci dajati zvestobo veliki novi državi, a v nič manjši meri ohraniti in čuvati zvestobo slovenskemu narodu. Tako je pomen občnega zbora krajevne kulturne organizacije zrastel preko običajnega okvira in mu zato tudi v listu odkazujemo primerno mesto in pažnjo. (»Koroški Slovenec«.) Koroške novice Poročil se jc v Bruci zdravnik dr. Rajko Erlach z domačinko gdč. Marico Koman, p. d. Kompa-njevo. Mladi par je nato pohitel šc na Brezje k MateTi božji, da si še od nje izprosi družinski blagoslov. Novoporočencema naše čestilkel Pomanjkanje živinske krme. Po nekaterih krajih silno primanjkuje živinske krme. Mnogi gospodarji so prisiljeni, da gonijo svojo živino že na pašo. Drugi pa hodijo v gozd po veje mladih 6mrek, da z njimi krmijo živino. Nesreča. Na Seju pri Škocjanu je Markova mati tako nesrečno padla z drvarnice na tla, da si je zlomila obe nogi in sc hudo poškodovala tudi na glavi. Prepeljali so jo v celovško bolnišnico, kjer jo zdravijo. Okoli Klopinjskega jezera jc postalo živahno. Delavci imajo mnogo posla pri gradnji novih vil in pri popravljanju starih Največje poslopje mislijo postaviti v Spodnjem Podgradu, kjer nameravajo stari Martinov penzion preurediti v najlepši hotel v vsej okolici. Pravijo, da bodo veljala samo popravila nad eno milijardo. Iz Nemčije žc prihajajo letoviščarji na ogledovanje jezera in si naročajo tudi že sobe. Okoli jezera pa bodo še do sezone zgradili lcj>o cesto. Iz Kotmare vasi poroča »Koroški Slovenec«, da je bil odstavljen župan in ves občinski odbor. Sloevnci upajo in želijo, da bi pri imenovanju novega občinskega odbora tudi oni dobili svojega zastopnika. Cesto v Kotmari vasi že nekaj tednov popravljajo. Pri popravljanju je zaposlenih okrog sto večinoma domačih in okoliških delavcev. 1200 revnih koroških otrok se je vrnilo po enomesečnem bivanju v severno-zapadni Nemčiji v Celovec. Prišli so v uniformah in bogato obdarjeni. Naslednji transport koroških otrok se je odpeljal 11. maja v severno Nemčijo. Prijet tihotapec. Pliberški orožniki so prijeli tihotapca z ukradeno živino in drugo sumljivo robo Maksa Korena iz Prcvalj. Pri sebi jc imel denarnico s 1309 RM gotovine. V Celovcu so pokopali stolnega prošla opata dr. Janeza Quitta. V Št. Vid v Podjuni so ob veliki udeležbi domačinov in drugih odličnih osebnosti pokopali Ka-rola Oraša, p. d. Jana. Pogrebni sprevod so spremljali trije duhovniki. Pokojni jc bil vzoren krščanski mož, ki je veliko daroval za cerkev. Vzgojil jo dobro in preskrbel devet otrok, med njimi sina župnika. Njegovo posestvo in lični hišici kažejo na praktičnega in skrbnega gospodarja. Naj v miru počival Nova odkritja pri Privredni zadrugi Sleparski koncem, hi je deloval po vsej državi Maribor, 15. maja. Slika jioslovanja Rožetove »Privredne zadruge« |x>staja vedno bolj jasna. Preiskavo vrši že vedno pristav mariborske policije g Kukovič, ki jo zbral že silo zanimive podatke o poslovanju »ravnatelja« Rožetn. Državno tožilstvo jc odredilo tudi aretacijo dveh članov vodstva »Privredne zadruge«, Leskošeka in Gregorca. Počim Leskošeka šo niso mogli aretirati, kor se nekje skriva, je bil trgovski jiotiiik Jakob Grogorec v Ptuju prijet ter ga imajo žo v Mariboru. Na policiji so ga zaslišali, toda mož, ki je delal z Rožetom žo celih 8 let ter je bil agent za vseh šest njegovih zadrug, ima Čudovito kratek sjiomiii. Kar nobene stvari se ne sj»ominja, nič ne ve, kako se je jioslovnlo, edino to priznanje so lahko dobili od njega, da je Rožo naročal agentom, naj zavarujejo tudi ljudi, ki niso svojci članov, dasi je bilo to protivno pravilom zadruge. Kadar j»a je prišel čas izplačila posmrtnine, pa jo Rožo jiokazal na paragraf pravil, po katerem se jiosmrlnine za nesvojce ne izplačujejo in ni plačal niti dinarja. Razmnoževalni stroj za 28.000 din! Na kak način je Rože »friziral« bilanco svoje zadruge, kaže najbolj nazorno primer z razmnoževalnim strojem. Ta stroj je kupila zadruga za 2000 din, Rože pa ga je slavil jiotem v bilanco z vrednostjo 28.000 din! Na la način je pomnožil vrednost vsega inventarja ter ga je prikazal v bilanci kot ogromno premoženje. Na zanimiv način razkrivajo v svojih dopisih tudi Člani zadruge, kako jih je »Privredna zadruga* spravila ob težke tisočake. Posebno značilen je dopis nekega železničarja iz Radeč, ki je imel zavarovana pri zadrugi dva svoja stara sorodnika, ki sta lani umrla ler bi moral dobiti za oba 20.000 din, dobil pa je lo 1400 din. Mož je zavaroval oba sorodnika žo pred leti pri »Vzajemni pomoči« v Ljubljani. Ko je ta propadla, so ga pa zvabili k mariborski Rožetovi »Napred- nosti«. Po razpustu »Naj>prednostit so ga zvabili spet k »Slogi', od te k »Zdravstveni privredni zn-drugi« in nazadnje šo k »Privredni zadrugi«. Za vsakega zavarovanca je plačeval mož na mesec j>o 1(X) din, tako da jo v teh letih, ko je imel oba zavarovana, vplačal za vsakega žo skoraj po 15.000 din. Ko pa sta oba sorodnika lansko jesen umrla, se je obrnil na »Privredno zadrugo« za izplačilo jiosnirtnine, dobil pa je izjilačanoga vsega skupaj samo 1100 din t Rožo sc jo učil pri helgraj^kem sleparja. Zanimiv dopis je prejela mariborska policija včeraj tudi z Dunaja. Neki belgrajski časnikar ji s[x>ročn, da je čital o Rožetovih sleparijah v časopisju, pa se je spomnil pri toni na veliko afero, ki so jo imeli pred časom v Belgradu z nekim Cešljarevičem. Ta se nahaja sedaj v ječi. v katero je bil obsojen zaradi stičnih slojtnrij kakor Rože. Ustanovil je v Belgradu kakih 10 zavarovalnih zadrug ter jih je združil v svojo posebno zadružno zvezo. Cešjjarevič je bil jiredsednik to zveze, ki se je nazivala »Savez zdravstvenih i pri-vrednih zadruga za uzajamno pomagnnje«. Kakor pa je znano, je tudi Rože včlanjeval svojo mari-liorske zadrugo v lom belgrajskem savo/.u ler jo nekaj časa imel v Mariboru tudi podružnico eno od belgrajskih »Zadrug za zdravstveno i privredno uzojanino jx>maganjo<. Sedaj jo jiojasnjeno, da je Rože delal skujinj s Cešljarevičem in najbrž tudi po njegovih receptih. Časnikar tudi jiiše, da mu je znano, da je ČešljareviČ j>otoval v Maribor ter se sestajal z Rožetom. Iz vsega tega se vidi, da je obstajal pravcati konccrn sleparjev za vso državo, ki so imeli svoj sedež v Belgrndu, Rožo pa je vodil njihove eksjiozllure v Sloveniji. Prav verjetno je, da so Imeli svoje ljudi tudi v drugih jiokrn-Jlnah; vsaj iz nameravane preselitve Režeta in njegove zadruge v Zagreb bi se dalo tako sklepati. FOTOAMATER Osvetlitev 3. Barvna osvetlitev Če izločima snemanja črnobelili predlog, imamo v fotografiji vedno opraviti s prevodom pestrih barv našega okolja v monokromo fotografsko skalo. Le v barvni fotografiji upodabljamo s posebnim Ivorivom in posebnimi postopki naravo tudi v vseh njenih barvnih odtenkih. Pri snemanju moramo poskrbeti torej ne samo za pravilen prevod sve-tlostne skale objekta, temveč tudi za pravilen prevod njegovih barv po njihovi svetlosti ali pa po njihovi pravi barvni vrednosti, kakor zahteva to v posameznih primerih značaj slike, ki Jo hočemo ustvariti. Pred vsakim posnetkom si moramo biti namreč na jasnem, v kakšni medsebojni kontrast bomo prevedli barve objekta, da bo učinkovala slika naravno, še prav posebno pa v primeru, če nameravamo dati sliki svojevoljen poudarek v kompoziciji temnih in svetlih ploskev ali lini j ter zaradi tega namenoma prevod barv popačiti v prav-eu, ki je koristen estetičnemu izgledu slike. Pred dolgimi leti so snemali fotografi na barvno neobčutljive emulzije, ki so bile za rdeče, oranžne in rumene svetlobne žarke skoraj popolnoma nedovzetne. Pozneje so ustvarili barvno občutljive emulzije, ki so bile občutljive tudi zn zelene in rumene svetlobne žarke, in še kasneje emulzije z občutljivostjo tudi za rdeče žarke. Toda še vedno so ostaie vse emulzije najbolj dovzetne za modre, violetne in ultravioletne žarke ter moremo tudi danes ustvarjati ravnotežje in izenačenje v učinkovanju samo s primernimi filtri. Z njimi izločamo impulze nev.ažoljenih svetlobnih žarkov, zlasti modrih, violetnih in ultravioletnih. Največ so to rumenice različnih gostot, ki jih uporabljamo zlasti pri navadnem ortokromntskem In običajno tudi pri pankromatskom tvorivu, dočim imamo za snemanje v posebnih svetlobnih okoliščinah in v zvezi s pankromntskim tvorivom tudi zelena, mo-drozelena, modra, rdeča in oranžna sita. Ker zndržimo s filtri večjo ali manjšo količino svetlobnih žarkov, zlasti najbolj aktivne modre in violetne žarke, je naravno, da moramo odklonjeni del svetlobne energije nadomestiti s podaljšanjem osvetlitve. To podaljšanje mora bili tem izdatnejše, čim gostejši filter in čim manj barvno občutljivo emulzijo imamo v kameri. Čim večja je barvna občutljivost tvoriva in čim bolj je uravnovešena, šibkejše izenačenje je potrebno, kajti tudi ostnnek svetlobnih žarkov, ki ga prepušča filter, zadostuje pri takšnem tvorivu, da ustvari v emulziji dovolj osvetljeno latentno sliko. Clm uporabljamo torej pri snemanju filter, moramo osvetlitev podaljšati ter računati s tako imenovanim potlaljševolnim fnktorjem, ki določa, za koliko mora biti osvetlitev pri uporabi filtra daljša kakor pri snemanju brez filtra. Za ta faktor zve amater običajno takrat, ko kupi rumenir.o in ga poučijo, da je to enkratni, dvakratni aH trikratni filter, ali pa iz navodil tovarne, ki so priložena negiitivnemu tvorivu ter navajajo, za koliko je treba podaljšati osvetlitev pri uporabi takšnega in takšnega filtra. Če niso navedeni ti faktorji za določeno tvorivo, so takšno navedbe brez vsake vrednosti In fotografu bolj v Škodo kakor v korist. Pa tudi pri takšnih navedbah Imamo večkrat opravka z zlorabami: dn hoče namreč industrija z nizkim podališevalnim faktorjem poudariti visoko barvno občutljivost tvoriva, ki je dejansko nima. Imamo namreč tudi tvoriva, ki niso baš vzorno barvno občutljiva, dočim imajo visoko splošno občutljivost, ki pa sloni v glavnem In največ nn občutljivosti za modre in violetne žarko, če izločimo s filtrom vpliv teh žarkov in podaljšamo osvetlitev j>o faktorju, ki je samo namišljen — boljo rečeno po-tvorjen doživimo razočaranje: slika je premalo osvetljena. Čim manj je namreč tvorivo občutljivo za barve, ki jih filter prepušča, tem bolj je z upo- rabo filtra znižana njegovo splošna občutljivost in tem dalj moramo osvetlili. Podaljševalni faktor predstavlja vedno le približno vrednost, za katero moramo osvetlitev podaljšati. Kakor smo ugotovili, jo odvisna ta vrednost predvsem od višine barvne občutljivosti in uravnovešenosti v barvni občutljivosti tvoriva. Zarodi tega jo najbolj priporočljivo, da ugotovimo podaljševalni faktor sami s preizkusom nn tvorivu, ki ga največ uporabljamo. Tako dobimo približno vrednost za določen filter, ki je pa podvržena še nadaljnjim izpremembam. Če vzamemo gostejši filter, je samo ob sebi umevno, da jo njegov učinek še močnejši in da moramo zaradi tega osvetlitev podaljšali za toliko, za kolikor je gostejši od filtra, ki smo ga preizkusili. Prav tako je važna barva svetlobe, pri kateri snemamo. Zlasti velika je razlika med belo dnevno in umetno svetlobo. Dočim vsebuje bola dnevna svetloba približno enako količino modrih, zelenih in rdečiii svetlobnih žarkov, prevladujejo v umetni svetlobi zeleni in rdeči svetlobni žarki. Vrednost faktorja je torej pri uporabi istega filtra in istega tvoriva povsem druga, če snemamo pri dnevni svetlobi, kakor če snemnmo pri umetni svetlobi. Lahko pa je tudi čez dan zelo različna Če jo pokrilo nebo z belimi oblaki, če je tomnomodro ali pa če prevladuje pri nizko stoječem soncu rumenkasta svetloba, se tudi vrednost podnljševnlnega faktorja izpreminja ter je tem večja, čiin bolj modrikasta je svetloba, In tem manjša, čim več rumenih žarkov v svetlobi prevladuje. Tega no registrira seveda noben svotlomor tor mora presoditi in pretehtati vso faktorje, ki smo jih na kratko omenili, fotograf sam na mostu pri snemanju za vsnk primer posebej. Vnžno Je, kakšne barve ima prod seboj, za katero barvo in v kakšni mori ju občutljivo tvorivo. ki ga ima v kameri, ali namerava prevesti barvo pravilno ali poudarili nekatere v korist značaja slike, kakšna je svetloba, kakšen filter bo uporabil in zn koliko mora z ozirom na vse le okoliščine osvetlitev po-daljšuti. Nnpnka v osvetlitvi — obČUtnn navzgor in zlasti navzdol — ima za posledico groho popnčenje prevoda barv v monokromo fotografsko skalo. Novi barvni lilm 15/10° DIN To jo novost, ki bo razveselila ljubitelje barvno fotografije. Lanski trislojnt barvni filmi so imeli mimreč občutljivost samo 7/10» DIN, toda žo to jo bila občutljivost, ki je dovoljevala razmeroma zeio krotke trenutne posnetke — v ugodnih svetlobnih okoliščinah celo d O I ioo sok. Sedaj so jim zvišoli splošno občutljivost no 15/10« DIN in s tem razširili njihovo uporabnostmi območje tudi na takšno področja snemanja, ki so bila do sedaj zaradi razmeroma nizke občutljivosti nedostopna. Poleg lejja filma je prišel v promet tudi barvni film za sne-monje pri umetni svetlobi, ki je pri večini običuj-nih električnih svetil uporaben brez posebnega filtra. Občutljivost tega filma je tolikšna, da dovoljuje posnetke pri 500 vatni nitrafotki, postavljeni od objekta v razdalji onega nietro, in pri zaslonki 1:3.5 osvetlitev '/m sek. Pri uporobi umetnih svetil, ki vsebujejo mnogo modrih svetlobnih žarkov, jo potreben šibek filter. Nov razvijalec Zn amaterje, ki radi eksperimentirajo, prinašamo nov predpis zn razvijnlec, ki razvija boje zelo Čisto, z dobro gradacijo in zelo dobrim zrnom. Imenuje se »Piramid« ter je ameriškega Izvoru. Voda 500 ccm kalijev motablsulfit 2.5 g omtdol 0.5 g pirogalol 1.5 g gllcin 0.5 g natrijev trffosfat 3.5 g Komiknlijp je raztopiti v naslednjem redu: kolljev metoblsulfit, nntidol, pirogalol, gllcin. Po rnztopitvt je dodati nntrljov trlfosfot ter mešali toliko časa. dokler se mlečno knlno tekočina ne učisti. Cns razvijanja je približno 20 minut pri 18" C. 1 Naša društva Fotoklub Ljubljana. Program zn tekoči tedoii: V torek predavanje, v petek kritiku slik. Nedtelfslci spori Tekme za državno prvenstvo TMgrad, 15. maja. b. Današnje kolo državnega prvenstva je bilo zelo zanimivo. Vse igre so se končale z razmeroma malimi rezultati, z izjemo igre med Ljubljano in Gradjanskim, ki se je končala s 5: 1. Zanimivo je, da sta se dve igri končali z neodločenim izidom 1 : 1, dve pa z zmago 1 :0. Edino Ljubljana jc dopustila, da jo Gradjanski premaga s 5: 1. Malo senzacijo predstavlja neodločni izid tekme med BSK in sarajevsko Slavijo v Belgradu, v kateri je BSK izgubil dragoceno točko, ki ga lahko stane prvenstvo v primeru, da igra zadnjo tekmo v Ljubljani neodločeno ter da istočasno Hašk konča tekmo z Jedinstvom neodločeno v Zagrebu, ali pa če Gradjanski v zadnji tekmi dobi še dve točki. BSK bo moral torej v zadnji tekmi proti Ljubljani napeti vse sile in zmagati, ako želi ponovno zavzeti državno prvenstvo. Situacija na vrhu tabele je ostala še vedno nejasna, ker imata tako BSK in Hašk kot tudi Gradjanski možnost, da zase- dejo prvo mesto. Končna odločitev bo torej padla šele v zadnjem kolu. Položaj Ljubljane se je danes kljub visoki izgubi malo popravil, ker je igra v Belgradu med Concordio in Jedinstvom končala z zmago Jedin-stva. Jedinstvo 6e je, kakor vse kaže, končno rešilo izpada iz lige, medtem ko usoda Ljubljane zavisi največ od tekem v Sarajevu med Concordio in Slavijo. Z ozirom na igro, ki jo je danes pokazala Slavija v Belgradu proli BSK, lahko upamo, da bo Concordia tekmo izgubila in tako rešila Ljubljano izpada iz lige. Rezultati današnjih tekem so naslednji: BSK : Slavija 1:1 (1:). — Jedinstvo: Concordia 1:0 (1:0). — Gradianski : Ljubljana 5 : 1 (3:0). — Hašk : Jugoslavija 1 : 1 (1:0). — Bask : Hajduk 1 : 0 (1:0). Tabela se glasi: BSK 25 točk, Hašk 24, Gradjanski 23, Bask 18, Hajduk 17, Slavija 16, Jugoslavija 15, Jedinstvo 12, Ljubljana 10 (22:40), Concordia 10 (22 : 49). Gradjanski s Ljubljana 5 : 1 (3 : O) Fi Zagreb, 15. maja. b. Danes sc je ob prekrasnem vremenu odigrala na igrišču Gradjanskega v Zagrebu tekma mod zagrebškim klubom Gradjanskim in SK Ljubljana. Za tek-iho je vladalo veliko zanimanje in se je zbralo na igrišču nad 4000 igralcev. Igra se je pričela v živahnem tempu in so bili tako igralci Ljubljane kakor tudi Gradjanskega prvotno izredno dobro razpoloženi in razigrani. Naskoki na žogo so bili nagli in odločni. V 2. minuti jc Erber žc ogrožal Glaserja. Prvi napad Gradjanskega je že dosegel enajstmetrovko, ker jc Jerman pot)rt Wolfla v precej ugodni situaciji. Udarec jc izvedel Kokotovič, ki pa sc je vračunal. Hotel je irevariti Pogačnika z. udarcem v kot. pa je stre-,jal mimo prečke. Ljubljana je pričela počasi popuščati. Cimermančič jc odšel z mesta (lesnega krilca na levo zvezo, vendar pa se tudi tam ni posebno obncsel. Bil jc miren, vendar pa dobro delil žogo Wolflu Napad Gradjanskega v postavi Šmeliček, Antolkovič, W6lfl, Cimermančič, Pleše ima doslej zelo slabe in l*>iaz-ljive igralce na krilu. Trio šc ni uglajen. Niti krilsku vrsta Kovačič, Jazbinšek in Kokotovič ni posebno zadovoljiva. V 16. minuti je iz kombinacijo VVolfl-Smeličck dobil žogo Cimermančič, ki je bil prost ter je dosegel prvi gol za Gradjanskega: 1 :0. Malo nato sc je Wolfl spopadel z obrambo zelenih in so gn nesli z igrišča. Po par minutah pa se je že vrnil okrepčan in sodeloval pri drugem golu. Zogo mu jc namreč poslal Antolkovič, Wolfl pa jo jc podaljšal v gol. V 25. minuti je Antolkovič zastrelil lopo šanso. V 27 minuti je \V6lfl izvrstno, postrežen od Cimormančiča. iz težkega položaja nenadno streljal na gol tik ob prečki 3 :0. V 28. minuti so vsi pričakovali šo drugo enajstmetrovko za Gradjanskega, ker so ostri igralci Ljubljane podrli Antolkoviča v kazenskem prostoru. Medtem jc sodnik popolnoma pravilno uvidcl, da se je Antolkovič tudi sam rad fizično spoprijel, ter je žogo vrgel v zrak. V 32. minuti je Pogačnik rešil svoja vrata z nevarnim padcem med Plešetove noge Gradjanski jc tiil nato v veliki premoči. V 38. minuti je nastala pred vrati Gradjanskega precejšnja gneča, ki pa jo ni nihče izkoristil. I.ah je bil prost, Erber pa se je preveč zanesel na svoj drugače dober strel. Takoj nato je Wdlfl dobil veliko priznanje za krasni udarec, ki ga je Pogačnik poslal v kot. V drugem polčasu je bil Gradjanski v še večji premoči, vendar pa ni več tako igral, kakor v prvem polčasu. Antolkovič jc pričel igrati zelo oprezno, kar jc škodovalo napadu. Cimermančič prav tako ni bil več tako koristen kakor v prvem polčasu igre. V 14. minuti so zeleni branilelji spet podcenjevali Cimcrnačiča ter ga pustili samega, da 6i je namestil žogo na nogo in dosegel 4:0 za Gradianski. Eno minuto nato sc jc Lah prebil skozi obrambo in ostro streljal na gol, vendar pa je Glascr odlično branil. Potem je Wolfl izvedel nevaren napad ter je v 18. minuti v lepi kombinaciji padel peti gol v kotu. kjer ga Pogačnih kljub odličnemu skoku ni mogel več braniti. Zagrebčani so počasi popuščali, zavedajoč se zmage, tako da ni izgledalo, da so zmagovalci s 5:0. Nato so Ljubljančani izvršili nevaren napad ter je Cankar dosegel prvi in edini gol za Ljubljano. Sledilo jc še več izmeničnih napadov, ki pa niso spremenili končnega izida. Lah je bil zelo dober, Erber na levem krilu najboljši. On je bil tudi najbolj nevaren strclcc. Pupo na srednjem krilu je bil na višini samo v začetku. V obrambi sc jc čutilo pomanjkanje Hassla, ki bi sigurno preprečil Cimcrmančičeve gole. Sodil je Belgrajčan Zivkovič dobro. BSK : Slavita i : 1 Belgrad, 15. maja. m. Pred 3000 gledalci sc jc odigrala prvenstvena izredno zanimiva tekma, ki je potekla od začetka do kraja zelo burno. Slavija je nastopila z dvema rezervama, BSK pa kompleten. Ze prvi začetki so pokazali, da bo igra zelo napeta. V začetku jc bil BSK malo boljši, toda žc po desetminutni igri je postala igra povsem enakopravna. V drugem polčasu je bil BSK v premoči, pred konccm pa je Slavija energično pritisnila. V današnji igri je Slavija dokazala, da je izvrstno moštvo. Glavna njena odlika ie neverjetna požrtvovalnost, sjlen start in nesebičnost igralcev. Pokazali so lepo skupno igro, polno fines in dokazali, da so moštvo, ki ima lepo bodočnost. Najboljši mož v Slaviji je Rajevič, v napadu poleg levega krila Matckala. Pa tudi ostali so bili izredno dobri. Pri BSK danes ni šlo vse tako kot bi moralo iti. Oba branilca Radovanovič in Ljuba 6ta večkrat delala napake. Kuhar je bil vedno na svojem mestu in je ubranil štiri zelo težke strele. V krilni vrsti je bil najboljši Lechner, ki je bil obenem najboljši mož na terenu sploh. V napadu je bilo dobro lc levo krilo Podkraški, medtem ko je napadalni trio dal zelo slabo igro. Prvi gol je zabil BSK v 35. minuti prvega polčasa po Vujadinoviču po precej dramatičnih scenah pred golom Slavije. Izenačil je Ma-tekala v 36. minuti drugega polčasa s krasnim vo-lejem. Rezultat je zaslužen, čeprav je imela Slavija več šans kot BSK, da konča igro z zmago. Jedinstvo : Concordia 1:0 (1:0). Istočasno se jc odigrala na igrišču Jedinstva pTed 1500 gledalci pod vodstvom madžarskega sodnika Gombosa druga prvenstvena tekma, od katere je odvisna usoda Ljubljane. Igra jc bila od začetka do konca zelo ostra in trenutno tudi zelo surova. Zlasti je igralo Jedinstvo zelo surovo, tako da je imel sodnik zelo težko nalogo, Zmaga je zasluženo pripadla Jcdin-stvu po golu, ki ga je zabil v 14. minuti prvega polčasa vodja napada mladi Arandjelovič. Sodnik je igro vodil izvrstno. Bask : Hajdah i : O Split. 15. maja. m. Bask : Hajduk 1 : 0 (1 : 0). Bask je v današnji tekmi nepričakovano premagal mojstre z morja. Zmage Baska ni nihče pričakoval in zaradi tega predstavlja pravo presenečenje. Edini gol za Bask je dal Tomaševič. SK Reka : SK Zet (Zagreb) 3 : 3 Ljubljana, 15. maja. Ti salamenski Vičanil Kdo bi si bil mislil, kaj? Tako skromni so bili v svoji reklami, da so označevali ZET za slabši kot je Viktorija. V resnici je na prvenstveni tabeli Zagrebške nogometne podzveze ZET na tretjem mestu, za varaždinsko Slavijo in za Železničarjem. SK Viktorija, ki je pred tedni namakala Reko krepko in prepričljivo v 5:1, je šele za ZET-om. Rečani so »tigri«; slabši nasprotnik jih naklobuštra kakor za šalo; z močnejšim pa rerni-zirajo, pa bi bili prav za prav zaslužili zmago! Vreme je bilo danes tako lepo (prav za prav nas je že vse zadnje tri dni tega tedna dobro grelo pomladansko sonce), da Ljubljančanov ni strpelo doma. Nekateri so jo mahnili na gore. drugi so obiskali bližnje gričke, doline in — gostilne, tre t ji so jo udarili na Grad, kjer je bilo tradicionalno jur-jevanje. Nekaj petičnejših in radovednejših pa se je s »hlaponom« premaknilo v Zagreb, da bi si ogledali »najbolj študcnlovski nogometni team v državi«. Kateri nogometni klub je to, boste vprašali? Naš slovenski ligaš »SK Liubliana«! V današnji tekmi SK Ljubljane proti Gradjanskemu je namreč nastopilo v enajstorici SK Ljubljane deset igralcev-študcntov (samo Pupo v tej cnajstorici ni študent, je pa po izobrazbi in inteligenci svojim tovarišem povsem kongenialen). Pa povejte, kateri klub na daleč in na široko ima tako sestavljeno moštvol Dober trener bo iz tega inteligentnega ia razumnega materiala brez dvoma napravil do jeseni odlično nogometno moštvo, ki bo znalo zmagovati. Tako so si torej porazdelili Ljubljančani današnji dan. Zato se je na Reki, kjer je bilo napovedano prijateljsko srečanje med Rečani in zagrebškim ZET-om, zbralo le okrog 150 najbolj navdušenih prijateljev simpatičnega viškega kluba. Rečani bi zaslužili danes na V6ak način zmago. Igrali 60 v vsakem pogledu prav dobro. Slabih mest skoraj ni bilo. Prav prijetno pa je presenetil mali, kakor hrček okretni Primožič. Zagrebčani so imeli najboljšo moč v levem branilcu Fijanu. Hrubec, bivši igralec zagrebškega Haška, pa se dane6 ni prav nič posebno obnescl. Prve napade jc z izredno vehemenco izvedla Reka. Toda ZET je kmalu vrnil in že v 4. minuti je na Hrubčev pas lepo otvoril serijo golov spretni Barberič, ki je z ostrim strelom zabil 1:0 za goste. Ali zagrebško veselje ni imelo dobrega teka. Takoj po tem golu je Reka živo pritisnila in že v 6. minuti je prišel Aljančič v zaželeni položaj, ki ga je v gneči z izredno ostrim strelom pod prečko neute-goma izkoristil. Veselje in ploskanje se še dobro ni poleglo, ko 6e je spet splašil Legat in že je bila druga reška terna v mreči; Reka je vodila z 2:1. V 14. minuti je Strašek napravil grd kikser in Avguštin (»o du licber Augustin, vodstvo ist hin«) je prisebno sunil v mrežo neubranljivo izenačenje — 2:2. Rečani pa se niso dali vreči iz ravnovesja, Dejali so: če ste vi taki, bomo pa še mi poslali dru-| gačni! Pet minut so se pošteno napenjali, šesta pa jih je nagradila za trud in dobro voljo. V 20. minuli | jc namreč Slanina Zetovcem zabil tretji gol. Vičani i so šli o polčasu z lepim vodstvom na oddih. Drugi i polčas je igra precej izgubila na zanimivosti. Ne gostje, ne domači se niso bog ve kako pretegnili. V 18. minuti je končno prišlo izenačenje. Polomija in Pavlekovič je izenačil na 3:3; s tem je bil postavljen rezultat, ki 6C do konca ni več spremenil. Nesrečni Slanina je s »kurjim šusom«, s katerim je sijajno zastreljal enajsmetrovko, pripravil Rečane ob zmago. Sodil je prav dobro in objektivno g. Maccorati. Po tekmi so Vičani s ploskanjem nagradili svoje igralce za lepo igro. SK Reka je začela prav. Taka srečanja so za napredek moštva izrednega pomena. Če bo s temi gostovanji nadaljevala še vso pomlad in poletje, bo do jeseni pridobila toliko, da se ji ne bo treba kakor Pepelki skrivati na spodnjih klinih podzvez-ne prvenstvene lestvice. Treba bo le še toliko zmi-gati ljubljansko občinstvo, da bo tc tekme hodilo gledat! Mariborski spori I. SSK Maribor : ŽSK Hermes 4: 3 (2 : 2) Maribor, 15. maja. Ob prekrasnem vremenu je bila danes prirejena tekma med omenjenima nasprotnikoma. Obe moštvi sta igrali pod običajno formo. Pametnih akcij je hilo malo. Večinoma so igralci odbijali žogo pod oblake. Maribor je spet padel v slaro napako, ker jc izsiljeval igro notranjega Iria, ki pa je bil danes zelo slab. Najboljši mož v napadu je bil Miloš, na krilu pa je bil zelo malo zaposlen; kadar pa je prišel do žoge, je pred Hermesovim golom stalno ustvarjal nevarnosti. Miloš je tudi sam zabil dva gola, Halfi niso funkcionirali, obramba pa jc bila negotova. Vratar je naravnost plaval. Tudi pri Hermesu ni bilo nič boljše, Včasih se je sicer videlo, da znajo lantje tudi drugače igrati, toda bili so to le redki trenotki. Najsolidnejša je bila stara obramba Živček in Gustl. Neodločen rezultat prvega polčasa je popolnoma odgovarjal poteku igre. V drugem polčasu je zmagoviti gol za Maribor zabil Kurt. Maribor si je tako pridobil dve važni točki, ki bosta najbrž odločili pri končnem stanju prvenstva. Čudno je bilo, da je Maribor igral na igrišču Rapida, česar se je moštvo Maribora že odvadilo. Sodil je g. Hobacher iz Celja precej povprečno. Prav dober šport je podala tudi prvenstvena pred-tekma juniorskih moštev ISSK Maribora : SK Rapida 2:2 (0:1). ★ Celje : Čakovečki SK 0 : 1. čakovečki je ne-zasluženo zmagal, ker je bilo Celje v premoči. Hrastnik : Laško 5 : 2. Žalec : Jugoslavija 1 : 5 (0 : 3). Lahkoatletski miting v Celju Celje, 15. maja. Danes se je vršil v prireditvi SK Celje na Glaziji lepo uspeli miting, na katerem je startalo rekordno število atletov od »Jugoslavije«, »Olimpa«, »Primorja« »Maratona« iz Maribora ter »Celja«. Doseženi so bili naslednji, za začetek sezone prav lepi rezultati: 60 m juniorji A: 1) Vimpi (J) 8.2, 2) Silvo (J). — 100 m juniorji Bi 1) Dokler (C) 13; 2) Hanzi (J) 13.2; 3) Taček (J). — 100 m juniorji C: 1) Jakec (C) 12.4; 2) Milenko (J) 13; 3) Branko (C). — 100 m seniorji: 1) Pleteršek (Pr) 11.9; 2) Urbančič (Pr) 12; 3) Marko (J). — 3000 m seniorji: 1) Stciner (C) 9.51; 2) Rožman (C) 10.28; 3) Dobnikar (Mr M) 10.42. Goršek izven 9.45. — 300 m juniorji B: 1) Dokler 43.5 (C); 2) Hanzi (J) 43.8; 31 Marjan (C) 45.8. — 300 m juniorji C: 1) Jakec (C) 40.09; 2) Janez (J) 41.9; 3) Branko (C) 43.3. — 400 m seniorji: 1 )Urbančič (Pr) 53.9; 2) Horjak (C) 55.9; 3) Tkalčič (Olimp) 61. — Skok v daljavo, juniorji B: 1) Marjan (C) 5.03; 2) Stojo (C) 4.80; 3. Dokler (C) 4.79. — Skok v daljavo, juniorji C: 1) Nilko (C) 5.50; 2) Graic (J) 5.40; 3) Jakec (C) 5.37. — Skok v daljavo, seniorji: 1) Pleteršek (Pr) 6.02; 2) Staube (C) 5.46; 3| Rafko (J) 4.95. — Met diska, seniorji: 1) Staube (C) 34.40 ; 2) Osetič (J) 33.33; 3) Urbančič (Pr) 32. — Met kopja, juniorp B: 1) Stojo (C) 33.69; 2) Dokler (C) 33.60; 3) Bertl (C) 27.14. — Met kopja, juniorji C: 1) Nilko (C) 37.87; 2) Katič (C) 34.75; 3) Jovič (J) 34.08. — Triskok, seniorji: 1) Martini (Pr) 12.80; 2) Pleteršek (Pr) 12.61; 3. Staube (C) 11.89. — Met krogle, jun. B: 1) Zdenko (C) 13.14; 2) Dokler (C) 12.47; 3. Stojo (C) 11.75. — Met krogle, juniorji C: 1) Nilko (C) 13.26; 2) Jovič (J) 13.15; 3) Jakec (C) 12.63. — 1000 m juniorji B: 1) Lednik (01) 3.12.6; izven: Šošter (J) 2.54; Božič (J) 3.18.2. — 1000 m juniorji C: 1) Končan Ivan (J) 2.58.5; 2) Milenko (J) 3.00; 3) Zdenko (J). — Skok v višiao, juniorji B: 1) Stojo (C) 1.51; 2) Zdenko (C) 1.51; 3) Marjan (C) 1.51. — Skok v višino, juniorji C: 1) Nilko (C) 1.58; 2) Katič (C) 1.51; 3) Jakec (C) 1.51. — Skok v višino, seniorji: 1) Martini (Pr) 178; 2) Staube (C) 158; 3) Tkalčič (OI) 156. Anglija : Nemčija Berlin, 15. maja. AA. Nogometna tekma med reprezentancama Anglije in Nemčije, ki je bila včeraj v Berlinu, se je končala z izidom 6:3 za Anglijo. Izid prvega polčasa je bil 4:1 za Anglijo. Tekmi je prisostvovalo nad 100.000 ljudi, med niimi ludi propagandni minister Gobbcls in državni tajnik Hess. Občni zbor Sokola kraljevine Jugoslavije Belgrad, 15. maja. m. V Belgradu je imel danes občni zbor Sokol kraljevine Jugoslavije. Vodil ga je prvi namestnik starešina Gangl, ki je Imel tudi daljši govor, v katerem se je najprej oddolžil spominu tragično umrlega kralja Aleksandra, nato pa je pozdravil mladega kralja Pelra II. V nadaljnjih izvajanjih je razvijal smernice in delo 6okolske organizacije ter pošiljal pozdrave in priznanja češkoslovaškim Sokolom. Po pozdravu zastopnikov češkoslovaškega Sokola, ruskih emigrantskih Sokolov in bolgarskih Junakov sta bili poslani pozdravni brzojavki kralju Petru in knezu namestniku Pavlu. Poročila o stanju in delovanju organizacije se niso brala, ker so tiskana in se je o njih razpravljalo že na predkonferencah. Sprejeta je bila samo resolucija, v kateri vodstvo Sokola poudarja, da je sokolstvo nepolitična, nacionalna, jugoslovanska, in demokratična organizacija. Katoliški esperanitstt bodo zborovali v Ljubljani V nedeljo ob desetih dopoldne je bil v sejni dvorani hotela Miklič sestanek širšega odbora, ki pripravlja mednarodni kongres katoliških esperantistov v Ljubljani od 6. do lt. avgusta letos. Iz vseh poročil je bilo razvidno ogromno pripravljalno delo, ki je otežkočeno še z raznimi nepredvidenimi zaprekami. Kongres sam bo veličastna manifestacija kat. esperantistov vsega sveta, včlanjenih v Mednarodni esperanski katoliški ligi. Številni gosti pa si bodo ob času kongresa tudi ogledali lepote sIot venske zemlje tn nato svoje vtise podali ob povratku domov na mnogih predavanjih. Kongres je torej važen tudi s tujsko - prometnega vidika Do zdaj je prijavljenih It narodnosti. Udeležbo so tudi obljubili trije škofje in trije nadškofje. Prijave pa še prihajajo. Slovenski esperantisti bodo podali gostom tudi nazorno siiko naše umetnosti, likovno in besedne, posebno pa je važno, da tujcem pokažemo že v inozemstvu priznano slovensko gostoljubnost. Da pa bo mogoče program izvesti brez okrajšav, pa je nujno potrebna pomoč mero-dajnilt faktorjev in razumevanje javnosti. Vložena je tudi že prošnja za polovično voznino na železnicah in upamo, da bo kmalu ugodno rešena. Obenem opozarjamo na TI. kongres SfcA (slov csp zveze), ki bo v Kranju 19. junija i. 1 Kongresa se bo udeležilo tudi več inozemcev, ki se bodo med tem časom mudili v Sloveniji. Pripravljalni odbor je izdal nalepke in prosimo cenj. tvrdke, da se jih poslužujejo. Dobe sc pri pripravljalnem odboru za kongres. Dopise: Resljeva 29 Pripravljalni odbor potrebuje več sob, oziroma postelj za udeležence kongresa. Ljubljanske vesti Bosanski dijaki v Ljubljani. Naše mesto obiskujejo številne ekskurzije dijakov z juga. Največja ekskurzija je obiskala Ljubljano danes, namreč iz Foče v Bosni. Bilo jc nad 50 dijakov in dijakinj tamkajšnje meščanske šole z vsemi svojimi učitelji. Dijaki strme nad lepoto Ljubljane in Sloevnhe. V Sloveniji ostanejo kakšnih 15 dni. Zanimivo je, da so dijaki spraševali za senatorja dr. Kulovca, ki je bil dolgo časa interniran v Foči. Med prebivalstvom Foče je namreč spomin na dr. Kulovca prav lepo ohranjen. Balinska krogla dečku v glavo. Danes dopoldne so na dvorišču neke gostilne v Štepanji vasi igrali gostje balin. Igri je prisostvoval osemletni deček Janez 2ganjar Nekdo izmed igralcev pa je tako nesrečno zagnal balinsko kroglo, da jc zadela dečka v levo scnce. Deček je omedjcl. Pretresli so sc mu možgani. Gostje so poklicali reševalni avtomobil, ki je dečka prepeljal v bolnišnico. Razne nesreče. Na izletu se jc danC6 ponesrečila 12 letna delavčeva hčerka Pavla Vernikova iz Koroščve ulicc v Mostah. Poškodovala si je levi kolk. — S kolesa je padel ter si zlomil levo roko 51 letni državni uradnik Karel Cotman. — V Zgornji Zadobrovi se je pri štedilniku močno opekel 48 letni posestnik Karel Cerar. — V Gaberju v tre-beljevski občini pri Litiji je v soboto slamoreznica strla desno roko 3 letnemu posestnikovemu sinu Alojziju Končarju. — Iz Zgornje Šiške so prepeljali v bolnišnico neko mlado natakarico, ki je v hipui razburjenosti in v obupu izpila neko strupeno tekočino. Dekle je bilo nezavestno. Njeno stanje jc zelo Belgrad, 15. maja. m. Zaradi vedno večjega razdora in nergaštva, ki 60 ga zanesli v vrste bivše srbijanske demokratske stranke ljudskofrontaško organizirani člani te politične skupine dr. Rybar, dr. Smiljanič z izdatno podporo samega »barcelonskega romarja« dr. Jovanoviča in ostalih, je Davidovič sklical tako zvani glavni odbor bivše demokratske stranke. Člani tega odbora 6C sestanejo 19. junija letos v Belgradu. Newyork, 15. maja. AA. (Pat.) Sloviti poljski boksač Talun, ki ga športni svet pozna po priimku »poljski velikan«, je premagal hinduškega hoksača težke kategorije (težak je 380 funtov) Sanooka. Talun je to zmago dosegel e knokautom. Borba je trajala le 2 minuti in 11 sekund. V Savinjski dolini je zagorela elektrika Gotnilsko, 15. maja. Danes je napočil za Savinjsko dolino velik zgodovinski dan. Dolgo vrsto let so številne občine čakale na električno razsvetljavo. Ta želja se jim je danes izpolnila. Na Vranskem je bil nocoj ob 18 slovesen sprejem g. bana. Čakalo ga je 91 gasilcev, na čelu oblasti okrajni glavar dr. Zobec, celjski župan g. Mihelčič, inž. Rueh, tajnik JRZ Kranjc in številni drugi odličniki. Bila je zbrana tudi četa 40 članov Zveze fantovskih odsekov. Najprej je g. bana pozdravil celjski župan g. Mihelčič, za njim pa je govoril g. župan 1'ečovnik, ki sc je zahvalil g. banu in banovini za podporo. V imenu savinjskega okrožja je pozdravil g. bana Basle. Po pozdravu si je g. ban ogledal dela na cesti Vransko— Bočna. Po ogledu se je g. ban podal v Št. Jurij ob Taboru, kjer je bila glavna slovesnost. Vsa vas kakor tudi Vransko je bila v zastavah in od vseh strani je donelo grmenje topičev in možnarjev. Postrojena je stala četa članov Zveze fantovskih odsekov s profesorjem Bitencem na čelu. G. bana je pozdravil župan g. Cukala, ki se je banu iskreno zahvalil za pomoč, prav tako pa tudi vsem tistim, ki so pri vseh teh delih sodelovali. Za županom je govoril tudi še rojak vseuč. prof. g. dr. Lukman o važnosti elektrike za Savinjsko dolino. Nato je spregovoril g. ban o važnosti iega dneva, nakar je točno ob pol 21 zagorela električna luč po novem vodu. Vsemogočni je poklical k Sebi v 85. letu starosti našega nepozabnega in ljubljenega moža, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Josipa Primožiča veleposestnika in gostilničarja ki je danes, dne 15. maja, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 17. maja, ob 10 dopoldne iz hiše žalosti Pristava na farno pokopališče Križe. Pristava-Tržič, dne 15. maja 1938. žalujoče rodbine: Primožič, Elsner in Globočnik