V Ljubljani, 11. junija 1920
Poštnina pavšalirana
Izhaja vsako sredo In soboto. Posamezno Številke 1 K, mesečno 8 K. - Uredništvo In oprava lista Je v Ljubljani, Krekov trg St. 10.
JU arx in Engels Proletarci vseh dežel, združite se!	—^
Glasilo socijalistlčne delavske stranke Jugoslavije (komunistov)
0 udeležbi zastopnikov organizacij iz Slovenije odločuje tajništvo socijalistične delavske stranke (komunistov) v Ljubljani. Organizacije v Sloveniji, ki žele prisostvovati na kongresu, morajo tedaj javiti svoj prihod potom tajništva v Ljubljani.
Glede stroškov za delegacije je sklenjeno sledeče: 1. Vozni listek dobijo vsi delegatje. 2. Delegatje, ki imajo stalno mesečno plačo, dobijo dnevno 25 dinarjev ali 100 K, počenši od dneva odhoda na kongres in do dneva vrnitve. 3. Ostali delegatje, ki nimajo stalnih mesečnih dohodkov, dobijo za stroške dnevno 40 dinarjev, odnosno 160 K. Stroške za delegate nosijo organizacije same.
Dnevni red kongresi:
1. Otvoritev kongresa.
2. Poročilo tajništva — referent sodrug Filip Filipovič.
3. Poročilo blagajnika — referent sodr, Sima Markovič.
4. Strankin program — referent sodrug Filip Filipovič.
5. Politična situacija in taktika stranke — referent sodr. Živko Topalovič in Živko Jovanovič.
6. Strankina pravila — referent se določi naknadno.
7. Volitev centralnega strankinega sveta.
• 8. Vprašanja in predlogi.
Poživljajo se vse organizacije, da izvolijo delegate in pripravijo eventuelne predloge za kongres, ki jih je takoj poslati centralnemu tajništvu.
Centralno tajništvo Socijalistlčne delavske stranke Jugoslavije (komunistov) v Beogradu.
oni podlagi, ki je bila stvorjena tudi z njihovim odobrenjem na skupni konferenci desnice in levice v Ljubljani, 13. aprila 1.1.
Od naše strani se nismo dosedaj z ničemur in nikdar vtikali v proces taktičnega diferenciranja v slovenskem proletarijatu; saj je imel ves jugoslovanski proletarijat toliko vere v svojega slovenskega sodruga. In v koliko je bil proces ujedinjenja v njem počasnejši, v toliko mora biti on plodnejši. Zgolj postopanje socijalpatrijotičnih voditeljev, ki podpirajo najhujše nasprotnike delavskega razreda: šovinizem in oportunizem in ki so omogočili klerikalno reakcijonarno vlado, je nas prisilila, da se obračamo sedaj na slovenske sodruge s pozivom, da delajo še živahnejše, še energičnejše za ujedinjenje z ostalim jugoslovanskim proletarijatom, katerega vodi v ogromni večini SDSJ(K). Naj se delavstvo Slovenije ne da več varati in begati z intrigami, naj ne kloni pod težo reakcije in naj nikakor ne popusti pred ciničnimi izzivanji socijalpatrijotičnih špekulantov, katerih imena in metode so dovolj poznane delavskim organizacijam v Sloveniji.
Moral je priti štrajk železničarjev, da se preizkusi značaj protisocijalistično in proti-revolucijonarno razpoloženih »voditeljev«. Oni so v odločilnih momentih stali na strani bur-žuazije proti delavcem, ki so vodili boj iz nujne in previdnostne potrebe samoohrane in obrambe. Oni so skušali izkoristiti težkoče in žrtve te borbe, da masakrirajo medsebojni ljubljanski sporazum za ujedinjenje. Ta Škandal ne sme ostati nežigosan, in mi vemo, da slovenski proletarijat, ki želi ujedinjenje z nami, ki instinktivno čuti, da se mora v svojem razrednem boju nasloniti na ves ujedin-jeni jugoslovanski proletarijat, kateremu je potreben tovariš in brat, se bo — o tem smo prepričani — v najkrajšem času odkrito in neovirano pridružil nam, svojim bratom v borbi za socijalizem, kljub in proti onim, ki ga poneumnujejo z iluzijami o pomirljivosti napram buržuaziji.
Revolucijonarni jugoslovanski proletarijat hoče postaviti na dolgi poti nepomirljivega razrednega boja nasproti edinstveni buržua-zijski fronti svojo edinstveno proletarsko fronto, tudi zato, ker hoče biti v boju proti svetovnemu kapitalu v najtesnejši zvezi z mednarodnim revolucionarnim proletarijatom.
Živelo ujedinjenje revolucionarnega jugoslovanskega proleta-rijata!
Živela 111. komunistična inter-nacijonala!
Izvršilni odbor Centralnega strankinega sveta SDSJ(K) v Beogradu.
Ves ujedinjeni jugoslovanski proletarijat je spremljal z največjo pozornostjo in z najglobljim zanimanjem proces diferenciranja delavskih množic v Sloveniji. Ta proces so zlasti poojštrila huda razočaranja, ki so nastala vsled škodljivih pojavov ministerijalizma in oportunizma, ki je bil toleriran v izvestnih krogih proletarijata zgolj iz nepoučenosti o izmenjenih odnošajih v mednarodnem političnem položaju in pravih nalogah svetovne delavske revolucije.
Tudi naši slovenski sodrugi so preživeli šolo težke izkušnje. Oni so na sebi prav bridko občutili spremembe in posledice politike, ki je, na krajni črti, zapustila interese in potrebe razrednega proletarskega boja. Oni so morali z vzdihom in s tragično bolno re-volto zaklučiti pasivno bilanco socialpatriotič-nega bankrotstva. Nekdanji socijaiistični voditelji so opustili pot socijaiizma, pomirili/so se z buržuazijo in v zvezi žnjo so poskušali vstvariti utopistične iluzije malomeščanskega reformizma in pacifizma. Ako so prišli voditelji osebno do gotovih koristi in si zagotovili svoje zgrešeno in nemoralno življenje s sumljivimi uspehi osebnega prilagodenja meščanskemu režimu, so množice proletarijata in delavske organizacije čimdalje bolj trpele od pomanjkanja in negotovosti svojega položaja. Strahovite posledice vojne, kaos v proizvodnji, ojačena reakcija, neverjetna draginja, so povzročile od svojei strani, da se še bolj poveča trpljenje in nevoija delavskega razreda. Buržu-azija ni nič napravila, da popravi te kaotične odnošaje, ona prenaša brezobzirno in brezmiselno vse posledice vojne in bremena draginje na proletarijat.
Za vse to nosijo v velikem delu moralno in politično odgovornost tudi oni takoimeno-vani predstavniki proletarijata, ki so, paktira-joč z buržuazno, kapitalistično državo, idejno in praktično zdrsnili s poti nepomirljivega razrednega boja in se vrgli v Malove najgrše korupcije in najusodepolnejše konfuzije za delavsko gibanje. Z udeležbo v vladi so oni opravičili vse progone, ves pritisk, vso gonjo proti borbi revolucijonarnega proletarijata.
Na žalost so v Sloveniji tudi taki predstavniki delavskih organizacij, ki v prašanju ujedinjenja lavirajo, kolebajo, delajo rezerve in ne verujejo v uspeh jedinstva.
To so navadno neodločni elementi, ki so se odcepili od delavskih množic in se zvezali s starimi komprimitiranimi voditelji gibanja in stranke. Oni niso dorasli današnjemu revolucionarnemu položaju. Njim in njihovi politiki od »danes do jutri« naj slovenski proletarijat ne poklanja svoje poverenje. Njegovo ujedinjenje z ostalim jugoslovanskim proletarijatom se mora izvršiti proti voditeljem, ako ga oni ne žele in nočejo na
Ruska in evropska izkušnja.
Od lanskega velikonočnega kongresa je preteklo leto. To leto nam nudi dosti mate-rijala in izkušenj, da lahko podrobneje in jasneje govorimo in odločujemo o političnem položaju, o taktiki in štatutu naše stranke. Strankini kongresi se baš zato sklicujejo vsako leto, da se na temelju dolgoletne prakse dobč potrebni zaključki, direktive in resolucije za naše bodoče delo. — Življenje in izkušnje so naši najbolši učitelji. Mi nismo nezmotljivi papeži, ki si ne dopuščajo popravljati.
Letošnji kongres s pravice zahteva z ozirom na politični položaj, ki v njem živimo, od vseh strankinih delegatov globoko razumevanje in veliko odgovornost. Vsak pogrešek v oceni sedanjega političnega položaja, vsaka zmota glede določevanja strankine taktike bo imela veliko težje in usodnejše posledice za mednarodni proletarijat, kot v predvojni, »mirni« dobi. Radi tega je potrebno vsestransko in zavedno diskutiranje do kongresa
Vsem organizacijam socijalistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov).
Kakor se je že poročalo, se vrši naš strankin kongres v Vukovaru od 20.—24. junija. Prisostvovati na kongresu imajo pravico v smislu pravil sledeči:
1. Delegatje vseh krajevnih organizacij. Organizacij* do 100 članov volijo po enega delegata, od 100—200 dva delegata, od 200 do 300 tri delegate in za vsakih nadaljnih 200 članov po enega delegata.
2. Vsi člani centralnega strankinega sveta.
3. Vsi člani centralnega delavskega strokovnega sveta.
4. Delegati strokovnih zvez in sicer:
Savez železničarjev (ujedinjenih) 2 delegata. Zveza tovarniških delavcev (ujedinjeuih) 2 delegata. Zveza monopolskih delavcev (ujedinjenih): 2 delegata. Zveza natakarjev (uje-
dinjenih): 2 delegata. Zveza usnjarjev in sorodnih strok: Srbija 1, Hrvatska 1. Zveza grafičnih delavcev: Srbija 1, Hrvatska 1. Zveza krojaških pomočnikov: Srbija 1. Hrvatska''!. Zveza kovinarjev: Srbija 1, Hrvatska 1. Zveza lesnih delavcev: Srbija 1, Hrvatska 1. Zveza brivskih pomočnikov: Srbija 1, Bosna 1. Zveza slikarskih delavcev: Srbija 1, Bosna 1. Zveza zemljedelskih delavcev: Srbija 1, Vojvodina 1. Zveza bolniških strežnikov: Srbija 2. Zveza živilskih delavcev: Srbija 1, Hrvatska 1, Bosna, Vojvodina 1. Zveza trgovskih nastavljencev: Srbija 1, Hrvatska 1, Bosna 1, Vojvodina 1.
5. Redakcije strankinih listov : »Radničke Novine«, »Glas Svobode«, »Radnički List«, »Nova Istina«, »Oslobodjenje«, »Rdeči Prapor«, vsaka po enega delegata.
6. Dve delegatinji centralnega tajništva ženske komunistične zveze.
7. Štirje delegatje zveze komunistične omladine Jugoslavije.
8. Eden delegat grupe »Buclučnost«.
o vseh onih vprašanjih, o katerih se bo sklepalo na njem.
Eno leto prakse za mlado stranko, kakor je naša, pomeni zelo mnogo. Spomladi preteklega leta je bil obdržan v Moskvi 1. kongres Komunistične internacijonale, kjer so bila do-nesena načela in direktive Tretje internacijonale na temelju ruskih izkušenj in prvih mesecev nemških izkušenj. Akoravno so te direktive izdelane z globokim, genijalnim opazovanjem in s širokimi oziri, vendar se je uvidelo v teku tega leta, da potrebujejo Širše in podrobnejše razpreditve, posebno z ozirom na razmere v centralni in zapadni Evropi. Problemi (nerešena vprašanja) komunistične taktike v evropskih državah so se pojavili v glavnih potezah po prvem kongresu Tretje internacijonale. Najprej so se rodili problemi komunistične taktike v Nemčiji kot rezultat revolucionarne prakse. Po nekem času so se pojavili isti taktični problemi —samo v manjšem razmerju — v državah zapadne Evrope. V tem oziru moramo priznati, da igra Nemčija vlogo pijonirjev.
kinjena, med tem ko je v Rusiji mestni proletarijat stalno imel zvezo s svojo družino na vasi. Kapitalisti v zapadni Evropi so imeli dober uspeh s tem, da so okužili malo buržuazijo v mestih in vaseh z imperijalistično ideologijo, med tem ko v Rusiji tega ni bilo. In tudi zunanja situacija za evropski proletarijat ni tako dobra in povoljna, kakor je to bilo za časa ruske revolucije, ker so v antantnih državah vojske razpuščene, a zato so formirane najemniške vojske in proletarijat j* razorožen. Radi tega se ne more računati na hitro zmago industrijskega proletarijata v zapadno-evropskih državah. Osvajanje vlasti ne bo imelo oblike hitrega in kratkega juriša, ampak daljšega ruvanja. A da se bo to ruvanje končalo z zmago proletarske revolucije, zato bo poskrbela strahovita svetovna kriza s svojimi stalnimi spremljevalci: brezposelnostjo, gladom, nezadovoljnostjo, vedno večjo draginjo, ki stopnjcma izenačuje vse kategorije delavstva in male buržuazije.
V teku revolucionarne prakse so tudi nemški komunisti povdarjali taktična vpra-
Komunistični puč v Subotici II
Lansko ieto je reakcija zagnala krik o široko zasnovanem puču v Sarajevu in v Osjeku. Njeno časopisje je zagnalo velikanski vik po celi državi, sledila so preganjanja po Bosni in banovini. Končno se je izkazalo, da je bilo vse uprizorjena komedija, ki jo je moral plačati proletarijat, da si reakcija utrdi svoje postojanke. Letos se je ponovilo nekaj sličnega. Ko se je pojavilo med slovenskim proletarijatom spoznanje o potrebi ujedinjenja in neizprosnega razrednega boja, ko je slovenski proletarijat nehal biti marijoneta meščanskih strank, se je klerikalna stranka hipoma zavedala nevarnosti, ki ji preti od enotne proletarske stranke. Potrebovala je puč. Ustvarila ga je v možganih našega malomeščanstva s sredstvi slovenske žurnallstike. Kaj j* bilo z ljubljanskim »pučem«, o tem ob drugi priliki. Ali posrečilo se je temu časopisju ustvariti med ljudmi razpoloženje, da so mogli potem
Stran 2.
RDEČI PRAPOR
pričeti s preganjanji, ki jih moremo primerjati z onimi iz leta 1914.
Drugi puč pa bi naj bila pripravila naša stranka v Subotici. Kako je bilo s tem pu-čem, poroča »Istina« iz Sombora:
»Že pol meseca pred 1. majem se je opažalo na ulicah v Subotici poznane tipe lumpenproletarijata, žepnih tatov in razbijačev. Predmestne beznice so bile polne sumljivih oseb, med njimi je bilo nekoliko poznanih agentov, ki so se vozili iz ene beznice v drugo z izvoščki. Nekaj se pripravlja, so govorili ljudje, ki so to opazovali. Niso se prevarili. Pijana drhal 40—50 nedoraslih lopovov je napadla v noči, ko je bil proglašen generalni štrajk, policijske stražnice. Oborožena je bila ta drhal z brovningi in s strojnimi puškami. Pozneje se je pokazalo, da niti eden teh ijudlj ni bil član naše strokovne ali politične organizacije. To je bila pobuna brez komunistov. Seveda so morali takoj najti vez z madžarskimi nacijonalističnimi organizacijami, češ, komunistično gibanje podpirajo iz Budimpešte z denarjem. Tam madžarske krene, pri nas italijanske lire. Tako razsaja beli teror sedaj v eni, sedaj v drugi pokrajini Jugoslavije. Jugoslovansko delavstvo preživlja dobo težkih preskušenj. Stjepan Turkovič, ki poroča »Istini« o belem terorju v Vojvodini kliče: »Vstrajajte v borbi! Naša solidarnost in solidarnost proletarijata vsega sveta je jamstvo, da zmaga pravica!«
Ujedinjenje strokovno organiziranega proletarijata Jugoslavije.
Na 1. jugoslovanskem sindikalnem kongresu, ki se je vršil o Veliki noči 1919. 1. v Belgradu, je bila sprejeta soglasno naslednja resolucija v svrho osnovanja »zveze osrednjega delavskega strokovnega sveta«:
»Stoječ na gledišču, da mora biti v eni državi tudi en delavski pokret, da se zberejo razpršene delavske organizacije in zlijejo v eno celoto, ker le tak pokret je edina garancija za uspešno zaščito moralnih in materi-jalnih interesov delavskega interesa z ene strani, a z druge strani najbolji pogoj za pripravljanj* proletarijata za svoj krajni cilj, je sindikalni kongres v Belgradu sklenil naslednje:
I. Na mesto dosedanjih nekoiikih pokrajinskih glavnih delavskih zvez izvoli kongres eno »Centralno radničko sindikalno viječe« za celo Juposlavijo, katerega sedež bo odredil kongres.
II. Vse strokovne pokrajinske zveze se zedinijo v smislu centralističnega sistema ter kot take pristopijo v CRSV.
III. Temu CRSV pristopijo nadalje takoj vse obsteječe strokovne zveze, ki stoje na stališču razrednega boja.
IV. V CRSV ne pridejo nobene separatne skupine delavcev, ki stoje izven, svoje strokovne centrale.
V. Dosedanje strokovne zveze se bodo medsebojno sporazumele, ter izvršile čimpreje ujedinjenje na celem teritoriju Jugoslavije in v najkrajšem roku, ki ne sme biti dalji od 6 mesecev in to po določbah štatuta CRSV, katerega predloži ta kongres. V slučaju nesporazuma med strokovnimi zvezami, bo rešil sporna vprašanja plenum CRSV v prisotnosti zainteresiranih strokovnih zvez, katerih sklep jt merodajen.
VI. Kongres nalaga obenem CRSV dolžnost, da takoj pozove na Ujedinjenje tudi vse strokovne zveze, ki niso na njem zastopane po svojih delegatih. »
VII. Po izvršenem ujedinjenju bpdo sklepale vse strokovne zveze v sporazumu s CRSV o odbijanju onih delavskih organizacij, ki so protidelavsko razpoložene, razrednemu boju delavstva vedno sovražne. Deviza mora biti: Nasproti enotnemu kapitalizmu— enotni proletarijat!«
V razpravi o resoluciji so padle od delegatov iz vseh pokrajin take izjave, da je bilo vsem jasno, da so jugoslovanski proletarci edini zmožni izvesti ujedinjenje. Tu ni bilo nikakih posebnih teženj in nasprotij, jasno je bilo izjavljeno, da je idejna edinstvenost že davno obstojala. Zadostoval je ta kongres in ta resolucija, da se ustanovi »Centralno radničko sindikalno viječe«, v katerem so utelešene vse delavske sindikalne organizacije v Jugoslaviji, ki so torej danes vrhovne predstavnice celokupnega pokreta.
Komisija za izdelavo pravil je imela pred očmi vse, kar je predvidjeno v resoluciji in predložila je načrt pravil CRSV s takimi določbami, da je omogočeno takoj delati brez zavlačevanja, da bo vse delo in boj odslej enotnega značaja. Predloženi načrt je bil soglasno sprejet. Pravila objavimo ob priliki.
Manifestacija rudarjev za ujedinjenje. Sloga in red v revirjih.
V Trbovljah. Politiko socijal patrijotov, ki so v vsakem oziru zanemarjali premogo-kopne revirje, vodili potom svojih pet pristašev hujskajočo, delavstvu sovražno, zahrbtno propagando proti vsakemu razsodnemu strokovnemu in političnemu gibanju med rudarji, so v nedeljo soglasno obsodili vsi rudarji v Trbovljah in Zagorju. Skrajni čas je bil, da se napravi konec brezvestnemu hujskanju teh par socijal patrijotov, skrajni čas je bil, da zavlada med rudarji, ki so najzavednejši, naj-treznejši in najrazsodnejši del našega proletarijata, zopet mir, sloga in enodušnost, kakor se spodobi za preizkušene socijalistične borce.
Zato so sklicali rudarji zadnjo nedeljo strokovne in politične shode v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Velika dvorana delavskega doma v Trbovljah, v kateri je prostora za več tisoč ljudi, je bila polna, tako da je veliko delavcev moralo ostati na dvorišču. Vseh navzočih je bilo čez 3000. Pri navzočnosti vladinega zastopnika gosp. gerenta, ki ni smatral potrebno, da pokliče vojaštvo, kar moramo pohvaliti, je sodrug Femc ob 4. uri otvoril strokovno zborovanje. Zborovanje je trajalo skoro tri ure v največjem redu in disciplini.
Poročevalec sodr. Klemenčič je objasnil stališče naše stranke v pogledu na strokovno gibanje. Povdaril je, da strokovno gibanje mora biti enotno, kar seveda ne izključuje zdrave in razsodne kritike. Mezdna gibanja za zboljšanje gmotnega položaja postajajo iz sledečih vzrokov zmeraj bolj težavna: 1. Podjetniki pokličejo na pomoč vselej ves buržuazni razred in hočejo s pomočjo laži razglasiti vsak mezdni boj za politični. Oni gredo tako daleč, da pokličejo oboroženo silo, da brani podjetnikove interese. Ker je podjetniški kapital Inozemski In je nasproten vsakemu redu In pravici v naši deželi, hoče on na ta način provocirati nerede In spopade. Tem mahinacijam Inozemskega kapitala je nasedla celo demokratlčno-socijalistična vlada in tako podpirala Inozemski Imperijalizem.
2.	Draginja tako hitro rast6, da mezdna gibanja ne morejo odpomoči brzo veliki bedi in pomankanju med delavstvom. 3. Podjetniški kapital je podkupil nekatere voditelje strokovnih organizacij, da služijo interesom podjetja in varajo ljudstvo s praznimi obljubami. Zato je potrebno, da strokovno organizirano delavstvo pazno motri in kontrolira delovanje strokovnih organizacij. Zato je potrebno, da v odborih strokovnih zvez stojijo ljudje, ki imajo zaupanje vseh strokovno organizi-ziranlh delavcev.
Proti predloženi resoluciji sta govorila Ajdovšek in Krušič, ki sta skušala zanesti na strokovno zborovanje svojo politiko in s pomočjo lažnjivega prevračanja poročevalčevega govora vzbuditi nezaupanje proti rudarjem ostale Juposlavije, kakor tudi vnesti razdor med rudarji in ostalimi delavci. Zbor je eno-dušno zavrnil tak poskus s tem, da se je iz tisočglave množice vzdignila samo ena roka proti resoluciji, ki se glasi: Zbor strokovno organiziranih delavcev v Trbovljah izjavlja: Ker je Strokovna komisija sklenila formalno že pred meseci ujedinjenje s Centralnim strokovnim svetom v Belgradu, zahteva zbor, da se to formalno ujedinjenje izvrši tudi stvarno, tako da bo vseh 40.000 rudarjev združeno v eno društvo. Zato zahtevamo, da rudarska unija skliče volilne zbore, da se Izvolijo delegati za strokovni kongres v Vukovaru, ki bodo imeli zaupanje vseh strokovno organiziranih delavcev. Če se soglasni želji rudarjev ne pgodi, bomo zahtevali, da se nemudoma skliče občni zbor rudarjev, ki bi se imel že zdavnej vršiti v svrho volitev novega odbora.
* *" *
V Zagorju se je isti dan vršil strokovni shod pri obilni udeležbi rudarjev z dnevnim redom: 1. Zadnje gibanje železničarjev in rudarjev. 2. Ujedinjenje strokovnih zvez. Poročevalec sodr. Makuc je temeljito ožigosal postopanje klerikalno-radikalne vlade in na-silstva, katera je ona vršila v tern čisto mezdnem gibanju delavstva. Predsednik rudarske unije Čobal je skušal vzbuditi nezaupanje slovenskih rudarjev proti njih stanovskim tovarišem v Srbiji in Bosni. Uspešna mezdna gibanja rudarjev v Srbiji in Bosni so najlepši dpkaz, da tam vodijo rudarje ljudje, ki so sposobni in ki zastopajo rudarske interese, ne pa podjetniške. Še lepši dokaz so visoke plače In mezde, ki jih imajo rudarji v Srbiji in Bosni in ki so mnogo večje nego na Slovenskem, Rudarjem svetujemo, da se obrnejo v Kostolac v Srbiji s pismi, pa da od
svojih tovarišev tam zvedo, kolike so tam mezde in plače. Najpotrebnejša živila, kakor moka, meso itd. niso dražja, temveč cenejša kot pri nas. Dražja je samo obleka in obutev. Ta dejstva bolj jasno govore kot vsa podla obrekovanja, ki imajo samo namen, da delavstvo enega kraja nahujskajo na druge, tako da vnesejo razdor med delavske vrste, kar seveda izkoristijo podjetja. Poročevalec sodr. Makuc je pokazal, kako je bil Čobal pred enim letom, ko še ni bilo sodelovanja socij. dem. z buržuazijo, popolnoma drugačen. On ne more pričakovati, da bi zavedni rudarji odobravali sodelovanje z buržuazijo in razdor v strokovnih rudarskih organizacijah samo zaradi tega, da bi ostalo en par poslancev v Belgradu, ki niso za delavstvo še prav ničesar storili. Delo ne pa besede je treba upoštevati. Vse kar je delavstvo doseglo, si je priborilo v razrednem boju. In samo nepomirljiv razredni boj bo rešil delavstvo od gospodarskega izkoriščevanja in mu zboljšal gmotni položaj. Prečitano je pismo, v katerem se trdi, da se more izvršiti ujedinjenje delavstva v Zagorju samo preko mrtvega trupla Čobala. To je jasen dokaz, kdo razdira delavske vrste. Na zahtevo Čobala, da se glasuje o ujedinjenju, je zbor enoglasno potrdil, da čim prej se uje-dinimo, tem bolje. Tako je suha veja Čobal v svoji trdnjavi pogorela. Rudarji so dokazali, da je minil tisti čas, ko se je potom zahrbtnih intrig vodila osebna, svojekoristna politika. Red, mir in enodušnost med rudarji se po-* vrne le, če se bo pomedlo s par hujskači. To se bo doseglo in se mora doseči. Tako so rudarji Hrastnika in Trbovelj manifestirali svojo zavednost in enodušnost.
* * *
V Hrastniku. Strokovni shod rudarjev je bil napovedan v dvorani rudarskega kon-sumnega društva. Vlada je shod dovolila, ali čujte rudarji, kaj se je zgodilo : Nekaj odbornikov konzuma je prepovedalo, da se zbero rudarji v dvorani, je prepovedalo, da rudarji zborujejo in se posvetujejo, kaj je treba ukreniti, da se zboljša njih gmotni, težki položaj. Rudarji, ste že kedaj slišali, da bi se zgodila tolika svinjarija? Torej odbornik konzuma prepoveduje, da se rudarji zbirajo v delavski dvorani? Kdo pa naj se tam zbira? Ali je tista dvorana namenjena morda za žandarmerijo? Ali je namenjena samo za tiste, ki pijančujejo tam ? Rudarji v Hrastniku I Pogodba, ki ste jo pred nekaj meseci sklenili, se je končala 1.1. m. Neobhodno je potrebno, da se naredi nova. To se tiče vaših plač, vašega vsakdanjega kruha. Odbornik konzuma pa vam prepove dvorano, da razpravljate o vašem vsakdanjem kruhu. To je nezaslišano. Mislimo, da boste ukrenili vse potrebno, da se to drugič ne zgodi. Poživljamo odbor podružnice unije, da ukrene vse potrebne korake, da se stopi odboru konzuma na prste. Ti gospodje konzumarji so tako predrzni, da' mislijo, da bodo oni vodili strokovne in politične organizacije delavstva. Naj ostanejo lepo pri svojih konzumih in računih in naj ne vtikajo prste v strokovne in politične stvari, ki jim nič mar ne gredo, drugače jih bo delavstvo pomedlo tudi iz kon-zumov. Ta je lepa, da so oni vzeli nase vlogo žandarjev, ki onemogočujejo shode in da so celo hujši kot vlada, ki je shode dovolila. Zato se dogajajo taka preganjanja nedolžnih rudarskih družin v Hrastniku, če so med rudarji gospoda, ki so hujši od naših sovražnikov. Družine preganjanih rudarjev pa naj b.odo prepričane, da bomo mi vse potrebno ukrenili, da se ne bodo delale krivice hjiho-vim družinskim očetom, ki niso drugega storili, kot vzdrževali mir in red v rudarskem revirju.
* * *
Rudarska unija. Nezaslišano je, da rudarska unija, ki je zato tukaj da stvarno pomaga rudarjem kadar so potrebni in ki ima zato tudi denar, daje družinam preganjanih rudarjev samo 17 kron na teden. Sklicevati se na pravila, ki so prirejena za čas pred vojno je krivično in nezaslišano. Rudarji so vsi enodušno za to, da unija vsestran-. sko in po potrebi pomaga družinam nedolžnih preganjancev, če ne bo. to odbor zagovarjal. Rudarji! Kasa rudarske unije menda že zdavnaj ni bila pregledana. Skrajni čas je, da kasa poda natančne obračune, in jih objavi v socijal. časopisju, da vemo kako se gospodari z našim denarjem, ki ga plačujemo že toliko let.	Več rudarjev.
* * *
Dogodke ob zadnjem štrajku je meščansko časopisje tako nesramno lažnjivo opisalo, da ne najdemo besed, ki bi dovdljno ožigosale te laži. Mi moramo konstatirati samo sledeče: Naši zaupniki in vsi zavedni ru-
darji so storili vse mogoče, da se sprečijo neredi, katere je provociralo pisanje »Večernega lista« in plačani agenti provoka-teri. Pri magazinih z razstrelivnim mate-terijalom so bile postavljene od rudarjev straže. Da bi se preprečil grabež od strani nekaterih temnih elementov, ki tudi niso rudarji in so najbrže plačani agenti provokateri, so zavedni rudarji postavili stražo na pošti in na kolodvoru, kjer so bili vagoni z živili. Namesto, da bi se pohvalilo to ravnanje za ohranitev miru in reda, so naše zaupnike vrgli v ječo na podlagi najnesramnejših ovadb. Tridnevni solidarnostni štrajk bi se završil mirno in takoj, da se ni vsled preganjanja to onemogočilo: rudarji so se preplašeni vsled vojaške okupacije razbežali po hostah i okolici. Kar se tiče razrušenja na enem mestu železniške proge je skoraj gotovo, da so to povzročili provokateri.
Mi smo uverjeni da se bodo preganjanja rudarjev v najkrajšem času končala. Naša stranka bo ukrenila vse potrebno v Belgradu, da se preganjencem, ki so v resnici vzdrževali mir in red, da popolno zadoščenje.
Rudarjem pa kličemo: Sloga in enodušnost mora zopot zavladati v revirju. Oklenite se krepko naše socij. del. str. komunistov in ne podajte se hujskanju socijalpatrijotov in klerikalnih provokaterov.
K poročilu s Trbovelj moramo še omeniti, da zaradi pomanjkanja prostora ne moremo prinesti danes poročila o političnem shodu, ki se j* vršil v nedeljo in ki je pokazal, da hočejo rudarji enodušno pripadati naši močni soc. del. stranki komunistov Jugoslavije. Med rudarji ni več dveh političnih strank, imamo samo eno, našo. To je preveč zaveden proletarijat da bi se dal voditi za nos od buržo-azije plačanih socijalrenegatov.
Živela sloga rudarjev proletarcev!
Iz stranke.
Sodrugi In sodružicei Diskuzijski večeri se vršijo od četrtka 10. t. m. dalje vsaki večer, od 7. ure delje v Mahrovi hiši. — Vstop dovoljen samo proti izkazu stran, legitimacije.
Važno za vse slovenske sodruge. Na seji centralnega strankinega sveta socijalistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov) v Beogradu z dne 23. in 24. maja t. 1. se je sklenilo sledeče: 1. Da se tajništvo socijalistične delavske stranke (komunistov) v Ljubljani priznava kot organ socijalistične delavske stranke Jugoslavija (komunistov). 2. Da se »Rdeči Prapor« prizna kot glasilo SDSJ(K) za Slovenijo. 3. Da se tajništvu soc. del. str. (komunistov) v Ljmbljani prepušča pravico odločevanja, katere organizacije imajo pravico, sodelovati potom svojih delegatov na strankinem kongresu v Vukovaru. Organizacije, katere se še niso priključile tajništvu soc. del. str. (komunistov) v Ljubljani, in želijo sodelovati na kongresu, morajo prijaviti svoj prihod potom tajništva soc. del. str, (komunistov) v Ljubljani. 4. Da se z izvrševal-nim odborom Jugoslovanske soci-jalno-demokratične stranke v Ljubljani prekinejo vsi nadaljni pregovori, ker je izvrševalni odbor te stranke pogazil sporazum, ki je bil sklenjen in podpisan v Ljubljani dne 1 3. aprila 1920.
Za izvrševalni odbor centralnega strankinega sveta SDSJ(K):
Filip Filipovič, m. p. Čopič, m. p.
Infamija. — »Naprej« objavlja dolgovezne članke o železničarski stavki, ki so prava žurnalistična nespodobnost. Namen je prozoren. Oškodovati in oblatiti se hoče naš pokret. Zato prihajajo tej gospodi prav celo žrtve na Zaloški cesti. Pa ne pojde. O teh člankih bo še govora. Take stvari more pisati le obla-čilničar. Ne dovolimo, da se izrabljajo nesrečni dogodki v strankarske svrhe. To morejo storiti le demagogi. Takih zlaganih člankov,, pisanih zgolj v strankarske svrhe ne bomtv več trpeli. — V prihodnji šteVilki bomo zaenkrat objavili članek sodr. dr. Lemeža iiv potepi nadaljevali.
V Kranju se vrši v nedeljo 13. t. m. ob
9.	uri dop. javni politični shod v Zvezdi.
Slavnostno razvitje delavske zastave v Kamniku se vrši v nedeljo dne 13. t. m, po sledečem vsporedu: Po prihodu dopoldanskega vlaka, odkoraka kamniško delavstvo z gosti na slavnostni prostor. Pred in po slavnostnem govoru zapoje moški pevski zbor in svira godba. Po razvitju zastave se vrši obhod po mestu. Popoldan skupni izlet v Duplico, kjer se vrši v gostilni Planovšek delavska veselica s petjem in godbo, Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev dalavske knjižnice v Kamniku. Sodrug! In sodružice! V .nedeljo na izlet v Kamnik.
Gibanje proletarijata
Strokovno,
Za natakarje. V Beogradu so v stavki natakarji in natakarice. Naj ne potuje nihče od teh delavcev tja.
Strokovni kongres, V smislu sklepa izvrševalnega odbora centralnega delavskega sindikalnega veča Jugoslavije v Beogradu z dne 27. aprila 1920, seje sklenilo, da se ima vršiti H. strokovni kongres od 23.—26. junija 1920 v Vukovaru (Slavoniji) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju socija-lističnega delavskega sindikalnega veča Jugoslavije, referent sodr. Pavlovič. 2. Ujedinjenje sindikatov, referent še ni določen. 3. Akcija in taktika, referent sodr. Paviovič. 4. Delavska zakonodaja, referent sodr. Franjo Raušer.
5.	Predlogi in vprašanja. Izvrševalni odbor je pozval naše strokovne zveze, da naj bodo na kongresu zastopane po enem delegatu. Poleg tega se poživlja pokrajinska strokovna komisija za Slovenijo, da pošlje enega delegata. To je treba čim preje urediti, da bo omogočeno kongresu podati potrebne sklepe o ujedinjenju strokovnih zvez, kar je prav posebne važnosti za strokovno organizirano delavstvo v Sloveniji.
Tedenski pregled.
Čehoslovaške“ republike predsednik Masaryk izvoljen s pomočjo klerikalcev I
»Narodni Listy« prinašajo v uvodniku nekatera zelo pomembna razkritja k zadnji predsednikovi voiitvi, pri kateri bi imelo priti do ožje volitve med Masarvkom in komunističnim voditeljemMuno. V zadnjem trenutku je namreč klerikalna ljudska stranka priskočila Masaryku na pomoč s svojimi 51 glasovi, s katerimi razpolaga v kongresu obeh zbornic in brez katerih bi Marsaryk ne bil mogel doseči tripetinske večine, ki je predpisana po ustavi.
Stavke v Franciji. Splošna delavska zveza je sklenila na svoji seji 21. pr. m. v Parizu s 96 proti 11 glasovom, da se prične zopet z delom. 15 delegatov ni glasovalo.
Sodrug Kordač, osješki podžupan je bil izpuščen iz zapora. Zaprli šo ga zato, ker je bil komdnist.
Triumfaiui pohod Mune. Kakor poročajo listi, se je peljal iz ječe izpuščeni komunist Muna dne 1. t. m. v spremstvu čeških, nemških in madžarskih sodrugov v Kladno. Že med potjo ga je socijalistično delavstvo pozdravljalo, v Kladnem pa ga je sprejelo posebno slovesno. Tudi župan je prišel na kolodvor in pozdravil došlega Muno. Potem ko le delavstvo odkorakalo v mesto, se je vršil pod milim nebom shod, katerega se je udeležilo okrog 35.000 delavcev. Govoril je tudi Muna in se fcrekel za tretjo internacijonalo. Pobijal je zlasti Tušarja in Klofača, ki sta se zaman trudila, da bi ustavila revolucijonarni socijalizem.
Blagoslov vojne. V proračunski debati v parlamentu avstrijske republike je povedala poslanka Proftova, da je v avstrijski republiki •oskrbeti 70.000 vojnih invalidov, 56.000 otrok vojnih invalidov, 87.000 vdov vojakov in 160.000 popolnih sirot.
Vsem sodrugom!
S prihodnjim tednom začne izhajati »Rdeči prapor« dvakrat na teden. Sodrugi naj pridno agitirajo zanj. Posamezna številka K 1 — mesečna naročnina K 8. Tisti ki so plačali naročnino za delj časa, naj doplačajo diferenco. — Naročite se vsi na »Rdeči prapor«, ki je edini slov. delavski list.
Spina žmtaiika ai nizati ;a Juaoilavija
sklicuje
;za nedeljo, 13. junija t. 1., ob 10. uri .dopoldne v dvorani hotela »Union»
jušen železnim shod
Dnevni red:
SedA nji položaj železničarjev in njih rjaloge za bodočnost.
Pt 'ročevalec iz Zagreba.
Železničarji, udeležite se shoda v polnem številu in dokažite, da je vaša odporna .sila nezlomljiva in da vztrajate na sv/ojih zahtevah, dokler se iste do .zadnje pičice ne izvrše. .Vsi na shodi
 ,	   ........	1	11 .................. .mm m,m   I	■	.....■	I	10	I
Izdajatelj Socijalistlčn« delavska stranka Jugoslavije (komunistov) v Ljubljani. Odgovorni urednik Rajjko Osjteic. — Tisk tiskarne Makse flrovatin v Ljubljani.