Naročnina mesečno 25 Uin, i« inozemstvo 40 Din — ue-del|ska izdaja celoletno ')(> Din, za ino/.einsivo 120 Din
UreilniStvo je v Kopitarjevi ul.b/III
ček. račun: Ljub«
I iniia it. 10 6 X1 m 10 'i*') zu inserate; Snrnjcvo štv. 756J. Zagreb itv. VMM t. Praga-Dunrj 24.74»7
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2994, 2994 in 2090
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2V99
Izhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku
Vafi&cin za pravice narodnih manjšin
Raj je bil goriški nadškof dr. Frančišek Sedej svojemu ljudstvu, je pokazal njegov pogreb; neizmerna množica vernikov obeh narodnosti se je zlila v Gorico iz vse dežele, da spremi svojega duhovnega očeta in zaičitnika na zadnji r»li- ,n ni je plašil strah pred morebitnimi šikanami cije. Trinajst let skupnega trpljenja po italijanski okupaciji in srdita gonja fašizma proti vsem tradicijam v cerkvi sta zbudila v ljudstvu slutnjo, kako velik udarec ga je zadel, ko je legel v grob mož, ki se je kot skala, utrgana v svežih planinah, upiral poplavi krivice, nemorale in neznačajnesti, ki jo spremlja vsaka raznarodovalna politika. Takrat so to bile slutnje, danes je to že resničnost.
Ce smo takrat prav iz prepričanja, ki nam ga je dalo neprestano spremljanje dogodkov na vsem področju goriške nadškofije in poznanje deU pr-kojnega nadškofa zapisali, da je bila njegova sin.-t silen udarec ne samo za verno ljudstvo, temveč tudi za Cerkev samo, se je morda komu zdela ia ugotovitev prenagljena, češ, da so jo morda narekovala čuvstva do velikega rojaka; ta trditev naj bi bila toliko prej pretirana, ker je cerkev vselet našla može, ki so lahko prevzeli breme svojih prednikov. In vendar je eno samo leto delovanja naslednika goriškega nadškola Sedeja pokazalo, na smo imeli takrat prav.
Skupni nastop slovenskih in italijanskih vernikov pri pogrebu in skupna žalost, s katero so se slovenski in italijanski verniki, slovenska in italijanska duhovščina poslavljala od slovenskega škofa, sta odkrivala poglavitno pokojnikovo sposobnost in njegovo največjo zaslugo, da je namreč na tako delikatnem mostu ostal do zadnjega res katoliški škof, pravičen obems narodnostim!, čeprav je najhujši preganjalec cerkve na Goriškem, fašizem, prihajal iz vrst ene izmed teh.
N».ukof Sedej je bil na Goriškem pravi odposlanec t nega. ». j. rimskega pastirja, bil je pastir skupnega hleva, v katerem so se zb;r->l» « <r-kvi vdane ovce obeh narodnosti. Skrbno jc pazil, da bi nobena ne ostala izven hleva, da bi se ohranila »a skupnost med slovenskimi in italijanskimi verniki in v prvi vrsti skupnost med slovcn>ko in italijansko duhovščino. Odločno je odbiial vse poskuse nasprotnika, da bi prilobd zas* del njegovih služabnikov, razbil katoliško sk ipnost in potem toliko lažje zasužnil Cerkev. Samo eu hlev in saino en pastir! Samo ena katoliška cerkev obstoji in samo eno katoliško ccrkev mora slovensko ljudstvo tudi videti v njenih predstavnikih, v duhovnikih! Kaj ko bi n. pr. italijanski redovnik, ki pride v deželo in ki bi se dal premamili od nacionalizma ter pričel sl-užiti njemu mesto cerkvi, delal po svoje, med tem ko bi drugi duhovniki ostali zvesti svojemu škofu? Ali bi enolnoft Cerkve v očeh slovenskega ljudstva še obstojala? Kdo bi mogel popisati boj, ki bi sc pričel v priprosti duši ob pogledu na takšno razdvojenost? Kdo ve. ali se bodo vedno našli možje kakor tisti v neki vipavski fari, ki je v trenutku, ko je italijanski redovnik pričel pridigati v italijanskem jeziku, vzel v roke molek in pričel na glas moliti rožni venec? Bogve, ali se ne bodo našli zopet drugi, ki bodo šli za tistimi, ki oznanjajo krivo vero in ki danes niso več redki.
Da ohrani to skupnost in disciplino med katoliško duhovščino, se goriški nadškof Sedej ni obotavljal niti pred najodločnejšimi ukrepi, kakor je bil n. pr. ukrep proti svetokriškim redovnikom, ki so se izneverili svojemu resničnemu poslanstvu in pričeli rovariti proti domačemu župniku. Vse kaže, da si je sedanji začasni naslednik nadškola Sedeja nadel nalogo, da podere to skupnost med slovensko in italijansko duhovščino, potem pa tudi med slovensko duhovščino samo ter tako zareže globoko razpoko v enotnost Cerkve na Goriškem.
Ko je 1. 1928 fašistična vlada prepovedala poučevati verouk v šoli v slovenskem jeziku, so slovenski duhovniki po nalogu goriškega nadškola zapustili šolo in pričeli poučevati verouk v cerkvi. Silnega truda je stalo to delo, ker so jih šolska oblastva neprestano nadlegovala, ker cerkev pač ni primeren prostor za šolski pouk in ker sta besedni zaklad in splošno znanje slovenskih otrok, odkar je bil iz šole vržen slovenski jezik, tako majhna. Marsikateri slovenski duhovnik se je mora! radi poučevanja verouka v cerkvi zagovarjati pred policijo. Slovenski duhovniki so vztrajali do danes pri sklepu, da ne pojdejo učit verouka v šoio, dokler se bo ta poučeval v italijanskem jeziku. Sedanji upravitelj goriške nadškofije tnsgr. Sirotti je skušal nekatere duhovnike pregovoriti, da bi se vrnili v šolo in zopet poučevali veronauk, in sicer v italijanskem jeziku. Vse njegovo pregovarjanje je bilo zaman.
Nedavno se je pojavil v nekem vipavskem trgu italijanski duhovnik, ki se je predstavil z legitimacijo duhovnega vodje fašistične mladinske organizacije Balilla in šolskega kateheta. 2e učitelji so poučevali v šoli cerkveno petje, da so potem slovenski otroci pri šolskih mašah peli v italijanskem jeziku, skušali so dobiti nad slovenskimi otroci popoln vpliv tudi v cerkvenih zadevah. Toliko bolj je naloga takšnega italijanskega duhovnika, da odtuji otroka domačemu župniku in posebno, da polagoma skuša uničiti uspehe slovenskega verouka v cerkvi. Glavni namen pri vsem tem pa je ta, da se zagotovi eksistenca italijanskega duhovnika v srcu slovenske dežele in vseje razdor tned duhovščino.
Na Južnem Tirolskem je bil položaj glede poučevanja veronauka enak kakor na Primorskem. Tudi tam sta tridentinski in briksenški škof za-ukazala, da se mora vpeljati v cerkvi veronauk v nemškem jeziku. Briksenški škof je celo prepovedal nemškim duhovnikom vstop v šolo, dokler se ve-
Kriza v Hitlerjevi stranki
Voditelji odhajajo
Gregor Strasser
Beri«, 9. de«, tg. I* poročila, ki je bil« izdano ed vodstva narsdnnsecialistične stranke, sklepajo, da je prišlo do krile t vodstvu te vtranke, Poročilo pravi namreč, da je Gregor Strasser s pristankom Hitlerja nastopil tritedenski Ivoletenski dopust in da so vse kombinacije, ki se sestavljaj« v tej sveti, ne očne. Kljub temu pa se t političnih krogih govori, da je -Strasser odložil vse funkcije, ki jih je imel kot državni poslanec in t vodstvu narod no-sorialistirnr propagando. Hitlerju je sporočil t hotelu ->Kaiserhof«, da bo odslej deloval r stranki samo kot pripront Han stranke. V stranki trdijo, da je Strasser živčno bolan in da radi tega potrebuje dopust. Znano jj, da je S rasser zadnje čase bil odločen pristaš smerne smeri, tako da naj bi prevzela oblast skupaj s drugimi strankami, ne pa sama. Ker pa so b« na današnji seji državnega ibora najbrž sklenila odgoditev do srede januarja, ne bi Sirasserjer dopust, če je res potreben oddiha, nikakor vplival in igral nobene vloge. Na današnji seji državnega zbora je tudi -as. ara o zakonskih načrtih za iiprrmonitov socialno političnih naredb in o amnestiji za poIit:*ne drlikte, sorjene iz socialne stiske. Te isprememhe zahtevajo narodni socialisti, komunisti ia socialni demokrati, vsaka stranka pa siuno tolika, kolikor je t njihovem in-
teren, tako Ua rešitev tega vprašanja dan«« le m lagotovljeua.
Dve struji
Berlin, 0. dee. tg. >i>Vankharter Zeitung objav -Ija pismo, ki ga je pisal Unipor Strafls«- Hitlerju, v katerem pravi dtraouer, da bo od kižrl vse funkcije v stranki in dal Hitlerju ua razpolago tudi s-voj državnooboralki mandat. Nič več ne soglaia s 1IH-
Berlm, 9. dee. tg. Današnja seja nom5ke$a državnega zbora je potekala do večernih ur po pro-framu. Takoj ob začetku je biJ sprejet v tretje-m Čitanju predlog narodnih socialistov o zastopstvu državnega predmetnika, ki s« glasi, da bo v slučaj", če je državni predsednik preprečen, zastopal njega predsednik državnega sodišča. Daljša debats se je ranvila potem za ukinjenje drugega dela 'zasilne noredbe z dne 4. septembra, ki obsega pooblastilo vlade za izpreme-mbe pri socialnem zavarovanju. Proti glasovom nemške Ijnvlsike stranke in nemških nscionaloev je bil sprejet predlog za ukinjenje. — Do hrupnih seen je prišlo t debati o poslovnem redu glede rfalekoseinejših predlogov komunistov in soeialnih demokratov, ko se je govorilo o simski
ktrjevo državno politično temeljno hinijo v narodno-socialistični politiki. Strasser izjavlja, da je nasprotnik radikalne smi-ri narodnosocialistične nem-šlke dejavne stranke in da se nahajajo tudi na strani soeialnih demokratov in drugih demokratičnih strank sile, ki hočejo graditi in katerih se ne sme odbijati. Narodncsoeialistična politika se ne strinja z ideali svetovnega nabiranja, kater« proglata propaganda stranka
pomoči ia breiposolne. Komunisti m namreč zmerjali podpredsednika rentrumaša Rsserja, češ, da je Uinivi predsednik in nari predsednik, potem pa je bil sprejet predlog socialnih demokratov, da naj s« vsi nadaljnji predlogi in na^rt sam premikate posebnemu odboru. Značilen je medklic komunistov: »Srhleicherjeva koalicija je končana!« Ker je pri takem glasovanju bil odkazan odborom tudi soei-alnodemokratičm predlog o zimski pomoči, proti kaleremu prav za pra-v ni ugovar nla nobena stranka, je nastal tak položaj, da bodo ali breiposelni oh svojo zimsko pomor, ali pa da se bo moral p|e-num še enkrat sesta'i pred božičem, da bo »klepal in sprojel zakon o zimski pomoči, o katerem bo najprej še moral raspravljati odbor.
Hrupne seje parlamenta
Diplomatsko delovati e v sredn i Evropi
Sestanek Male antante
Belgrad, 9. dec. I. V verodostojnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da se bodo zunanji ministri Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije okrog 15. deccmbra sestali v Belgradu, da na tem izrednem zasedanju Male antante skupno proučijo mednarodna vprašanji, ki pa so se od zadnjega sestanka maja meseca nagomilila. Mednarodnopo-litični položaj je zaradi debate o razorožitvi in o vojnih dolgovih ter radi nedavno podpisanih psk-tov z rusko republiko postal preveč kompliciran, da bi se moglo čakati do prihodnjega rednega sestanka. Države male sntsnte morajo vsa ta vprašanja nanovo proučiti, da bedo videli v koliko morejo zastopati enaka stališča. Zaenkrat se še ni pojavila potreba, da bi se zvezi Male antante dala druga, širša vsebina, pač pa bo postalo potrebno, da se poiščejo sredstva za večjo elastičnost v politiki te državne skupine. Na merodajnih mestih pa glede nameravanega sestanka še niso bile dane nobene izjave ne v enem smislu, ne v drugem.
Sofija, 9. dec. 1. V zvezi s stalnimi vpadi bolgarskih četnikov na jugoslovansko ozemlje je po-setil te dni predsednika bolgarske vlade tudi tukajšnji francoski jx>slanik Cambon ter je pri tej priliki zahteval od bolgarske vlade, da ukrene vse potrebno, da bi že enkrat prišlo do znosnega stanja na jugoslovansko-bclgarski meji. Razen francoskega poslanika so se za te stalne incidente na jugoslovansko- bolgarski meji zanimali še tudi drugi diplomati. Radi teh vpadov bolgarskih četašev na jugoslovansko ozemlje je imel prevčerajšnjim predsednik vlade sestanek z vojnim ministrom, generalom Kisjovom. Predsednik bolgarske vlade Mu-šanov se je po tem sestanku takoj napotil v zunanje ministrstvo, kjer je dolgo delal na odgovoru na obe jugoslovanski noti.
Pirot, 9. dec. 1. Včeraj se je tukaj sestala mešana jugoslovansko-bolgarska komisija, da preišče dogodke, ki so se izvršili v noči od 4. na 5. L m., ko so oboroženi bolgarski četniki odvedli na bolgarsko ozemlje jugoslovanskega državljana
rouk ne bo poučeval v nemškem jeziku Nemška duhovščina se je strogo ravnala jx> navodilih svojih škofov. Da bi fašistična vlada razbila odpor nemške duhovščine, je 27. avgusta 1932 izdala ukaz (objavljen 15. septembra), v smislu katerega naj bi prišlo na Južno Tirolsko 30 duhovnikov iz Italije, da bi se tam nastanili kot veroučitelji. To bi bili nekaki potovalni kateheli, ki bi opravljali svojo službo »ex currendo«. Imeli bi italijanske pridige, učili bi otroke cerkvene pesmi v italijanskem jeziku, prirejali bi skupne šolske spovedi, katerih bi se morali udeležiti tudi nemški ofroci.
Velikopotezni načrt za poitalijančenje Cerkve na Južnem Tirolskem se je ponesrečil, ker je nenadoma posegel vmes Vatikan. Rimska kurija je dala tridentinskemu in briksenškemu škofu nalog, naj prepreči delovanje teh itafijanskih duhovnikov v smislu, kakor ga predvideva omenjeni ukaz fašistične vlade. Po vsem tem ostane položaj na Južnem Tirolskem neizpremenjen.
Odločni nastop Vatikana ni razveselil samo katoličanov na Južnem Tirolskem in njihovih rojakov v Avstriji in drugod po svetu, temveč tudi nas, saj vemo, da Cerkev ne dela razlike med narodi, da je danes prav tako katoliška, vesoljna, kakor je bila od svojih početkov ,da torej velja odločni korak Sv. stolice glede italijanskih vero-učiteljev v Južnem Tirolu po analogiji tudi za naše nesrečno ljudstvo ob Sod.	-ski.
Bakarešt, 9. dec. tg. Glede bodoče konferenc« Male antante, ki bo l«ios v Belgradu, sporoča zunanje ministrstvo, da bo jugoslovanski zunanji minister Jeitič kot sklicatelj konicrence ludi določil datum te konfcrence, kar se doslef ie ni sgodilo. Verjetno ps |e, da bo konferenca še pred božičem in da bo razpravljala o vprašanjih revizijske politike in razorožitve.
Praga, 9. dec. tg. Na konferenci Male antante v Belgradu dne 15. decembra bode na|bri« glede razorožitvenega vprašanja govorili o skupnem postopanju gltdc vzhodnih reparacij. Domneva sc, da bo važna točka razgovorov tudi razprava o Mussollnijevih srednje-evrepskih načrtih in o dogodkih na Madjarskem, glede katerih hoče dobiti Mala antanta jasnost. Ni pa verjetno, da bi priš!« do razprave o priznanju sovjetske Rusije de jure, ker |e ta problem za vsako izmed držav Male antante drugačen. Govori se, ds je bila konferenca sklicana v glavnem po želji Tital*sca In Jeftlčs, katerima bo brž Beneš poročal n svojih informacijah t Londonu, Parizu in Ženevi,
Vladimira Rističa s Črnega vrha. V jugoslovanski j delegaciji so: Dragomir Kasidolac, svetnik zuna-1 njega ministrstva, kot predsednik, generala Milan Radenkovič in Živojin Simonovič kot člana in Bogdan Smiljanič kot tajnik. Bolgarska delegacija pa je sestavljena tako-le: pomočnik notranjega ministra Panica, polkovnik Ivan Markov in tajnik zunanjega ministrstva Altinov. Komisija radi slabega vremena ni mogla oditi na teren ter je o gornjem dogodku razpravljala v prostorih niiav-skega glavarstva.
Slatišče Anglije	j
Lendon, 9. dec. ž. Finančni minister Navil Je Ctoamberlaii« se je ponoči vrnil v London. Danes je bil« pri Bsklwi«]iu ministrska konferenca, na kateri Je Chamberiain poročal o rezultatu včerajšnjih pogajanj med MaodonaMom, Herri<ito>m in Gerrrvaia-; Martinom v Parim. Maedonnlda, ki je snooi odpo-| toval iz Pariza v Ženevo, pričakujejo v Londonu že ! jutri popo<dne. Macdonald bo d« ponedeljka redigi-i ral novo britansko noto, ki jo bodo poslali ameriški vladi. Zatrjujejo, da bo britanska vlada v tej novi ioti izjavila, da se bo odcvala pozivu ameriške vlade in plačala 16. decembra zapadle anuiteto vojnega dolga v zlntu.
Zatrjnjjojo, da je MacdonaM dal Ilerriotu formalno obvezo, da je Velika Britanija solidarna s Francijo in da bo anuiteta, ki zapade 15. decembra, poslednja, loj j« bo Velika Britanija plačala skupno s Francijo Ameriki, ee t bodoče Amerika ne bo pristala na raviz.ijo vojnih dolgov in če ne bo v tej zadevi dosežen sporazumi. V tem slučaju bo pre-sUdo vsaka nadaljuje izplačilo.
Gledišče Amerike
Ameriška vlada trdi, da ne more upoštevati angleške trditve, da »o posojil«, ki jih je dni* Anieri-| ka evropskim državam v času vojni e, bila izključno uporabljena za destruktivne namene. Sstno tretjina j vseh vojnih dolgov je bila uporabljena za oroSje in ! milnici jo, dve tretjini pa za hrano, tobak, bombaž ; in zdravstveni material Znatni del hrane in trbaka. ! ki je bil prodan evroijiskiin državnim v času vojno, j j« bil uporabljen za civilno prebivalstvo. Bilo ps Js mm mnogo slučaje^, da so s to hrano m toba-
Ali pridejo koroški sovenski pevci?
Celovec, 9. dec. (telefonska vest.) Koroška deželna vlada jc pevskim društvom, ki so nameravala prirediti jutri, v soboto, nedtljo in ponedeljek koncerte v Ljubljnni, Celju in Mariboru, odklonila potne liste za Jugoslavijo. Koroška dtželna vlada utemeljuje ta korak s tem, ds obmejni incident, ki se je pred psr dnevi dogodil na avstrijsko-jugo-slovan«ki meji pri Dravogradu, ko so baje neznani ljudje iz jugoslovanskega ozrmlia ugrabili nekega jugoslovanskega državljana Aniona Stcrnica, M je prebival v Libečičah v Avstriji in je odtod vodil komnnističuo propagando v obmejnem pasu Jugoslavije. Ta iaeident, ki se proučava sedaj na naj-mirnejii in najvljudnejši način med jugoslovanska in avstrijsko zvezno vlado, jc koroška dežrlna vlada vzela za priliko, da izvaja reprcsalije proti koroškim slovenskim prvccni.
Ljubljana, 9. dec. Iz informacij, sprejetih v večernih urah, sledi, da so se od mtrodsjnih ju-goslovsnskib mest napravile predslavke pri avstrijskem poslaništvo v Belgradu, v smislu preklicsnja odredbe koreške deželne vlade. Sprejeta so bila zagotovila, da bo vsa la neprijetna zadeva zadovoljivo rešena pravočasno, da bodo koroški pevci mogli vendarle nastopiti in tako izbrisali vtise, ki so se polastili vseh Slovencev.
Sprejem na Jesenivah oh 9.25 ta v Ljubljani oh 12.25 odpade. Prosimo oličins vo, da kupljenih vstopnic za enkrat še ne vrnfn, ker obstoji možnost, da prispejo p«vei s kak m poznejšim vlakom. 0 tem Vo občinstvo tskom današnjega due obveščeno po letakih.
Dunajska vremenska napoved; Oblačno tudi podnenei, samo nekoliko nad nifllo. Na vahodneua robu Alp bo še naprej padaj sneg.
| kom delal! umazane kupči je lin ves doVfek »o po-I basale r žep države, ki danes dolgejojo Ameriki Po vesteh iz Washingt<ina so nmorišlki uradni kro^i pripravljeni upoštevati možnost revizije vojnih dolgov Ver kljub odpwu kongres* priieti o tej zadevi pogajanja z evropskimi doUniiu.
Vid k Francije
Kair se tiče francoskega parlamentu ki odločno namprotutje iapJndilu vojnega dolga, je Ilerriot sklenil, da la odpor onerg.ono zadu«. Sjv.razuisici se je že s socialisti, ki bodo v parlameurtu podirali ta njegov predlog in zahtevali izplačilo anuitete-Zaradi tega bo najbrž v parlamentu obnovljen tevi-Jarsld karte!. Tudi nrfcalari poslanci z desnice ua centruma odvbravnjo intradieigentn«.*! svojih tovarišev in ni izključeno, da bodo tudi trni gbisovaV zs vladaj predigg t«r zahtevali izplačilo zapad»« aaoitete.
Japonska o*enz va
Mnktlen, 9, dec. A A. Japonske čete fi v- J in« rile novo oleoiivo, da očistijo pokrajin« Jel.»i <4 kitajskih čet iu prostovoljcev. Nujprvo so z let.- i bsiuVai-dirali mesl« Sananbao, ki leži zapadiao cl Saaajkvaaa. Tn jo bilo glavno Ukjri.n ki aj»kih *et. Japonska vojska j« zaplenila sto poljskih lopov in ujela 9000 kitajskih vojakov in častnikov, med toini tudi osem generalov. K.liti>ki častniki, ki so prod meseci služili t novi in.v!.nrs';i voj-ki in nalo pobegnili nazaj h kitajskim tot&m, bodo postavljeni pred isreduo sodi&ea
Incidenti na bolgarski meji
Posredovanje francoske vlade
Vprašanje vojnih dolgov
Evropa ho plavala
Ob nameravanem prihodu koroških Slovencev
JVi več mamice..
99
Najbolj sanjava slovenska zemlja je Koroška: slovenska zibelka. Vse, kar spominja nanjo, nam sega globoko v srce: njena jezera, njena Drava in Žila in njen Rož, najbolj pa pe^em Korošcev. V bodočih dneh jo zopet prinesejo k nam: sami pristni Korošci. Sprejeli jim bomo kakor vsikdir z odprtim srcem. Nepojmljivo globoko čuvitvo položi Korošec v svoje petje; zdi se nam, da smo v bajni deželi kralja Matjaža.
Slišal sem nekoč v dijaških letih ivoje rojake, ko so zapeli tisto znano: »Pojdem v rute . ..« Bil je poleten večer. Nad 50 fantov samih pevcev iz fare se je zbralo za god moje matere. Radi so prišli, ker smo imeli dobro gostilno, tudi kaj pod zobe. Še danes po več desetletjih »lišim Tratni-kovega Tevžeja, kako je pel svoj solo in mogočni zbor, ki ga je spremljal.
Ena Koro>ka pesem pa nadkriljuje vse druge in ta je: Treiberjeva: »Nmav čez izaro, nmav čez gmajnico...«; saj jo po:o že v vsej Jugoslaviji po vseh društvih, šolah in vaseh. Kako bi tudi ne, kajti je le najpristnejši izraz čuteče slovanske duše tega, kar je nam najdražje na tem svetu: mati in domovina.
Trikrat me je ta pesem zajela s svojo tajno silo do slovenske duše; odjeknila je v meni z ne-<:opovedljivo odločnostjo.
1.
Bilo je leta 1886; star sem hO 9 let. V šoli nas je lasal učitelj Fajnik Ivan. sicer malo nemško čuteč, a rad nas je učil domačih pesmi. S »vojo preživo naravo sem ga večkrat ujezil Tako tudi pred praznikom 7. decembra. Prijel me je, ter odpeljal na hodnik in zaprl v precej obširno šolsko peč. Pa komaj se |e vrnil s hodnika v šolsko sobo, že sem predrl s svojo živahno glavo ploščo in ves očrnjen od »aj pogledal med bučnim smehom svo jih sovrstnikov v trikrat presenečeni obraz uči teljev. Zdi se pa, da mu je bil prizor le nekoliko všeč, kajti nekako tajno zvito me je poklical Romala «va molče v precej globoko šolsko klet, ki je bila prazna.
»Tu pri podganah boj počakal do trdne noči« je bil kratek odlok učiteljev, ki je na^lo odšel, za-klenivši vrata za seboj. Kmalu sem se zavedal svojega mučnega položaja in premotrival prostor rezaželjene ječe. Preskušal sem okenska omrežja. Po nedolgem trudu 6em ros zrahlial okenski križ, ki se mi je dobrohotno vdal. Ne dolgo po zaključku šole sem že sedel v kuhinji pri mamici, katero sem nad vse rad imel.
Tisti večer |e prišel k nam Trločnikof Hani iz Št. Jakobske fare, kjer je služboval in umrl župnik France Treiber. s svojim stricem Resma-nom — tačas najbolj slovita tenorista po Rožu in daleč tje v nemško »tran. Z očetom je prisede] kmalu tudi učitelj Fajnik s krasnim basom in kitaro. Jaz pa sem se že kar izpočetka skril na dere nad pečjo, da bi slišal lepo petje. Hani je bil nesrečno zaljubljen in ves potrt; vsi so ga pa tolažili in lajšali mu bol s svojim pet em. Kako sem prisluškoval, kajti zapeli so res izborno lepo, posebno še Hani v svoji žalosti, domače pesmi in tudi katero nemško.
• Hanej, dajmo tiVo Treiberjevo: Nmav čez izaro...« Slišal sem jo prvikrat. Zapeli so jo tako lepo, da je globoko odjeknila v moji duši; -<*tsto noč nisem več zaspal, venomer me je vznemirjalo: ni več mamice... itfRf Zjutraj na praznik je oče rpregel ter me povabil, naj se peljem i njim v Beljak, kjer se ie Šolal starejši brat. Rad sem šel, bilo je krasno zimsko jutro. V Beljaku me oče vpraša: »Ali bi rad tu ostal in se šolal skupaj z bratom?« »Kako rad, oče,« 6em pristal; že iz straha pred učiteljem Fajnikom, kateremu sem zbežal iz zaklenlene kleti. To je bila prva ločitev od mamice. Stopil tem v življenje.
Z
Bilo je leta 1913. župnikoval sem v žrelcu pri Celovcu. Mati je težko zbolela. Povabil sem jo k sebi in dal preiskati po tedaj slovitem zdravniku Pichlerju v Celovcu. Dijagnoza: Rak! Kako me je to odkritje pretreslo! S sestro sva ji stregla 7. vso ljubeznijo gorkega srca, ji brala vsako željo iz oči, a kmalu jo je gnalo domov, kjer je izaro in ljubi dragi dom. Prosil sem svetega očeta Pija X., da bi smel maševati v domači hiši pri dragi bolnici. Dobil sem pritrdilen brzojav za mašo »in cubiculo attiguo« — v stranski sobi z obvestilom, da sledi pismen odgovor. Bil je avtogram »v. očeta, ki ga še hranim:
»Privilegrum celebrandi missam in cubiculo, ubi degit infirmus, non conceditur; sed in alio proximo loco decenti: et hoc oratori libenter concedimus perlectam valetudinem dilectae infirmae a Domino adprecantes. Die 1. jan. 1913.	Pius P. P. X.
Maševal sem v domači »kapelici« in obhajal vsak dan svojo najdražjo ljubezen. Napram očetu, ki je bil že dolga leta strasten nasprotnik vsega, kar se je slovensko imenovalo, ivi bila z materjo do njene smrtne ure ljute bo;e. Zastrupljen po češkem odpadniku Alojziju Zimeku, oskrbniku kneza Lichtensteinovih posestev in nemčuTskega župana v občini, — bil je izvoljen vsakokrat samo s pomočjo mojega očeta — se je oprijel nemšku-larstva s tako strastjo, da smo čutili v njegovem početju napram Slovencem nekaj dijaboličnega. K materini smrtni postelji je le malokdaj zašel; in še takrat ga je mati pogledala z neko tajno silo v očeh, da se je takoj molče odstranil. Proti koncu se že ni upal več v njeno bližino; po večkrat je vprašal, če še ni umrla. Kmalu sem zvedel zakaj. Naročil je že pred šestimi tedni rakev iz belih desk z nemškim napisom. Tedaj sem začutil vso težo odpadništva.
Mati je umrla z zadnjim ljubečim pogledom name. Za pogreb sem krsto dal pokriti z najlepšim mrtvaškim prtom, ki sem ga nalašč prinesel iz tvoje župnije, da zakrijem zločesti napis. Pred pogrebom nisem našel solz, pač pa sem občutd neznosno bol. A ko so jo dvignili iz domače hiše, so se mi udrle solze s tako silo in neprenehoma tekle, dokler nisem ob njeni krsti odmaševal.
Vrnivši se od pogreba na dom, sem našel zbrane vse fante iz fare, najboljše pevce; vsi so mi segli v roko — saj so poznali mojo iskreno liubezen do moje matere — in zapeli »o z nedopovedljivim čuvstvom:
Tam čez izaro...
Sem puebič rastov tam, noj sem biv vesev,
nektero pesmico tem tam zapev.
Vse minulo je:
Ni več mamice,
Zdaj pa ni več moj veseli dom.
Cez dva tedna je oče oddal vsa ogromna posestva in vse drugo premoženje najstarejšemu bratu, sestram zapisal drobtine, mlajšega brala raz-dedoval, men« pa ni ipoznal vei sa sina: kakor
mi je naznanil notar Baumgartner v Rožeku, ker sem slovenski hujskač. Dom mi je bil zaprt — ker ni blo več mamice -- in slovenski koroški duhovnik sem odšel iskat slovenske matere po Korotanu.
3.
Imel sem nalogo kot škofijski voditelj mladinskih organizacij za slovenski del Krške škofije organizirati Marijine družbe od Dravograda do Lipaljevasi ob laški meji. Spomin na rajnko mater me je gnal na delo; majsko deklaracijo so nesle moje »mojdlce« v vsako slovensko hišo. Vojno sodišče me je sicer nekoliko zadržavalo — 15 krat so mi tekom enega meseca odpadniki razbili Sipe na župnišču — a kmalu smo vsi dvignili glave in prisluškovali čez Karavanke: Jugoslavijo so nam ponujali, četudi s plebiscitom. Znova smo šli na orjaško delo: reševat slovensko mater! To geslo nam je dajalo nadčloveške moči.
Sredi plebiscitnega vrvenja nas je prišla obiskat Glasbena Matica iz Ljubljane. Priredila je nepozabni nam koncert pri Pichlerju na »Otoce«. Povabljeni so bili vsi antantini zastopniki. Od vseh strani slovenske Koroške, tudi preko demarkacij-ske črte so prihajali naši najboljši na Vrbsko izaro. Še se spominjam s kakšno nedopovedljivo ljubkostjo je tedaj zapela Lovšetova »Cicibana« in kako globoko je dočutil Hubadov zbor: »Gor čez izaro« — ob pogledu čez Vrbsko jezero. Videli smo gospo Lovšetovo jokati in vsi smo se solzili — a najbolj jaz. Neka težka slutnja se je vlegla na mojo dušo... Plebiscit nam je vzel Koroško ...
Hotel sem ostati. Prosil sem škofa, da me prestavi proč od Celovca na Žilo ali tudi v nemški del za nekaj časa. Dobil sem odgovor, da niti škof niti vlada ne moreta jamčiti za moje življenje; svetova! mi je, naj se odstranim čez Karavanke v drugo škofijo. Škofa sem ubogal in odšel s težkim srcem.
Danes se prodata moj rojstni dom. Kupujejo ga protestanti iz rajha. Stari oče mora gledati njegov razpad.
Ni več mamicel največje sile za skupnost grude in družine.
Ob prihodu Koroških pevcev katerih pesem nas bo gotovo užgala, sem zapisal te vrstice, zbrane iz spomina davnine. Tam ob zid" Št. Jakobske cerkve v Rožu počiva pevec najlepše pesmi »čez izaro« župnik Treiber France. Grob in spomenik pa razpada. Res da Koroška ni naša, a grobovi naiih velikih mož, tudi Treiberjev, so v stari slovenski zemlji Ali jih moremo sodobni sinovi slovenskih mater prezreti, jih li smemo prepustiti razpadu in pozabi? Prav bi bilo, da mi Slovenci tu-stran meje postavimo dostojen spomenik njemu tam preko Karavank, ki nam je zapel nesmrtno lepo: Gor čez izaro.
Obračam se zato na vse bravce tega članka, da ga daste prebrati še drugim, stopam s toplo prošnjo do kolegov duhovnikov, do Vaših društev in Vaše idealne mladine, do vseh pevcev širom Slovenije, še prav posebno do slovenskega učitelj-stva, da še v teh dneh pomagate nam zbirati za Treiberjev sklad »Gor čez izaro«, ki ga oskrbuje klub Koroških Slovencev. Tudi meni kot podpredsedniku kluba lahko pošljete prispevke na naslov: Zupni urad Trstenik, Kranj pošt. ček št. 14.809.
Dr. Janko Arnejc.
Državne tovarne izstopile iz sladkornega karteta
Cene sladkorju ne bodo padle
Belgrad, 0. dec. AA. Državni sladkorni tovarni
v Belgradu in v Belju bosta odslej prodajali sladkor neposredno veletrgovcom in konzuinentom tako v Belgradu kakor po drugih krajih v notranjosti države. Cena kg franko vagon v Belgradu v kockah in prahu 13.15, v drobnem kristalu 12.35 j in v debelem kristalu 12.15. Za vsa druga mesta v i državi zavisi cena od prevoznih stroškov. Intere-
Narodao predstavništvo
sentl naj se obrnejo na tvoruico zaradi cen in drugih pogojev. — Iz te vesti bi bilo sklepati, da sta državni tovarni izstopili iz sladkornega kartcla. Toda, kolikor so nam znane cene sladkornega kar-tela, so navedene cene iste, kot jih ima kartel. I* tega sledi, da bo cena sladkorja ostala neizpreme-njena in da bo naravno obstojala Se nadalje prodajna organizacija sladkorja kakor doslej.
Važni zakonski predlogi
Belgrad, 9. decembra. I. Prečitalo se je poročilo verifikacijskega odbora, ki predlaga, da se pokliče namesto odstopivšega nemškega poslanca Roselija za poslanca zemunski odvetnik dr. Hans Moser. Poročilo so soglasno sprejeli. Poslancem so nato sporočili, da je poslal pravosodni minister Maksimovič narodni skupščini v pretres sledečo zakonske predloge: 1 zakonski osn-tek o sedežih apelacijskib sodišč in njihovi teritorialni pristojnosti, 2. zakonski osnutek o avtentičnem tolmačenju čL 110 uradniškega zakona, 3. zakonski osnutek o spremembi Si. 25? zakona o notarjih, 4. zakonski "snutek o spremembi uvodnega zakona za zakonik o postopkih v civilnih tožbah in zakona o ureditvi rednih sodišč.
I.	Zakon o spremembi člena 253 sa.konn ' notarjih predvideva v členu 1, da »e pradipie 253, odstavek prvi, zakona o notarjih od U septembra 1930, ki predpisuje, da dobiva mkon o notarjih obvezno moč tudi za področje vrhovnega sodišča v Sarajevu, razveljavi. Dan, kc bo ta zakon stopil'' v ve'javo tudi za to področje, bo odredilo pravosodno ministrstvo po odobritvi vlade s posebno urrdibo. Motivacija: Današnje teJko gospodarsko stanje, v katerem se nahaja ljudstvo, ne dopušča, da bi se ustanove javnega beležilištva uvedle r iivljenje tndi v onih pravnih področjih, kjer jih do sedaj ni bilo.
II.	Zakonski osnutek » spremembi o vodnega zakona za zakonik o sodnem postopku v civilnih tožbah in zakona o ureditvi rednih sodišč: Cl. 1, odstavek prvi. § 1 uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopku v civilnih tožbah od 9. julija 1930 se menja in se glasi: Zakonik o sodnem postopku v civilnih tožbah od 13. julija 19(29, razen prvega dela sedmega poglavja (§S 16-4—174), o pravici revnih, dobiva obvcy.no moč v področ.iu Stola sedmerice v Zagrebu, odddek B. beVjrajskega sodišča v Novem Sadn in vrhovnega sodišča v Sarajevu dne 1. aprila 1933, v področju a.pelncijskega sodišča v Belgradu pa dne 1. januarja 1934, a na področju ape'ac.iij^kega sodišča v Skoplju in velikega sodiSča v Podgorici tedaj, ko bo to uredil zakon, s katerim m na teh področjih ustanavljajo okrožina in okrajna sod išča.
Člen 2 zakona o ureditvi rednih sodišč od dne 18. januarja 1929 se menja, in sicer: 1. V 51. 11, odstavek 2, na koncu izza besed: »za določeno dobo« se doda: »ali najdalje za dobo enega tedna«. — 2. CI. 111 se menja in se crlasi: »Spori o pristojnosti, ki nastanejo med sodišči ra Tirnih pravnih področij na zahitevo kateregakoli sodišča, rešuje kasacijsko sodišče v »vetu, predvidenem v § 104«. — 3. Na koncu čl. 117 se doda: »Dan stopanja v veljavo predpisa SI. 79 glede uradine ob!eke bo odredil pravosodni minister 6 posebno odredibo.«
V naslednjih Členih je predvidena ustanovitev
Razprava o gosp. Antonu Lajovcu,
o moralnih siabHizalorjih
gosp. Otona
Nihče ni bil presenečen, ko je v sredo zagledal v »Jutruc doprinos gospoda Antona Lajovica k zadevi »Veselega vinograda«, saj s« je vsak le čudil, da nas je naš najneizprosnejši arbiter na kulturnem polju pustil tako dolgo čakati na svojo tehtno besedo. Originalen, kakor je, je gospod Lajovic svoja dolga izvajanja naravnost senzacijonalno naslovil — >Oton Župančič kamenjan in linčan!« — »Slovenci ogoljufani za Otona Zupančiča!« — tn jih tudi nad vse samosvojske izpeljal: krepko je stran-širal in do kraja zlinčal slovanskega klerikalnega zmaja, ki po anonimnih člankih v »Slovencu« izvaja strahovit »mističen pritisk« na preprostega slovenskega človeka, da pritrjuje njegovim nazorom in sodbam na področju kulture iz strahu, da ne bi riskiral svojega večnega izveličanja!
Vidite, tnko strašno zabit je ta preprosti slovenski človek, kakor ga vidi Anton Lajovic s čudovito svojo psihološko introspekcijo, in gospod Lajovic je v prvi vrsti psiholog, v najnovejšem času celo seksualni psiholog, kakor ga doslej še ntamo imeli. On se nikakor ne spušča v vprašanje, da li je »Veseli vinograd« moralna ali nemoralna igra — kako škoda 1 — ampak kot pretežen psiholog opozarja na »silno relativnost spolnomoralncga ob-čutevanjiu, ki je označeno po izrednem valovanju, in iz tega izvaja, da bi »Veseli vinograd* mogel biti s tega vidika primeroma zelo nedolžna igra, ker obstojajo ljudje, kojih spolnomoralno občule-vnnje valovi doli do ničle in še nižje, tiko da ne-moralnosti v spolnem pogledu sploh več ne občutijo... Ker ee pa ta argument zaradi svoje izredne relativnosti, ki vse vrednote rehtivira In sploh vsako mejo izbrisuje, bržčas samemu avtorju kljub znani njegovi metafizični drznosti ne zdi zadosti prepričevalen, se je zatekel h konslntaciji, da umetniška, specijelno pa dramatska dela, la' ko uporabljajo tudi najtežje in najgrše zločine kot umetniško sredstvo — vide Oresta, Macbetha. Borisa Godu-nova itd.! Toda, kdo bo smatral take čine, kakor jih vprizarjajo akterji »Veselega vinograda«, za »umetniška sredstva«, kdo je še kdaj primerjal počep-nenje k izvestnim opravilom nižje nature, kakor ga radodarno prnkticirajo junaki »Veselega vinograda«, s heroičnimi dejanji Euripidovih ali fteks-pirjevlh postav, veličastnih tako v svojih podvigih kakor v svojih tragičnih blodnjah?... Menda tudi ta nedoslatek lastnih izvajanj ni ušel ogorčenemu zagovorniku Župančičevega napačnega koraka, za'o nns h koneu preseneti b sek9Ualnopsiliološl;im ,šla-gerjem' prvega razreda: da namreč obstoja v Člo-vešlu naturi čudovit »aparat moralnega urnvno-vešenjac, nekak stabilizator, bi mi rekli, ki vsak udarec, vsak sunek v zdravi spolnomornlni Jut mladega človeka (odraščeni ljudje, ki živijo polno seksualno življenje«, po Lalovčerfh Izsledkih izdajajo brez tnkega aparata) odbije, tnko d.i se mlndl človek takoj vrne nazaj v staro ravnovesje.., Gospod Lajovic bi si z iznajdbo takega organa, delujočega z avtomatično točnostjo mehaničnega aparata, stekel nnvenljive zasluge ra človeitvo — če bi tak nepogrešni psihični aparat res obstojal, žalihog pa imamo dozdaj tako precizno delujoč aparat uravnovešanja ali stabilizator samo ?e na letalih in na prekooceanskih pomikih, kjer uravnovesuje učin-
($yroskopih) in o slavi Zupančiča
ke ladjinega valjanja in tresenja tako, da popolnoma odstranja morsko bolezen — v človeški psihi pa imamo proti spolnim gonom kot protiučinkujoče sile višja stremljenja, ki pa učinkujejo samo v gotovih srečnih okoliščinah — v moralno zdravem zunanjem okolišu, po dobri in trdni vzgoji, ki brzda nečisto fantazijo, v kulturno visokih predpogojih religiozne, etične, družabne in socialne kakovosli
—	torej nikakor ne avtomatično in v vseh okoliščinah, kakor takozvani gyroskop v trupu modernih oceanskih velikanov... In baš take predstave kakor »Veseli vinograd« spadajo med najneugodnejše okoliščino, ki (da se poslužimo Lajevčevega izrazoslovja) preprečujejo nevtralizaeijo in zopetno urav-novešenje motenega spolnomoralnega ravnovesja ter vso spolnomoralno sfero človeka (naj bo mlad nli star, gospod Lajovic) razrušijo, okužijo in človeka v večini slučajev nepopravljivo in nepovratno iztirijo iz pravega in zdravega tira. Ce bi temu ne bilo tako _ kakor potrjujejo vse kapacitete na tem polju — pa če bi delovali v vsakem posamezniku taki čudežni aparati Lajovičevega patenta z avtomatično točnostjo, potem bi bili bržčas vsi živčni sanatoriji, kakor tudi vse umobolnice in poboljševalnice ter polovica kaznilnic nn tem svetu prazne...
Pa pustimo sedaj seksualnopsihološko sfero in njeno aparaturo in sledimo gospodu Lajovicu na etično polje, kamor se naenkrat podaja, da nas tudi tu preseneča s svojo bizarno vsestranskostjo. Dočim se mu namreč zdi eventualna moralna škoda, ki jo povzročajo »Veseli vinogradi«, razmeroma neznatna in vrbtega še popolnoma kontrakompenzi-rana po njegovem čudežnem stabilizacijskem aparatu. pa vidi naravnost strašno škodo, razrušenje »vseh ženeroznih Čustev«, vcepljanje socialno naj-razdornejSih in razkrajajoči!) čustev, greh, »ki ne bo odpuščen ne na tem ne na onem svetu«, če si kdo drzne kritizirati Otona Župančiča kot teatrskega direktorja, ako je pustil, da se je v slovenskem kulturnem zavodu uprizorila neka plehka nemška drekarijn. Mi mislimo, da ima Oton Zupančič kljub svojim napakam kot velik slovenski mož-tvoree še vedno tolik aktualen pomen in da njegovo kulturno delo pomeni toliko neminljivo vrednoto, da ga ni treba s takim demonstrativnim in subalter-nim povzdigovanjem, kakor el ga dovoljuje g. Anton Lajovic. degradirati r.a napol penzlonlra-nega mnlikn. »Slovenec« v polemiki znper nemško nedostojnost sploh nikoli ni meril na Otona Župančiča kot pesnika, pač pn Je njegova kritiki bila vodena od skrbi zn reputnrijo velikega slovenskega kulturnega delavca, ki je brez potrebe trpela po dopustitvi takega za naš okus ln za naš etični nivo tnko zelo lnforiorne«ra igrokaza. ln zalo je naša kritika le pomagala tistim skrivnostnim višjim urnvnovešujočim silam naravne moralne narave, dn ne bi je razrušile take bedaste umazanije
—	in slovenski preprosll In Inteligentni človek, gospod Lajovic, nI bil oropan ničesar, kakor vi domnevate, ker mi niamo napadali ničesar vrednega. pač pa je obogntsn po zaalugl rdrave kritike, ki odklanja vse nevredne fn rnzruSufoče sile, vsako neumnost in z umetniško masko naš»mljeno oizkosL	Anonimna (lava.
okrožnega sod®Sa na Sufiaikiu, v Calbm, v DeHUtcaH, v Crikvenici. v Novem, v Senju, v Kaetvu, na Krkn, na Rat>u in Pagiu; okrajno sodišče v Novem se ukinja, njegovo področje pa se priključi področju okr. sodišča v Crikvenioi. Dosedanja ekspozitura kki> borskega okrožnega sodišča v Cakovcu se uUtlnja, njeno področje pa se priključi okrajnemu eodiSču v Varaždinu.
Cl. 5 predvideva, da se lahko dve lerti po objavi tega aakona postavljajo sodni propremutki takoj po položenem izjpitu za sodnike okrajnih sodišč.
III.	Predlog zakona o avtentičnem tolmačenji! čl. 10 uradniškega zakonu predvideva;
ČL 1, § 110 uradniškega zakona se ima pa*-nmeti tako, da je že samo s tam, da ee odlok o pristanku službe pouiva na ta pairagTaf, smatrati, da jo ugotovljeno, da je pri nameščenem nastopil kak slučaj iz tega zakonskega prediprsa, ki Im« za posledico kak prestopek službe in da je ta odlok doaeAnn v smislu zakona.
IV.	Predlog zakona o sedežih apelarijaklh diSČ in njihovi pristojnosti:
Najvažnejši je 61. 1: Sedanja aipelncljska sodišča v Belgradu, Sikoiplj-u im Novem Sadu, sedanji Banski sitol v Zagrebu in sedanja višja deželna sodišča v Ljubljani in Splitu se pretvorijo v mpelaeij-ska sodišča po zakonu o ureditvi mlnih sodišč od 18. januarja 1929, toda zadržijo svojo teritorialno pristojnost.
Skupščinski tajnik ja nato prečrtal v4od«n*
interpelacije, med drugim interpelacijo poslanca Dragoviča na interpelacijo Vekoslava špinčiča in tovarišev na finančnega ministra radi neizplačila pokojnin bivšim tobačnim delavcem, interpelacijo dr. Nikiča in tovarišev na notranjega ministra radi dogodkov v Veliki Ivonči, kjer se je pretepalo ljudstvo, in interpelacijo Vaijavca na predsednika vlade radi postopanja sedanjega ministra za gozdove in rudnike Pavla Matice. Vojni minitter, general Stojanovič j« nato odgovarjal na interpelacijo poslanca Dimitrijeviča glede nakupa domačega riža 7a prehrano vojaštva. Poslanec Dimitrijevič je bil z odgovorom vojnega ministra zadovoljen.
Belgrad, 9. decembra. L Na seji skupščinskega odbora, ki proučuje zakon o razdolžitvi kmeta m odbora, ki ga je za proučitev tega predloga že Izvolil tudi senat, se je včeraj nadaljevala raaprava o predloženem zakonskem načrtu v predsedništvu vlade. Po daljšem razmotrivaniu so senatorji in poslanci ugotovili, da se ta zakonski predlog na bo mogel uzakoniti do 20. decembra letos. Zalo so predložili, da se podaljša veljava dosedanjega zakona o zaščiti kmeta vse dotlej, dokler ne bo dosežen in uzakonjen novi tozadevni zakon. Na seji so mnogi govorniki podčrtali potrebo, da''bi bilo nujno vnesti v sedanji zakon nekaj novih bU-redb, s čemer bi se zakon Čim bolj prilagodil obstoječim razmeram.
Belgrad, 9. dec. 1. Danes dopoldne je Imel sejo odbor, ki proučuje zakonski osnutek o spremembah volivnega zakona. Debata se je vodila v podrobnostih o posameznih členih. K čl. 1, 2, S, 4, 5 in 6 je govorilo več poslancev, med njimi tudi predsednik vlade dr. Srskič. Zelo živahna je bila debata o vprašanju javnih ali tajnih volitev. Nekateri govorniki so pledirali za tajne volitve, drugi pa so predlagali, naj bodo volitve javne, ker je treba utrditi integralno jugoslovanstvo. Odbor si je še rezerviral čl. 1, sprejel pa je čl. 2 in 3, ki predvidevata spremembe in dopolnitve v starem zakonu v čl. 9 in 12. O čl. 5 in 6 je bila debata prekinjena ter se bo nadaljevala jutri dopoldne.
jRazsfavci jugoslovanskih umetnikov v Bruslju
Belgrad, 9. decembra, 1. Jutri bo v Bruslju slovesna otvoritev jugoslovanske umetniške razstave, ki je bila na prošnjo belgrajske vlade pre-nešena iz Amsterdama v Bruselj. Za jugoslovansko razstavo v Belgiji so bili ustanovljeni posebni belgijski in jugoslovanski častni odbori. Od Slovencev je v jugoslovanskem častnem odboru Ivan Zorman, ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani. Od slovenskih umetnikov so zastopani s svojimi deli sledeči umetniki: Stane Cuderman, Olaf Globoč-nik, Rihard Jakopič, Matija Jama, Anton in Goj-mir Kos, brata Kralja, Vesel, Nenad in Drago Vidmar; od kiparjev Lojze Dolinar, Tine Kos in Franc Kralj; od grafikov Božidar Jakac.
Promet Poštne hranilnice v novembru. Število vlagateljev se je v novembru povečalo za 3727 na 213.771. Ravno tnko so narastle tudi hranilne vloge, in sicer od 4(>2.5 na 409.90 milij. Din. V čekov-, nem prometu je bilo otvorionih 177 novih računov | in jih je skupno sedaj 21.787. Promet po teh računih je izredno narastel in je znašal v novembru | 5102 milij. Din v primeri s 5112.6 milij. Din. Od-i slolek brezgotovinskega prometa, ki je v oktobru ! padel na 43 39, je v novembru narastel na 45.8 mi-I lijonov Din. Vloge na čekovnih računih pa so kon-' ccm meseca dosegle rekordno stanje z 1001.25 milijona Din. To je rekordna višina vlog na teh računih, ki doslej še ni bila zabeležena. Zadnje najvišje slanje je bilo 31. decembra 1930, ko je znašalo 978.8 milij. Din. To pomeni, da sa vedno več denarnega prometa koncentrira v Poštni hranilnici in da se gospodarstvo pri svojih naložbah poslužuje Poštne hranilnice, čeprav od septembra L-.ni ne plačuje več hranilnica obresti.
Star! hvarshi prošeh
Vino za praznike (okrepčilo In rekonvalescente). Izbrano več let staro vino se priporoča vsaki hiši Zaradi krize znižane cene: 16 Din liter, franko poŠta Grablje ali železn. postaja Split-Metkovič. Po pošti pošljem sodček 15 I, po železnici 50 1 in več. - Vse po povzetju. - Sode vzamem nazaj. Poskusile ta odlični proSek, pa se boste prepričali
LOVRO TUDOR
• vzorni vinogradnik
MALO GRABLJE, HVAR, DALMACIJA
KATOLIŠKA VERSKA IN SOCIALNA BORBENOST
Slovenska dijaška mladina Brezmadežni
Ljubljana, 9. dec.
.Slweni.sko katoliško dijaštvo je ves svoj zanosili idealizem in globoko vensko prepričanje dokazalo ba teden z dijaškimi kongiregacijskimi dnevi, ki eo bili v Ljubljani ed 5. do 8. decembra in ki so se zaključili z veličastno proslavo Brezmadežne na praznik sam. Glnljive so bile manifestacije teh mladih src. Katoliško dijaštvo je pokazalo, kako neomajno sledi klicu I toga in lastne vesti, s kako ljubeznijo se oklepa božjih resnic, katerih čuvaricii je katoliška cerkev.
V	ponedeljek, v torek in v sredo zvečer so brili cerkveni govori za dijake v križevniftki, za dijakinje pa v uršullnski cerkvi. Vsakeikral sta bili cerkvi prvini, — d ijnštvo se je potrudilo, da se duhovno pripravi za proslavo zaščitnioe verskega idealizma in čistega zanosa, Brezmadežne Device.
Na prazinik zijutraj je dijaštvo napolnilo stolno cerkev. V stolni cerkvi je dijakom pridigal pre-vavišeni knezoškof dr. Rož man. Njegov krasni govor je prepričevalno odjeknil v srcih dijakov. Pre-v/jvišeni je govoril o Mariji Brezmadežni, ki je kot jiokorna dekla božja sledila ukazom Najvišjega S tem je Brezmadežna daila najlepši zgle<l katol'ški mladini, ki tudi hoče biti božji hlapec. Katoliška mladina veruje v verske dogiine in je zato hlan>ec Bega. ker hoče biti hbipec Resnice. Ni pa mladina zato cerkveni hla.pec, kakor ji to očitajo nasprot-niki. S'užit:i večni Resnici, to je smoter katoliške mladino. ki je zalo tudi ud ana Cerkvi, ker ve, da je Cerkev v službi Resnice.
Nato je bilo skupno sa'. obhajilo. Enaka cerkvena slovesnost je bila za dijakinje v UTŠiilinski cerkvi, kjer je govoril kanonik dr. Mihael Opeka.
Ob 11 dopoldne je bila v veliki uniorofti dvorani krasno uspela akademija na časit Brezmadežni. Dvorana je bila polna, zasedeni so bili vsi sedeži, polnil 'e bila galerija in polna stoj;šča. Akademijo je počastil 8 svojim obiskom prevzv. knezoškof dr. Rižman. dalje mnogo duhovščine ter 8lev:1ni odlični katoliški možje in žene.
Ženski zbor .je pod vodstvom gdčine Pije Me-na rdi je ve zapel hvalnico Brezmadežni. Za tem je kanonik dr. Tomaž K 1 i n a r v lepem govoru pojasnil pomen praz/nika Brezmadežne in po7/lravil prisotnega kmzoškofa dr. Rozmana, vrednega naslednika dr. J e g 1 i č a , ter vse prisotne.
Govor dr, Mihe Kreka
Predsednik Katoliške akcije dr. Miha Krek je govoril nnto nn temo »Naš katoliški optimizem«. Govornik je očrtal veliko duhovno in ma1eiriel.no st:sko. v katero je zašlo človeštvo v naših dneh. Ta stiska je rodila mnogo trpljenja Slovešlvu, mnogo obupa, zadrege, mnogo trpljenja za milijone ljudi ln iz vseh teh stisk ne ve skoraj nihče poti, saimo eno kaže pot k reš'tvi: naš katoliški optimizem. »Ogenj neugaslega katoliškega opitimizana greje tem silneje. Čiim bolj je moč njegovega plamena omeiena na ozek krog najbližiih in zvestih čet. Čim bolj je luč našoga veselja zakrita s slo zastirali, da bi svet bil bolj v brezupni temi, tem več svetlobe ostane za nas, ki smo po nezasluženi sreči prišli pod to luč. Čim bolj trda je tema tam zunaj., tem lepši .je dnin pri nas. Snmo zavest nnSa raste, ker se v toplinah odipovedi in zaničevanja vedno globlje in [jjagneje zavedamo, da ie krščanstvo zastopnik večjega v tem časnem. Z večmlmi resnicami, večnima vrednotami, z močjo večnosti gremo v kato'>ški skupnosti skrai življenje. Ne kot tujci im posebneži. ne kot godirnjači in zapeteži, ampak gremo kot živi in zdravi poanavalci in »prejemnici vsega dobrega. Katolištvo neguje in pritrjuje mladinskim stremljenjem, ki obrača',jo pozornost družbe na po-edinoa in zahtevajo dvig človeka in izoblikovanje njegovega bitja kot prvi pogoj oz/lravljenja sedanjih bolezni in ran. Veselo in uspešno gre katoličanstvo na to delo. Prav zalo ima tudi pravico na svojo veljavo v mednarodnem svetu. 0 stiski in sili sedanjih dn i 9ino se zavedali, da ni dovol j za kristjana, če je pristaš, ki večnemu izročilu pritrjuje, ampak je dolžnost njegova, da na vsak utrip življenja posluša ln vse naloge in koristnosti tega sveta z vidika koristnosti za človeka kristjana molri.
Novo krščanstvo ne more biti več krščanstvo navade, ampak le krščanstvo živega prepričanja. Novemu katoličanu ni dovolj, da je zvest sin svoje cerkve, amipak mora iz spoznanja sv. pisma in zgodovine cerkve črpati svoj ponos, prepričanje, ki ne omahne, ki dvome razloži, težave slabosti raz-uime ln braniti z.na.
Mladina mora zgodaj zvedeti, da je uveljav-1'jenje krščanskega ideala z dneva v dan težje in težaivnejše. Poiprej morda je precej zadostovalo, če se je mladino ob jaslicah veselila, danes je potrebna zgodba egiptovskega Jožefa, ki se je za svoje pošlemje dal kaznovati, zgodba treh mladeničev, ld so bili vrženi v ognjeno peč radi verskih dolžnosti, o Danielu, ki so ga radi možatega izpovedovanja vere vrgla v levnjak.
Ne le mladino, tudi zrelega Sloveka-katoličana danes objemajo nove razmere in mu zalo ukazujejo zadržanje, da se ohrani. Pri vsem odobravanju vsega dobrega, kar prinese življenje, mora katoličan imeti le neka j, kar ga loči od otrok tega sveta. Krščanski obrtnik in trgovec. bo drugače ravnal s svojimi pomočniki in od jemalci ko nekristjan. Krščansko delavstvo bo v gospodarskem boju dalekovid-netjše. pravičnejše, bolj utemeljeno, oblikovano in dovršeno ko njegovi netkrščanski tovariši. Krščanski meščan ne sme podlegati dnevnemu mnenju, ampak vse dnevno motriti s krščanskega stališča. Katoličani, ki hočemo biti veseli, ne bomo vzeli dopusta od svojega Boga, ampak se z njim vrgli v dnevno borbo. Kristjan bodočnosti je kristjan odločnosti in zavednosti, je človek z osebnim trudom in raziskovanjem pridobljene zavednosti. Apostolska vera je bila kidaj morda samo molitev, danes pa je tudi bojna pesem.«
Svoj govor je dr. Krek zaključil z mislijo: »Če pa kdaj vendar le pade tegoba v naše duše. takrat pa Materi božji luč prižgiimo in si polni lepote Najlepše Žene. prešinjeni duha božjega in veselja slovenskega ktičiuno kot naš deklič in fant, lep in nulad čist ln svet, na vse grlo: Zdrava, zdrava! Ave! CaiBa laetitiae nostrae!«
Govor dr. Kreka je vžgal srna vseh prisotnih im fe izzval dolgotrajno navdušeno ploskanje. Nato sta gdčni Angela Megla in Vera Pirčeva lepo
Išče se priča!
V	nedeljo 13. novembra okoli 11 dopoldne je policijski stražnik pred kinom Matica vstopil na neki avto. Kdor |e ta dogodek videl in slišal, se prosi, da se zglasi proti nagradi za zamudo v pisarni odvetnika dr. R. Krivca v Pražakovl ulici ŠL iS, II. nadstr. (palača Pokojninskega zavoda).
zapeli spev »Očenaš«. Sledila je še pesem dekliškega zbora »Materi božji«, nakar je govoril gospod cand. i ur. Maks Loh
o katoliškem oblikovanju družbe
Govornik je dobro označil lažniva in neodkritosrč-na načela liberalizma prejšnjega stoletja in pa nove zmote dela proletariata, ki je dostikrat prestopil meje naravnega in božjega prava. Poudaril je:
»Katoliška cerkev, ki je v rimski dobi izvršila najveličastnejše revolucije, kar jih je sploh bilo kdaj na svetu, ko je pretrgala verige suženjstvu, brez katerega si stari pogani niso mogli zamislili človeške družbe, ta katoliška cerkev je tudi v sedanji dobi ponovno dvignila svoj glas ter pogumno prestopila meje. ki jih je bil postavil liberalizem, da se vsem državljanom in družinam mora pust'ti pravična svoboda, seveda tako, da se čuva skupna blaginja in nikomur ne dela krivica. Očetovski glas Rima ki poziva, da se delavou vrne svob>da in človeško dostojanstvo, je rodilo dosti vidnih uspetiov, rodilo je tudi novo pravno stroko, delovno pravo. Z zakoni brani in urejuje pravice delavcev.
Naša naloga je, da katoliško akcijo študiramo in razmišljamo, kako bomo Kristus na načela pravičnosti in ljubezni uveljavili v Sloveški družbi. Zlasti moraimo mi sami odložiti kapitalistično miselnost. Na ta način se bomo naučili, da vidimo tudi v delaveu in revežu svojega brata. Zavedati se moramo sedanjega časa, ki zahteva resnih ljudi. Katoličani moraimo iz defenzive v ofenzivo. Branje iin sestre, vsi v boj za kraljestvo Kristusovo in prosimo preblaženo Devico Marijo, kraljico apostolov, da nam pri tem velikem in težkem delu ponudi svojo pomoč.«
Tudi govor g. Loh a je izzval prav tako veliko odobravanje.
Govorila sta še en kongreganist in ena kongre-ganistinja. ki sta izipovelala verski idealizem mladega rodu. Sledila je zborna recitacija simb.včno poetične in umetniško dovršene PogaČnikove * Da-voriijee. Vsa krasna akademija se je zakijuč-lla ob pol enih.
Katoliška mladina si je s to akademijo Ida , prepričevalno spričevalo krščanske zavednosti in sodobne katoliške socialne, borbene miselnosti.
Dijaški praznik
v Mariboru
Maribor, 9. decem.
Tudi letos je mariborsko katoliško dijaštvo slovesno in svečano proslavilo tradicionalni svoj dan na praznik Brezmadežne. Na predvečer dne 7. t. m. je bila v cerkvi sv. Alojzija cerkvena po-božnost, združena z globoko zagrabljenitn cerkvenim govorom p. žužka; na praznik ob pol šestih zjutraj pa je bila istotam cerkvena svečanost z za-nosnim cerkvenim govorom bogoslovnega profesorja S. Cajnkarja, sveta maša in skupno sveto obhajilo katoliškega dijaštva, kat. akad. starešinstva in sodalov akademske kongregacije. Ob desetih dopoldne so dijaštvo ter katoliškega dijaštva številni vneti prijatelji in podporniki napolnili dvorano Prosvetne zveze ter ze zbrali k svojemu tra-| dicionalnemu slavnostnemu zborovanju. Med navzočimi gosti je bil minister n. r. Ivan Vesenjak, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, bivši mestni župan dr. Juvan, bivši narodni poslanec F. Zebot, kot zastopnika Prosvetne zveze njen drugi podpredsednik dr. F. Vatovec in njen tajnik prof. F. Sekolec, bogoslovni profesorji dr. Aleksič, Stanko Cajnkar in dr. Janžekovič, prof. Bogovič, Richter in dr. Meško, prior in vneti mladinoTjub p. Viljem Rožman ter številni zastopniki kat. akad. starešinstva in akad. kongregacije.
Govorili so dipl. phil. E. Boje, potem zastopnica dijakinj in zastopnik dijakov, nakar je prinesel prisrčne pozdrave naše kat. akademične mladine in kat. akad. društva »Zarje« zlasti njenim navzočim starešinam akademik Pukšič. Vsi govori so izzveneli v refrenu večne zvestobe in udanosti katoliškega srednješolskega dijaštva Cerkvi, cerkveni hijerarhiji z velikim papežem Pijem XI. na čelu, ter katoliškim tradicijam slovenskega katoliškega ljudstva, katerega blagor in napredek je vrhovno vodilo in počelo, ki odreja dijaštvu smer njegovega pozitivnega in konstruktivnega delo* vanja, izobraževanja in izgrajevanja katoliške kulture in katoliške miselnosti. Vse govore so navzoči sprejeli s prisrčnim odobravanjem.
Zvečer pa je bila istotam izredno lepo uspela ! tradicionalna akademija, na katero so zopet pri-[ hiteli številni prijatelji in dobrotniki naše katoliške : dijaške mladine predvsem pomožni škof dr. Ivan ! Tomažič, minister n. r. Vesenjak, bivši veliki župan dr. Schaubach, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, kanoniki R. Janežič, dr. Cukala in msgr. Urnek, predsednik lavantinske Katoliške akcije Fr. Jerebič in drugi odličniki iz vrst katoliškega Maribora. Ubrano, skladno in priletno je zazvenela pesem moškega in mešanega zbora pod odličnim vodstvom osmošolca Miheliča, ki je imel tudi slavnostni govor na akademiji in obdelal v svojih izvajanjih vzvišeno geslo, ki naj katoliškemu diiaku vedno le bdi pred očmi: Moii in delaj. Prisrčna je bila deklamacija Elze Stubljeve, izvirno zamišljena zborna deklamacija ob zaključku in naravno ne|xvsredno podana igra v dveh slikah "Kier ljubezen, tam Bog», pri kateri so se odlikovali Zgonik kot režiser in igralec, potem Semol, Murko. Ra-dešček, Nemčeva, Merčeva in deček Urankar. Vsi sodelujoči in nastopajoči so našli v dvorani hvaležno občinstvo, ki je vse točk? skrbno sestavljenega sporeda sprejelo z živahnim odobravanjem in priznanjem.
Tudi mariborsko katoliško dijaštvo se je priključilo včeraj na praznik Brezmadežne, vrstam katoliškega dijaštva šlrom slovenske domovine ter slovesno izpovedalo svojo ljubezen do Brezmadežne in matere Cerkve. Čast in slava tej mladini!
Lonce po kuhanju ..
čisti hitro čistilka Vim!
Kako težko je bilo doslej po kuhanju očistiti kuhinjsko posodo! Z VIM-om je to igrača. VIM čisti hitro, ker vsebuje milo. Nesnago ne praska, marveč jo razkroji. To more samo VIM!
	"III,	'I
	'»»Ul	ifJl
	'»Ml	
	'•liiH	%
	••iiiH	
		
	H«	l lili:
	S.	f i
		lil v
C1STILKAVIM CISTI VSE!
Zakaj Kranjske elektrarne odpuščajo delavce?
Žirovnica, 8. dec.
Prosimo, da z ozirom na nedeljsko notico v Vašem cenj. listu »Odpust delavcev KDE«, objavite radi točnosti sledeč« dejstva. Res je, da so KDE odpustile večje število delavcev, ni pa res, da so jih odpustile radi tega, ker je zmanjšana potrošnja električnega toka. Nasprotno, potrošnja še vedno narašča. Vzroki odpusta bodo pač najbolj razvidni iz vloge "Strokovne ženske zveze elektro-uslužbencev J. S. Z.« v Žirovnici od 2. dec. na ravnateljstvo Kranjskih dež. elektrarn v Ljubljani:
»Dne 22. nov. t. 1. je osebje KDE v Žirovnica prejelo okrožnico, s katero so obveščene vse pro-stovodne partije (26), da imajo nastopiti dne 28 novembra t. 1. daljši prisilni dopust. Ravnateljstvo utemeljuje svoje postopanje s tem, da KDE nima denarnih sredstev, ki so za vzdrževanje tega osebja jiotretmi. Poleg tega smo obveščeni, da se namerava ukiniti tudi delavnica v Žirovnici.
Ugotoviti pa moramo, d« pri KDE vprašanje denarja za vzdrževanje obrata ne more biti edini vzrok, ker to podjetje ni vezano na državni ali banovinski proračun. Podjetje je postavljeno na trgovsko podil ago, ki njene redne dohodke tvorijo konsumienti električnega toka, ki gotovo v zadnjem času niso padli v taki meri. da bi moglo ravnateljstvo upravičeno izvesti gornje ukrepe. Gotovo pa je, da je koosurm električnega toka vedno večji in s tem seveda tudi dohodki KDE. Nerazumljivo se nam zdi, da se v času največje krize in brezposelnosti postavi podjetje, ki je last ler. banske uprave, postavi na stališče privatnega kapitala. Enkete, kii jih forsira in tudi izvaja kr. banska uprava za rešitev brezposelnosti, so v tem primeru brezuspešne, ker ona sama brez takih stvar-
nih im zadostno utemeljenih raziogov v svojih podjetjih ustvarja brezposelnost. Pri teh dopustih so prizadeti predvsem poročeni očetje z veččlanskimi druiiinamii.
V trenotku, ko pošiljajo na prisilni dopust nižje osebje z motivacijo, da ni denarja, je bil sprejet v služ)bo nov kontrolor s plačo ca. 7500 Din mesečno, ki je enaka zaslužku vseh, ki so zaposleni v delavnici »Žirovnica«.
Znano nam jc. da je dela na raznih omrežjih dovolij, zato naj se tudi nadalje prakticira, kakor doslej, da sr dve partiji izmenjavata. Tudi v delavnici je dela za več mesecev, zakaj naj tt se ^potem ukinila?
Pričakujemo, da bo ravnateljstvo znalo najti sredstva zn vzdrževanje tega osebja in preklical« prisilne dopuste, kakor tudi ukinitev delavnice v Žirovnici. Razlogi, da podjetju primanjkuje denarja, v tem slučaju nikakor niso utemeljeni.«
Ko je ravnateljstvo v Ljubljani to vlogo prejelo, je obljubilo vsemu delavstvu takojšnjo, oziroma skorajšnjo zaposlitev, ker mu je baje zagotovljeno trimilijoTisloo jiosojiilo pri Pokojninskem zavodu. — To se pa doslej še ni izvršilo. Odpuščeni najpotrebnejši delavci so brez zaslužka, le v enem slučaju se je napravila izjema, a ti brez upoštevanja socialnih vidikov. — Po našem mme-njiu j>ri rerlaikciji niso bili merodajni gospodarski vidiki, ampak se je izvršila radi napačnih informacij omenjenega kontrolorja. Sam je izjavil, da je to njegovo delo. Ker so medtem nastopili novi momenti in je ta gospod sedaj vsaj za enkrat izločen od delovanja pri KDE pričakujemo od ravnateljstva, da vrne delavstvu delo. čast in kruh. — Skupina elektrousluž/beneev KDE, Žirovnica.
Stavka v tekstilni šoli v
srbskem Leshovcu
Sm'ad se je orfdnhnUa
Mozftlj. decembra.
Vendar je prišel december. Zde lo se je, da v mnogih naših loviščih jxi prvem dnevu decembra ne bo nobene žive dlake več. tako je vse drvelo za .srnjadjo, ki je 6 tem mesecem stopila v varstveni 6as.
Že dolgo nI bilo postreljenih toliko živali knkor letos, kar je v glavnem pripisovali temu. »la hodo lovišča priiHa |» Novem letu ua dražbo. Kdor je le malo slutil, da prihodnje leto iz teli ali onih razlogov ue bo več zaikjujpauk lova, ni iu°iz<auašal.
V državni tekstilni šoli v Leskovcu v Srbiji so stopili učenci državne lekstilne šole v stavko. Med učenci, ki so vsi mladoletni in še ne dorastli, je mnogo Slovencev, ker so jih tja privabile razne obljube. Našo javnost bodo gotovo zanimali vzroki, ki so dovedli do tega, da so nesrečni učenci te šole pričeli stavkati. Razmere v tej šoli dobro popi«uje list »Leskovnčki glasnik« od 3. t. m., v katerem piše Milorad Marianovič med drugimi to-le:
»Skrivnost, v katero je zavila dijaška stavka v državni tekstilni šoli, se pričenja jasniti. Na dnn prihajajo strašne stvari. Vso lansko zimo so otroci (namreč dijaki šole) presedeli v mrzlih učilnicah, ki so bile nekaj časa kurjene samo enkrat na dan. Uprava šole je odredila najslrož'o varčnost z drvmi, lako da je bilo včasih onemogočeno delo v delavnicah. kjer se učenci praktično vadijo. Otroci so morali v delavnicah vsak večer delati nadure. Še hujši položni pa je bil v delavnici, kjer so se učenci vadili praktično barvati. Iz špranje, skozi katero je odtekala voda iz delavnice ven, je prihajal v delavnico mrzel zrak. Posledioa tega je bila. da je najboljši učenec v vsem zavodn Franjo Franuefi dobil od ozeblin kakor sta to ugotovila dr. Toma Jovano-vič in dr. Gjorgie Kon, tuberkulozno vnetje sklepov, ki se je končalo s tem, da so Frangešu v neki bolnišnici v Sloveniji morali odrezati nogo. Pa to ni samo edini slučaj. Drugi primer se je pripe'il j djaku Stanku Mladenoviču. ki je prav tako dobil lansko zimo tuberkulozno vnetje sklepov in sta se ■ mu posušili obe nogi ter mu ni pomagalo niti zdravljenje v sanatoriju dr. Dekleve. Ta dijak se sedat bori s smrtjo v svoji domači vnsi. Tudi pri drugih dijakih se je pojavil kostni revmatizem.
Kakšne so bile perspektive za kurivo za šolo v tei zimi? Ko so nastopili prvi novemberski dnevi, ni bilo nn šolskem dvorišču niti polena drv. Niti v eni učilnici ni bilo peči Razbit« okna so bila z»-
mašena s slamo Učenci so zmrzovali in pri pisanju ■ 11 ......... ■' '" '" ...........
žepu se je res semintja malo poznalo, a lovstvu laki sunki močno škodujejo.
Kar je živali ostalo, pn bndo imele sedaj mir. razen če bo kalem »odšla« tako >i>od roko« z divjimi lovcuin.
so jim pričeli otekati prsti. Dijaki in učitelji zavoda so sedeli v zimskih suknjah. Temperatura je padla na —5" Celzija. V učilnicah z enojnimi tovarniškimi okni in z vralmi, ki vodijo naravnost na prosto, je bilo pra".tako mrzlo kakor zunaj. Dimniki so se kadili samo Iz ravnateljske in učiteljske pisarne.<
Milorad Marianovič v nadaljnjih odstavkih ostro napada ravnatelja zavodn, ki da se briga bolj za svoje osebne koristi, knkor da bi preskrbel šoli drv.
Vprašamo se, zakaj se niso otroci priložili rav-natelju. Odgovor je tn: Učenci se priložiti niso smeli. Ta vzgojitelj je pri vsaki priliki zmerjal svoje učence s pro«ta?kimi psovkami. Tolkel jih je po ustih in po očeh. če so se upali priložiti se mu. V svoji togoti je napadel celo neko učenko. Med učenci je gojil medsebojno vohunstvo Učenci so bili za vsako malenkost iz šole Izključeni Lani jc bilo med 90 dijaki izključenih šest. Nili en Leskov-čan se letos ni vpisal v to šolo Med diiaki so bili sami laki, ki so prišli iz kraiev, do kamor še niso prišle vesti o postopaniu diiakov v lej šoli.
Milorad Marianovič zaključil je svoj članek:
Razloge za stavko je treba iskati v navedenih dejstvih. Zato je potrebno da se izvede stroga in nepristranska preiskava, ki naj ugotovi, kdo ie kriv propadanja lega zavoda, ki jo naši industriji tako potreben.
Za slovenske fnnte in dekleta, ki bi nameravali v ta zavori, naj bodo te stvnri poučne, da se bode vedeli ravnali.
Skrivnostna smrf
Ptnj, R. dec.
Dne 8. t. m. so pokopali »5-lrtn« Marijo Pa rti. posestnlco v Draženclh. Ko se je sprevod ustavil pred grobom, se je pojavil oblastveni orgin ii: prepovedal pokep Oblastem so namreč prišle n ušes« govorice, da pokojna ni umrla naravne smrti temveč po tuji krivdi. Truplo so prenesli nazaj v mrtvašnico, kjer se je vršila obdukcija. Sodna komisija je obstojala iz sodnika <lr. Muhe, zdravnikov dr. Vrečka in dr Mrgolita in zapisnikarja Čres-lovnlka. Sodna komisija se še ni vrnila in bomo izid preiskave objavili prihodnjič
šio bor
V Gradcu, 16. nov.*
Ker ste, g. urednik, prinesli danes teden razgovor z menoj kot propagutorjem treznosti, prosim lepo, objavite Se tole kot nekako dopolnilo, ki vam ga pošiljam s svojega pota. Ne gre pri tem za mojo osebo, ampak za slvar.
Na svojem potu iz domovine proti Berlinu sem se ustavil tudi v Mariboru. Imel sem predavanje o treznosti v semenišču (malem) in v bogoslovju, kjer se vzgajajo bodoči voditelji ljudstva. Prosil sem jih, nuj se usmilijo svojih rojakov in naj jih izpeljejo iz dežele alkoholizma, klanja in pobojev in jih pripeljejo v deželo treznosti, miru in blagostanja. Obljubili so mi, da bodo treznostno ulejo v obeli zavodih trajno gojili in ne dopustili, da ogenj, ta dan znova zaneten, še kdaj ugasne. Videti hočemo, kdo se bo bolje obnesel: Ljubljana ali Maribor. Plemenita tekma, kdo se hoče bolj odlikovati v delu za srečo svojih rojakov, bi bila prav na mestu. V Mariboru sem se tudi prepričal da se delo za treznost pozna najbolj pri duhovščini: — ne le ljubljanska, ampak tudi lavantinska škofija. Našel sem dolgo »suho« mizo ta,m, kjer je resnično nisem pričakoval .. In to sredi vinskih gorici Vsa čast! To mi daje veselo upanje: Slo bo! Šlo bo nase treznostno gibanje — kljub vsem težavam!
Z g. Sunčičem, zastopnikom treznostne akcije za lavantinsko škofijo, sva šla tudi v vinarsko in sadjarsko šolo obiskat g. ravnatelja Priola. Tu je bila zame novo veselje. In najbolj zaradi tega vam danes pišem. To mora slovenski svet slišati, kar sem tukaj videl in slišal, ker je zanj velike važnosti. G. ravnatelj vinarske šole ie namreč velik prijatelj treznosti in tudi velik pospeševatelj. Spisal je knjižico »Brezalkoholne pijače« in se tudi sam intenzivno peča s proizvajanjem teh pijač ter njih izdelovanje tudi pri druigih propagira.
* Pred kratkim je imel poseben noučen tečaj o tem za kmetijske referente vseh glavarstev.v dravski banovini. S tem se bo to proizvajanje no deželi močno razširilo. Peljal naju je v svoje delavnice, skladišča in kleti in pokazal, kako se to dela; v kleti pa pokazal štiri precejšne vede ki vsebujejo ^OOO litrov brezalkoholnega vina! Deloma ga bodo prodali, deloma doma porabili. Da smo p tudi pokusili iz raznih sodov, se razume- Ko bi šel v glavo, bi se ga bil skoro na lezel. K sreči pa je nedolžen I L g Ilumekom sva mnogokrat govorila o brezalkoholnih pijačah, po mi je dobri gospod večkrat rekel: Narava nam je nasprotna, alkoholiki ran ja skoro ni mogoče preprečiti. Gospod Priol pa je nekako zmagovito dejal: Led je prebit; tehnične težave so premagane!
Vsa zadovoljno sva zapustila vinursko solo, ki nam obeta velik preobrat v našem gospodarstvu na bolje. In to je največjega pomena za naš treznostni pokret. Kajti to namreč je veliko vprašanje, kako naj ostane pri tej stvari volk sit. ovca pa cela: Kako treznost vpeljati. gospodarstvn pn ne oškodovati. — Obiskala sva pu z g. Sunčičem tudi obe fospe-sestri Štupci, zvesti prijateljici in pomočnici pri našem delu, in tam sva izvedela, da so se letošnjo jesen v Marlioru mnogi z grozdjem preži-vili. Tudi to je za abstinente razveseljiva novica. Brezalkoholno vino in uživanje grozdja — to sta dva izhoda iz vinske krize.
Dne 16, avgusta smo se pri kmetijskem oddelku banske uprave s kmetijskimi veščaki temeljito razgovorili, kako naše gospodarstvo prgukreniti bolj v brezalkoholno smer- Sestavile so se primerne resolucije, ki so se razposlale vsem kmetijskim šolain, vsem gospodarskim in gospodinjskim šoluin in tečajem. Resolucija vsebuje vse, kar se sploh da storiti, da se naše gospodarstvo kolikor mogoče desal-koholizira.
Pri tej-le priliki moram pa tudi popraviti krivico, ki sem jo pred delj časom pomotoma napruvil našim kmetijskim strokovnjakom, češ, da ne kažejo dosti umevanja za naš treznostni pokret. Prepričal sem se ob tej anketi, da so že dozdaj po svojih šolah in tečajih posvečali skrb treznosti oziroma brezalkoholni uporabi sadja in grozdja. Kako jo bodo šele zdaj, ko imajo v resolucijah natančne smernice za to delo!
Povedati moram še. da mi je g. ravnatelj Priol obljubil, da bo spisal za Mohorjevo družbo novo poljudno knjižico o izdelovanju brezalkoholnih pijač. S tem bo prišlo izdelovanje brezalkoholnih pijač med ves narod.
Ko sem dopisal do tu, mi prinese prijatelj v sobo »Slovenca t, kjer me gospod Avsec, bivši urednik »Piščalke«, vprašuje, kdaj in kje se je pretiravalo glede abstinence. Da takoj odgovorim: Pri tem očitku nisem toliko mislil na »Piščalko«, kakor na par inož, ki so manj znani, a so v prvem ognju proglašali vsakega za neumnega, kdor še vino pije, potem pa so zaželi ne le sami vino piti, ampak cclo ž njim trgovati-.. »Piščalke« nimam pri roki, da bi mogel iz nje kaj citirati Kolikor se spominjam, je pretiravala samo v tem, da je — ker je čisti alkohol strup — imenovala enkrat tudi vino strup. Menda je to zapisal rajni dobri g. Kosec, kar je raz-dražilo posebno P. Škrabca, da je potem nekako strastno pobijal abstinenco. Da sem jaz to pretiravanje večkrat omenjal, je vzrok ta, ker sem edij tega pretiravanja moral nositi raz vsa leta do zadnjega in nam je to naš pokret močno oviralo. Kajti, če sto besedi izrečeš pravilno, eno pa napačno, IkkIo ljudje sto pravih pozabili, tisto eno napačno pa grizli brezko nca. Tako se je godilo našemu jKikretu! — Sicer je bila pa »Piščalka« izvrsten list in g. Avsec zelo resen delavec na našem polju- Jaz sem mu hvaležen /a vse, kar je storil, in le obžalujem, da se je tudi on umaknil z našega bojišča. Čudim se pa temu ne, kajti tu je raslo za borce mesto lavorik samo trnje. Ž njim vred sem tudi jaz večkrat rekel: Za obupat'! •..
Iu vendar ne obupamo! In vendar bo šlo! Vremena Kranjcem bodo — tudi v tem 07,iru se zjasnila. To upanje gojim v svojem srcu. Maribor me jc pa v tem upanju močno potrdil. Nekateri me hočejo štemplati za pesimista. Ravno nasprotno: velik optimist sem! Če bi ne bil. bi v tem |k»gostokrat brezupnem boju ne bil toliko let vzdržal! Časih pač pridejo oblatki na moje nebo in iz oblakov tudi nekoliko zagrmi. Pa se kmalu oblaki zopet preženejo, nebo se razvedri in posveti sonce veselega upanja in razpoloženja. — llcs pa je. da jaz z malim nisem brž zadovoljen. Ljudje so v dobrem prehitro z malim zadovoljni.
Ker je slabega veliko na svetn. moramo tudi gled dobrega hrepeneti po velikem in visokem! V tem dnhu in npu delajte za treznost in čednost slovenskega Ijndstvn vsi! Hvala Bogu, voz je toliiko v teku, šlo bo, — šlo bo tudi brez mene I	Kalan.
Ljubljanske vesli:
Slovo generala lltca
Ljubljana. 8. dec.
V sredo zvečer so priredili častniki skoraj vseli edinic dravske divizije poslovilno večerjo generalu Bogoljubu Iliču, ki odhaja na svoje novo mesto v Boko Kolorsko. Večerje so se udeležile tudi dame gg. častnikov in njih družinski člani.
V	teku večera, ki je potekel zelo prijetno, se je najprej poslovil od divizijonarja komandant mesta general Dragotin Popovič, ki je poudarjal, kako si je g. divizijonar znal pridobiti spoštovanje vseh.
V	imenu pehote pri sestavi dravske divizije je govoril poveljnik 40. p. p. polkovnik Cvejič. Za njim se je v imenu topništva poslovil polkovnik Rad. Jovanovič. Zasluge g divizijonarja ob priliki ustanavljanja planinskih edinic pa je poudarjal podpolkovnik Bakič. Izmed častnikov se je končno poslovil od komandanta polkovnik Ljuba Novako-vič. ki je zlasti želel, da bi bilo g. divizijonarju dano, da vodi, ko bo treba — kar pa se ne bo zgodilo po naši krivdi — našo zmagoslavno vojsko v bodočih borbah kot vojvoda. Končno se je zahvalil g. divizijonarju ruski general Brovcin za vso naklonjenost ruskim častnikom. Za vse govore se
je zahvalil končno g. divizijonar ter predvsem poudaril, da ni vsa zasluga njegova, temveč v veliki meri jo to zasluga častnikov, ki naj vztrajajo pri svojem dosedanjem delu, čeprav se misli, da njihovo delo ni plodonosno. Ob zaključku govora je divizijonar pozval navzoče, da počaste vrhovnega poveljnika našo vojske, kralja in njegov dom z: Živio! čemur so se gg. častniki gromko odzvali. Posebej se je še g. general poslovil od časnikarjev. Gospej Iličevi pa sta bila poklonjena dva velika šopka. Gotovo bosta g. general In njegova gospa soproga ohranila najlepše spomine o Ljubljani.
Novi divhronar prispel v Ljubi a no
Ljubljana, 0. dec.
Včeraj eb 17 se je pripeljal v Ljubljano novi divizijonar generalštabni brigadni general gospod Vladimir C u k a v a c. Na postaii so ga sprejeli gg. polkovnik Nedeljkovlč, por!' evnik Sokolovič in kapetan Stanojevič.
• To dopis se jc zr.radi tehničnih ovir zakasnil.
Umetniški dnevi f, Krke"
V	nedeljo 11. t. m» atvori »Krkat veliiko umetnostno razstavo t Jakopičevem paviljonu, kjer bodo dela sodobnih umetnikov izraz slovenske pokrajine in človeka. »Krka« je priredila to razstavo, da zadosti svojemu načrtu, ki obsega vrsto najrazličnejših kulturnih prireditev, na katerih naj prid« do iaraza tvornost naših likovnih umetnikov, pesnikov, pisateljev, glasbenikov in esejistov. Z razstavo pa hoče »Krka« nuditi našim slikarjem in kiparjem priliko, da »lopijo z občinstvom v tak stik, ki bo m oba dela koristen. ObčiusHvo naj bi seglo po umetninah in si ž. njimi bogatilo svoje domove, ki naj nosijo v vsem pečat slovenskega življenja in slovenske tvornosti.
Kolikor smo poučeni, bodo razstavili sledeči umetniki: Ivan Vavpotič, Saša šarilel, Tone Kralj, Anica Zupanec, Elsa Piščanec, A. G. Kos, A. Sirk, Bruno Vavpotič, Franc Gorše, E. Justin, II. Smre-kar. Božidar Jakac. Haratava, ki jo bo nedeljo ob 11 dop. otvoril predsednik »Krite«, g. Rostan, bo odprta ves mesec, tako, da bo imel vsakdo priložnost ogledati si jo in si moula tudi izbrati kakšno delo.
V	torek 13. t m. ob 8 zvečer pa priredi »Krka« literarni večer v Delavski iborniri Tu bodo fiitali izbrane pesmi svojih del: Miran Jart, Edvard Kocbek, Srečko Kosovel (ki ga bo recitiral član Nar. gledališča). Jože Pogačnik. Anton Po<Vbevšek. Anton Vodnik, Tone Seliškar in Božo Vodušek. Ka-koi vidimo že iz tega sporeda st bodo oglasili najznačilnejši zastopniki sodobne slov poezije.
V	petek 16. L m. bo v kletni dvorani hotela Mikiliič predaval podžupan g. Jarc o Dolenjski pred petdesetimi leti s spremi jevan jem sflcioptičmih slik.
V	sredo, 21. t. m. pa se bo v dvorani Delavske zbornice vršil reeitacijski večer »'ovendke proze, ki bo nudil izbran razgled po torišču rfovenskega leposlovja in tako povečal zanimanje za našo knjigo, za katero se utegne občinstvo še bolj pozanimati, ko bo vnde(o in slišalo avtorje same.
Napovedane prireditve kakor tudi že prejšnje — Jartfevt-Jakčevi večeri, nastop dr. Sleleta, I. Zorca, I. VVaschtetove. predavanj« g. VVestra in drugih - kažejo, dn ©e razvija mlado dolenjsko društvo »Krka« izramito v smeri kulturnega udej-»tvovanjfl, ki zasluži vse priporočilo in pažnjo zanima joče se ja vnosti.
V	novembru je bilo intabuliranih do 5 milij,
Ljubljana, 9. dec.
Dnevnik zemljiške knjige ljubljanskega okr. sodišče zaznamuje, da je bilo v novembru intabuliranih skupaj 4,832.375.69 Din na raznih hipo-tečnih posojilih in terjatvah. Vseh vlog je bilo 530, od teh samo na intabulacije 192, od ostalih je bilo 50 za prenos lastninske pravice na posamezne parcele .Ostale vloge vsebujejo druge zemljiškoknjižne zaznamke in transakcije. Zanimvo je. da je drž. zaklad zahteval vknjižbo zastavne pravice na zaostalih davkih ▼ skupnem znesku 373.741.48 Din, od katerih se je najvišji znesek 129.937.89 Din vknji-žil na neko zemljišče v mestu. Najnižji davčni zaostanek pa je znašal 524 Din.
V	kakšni krizi se nahajata naše obrtništvo in industrija, kaže tudi izkaz zemljiške knjige za november. OUZD se je namreč za neplačane zavarovane prispevke vknjižil za 125.093.08 Din, od teh prispevkov sta bila najvišja 15.890,— Din in 25.434.50 Din. Prizadetih je 32 obrtnikov in pod jetnikov .Napram ostalim mesecem so v novembru vknjižbe precej nazadovale, kajti poprej so dosegale od 10 do 16 milijonov Din. V splošnem 30 v novembru nitabulacije znašale največ od 150.000 do 358.000 Din, najnižji pa sta bili 62 in 250 Din. Zanimiv je dalje slučaj, da je dovolila »Zanatska banka« dvema obrtnikoma kredite po 44.000 in 88 tisoč Din. — Skupaj je bilo letos vknjiženih že 119,177.022.19 Din. V ostalem je bilo predlaganih več prisilnih uprav in dražb zemljišč, ki pa še niso končane. Iz zemljiške knjige je tudi opažati, da je gradbena akcija v neposredni okolici dokaj ponehala, ker ni več primernih in zadostnih Mpotečnih kreditov. Omejeno je bilo delovanje tudi mnogim stavbnim zadrugam, ki niso mogle zaradi pomanjkanja denarja razvili svoje akcije v polnem obsegu.
Kat bo danes 7
Drama: »Carjevi,č Aleksej«. Red B.
Opera: »Viktorija in njen hw.ar«. Na korist Združenja gledali škili igralcev. Gostuje gospa \ era Misita iz Gradca. Izven.
Kino Kodeljcvo: Ob 20 »Moja boš'.
Nočno službo imajo lekarno mr. Leustek, Res-lijeva oesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska 25, in dr. Stanko Kmet, Dunajska 41.
Triglavske strmine
prvi slovenski, visokogorski film o
mogočni triglavski Severni steni.
Skrafno nevarno, a vedno veselo življenje naših najboljših plezalcev in planincev.
»VELETURIST« DANILO!
Od sobote dalje redne predstave ob 4, 7 in 9. V nedeljo ob 3, 5, 7 in 9 v Kinu Dvor.
© Stolnica, Jutri, 11. decembri. praznuje stolna župnij« slovesno grd «vr»jega pat r-mi sv. Nikolaja. Ob pol lo bo pridkroval prevzv g. knecošikof dr. G. Rožiman. ob 10 bo pa služili slovesno penti-fikalno sv, mašo. Po sv. maši bo prevnv. g. škof | podelil papežev blagoslov, s katerim je združen po-I polni odpustek zn vse navzoče pod navadnimi po-2oji sv. Cerkve. Vernike najvljudneje vabimo, da se udeleže pridige in sv. maše prevzv. g. knezo-' škofa.
© Družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani obhaja prihodnjo nedeljo, t. j. 11. t. m. svoj družbeni praznik (brezmadežno spočetje Device Marije). Ob tričetrt na 7 bo v Marijaniški kapeli sv. maša, med sv. mašo sv. obhajilo. Popoldne bodo ondi ob 5 litanije, po litanijah pa občno zborovanje. Vsi člani osrednjega sveta in konlerenc se nujno pozivajo, da se praznovanja polnoštevil-no udeleže. Iskreno se vabijo tudi člani okoliških konferenc pa dobrotniki in prijatelji družbe.
0 Vse ljubitelje lepe pesmi, modernega in starejšega izvora, opozarjamo že danes na koncert, ki ga bo izvajal moški pevski ilior »Grafika« «• I sredo pred božičem, dne 21. decembra, v dvorani i »Kino Matica«. Da bo program še pestrejši, bomo slišali ob tej priliki tudi orkester >Grafika«.
Slanričevo vince sladko kakor sonce se iskri, kakor olje teče gladko, kakor ogenj greje kri.
© Zahvala. V dneh 3, in 4. decembra so mestni ■I 'avci izvršili nabiralno akcijo za brezposelne pod geslom »Delavec za delavca«. Ostali mestni delavci, ki so morali ostati v svoji službi, so pa prostovoljno nadomestili poklicno dedo svojih tovarišev, ki so prevzeli nabiranje darov. Z nejirimerno vnemo so se mestni delavci vzajemno podpirali In med seboj tekmovali pri nabiranju daril v korist brezposelnim! Za to svojo plemenitost eo želi pri občinstvu splošno priznanje in nabrali nepričakovano veliko vsoto I Uspeh je bil tako v moralnem, kakor v materialnem pogledu nadvse pričakovanje lep! V prijetno dolžnest mi je torej, da 6e vsem mestnim delavcem in uslužbencem za njihovo hvalevredno požrtvovalnost in veliko človekoljubno delo do svojega bližnjega v svojem kakor tudi v imenu brezposelnih in pomanjkanje trpečih družin iskreno zahvaljujem! Iskrena hvala tudi darovalcem I — Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc, 1. r.
© Prvi sneg. Sneg, lci je bil starejšim ljudem že nekaj dni »v kosteli« in ki so ga napo v odo.'al i vsi izkušeni vremenski preroki, je končno pričel na praznik zvečer le naletavati. Nekaj snežink je bilo sicer že med dežjem v sredo zvečer, toda te so se skoraj poprej stopile, preden so sploh priletele na tla. Na praznik zvečer in še bolj včeraj zjutraj, pa je pričelo zares. Žm! eo bila tla mokra in sneg precej vlažen, tako da se je na ulicah takoj stopil in spremenil v leimnorjavo brozgo, na travnikih in vrtovih pa je ostal. Drevje v drevoredih je dobilo nov kras namesto izgubljenega listja. Mokri sneg se je vej tesno oprijel in jih mnogo znatno ukrivil. Snežilo je včeraj skoraj ves dan. Zimski športniki pa so s tem snegom nezadovoljni. Zatrjujejo celo, da jih je razočaral. Naj se potolažijo: letes je pač tako, da je vsakdo nad nečem razočaran. Edini, ki so bili včeraj zadovoljni, so bili najbrž trgovci z galošami in nepreinočljivimi čevlji. Snega ni bilo niti toliko, da bi bila mestna občina prisiljena najeti nekaj brezposelnih za kidanje in so bili tudi ti reveži razočarani in sicer najbrž najbolj med vsemi.
© Prva žrtev snega. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela prvo ponesročenko letošnjega snega. Na praanik zvečer se je v Nevljah sankala pesest-nikova hčerka Franja Novakova, ki pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo.
© »Kot alpinist na ledenikih Gronlandije« je naslov zanimivemu predavanju, ki se vrši v torek dne 13. t. m. ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Predavatelj, znani alpinist Hans Ertl iz Milnchna nam bo opisal svoje drzne podvige na plavajoče ledene gore in zaledenele stene gronlandskcga pogorja. Petmesečna doba, ki jo je preživel v Gron-landiji s filmsko ekspedicijo dr. Fanka, ki je sni-mal najnovejši naravni film »SOS Eisber«, v katerem tudi nastopa, mu je doprinesla toliko novih, edinstvenih doživetij, da bo njegovo predavanje vezalo vsakogar z največjim zanimanjem. Predavanje spremlja 150 nenadkriljivih diapozitivov. Krasne povečave iz tega predavanja so razobeše-ne z izložbenih oknih, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Predprodaja vstopnic v matični knjigarni.
© Vera Misita, priznana operna in operetna pevka zagrebškega gledališča, ki je med drugim pela z velikim uspehom tudi »Koštano«, gostuje drevi v operi »Viktorija in njen huzar« v naslovni vlogi »Viktorije«. Odlične pevske in igralske kvalitete so ji pripomogle do angažmana v graški operi, kjer je bila lani takoj po prvem gostovanju angažirana. Z Viktorijo je žela povsod nedeljeno priznanje in ne dvomimo, da si bo pridobila tudi simpatije našega občinstva. Cenjenemu občinstvu priporočamo, da si preskrbi vstopnice v predprodaji.
© Efektna loterija zadruge »Poštni dom« v Ljubljani. Ljubljanski poMarji so sklenili zgraditi lasten dom. Da bo ta čimprej zgrajen, so priredili efektno loterijo, za katero sc je na praznik vršilo žrebanje. Izžrebanih je bilo 12 glavnih in 438 manjših daril. 1. dobitek (pohištvo za spalnico, kompletno s posteljino vred in oprava za kuhinjo) je zadela srečka št. 9288; 2. dobitek (kompletna spalnica) srečka št. 506; 3. dobitek (šivalni stroj) srečka št. 8830; 4. dobitek (kolo moško ali žensko) srečka št. 9586; 5. dobitek (blago za moško obleko in podloga) 6rečka št. 3881; 6. dobitek (gramo-
fon s ploščami) srečka »t. 14.993; 7. dobitek (prašič) srečka it. 7624; 8. dobitek (jed<tni servis) srečka št. 13.720; 9. dobitek (bala najfinejšega ii-fona) srečka št. 9101; 10. dobitek (1100 kg trboveljskega premoga) srečka št. 2233; 11. dobitek (1100 kg trboveljskega premoga) srečka št. 12.899; 12. dobitek (jedilni pribor za 6 oseb) srečka 3669. — Poleg tega je bilo izžrebanih še 438 manjših dobitkov.
© Za brezposelne sta darovala mestni občini ljubljanski gosp, Josip Koaler in soproga 500 Din mesto venca na krsto inž. Rudeža. — Iskrena hvala.
© Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra ceeta 14.
hlovo mesto
Gostovanje članov ljubljanske drame v Prosv.
domu. Novonieščanom, ki so imeli pretekli mesec priliko videti člane ljubljanske drame v Rostandovi igri »Vest« in so jo sprejeli s toplo simpatijo, so nudi v torek, 13. t. m. nov umetniški užitek. Igrala se bo Klabundova velezabavna trodejanska komedija »XYZ«. Autor je rano umrli znameniti nemški pesnik. Igra je duhovita, komična in dovtipna. Tekom dejanja se srečno razreši zavozljana ljubezenska enačba: x+y=Z. V igri nastopijo prve moči ljubljanske drame: gdč. Maša Slavčeva ter gg. Slavko Jan, France Lipah ,Milan Skrbinšek in Rado Železni k. Režijo vodi g. Milan Skrbinšek. Igra eo je igrala v Ljubljani z velikim uspehom in bo bre» dvoma privabila Novomeščane, ki so željni oddiha
Mladinski pevski zbor PRK na državni meščanski šoli priredi v proslavo kraljevega rojstnega dne 16. t. m. zvečer ob 8 v telovadnici nove šole koncert. Izvajal bo stare zdravice in božične pesmi, ki so odmevale že pred 100 leti po naši lepi Dolenjski, a jih moderni svet ne pozna več ali jih celo zametuje kot zastarele. Nabrala in har-monirala jih je gdč. učiteljica Olga Andrejčič, vadi jih g. učitelj Strbenk Karol z zborom 100 učencev in učenk. Kar nabere mladina z vstopnino, pojde za dijaško kuhinjo. Ker bo koncert oddajal istočasno radio-Ljubljana, zato bo pričetek točno ob osmih zvečer, kar naj upošteva cenjeno občinstvo, ki ga v tem toplo vabimo k udeležbi. Saj se gre za ubožno mladino in za oživljenje paše lepe poezije, ki naj nad v težkih dneh vsaj nekoliko razvedri.
Kamnik
Osebna vest. Državni tožilec v Belgradu je ustavil kazensko postopanje proti Andreju Steletu, strokovnemu učitelju iz Ponovič, ki je bil obtožen po zakonu o zaščiti države.
Mlinščica prestopa bregove. Slavna kamniška Mlinščica, katere odlične lastnosti in prednosti so skrile v donečem priimku ižajspoli«, ima svoje muhe. Kar na lepem se znajde včasih v strugi preveč vode, ki zlasti pri lesenem moelu ob Pollakovi hiši rada prestopi rob in jo vdere po strmem klancu v naročje matere Bistrice. Včr.sih pomalem razkoplje cesto, da se dobri meščani zbirajo na kraju razdejanja, stikajo glave in vodijo učene debate, kako bi odpravili to zlo. Soglasno je baje mnenje, da bo treba dvigniti most in obzidati strugo, da bo imela voda dovolj prostora za odtok. Vrabci na Malem gradu pa čivkajo: Očistite strugo črepinj, blata in ostale nesnage, ki se je nabrala po vsej strugi, zlasti pa na tem kraju, 90 cm na debelo, da voda pod mostom ne dobi dovolj prostora za odtok in udari i čez rob. Deset let že nihče ni čistil struge našega slavnega »žajspoha«, v katerega meščani mečejo vse, česar več ne morejo porabiti pri hiši. V teku let so se nabrali že celi zakladi črepinj, mrhovine I in nesnage, kar bi gotovo zanimalo arheologa, jp^ , zoologa, v poletnih mesecih, ko včasih zapro vod«' ; v Mlinščici, pa hig jenski zavod. Duhovi, ki se Si-! rijo ob taki priliki iz struge >žajspoha«, so podali : že kamniška znamenitost. Že večkrat smo apelirali ! na inerodajna mesta, da uredijo to zadevo. Seveda, ! v Kamniku ž vimo med samimi velikopoteznimi ; načrti, zalo take malenkosti sploh ne pridejo v poštev.
Občni zbor Meščanske korporacije bo v nede-| ljo popoldne v Čitalnici. Kakor se splošno govori, bo občni zbor letos zanimiv in buren kot že dolgo ! ne. Pa saj poznamo Kamničane: Veliko grmenja in : prav nič dežja.
Domžale
Za propagandni teikoatletični nastop SK 11 i -■ rije, ki se vrši v nedeljo ob 16 v Društvenem domu vlada izredno zanimanje. Saj je to tudi prva prilika, j da si Domžalci doma ogledamo rokoborbo. boks in dviganje uteži, kar smo doslej videli le pri kakih | cirkuških prireditvah, kjer pa borba gotovo ne do-! sega lepote, ki jo nudi med športniki. Nastop bo za ! Domžalce nekaj novega, kar je že samo vzrok na-I šega zanimanja.
Litija
Smrtna kosa. Prav na široko je zamahnila bela žena te dni s svojo smrtno koso po našem kraju. V jietek smo pokopali na savsko pokopališče 41-letnega predilniskeaa mojstra Franca Zupančiča. ] umrla je dalje najstarejša litijska občanka, 97 letna , Marija čožova, mati posestnika Hribška iz Jublan-ških Lazov Pokopali so jo na Jablanško pokopališče. V nedeljo pa se je vršil pogreb litijske okr. babice, popularne Marije Dolškove, lci je bila 80 let stara ter je vršila svoj težavni babiški poklic skozj 45 let v našem okraju in prinesla na svet okoli 3000 zeml.ianov. V torek dopoldne pa so nesli k večnemu počitku daleč na okoli znanega gostilničarja in lesnrgn trgovca g. Antona Femca. pd. »šnodelbirla« iz Cerovca, ki je dočakal 66 let. Pokopali so ga na pokopališče na Libergi. Pokojnim večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje.
Guštanj
Odbor za pomoč brezposelnih in revežev gu-štanjske fare. Tudi pri nas se je ustanovil odbor za pomoč brezposelnim in revežev. Za predsednika je bil izvoljen župan gosp. Šuler, podpredsednik g. župnik Barbič, gospodar g. Juro Cvitanič. Nadalje so v odboru dr. Erath, trgovec Bevc in drugi. Zbiranje in razdelitev darov je poverjeno g. župniku in požrtvovalnim guštanjsldm ženam, ki so tudi lansko leto po inicijativi g. Reharja, bivšega župnika v Guštanju, vrSile to preipotrebno človekoljubno delo. Pri razdelitvi podpor se bo odbor v prvi vrsti oziral na take, ki ne morejo delati ia na take, ki imaijo številno družino. Samcem pa, ki so sposobni za deJo, bo poskrbel primerno zaposlitev čez zimske mesece. Oni pa, ki ne bodo hoteli delati, tudi ne bodo mogli računati na kakršnokoli podporo. — Prav lep zgled je pokazai gosp. dr. Štefančič, odvetnik na Prevaljah, ki se j« ž« sam javil odboru, da bo za dobo enega meseca zaposlil 10 brezposelnih v svojem gozdu. Trdno smo prepričani, da bodo tudi drugi si iedili temu človekoljubnemu činu.
Spomenik padlim. Kakor čujemo, nameravajo postaviti padlim v vojni spomenik. Mnenja smo, da bi bilo najbolj primemo, da se vzidata dv« marmornati plošči v zid farne cerkve. Če pa preostane kaj denarja, se naj uporabi za podporo revežem
♦
Dnevna kronika
ie najpopolnejša pasta za zobe! Napravi robe snežno-bele in osvežuje usta. — Cena Din 5'- po tubi.
Kaj ^ pravite^?
Med lastnostmi, s katerimi je Slovence Bog prav gotovo obdaril, ki pn srno jih zanemarili, je prvi naš narodni ponos. Toliko se trkamo na prsi in poudarjamo svojo zavednost — nikjer drugje ni tako lahko in tako poceni priti do ugleda velikega rodoljuba, kakor pa pri nas — vendar, kako malo dejanske narodno zavesti ie imamo in kako malo spoštujemo sebe. Povsod drugje ne bi bile niti eno uro moine filmske predstave, ki žalijo narodna čuvstva, pri nas so možne. Govorimo o slovanski vzajemnosti, dan na dan pa moramo trpeli, da pri nas uprizarjajo filme, ki se norčujejo iz Slovanov, te jih ie ne ponižujejo.
Kdor bi delal spisek v srh žaljivk, ki jih je moralo naie, kakor Itacek potrpežljivo občinstvo preslišali v ljubljanskih kinih na račun svojega slo-vanstva, bi prišel do žalostnih in presenetljivih ugotovitev. Ne žalijo sicer Slovencev neposredno, ker filmske družbe nas k sreči ne poznajo, toda koliko podlih, neumnih in zlobnih opazk je v teh filmih na Čehe, na Ruse, na Hrvate, zlasti pa na Poljake, da se je treba kar čuditi. Najbolj zoperno pa je v filmih tisto gnusno poveličevanje nemške in nekdanje avstrijske armade. Povrh tega pa je najlepše še to, da sede v vodstvih teh kinematografov ljudje, ki so vidni člani Jugoslovansko-češkoslovaške lige nit pa v lesnih stikih z voditelji te lige.
Da, kadar je treba govoriti na banketih in pri sprejemih na kolodvorih, takrat je slovanslvo dobra in pripravna reč, pri denarju pa ie vse neha... Ampak stvar je taka: kdor iali brala, raziali ludi mene! Vprašujemo le: kako dolgo bomo šr gledali, kako filmi v Ljubljani žalijo slovanske brate in kako poveličujejo vse, kar je nemškega, madjarskega, splnh nam Slovanom sovražnega. Ne po vaših sladkih besedah, po vaših dejanjih vas presojamo in spoznavamo, gospodje!
Miklavž je prinaša!, parhlji odnašali
Na Miklavžev večer se je staro in mlado radostnih src spominjalo svetega škofa, ki je nekdaj na zemlji delil samo ljubezen in dobroto. Skromni so sicer bili darovi, ki nam jih je poklanjal letos Miklavž s spremljevalci, a bili so vendarle tudi v tej obliiki prelep spomin na nekdanje dni in tolažeč up obenem na lejiše prihodnje čase... Sv. Miklavž Je nosil darove sredi noči, tešil in tolažil hrepeneče otroke, a bili so tedaj na delu tudi nekateri parfclji, ki niso prinašali darov, ampak so, v svoji tatinski pohlepnosti, še segali po tujem premoženju in ga odnašali...
Izvršenih je bilo namreč več, zares prav pe-kjfepskih vlomov, a največje tatvine so bile izvršene lo noč v Dol. Mahanovou, kjer so tatinski parklji obiskali več gospodarskih poslopij in jih občutno i z. ropal!.
V omenjeni vasi so posestniku Virantu odnesli 12 kokoši, lepega petelina in debelega purana. Nedolžnim živalim eo kar na mestu brutalno 7. rokama potrgali glavice, da so zjutraj žalostno ležale okoli kokošnjaka in pričale o sirovem de-janiju neanandh divjakov. Po tem pa so se lopovi spravili tudi nad četoeie. Luzarjevemu fantu so sneli zaklenjena vrata pri čebelnjaku, vdrli vanj in pobrali med. Spet drugemu sosedu so odnesli velik A.-IS. panj, za žveplali čebele, in potem iz njega izrezali med. Poleg tga so tatovi odnesli še več drugih stvari, tako da je Skoda prav občutna, zlasti še v tem času, lco je tako težka in bridka za denar ki vsakdanje življeneke potrebščine.
Koledar
Sobota, 10. decembra: Lavretanska Mati božja; Melhijad, papež-mučenec.
Novi grobovi
+ V ljubljanski bolnišnici je umrla Lucija A a j h e n , splošno znana »žendarska Cila«. Po-kojnica je bila kuharica na orožniški postaji v Domžalah in je ljudem mnogo pomagala z zdravilnimi nasveti. Pred meseci je sunila z nogo žogo, s katero eo ee trgali otroci, pri čemer je padla in si prebila koleno. Radi toga Je morala iskati v bolnišnici zdravniške pomoči, ki pa je bila zaman. Pogreb bo danes iz mrtva "niče deželne bolnišnice v Ljubljani. Naj pokojnica, ki je storila ljudem mnogo dobrega, počiva v miru I
Osfole vesli
— Samo en teden nas še loti od 15. docembra! Ali ste že obnovili naročnino zj- december? Ste se že prepričali, kako stoji z Vašo naročnino na >Slovenca«? Kdor 15. decembra ne bo imel plačanega tudi decembra, se ne bo mogel udeležiti nagradnega žrebanja. Na plačila po 15. decembru se ne bomo mogli ozirati. To velja tudi za vse redne naročnike dnevne izdajo, ki prejemajo list pri podružnicah ali se jim dostavlja na dom. Torej pozor tudi naročniki pri naših podružnicah!
—	Smrt kozaškega generala. V Nišu je umrl ruski kozaški general Roman Jagodkin. Živel je zelo skromno in čisto zase. Rodil se je v tverski guberniji leta 1871, V svetovni vojni se je boril na vseh frontah. Kot kozaški polkovnik je pove-lieval kozaškemu stavropoljjkemu polku in je bil kmalu napredoval za generala. Odlično se je udejstvoval tudi v Djenikinovi in Wranglovi armadi. Po zlomu bele armade se je s svojimi vojaki izselil v Bolgarijo, leta 1921 pa v Jugoslavijo, kjer je živel do svoje smrti.
—	Pomanjkanje nevest. V Otoku v Slavoniji je 150 fantov, zrelih za ženitev, deklet pa samo okrog dvajset. Zato so fantje prisiljeni, da si iščeio neveste v okoliških vaseh. Pri nas fantje, hvala Bogu, še niso v zadregi za neveste.
—	Pogodba med kostanjarjem in banko. Pred neko zagrebško banko peče kostanjar kostanj. K njemu pride šofer in ga milo prosi, da bi mu dal posojila 20 Din. Zatrjeval mu je, da bo takoj drugi dan pošteno vrnil. Kostanjar se ie pa na vse mogoče načine branil dati mu posojilo in je dejal šoferju, da mu nikakor ne more ustreči. Po dol-
gem prerekanju je kostanjar povedal, zakaj mu n« mor« dati posojila. Ima namreč z banko, pred katero peče kostanj, pogodbo, po kateri sta se pogodbenika obojestransko zavezala in sicer tako, da banka ne bo pekla kostanja, kostanjar pa ne bo dajal posojil. Takemu argumentu se je ubogi šofer moral ukloniti in je ocUel praznih rok.
—	Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom mi-niotrstiva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo In razširjati v njej knjigo »Die tsehe-chischem Legionen in Slbirienc. — Drfaivno tožilstvo v Zagrebu je pa prepovedalo prodajanje tednika >Sel^ičke novine« št. 48 od 2. decembra, ki se tiska v Zagrebu.
—	Popravek. V »Slovencu« od srede je v podlistku »Moji spomini« neprijetna tiskovna pomota. Iz odseka za volivno reformo namreč ni bii izključen poslanec A. Ga>bršček, temveč 0. Gabršček, to je Oskar Gaberšček. — F. E.
—	Ponosrečenci z dežele. V Št. Vidu pni Topol-ščici je doma lupila repo sedemletna posestnikova hčerka Antonija Hleb, ki se je pri tem opravilu dregnila z nožem v desno oko in si ga resno ranila. — Na Jesenicah je povoc.il neki avto 38 letnega mizarja Martina Troja rja, ki je dobil hude notranje poškodbe. — Triletni posestnikov sin Frnnc Pogačar iz Mengša je v četrtek donra tako nesrečno padel, da si je »lomil leivo nogo.
—	Obsojen oderuh. Pred sodiščem v Kuma-novem se je zagovarjal Dimitrije Narančič, katerega je tožil neki trgovec zaradi oderuštva. Narančič je zahteval za posojilo 260% obresti. Sodišče ga je obsodilo na tri leta ječe, na izgubo častnih pravic za eno leto, na plačilo 20.000 Din v korist fonda za jetnišnice in na 3000 Din, katere mora plačati omenjenemu trgovcu kot odškodnino. Poleg tega mora plačati vse sodne stroške.
—	Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih tež-kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna Franz - Jose!« - grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolez-" ni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-Josef«-voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah.
—	Strašna smrt majhnega otroka. Iz Petrinja poročajo: V vasi Zaloji je te dni stekel mal otrok, katerega je svoj čas ugriznil stekel pes. Starši ga niso takoj poslali v Pasteurjev zavod in otrok je umrl v najhujših bolečinah.
—	Poizkušcn samomor 13 letnega dečka. Pekovski vajenec Zvonko B. v Zagrebu je v samomorilnem namenu izpil desetinko liti a oetove kisline. Opekel se je strašno po ustih in grlu. Prepeljali so ga v bolnišnico, pa dvomiio, da bi mu mogli rešiti življenj«. Kaj je gnalo dečka do tega groznega koraka, ni znano.
—	Za božično dobo priporočamo cerkvcnim zborom: 1. Adamič K.: Dan žari o polnoči — 12 božičnih pesmi za mešani zbor 24 Din. 2. Foerster A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor 12 Din. — Foerster A.: Cantica Sacra III. del za moški zbor 30 Din. 3. Hladnik Ig.: Božična slavospeva za solo, zbor in orgle 12 Din. 4. Hladnik Ig.: Božične pred- in poigre za orgle 10 Din. 5. Premrl S t.: Slava Bogu na višavi. Deset božičnih pesmi za mešani zbor 24 Din.
6.	Premrl S t.: Le spi in O ve lesene jaslice. Dva božična napeva za solo, zbor in orgle 3 Din.
7.	Premrl S t.: Cerkveni moški zbori. Zbirka raznih p«smi za vse cerkvene dobe 40 Din. 8. Sattner-Premrl: Dve božičnici. Dvoglasna ženska zbora s klavirjem in harmonijem 10 Din. 9. S a 11 n e r P. H.: Božičnice. Šest božičnih pesmi za solo, zbor in orgle. Partitura 20 Din, glasovi a 4 Din. 10. S i c h e r 1 J o s.: Pastirei iz spanja. — 16 božičnih pesmi za mešani zboi naših starejših skladateljev. Partitura 36 Din, glasovi i 6 Din. 11. Sicherl I. - P r e m r 1 S t.: Pridite molit Jezusa. — 17 božičnih pesmi naših starejših skladateljev za mešani zbor. Partitura 30 Din, glasovi i 6 Din. Te skladbe se dobijo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Krasni (Umski plašči — konfekcija Avgust IgliC, Ljubljana, Tavčarjeva 3.
—	Originalni cviček bi radi? Unionska klet Vam nudi cvičck sijajne kakovosti.
Ptui
Proslava Brezmadežne bo dne 11. decembra ob 3 popoldne v mestnem gledališču v Ptuju. Spored: M. Elizabeta: Mariji, zborna deklamacija; Al. Mav: Vsa lepa spočeta, mladinski zbor; F. Fin-žgar: Indijski siroti, igra; slavnostni govor (govori urednik »Nedelje« Kolenc iz Maribora; M. Elizabeta: Zamorki, prizor deklic; F. Petek: Venček narodnih pesmi (mladinski zbor). Sklepna »lika: Pred Immaculato. Med odmori svira tamburaški zbor minoritskih gojencev.
NoSni požar. V pozni url je izbruhnil požar pri posestniku Jožefu Njegaču v Bukovcih. Domači so spali, ko so jih sosedje zbudili s kriki, da gori. Zgorelo je gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in orodjem. Škoda znaša 25.000 Din.
Zakaj ni vode. V Ptuju se mudi ing. Stanko Maček, hidrotehnik banske uprave r Ljubljani, da ugotovi vzroke pomanjkanja vode v bolnišnici in hiralnici, o čemur smo že pred kratkim poročali.
Pedagoški krožek v Ptuju. V nedeljo, dne 11. t. m. sc vrši v mestni posvetovalnici v Ptuju ob pol 10 ustanovni občni zbor pedagoškega krožka pod okriljem »Pedagoške centrale« v Mariboru.
Celje
0 Praznik Brezmadežne je potekel v Cedju nadvse veličastno, posebno lepo ga je proslavila mladina. Žo v sredo popoldan so bile vse S[ioved-niee po cefjskih cerkvah naravnost oblegane, prav tako na praznik zijoitraj. Za člane katoliških organizacij se je vršila ob pol 7 zjutraj v Marijini cerkvi služba božja; pridigal je g. prof. Kovafiič, med mašo pa je prepeval celokupni pevski zbor KPD. Med ev. nmšo je, lahko rečeuio, vsa cerkev pristopila k obhn.jilni mizi Rakuna se, da je ta dan V vseh celjskih cerkvah prejelo ev. obhajilo okreg 3000 oseb, kar je za današnje razmere zelo razveseljiv pojav. V posebno velikem številu se je vseh slovesnosti udeležila mladina.
& Poročila st« se v sredo v opatijrfki cerkvi g prof. Anton Knap in gdčna učiteljica Tončka Hvala. Ženin je jako deJavtm Čdan katoliških organizacij in je starešina Katoliškega akademskega društva »Danica«. Mladima zakoncema na novi življenjski poti našo najiskrenejše čestitke 1
-er Napredovanje v državni službi. G. Mirko Bi-tenc, suplant na tukajšnji državni realni gimnaziji, je dobil naslov profesorja in je bil pomaknjen v 8. skupino. Čestitamo!
0 h zaporov tukajšnjega okrožnega sodišču je bil na praznik izpuščen g. Rudolf Koren iz Šoštanja.
& Kino v Celjskem domu. Društvo Celjski dom je dalo preurediti koncertno dvorano v kino. Ogled na licu mesta ee bo vršil v ponedeljek 12. decembra ob 10. Mi smo z naše strani prod časom v »Slovejunu o novem kinu že povedali svoje mnenje, zato o tej stvari ne bomo več ra zapravljali.
& Združenje trcrovccv za mesto Celje opozarja vse sivoje člane in kupujoče občinstvo, da bodo trgovine v nedeljo pred božičem, 18. decembra, v mestu Celju odprto od pol 8 do pol 13, medtem ko bo na državni praznik 17. decembra vsako delo počivalo ves dan.
Mariborske vesti:
Kaho si mogla sprejeli
lo službo, ko ti je vendar zdravnik zaradi hemoroidov prepovedal opravljati sedeča dela V
— To je resi Od kar pa ml je priporočil Poste-risan mazilo in začepke, se naravnost sijajno počutim. Konec je bolečin In neznosne srbečice, pa lahko tako spet sedim in mi je delo v pravo veselje.
Tuba Poslerisan mazila stane 31 Din, škatljica začepkov pa 39 Din in se vse to dobi v vsaki lekarni. Odobreno min. «oc. pol. In imrn lncga »Iruvja S. br ».it od IS. maju UM.
Ct Ustavitev obrata. Apnemica v PeSovniku je
30. novembra ustavila delo in odpustila vse delavce.
& Davčna uprava r Celju sprejme več začasnih eksekutorjev.
& Šport v nedeljo. Ob 14 se bo vršila na Clla-ziji drugorazredna prvenstvena tekma mod SSK Celje in SK Laško. Solil bo g. Janežič iz CeJjn.
Ustanovitev društva „8ola in dom"
Maribor, 8. dec.
Kakor v Ljubljani in Ptuju, so tudi v Mariboru naši vzgojitelji in roditelji izrazili ieljo, da se osnuje društvo »šola in dom«. Na pobudo ravnatelja državnega učiteljišča g. Kiulunca se je v sredo dno 7. t m. zvečer zbralo v dvorani učiteljišča okoli 80 staršev in profcsoriev-učiteljev na sestanek radi ustanovitve društva. Ustanovno zborovanje je otvoril in ga vodil g. ravnatelj Kadunc. Pregledno je podal smernice novega društva. Izpopolnil ga je še s svojimi strokovnimi izvajanji g. prof. fiilih, ki je še posebej omenil, kako se je v Ameriki razvilo društvo »Šola in dom« v mogočno in vplivno organizacijo. Za njim je prevzel besedo prininrij dr. Janko Dcrnovšek, ki je s svojimi izvajanji izzval vihar odobravanja. Omenjal je nujno potrebo društva s pcsebuim ozirom na dcsoLiiiie sedanjo razmere v šolah. »Niso profesorji in učitelji krivi teh žalostnih razmer v naših šolah, radi katerih trpijo otroci in starši. Val vemo, kje Je krivda. Ravno radi teh razmer je potrebno, da roditelji in vzgojitelji dobimo skupno organizacijo. Kot starši bomo prosili, a kot davkoplačevalci zahtevali, da so razmere v našem Bolstvu popravijo.« Kritiziral je tudi premeščanje učnih moči med šolskim letom, ker so lake premestitve v veliko škodo našega šolstva. Videlo se je, dn je g. primarij govoril iz srca navzočih staršev in vzgojiteljev, ker je sledil njegovim temeljitim in krepkim izvajanjem dolgotrajen in živahen aplavz. Nato je še dal nasvete za novo društvo g. nadzornik SenkovIS. Za predsednika pripravljalnega odbora je bli soglasno izvoljen primarij g . dr. Janko Dernovšek. V odbor pa naslednji: za humanistično gimnazijo magister Franc Minarik in Franjo Zcbot, za realno gimnazijo železniški uradnik Franjo tPagon, za trgovsko akademijo prof. Mirko Kožuh in nadzornik Ivan
9V
Kralj, za učiteljišče ga. Štefanija Plantsn in davčni viijl kontrolor Josip Masten. Pripravljalni odbor bo pripravil še ta teden pravila ter bo nato iklical ustanovni občni zbor staršev ti profesorjev in učiteljev.
□	Kmalu bo obratovala. Nova tovarna za »vilo »Jugosvila«, ki so jo v kratk«m času zgradili v Melju, prične kmalu z obratom. Tovarniško poslopje j« dograjeno in tudi »troji bodo kmalu montirani. Sedaj se zida samo ie kotlarna, pri kitari pa dela mnogo skrbi zgradba dimnika Tla »o namreč prodnata v veliko globino in na tako n«-»igurnem podstavku ni kazalo zgraditi visoktga dimnika. Kadi tega »• tedaj gradi kotlarna •• drugem mestu, kakor je bilo prvotno projektiralo.
□	Žalosten konec mladega življenja. Mlinar-»k«g« pomočnika Par« v Cogttmcih so našli ljudje mrtvega. Ležal je na tleh v mlaki krvi, z globokimi ranami na glavi. Očividno j« umrl nasilne smrti in »mrtne udare« mu i« zadala zločinska rok«. Isto j« ugotovila tudi sodna komisija. ki je izvršila raztelevenje trupi« na mestu zločina. V c«li okolici j« izzval strašen »lučaj veliko razburjenj« med ljudmi. Preiskavo ao vzeli orožniki energično v rok« ter so izvršili 2« nekaj aretacij. Vendar i« ni nič ugotovljenega, kaf bi bilo vzrok netrečn« smrti mlinartkega pomočnika in kdo bi mu bil zadal smrtn« udare«.
□	Drzna tatvina poltn« vr«ie. Na postaj« " Rače-Fram j« bila ukraden« Iz poitne ambulanc* vlak« Kotoribt— Maribor poštna vreč«, v kateri ' so sc nabajal« rekomandirana pisma, denarni odvod 3000 Din v bankovcih po 1000 Din serij« številk« m 451.418 u 260.353 in d 353.187 in denarno pismo z« 2000 Din v tisočakih serije m 408.79« in
b 357.962. Za drznim tatunom manjka doslej vsaka »led.
Zadnja poročila:
Triglavske strmine v Sitmu
Krslna predstava drugega slovenskega alpinshega lilma
Žalec
V nedeljo, dne 4. decembra 1932 je bil pri nas v Žalcu občni zbor Kat. prosv. društva. Dolga leta je društvo samotarilo, sedaj pa je zato tembolj ognjeviteje zahrepenelo po prosvetnem delovanju. Na občnem zboru je bilo zbranih okoli 50 novih, mladih moči. Govornik dr. Kajetan Gantar nam je v krepkih in globokih besedah podal potrebne smernice za delovanje v društvu, poudarjajoč važnost prosvetnih društev na deželi in udej-stvovanje mladine v prosvetnih organizacijah. Po mirnih volitvah je bil izvoljen za predsednika naš vrli slikarski mojster Vinko Vipotnik, Na občnem zboru se je sklenilo, da bo društvo, kakor hitro bo mogoče, uprizorilo misterij Slehernik, ludi knjižnica bo v najkrajšem času otvorjena, skromno sicer v začetku, vendar bomo čim prej nabavili nove, dobre kniige, vzgojne vsebine. , Upanje pa še imamo, da jih pride še več k nam ' in da bo tudi ostala mladina našla razumevan a ! do potrebe po Kat. društvu. Žalec, središč« Savinjske doline, se oreluia k vstaieniu.
Ljubljana, 9. dec.
Nocoj je bila v kinu »Dvor« krstna predstava drugega slovenskega alpinskega filma »Triglavske strmine«. Predstave se je udeležil prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman, v dvorani pa smo videli tudi mnogo odličnlkov, zastopnikov časopisja in kritikov. Večino so imeli seveda navdušeni planincu Navzoči so bili seveda tudi vsi igralci v filmu kakor tudi vsi ostali soudeleženci. Dvorana je bila pojiolnoma zasedena in pred začetkom je spregovoril profesor Janko Mlakar, ki je s svojo znano šegavostjo pojasnil, kako se je sprožila misel za ti film in kaj so hoteli njegovi snovatclji z njim doseči. Severna triglavska stena, ki je pr prežena 3 pravo mrežo drznih smeri, Je večinoma tudi našemu planinskemu svetu popolnoma neznana. Turistov je mnogo, plezalcev pa malo. In pokazati mogočnost in lepoto te plati Triglava je bil namen filma. Vsi udeleženci, tako Igralci kakor tudi Metod Badjura in dr. Slane Tominšek, ki sta snemala film po manuskriptu pisatelja J. Jalena, so storili vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Zakaj se je film naslonil na Ricer skromno dejanje, bo razumel vsak, če le količkaj razume današnjo kino publiko, in ker je film prav gotovo namenjen naj-brže vsakemu kino gledališču v naši državi, je moral seči tudi po dejanju. V upanju, da bo film užgal vsak toliko, da bo mogoče izvesti ludi sinhronizacijo tega nemega filma, je zaključil svoj govor govornik in dal besedo filmu.
Film začenja z uverturo iz našega kmečkega življenja ter nam pokaže mlado družbo pri delu na polju. Brat Miha s 6eslro Jerico dela na polju. Pri delu pomaga njegovi sestri sosedova hčerka Minka, ki je všeč Mihi. Za Jerico pa hodi fant France. Miha zaloti Franceta v pogovoru z Minko in začne sumiti, da nekaj ni v redu. Po kratkem razgovoru obljubi svojemu dekletu, da jo bo peljal na ples. Med tem prideta tovariša, plezalca, vabit Miho na izlet v Martuljkovo skupino, kar pa ta odkloni. Drugi dan zjutraj pa Miha vendarle ne drži svoje obljube in odide zn svojima tovarišema v Martuljkovo skupino. Zapuščeno Minko tolaži letoviščnr Danilo in jo povabi s seboj na Triglav. Pridružita se jima France in Jerica in srečno jo p rim aha.j o do Vrat, ko se skuja lelovi-fnr Danilo. Trojica jo mahne sama na Kredarico. Danilo pa sreča vse tri plezalce, ki so šli v dolino Vrat po svoji plezalni turi na Rokavu. Fantje sp odločijo, da bodo preprečkali steno in odrinejo naprej. Vrste se napete in lepo slike pestre plezalne ture po Severni triglavski steni. Plezalce dohiti v steni noF, tako da prenoče pod šotorom. Drugi dan zjutraj gre
France, ki je z dekleti ie prenočil na Kredarici po« gledat na ledenik, kdo pleza. S kriki opozori jile-zalce nase in po glasovih Jih tudi »pozna. Nato odhiti z dekleti na vrh, kamor končno priplezajo tudi plezalci, čeprav se je enemu izmed njih pripetila mala nezgoda. Ob snidenju zve Miha, kako je bilo nepotrebno njegovo ljubosumje iu v znak sprave mora Minka podpisati zaobljubo, v kateri obljublja svojemu bodočemu možu, da se ne bo nikdar ku-jnla, kadar bo odhajal v steno In da nikdar ne bo silila z njim, če je sam ne bo povabil.
Film je s svojimi krasnimi slikami In zlasti z napetimi prizori pri plezanju navdušil gledalce, ki so po predstavi navdušeno ploskali. Prepričani smo, da je storjen prvi korak k uresničenju slovenskega igralskega filma, in upamo, da bomo videli v kratkem nadaljevanje, kakršnega nam obeta začetek.
Francozi proti brezpogojnemu plačilu
Pari«, 9. dcc. tg. Ministrski predsednik Her-riot je zvečer v zunanji komisiji predlagal nujno vprašanje na wasingtonsliko vlado, s katerim je zahteval nujne natančne določitve o posledici, ki bi jo imelo eventualno plačilo obroka dne 15. dec. glede takojšnje revizije vojnih dolgov. Parlamentarna komisija se je izrekla proti vsakršnemu brezpogojnemu pa tudi pogojnemu plačilu obroka dne 15. decembra. Komisija je Izrekla željo, da ameriški kongres najprej sklepa o tem, ali se more sestati mednarodna konferenca o dolgovih.
Amnestija v Nemčiji
Berlin, 9. dec. tg. Nemški državni zbor je s 3f'& glasovi narodnih socialistov, socialnih demokratov in komunistov proti 144 glasovom centruma, bavarske ljudske stranke, nemških nacionalcev, nemške ljudske stranke in narodne službe sprejel zakon o amnestiji. Po tem zakonu se amnestirajo zločini in prestopki, ki so politični ali storjeni iz gospodarske stiske. Kazni izpod 5 let se odpustijo popolnoma. Daljše kazni pa se znižajo na 5 let, manjše kazni pa se skrajšajo na polovico. Dejanja, storjena iz gospodarske stiske, se odpustijo onim, ki še ni.so bili predkaznovani, če kazen ni bila večja kakor do G mesecev ali če se je izrekla samo globa. Izvzete so kazni radi zločinov proti življenju, proti zakonu o razslreljivib, radi telesne poškodbe sli rudi veleizda^e.
ITALIJANSKI KOLOM
Načrt o »mezzadriji«, ki je za današnje razmere edinstvena preostala gospodarska ustanova, katero je dal srednji vek, bo pri prihodnjem zasedanju obeh poslanskih zbornic v Kimu uzakonjen. Ali pa se bo s tem izvršila morebiti odločilna revolucija v Italiji, kjer živi nad 22 milijonov prebivalstva od poljskega dela? Mislimo ono pravo revolucijo, ki se obrača proti velikemu posestvu, v tem slučaju proti osovraženi latitundiji, ki datira iz starih rim-skfh časov? Nič takega se ne bo zgodilo. »Mezza-dria«, tipična italijanska fevdalistična ustanova, bo x uovim zakonom še potrjena, le toliko se bo sprevrgla, da bo odgovarjala fašistični miselnosti.
Kaj je prav za prav »mezzadria«? Kdor se vozi skozi poljedelske pokrajine, kakor so na primer Umbrija, Lombardija ali Marle, bo videl dolge vrste samih malih posestev, o katerih bo mislil, da so last samostojnih polkmetov. Zakaj ne bi mogel doumeti, da ni ubožna hišica sredi zemlje in par kravic last družine, ki s toliko ljubeznijo ue-guje ta neznaten svet...
In vendar so ti dozdevno svobodni osobenj-karji brezlastninski (koloni). Saj nimajo niti po fašističnem zakonu nič drugega kot značaj delavca, ki sme ob vsaki priliki skleniti pogodbo s svojim gospodarjem. To je vse. Le to je, da ne spadajo ti delavci v vrsto Industrijskih delavcev, marveč imajo svojstven značaj. Ti so namreč v službi velikih posestnikov, ki vsi po vrsti žive po mestih, a svoja posestva dajejo v upravljanje tem kolonom. Tak veleposestnik živi kot trot od dela drugih rok. V mestu ima palače, kjer uživa na mile volje življenje, njegovo zemljo pa obračajo in namakajo s •vojim potom najemniki ali »mezzadristi«. »Mez-ladrijo« razumemo takole: Zemlja in vse. kar je aa njej živega ali neživega, konji, hiia in orodje, so lastnina veleposestnika. Sleherna delavska družina pa dobi od tega velegrunta toliko zemlje v enoleten najem, kolikor je more brez tuje pomoči obdelati. Največ, kar se more dobiti, je 20 hektarjev. Plača za to delo pa je v tem, da si sme sleherna delavska družina vzeti i njiv iu travnikov toliko raznjrrstnih pridelkov, kolikor jih potrebuje, zraven pa si sme obdržati ie polovico čistega dobička. Pri raznovrstnih stroških mora najemnik sodelovati, namreč pri raznih popravilih manjšega značaja. Vendar ni tak delavec nikoli tako reven kakor večina dnevničarjev po deželi; ti dobe približno SO Din dnevno. Potemtakem živi najemnik v primeri s temi briljantno. Saj si prečestokrat v par bogatih desetletjih pridobi majhno premoženje, posebno, ii Ima svojo »mezzadrijo« v plodnejših
pokrajinah.
Toda najemnik ne more skoraj nikoli postati samostojen kmet, najsi je njegova družina že več desetletij obdelovala isti del veleposestva in najsi je njena zibel tekla na tej zemlji! To je pretresljiva tragedija tega italijanskega kmetskega stanu. Tudi če si jo morebiti kak podjeten mož tekom mnogih generacij nabral toliko denarja, da bi si mogel kupiti košček zemlje, na kateri je zraslel in katero ljubi, je ne dobi. Med temi velikimi gospodi živi namreč neka tajna zaprisega, po kateri ne sme nihče prodati kolonu one zemlje, ki jo je obdelal, marveč — če hoče — vso zemljo skupno; na ta način se bo preprečila eventuelna delitev veleposestva. Vprav radi tiskih razmer, ki so potlačile duševnost italijanskih najemnikov, so bili ti ljudje prvi. ki so se pridružili v začetnih povojih fašizma velikemu delavskemu gibanju ter v letih 15)20- 1922 »zasedli« posamezne kose zemlje svojih gospodarjev. Temu gibanju so sledili tudi takratni fašisti. Pa to ni ničesar drugega pomenilo, ko da so si pridržali zemljo, katero so skozi desetletja obdelovali, jo ljubili in si na njej rodili otroke. ln pri vsem tem so zatrjevali, da radi plačajo zanjo, kolikor gospodarji zahtevajo, seveda v presledkih. Toda bili so s silo odgnani z ljubečega koščka zemlje.
Zdaj bo veriga nepravičnih kolonskih pogodb le še bolj nategniena .Sicer moramo priznati, da bo položaj kolonov dokaj lažji, saj jih bo branil pred samovoljnostjo veleposestnikov, njihove pravice in dolžnosti jim bo osvetlil v jasnejši luči. sindikalni prinrip se bo tudi tu uvedel — vendar pa moramo trditi, da ne bodo te malopomembne olajšave prinesle nikake resnične in plodovite revolucije obstoječega položaja; fašisti »e pač niso pokazali širokosrčne, moderne sociologe, saj so podobne razmere le še v hiperkonservativni Angliji (kar se tiče starih zakonov in običajev ...), povsod drugod pa so pometene kot Rramoten ostanek krivičnega srednjeveškega fevdalnega sistema, kjer so se nekateri gospodje pasli, drugi pa so zanje kosili. Fašistična Italija, ki hoče biti vzor domoljubnih državljanov, pa si naj zapomni, da duii ljubezen do zemlje in doma vsem tistim milijonom kolonom, ki jim t zakonom ne dodeli zemlje, katero so s krvjo obdelilL
Ta krivična razd« Iba se bo bridko msftčevsla nad sodobno vlndajočo generacijo, ker je gluha in slepa in nima drugega pred seboj, kar bi odgovarjalo današnjemu času, kot besede, besede, bes (sle...
| Najdenec s srečko
V poljski vasi Blonle se je zgodil te dni fa-dovit dogodek, ki je podoben lepi otroški pravljici. Kmet Kapucinski je našel na »voji njivi cu-lico l otroškim perilom, na katerem sta bili pritrjeni dve srečki. Ko se je s tem vrnil domov, ga sprejme vrišč drobnega otroka ... Uro pred možem je namreč našla žena na Lsti njivi novorojenčka, katerega je očividno izpostavila nesrečna mati. Ob otroku je ležalo pismo, kjer je tujka prosila, naj za božjo voljo vzarhe najditelj njeno dete k sebi, ona da mu nima dati kaj jesti. Nekaj korakov od dojenčka pa da je culica, ki je otrokova last.. Dva dni za tem se je odpravil kmet Kapucinski v Varšavo po opravkih. Tu je slučajno poprašal po loteriji, v kateri je neprostovoljno sodeloval. In izvedel je, da je njegova srečka zadela 20.000
Hindi padajo
Po statističnih podatkih, ki so bili nedavno objavljeni, se opaža zadnjih deset let zelo močen porast katoličanov v indijski pokrajini Travancore. Od leta 1921 do 1981 jeprestopilo v katoliško vero nad 100.000 hindustnncev, kar pomeni okrog 80 na dan. Po tem letu pa se število novih katoličanov še hitreje veča. Zanimivo je dejstvo, da je bilo po statistiki pred sto leti 82 odstotkov Hindov izmed vsega indijskega prebivalstva, danes pa je Hindov le še 62 odstotkov. Torej so padli v sto letih za celih 30 odstotkov.
New-Yorh pred bankrotom?
Newyorški časopisi prinašajo senzacijonalne vesti, da bo mesto New-York 15. decembru objavilo bankrot. Rešilo pa bi se mesto tega bankrot-stva. če bi dale banke newyorški občini večja posojila; toda banke stavljajo take pogoje, kakršnih občina ne more sprejeti. Glavni pegoj je pač — znižanje plač občinskim uslužbencem ..
Tragedija aa morju. Tisoč mili od Konnoze «e ie potopil taDonski rusilec >Lawarabi*. Daviramo »o mu prihiteli na pomoč trije ruiiici, ss je posrečilo le 14 ljudem rediti. Ostalih 106 mož posadke pa
so pogoltnili valovi.
Japonske zastavljalnice
a»tare)$lm osebam
revmatična bolezni zagrenjujejo stnre dni. Vsem ki trplle na revmatismu. bolečinah v kosteh, abadaniu, išlasu, zobobolu, glavobolu
^ priporoča masaža
za masažo |e Masaža z Algo Vas krepi, osvežuje. ALGA je za starejše osebe pravi blagos^v.
Bt6kl<-olc» Oin U'-. Oyln rrn. ■.» i s Ur. i.VH":i 1' 8'i
Jugoslovanska kraljica Marija v Karlovih var.h.
Steno prenesli
Pri nedavnem popravljanju stare cerkve Don-ne Regine v Neapolju so hoteli zidarji nu vsak način rešiti steno v absidi, na kateri so ohranjene freske (slike) slavnega slikarja Solimena; slike predstavljajo nekatere jirizore iz življenja svetega Frančiška. Stena je bila težka OO.fO kilogramov in vendar so jo prenesli ilu novi prostor povsem nepoškodovano.
Najnovefla avstrijska alpska cesta, »Visoka itenska cesta« v Karavankah, je bila t« dni otvorjena. Odcepi sc od okrajne cest* Maicrtdorl-Stollhof in vodi v serpentinah na gorako planoto. Cesta ie dolga 3 km. a zmaguj* vUinsko razdaljo 300 m. Široka j* 4 m in j* izredno trdna, saj |* naravnost
vsekana v skalo.
Statistika konj
Po najnovejših sUtiatičnih podatkih je na svetu okrog 100 milijonov konj. Ta Številka priča, <1* število konj pada. To je povsem razumljivo, če pogledamo na križišča mentnr.h ulic. kjer brne motorji. Kljub močnemu razvoju mehanizacije pa ima Evropa še zmerom največ konj. »Konjske« države atortmio tako-le razvrstiti: Na Ruarjo o>lpade 81 milijonov 158.000 konj, na Poljsko 4,123.000 konj, na Nemčijo 3,451.000, na Francijo 2,942.000. na Velik« Britanijo 1.178.000, na Jugoslavijo 1,168.000, na Rumunrijo 1.809 000 ter končno na ostale evropske države skupno 9,000.000 konj. Amerika ima 85,000.000 konj. Azija 5,GOO.OOO, A trika 2,200.000 m Avstralija 2,200.00a
Eagtne Brieux, znani francoski pisatelj in dramatik je te dni v Nizzi nenadno umrl. Bil je v starosti 74 let in dolgo vrski let član francoske akademije.
Za reveže
Chjikašlci nadškof, kardinal Mundelerin, je pred nedavnim ugotovil na velikem žeaiskem zborovanju. da so katoliške dobrodelne organizacije njegove nadškofije nabral« v zadnjih 15 letih nad deset milijonov dolarjev z« reveže megla Chikaga. Ob tej priliki ;e visoki cerkveni knez. dodnl še nekaj zanimivih pripomb. Predvsem je dejal, dn bi morali vprav današnji čas nuditi vsi pravi kristjani pomoč revežem, ki bi delali, pa zaman Molijo od mesti do mesta za kruhom.
Preteklo leto pa »e je ustanovila največja Vlo-oencijeva družba, kar jiih Amerika pozna, da bi stopila povsem v službo reveže v. Takoj v začetku je pristopite 3500 mož, cvet odraslih in »travih ' Američanov iz vseli župnij, da bi zbirali pomoč za družine, ki so brez sredstev, brez kruha, brez strnile. Ta dobrodelna družba, [Kwooa kardinal, je sto pila na razp-ailago državi, da bi sknj>no z njo nudila pomoč jKitrebmini sodržavljanom. V tako bogatih držarv.Ji, kot so Združene ameriške, bi -ač morala državna upreva skrbeti za sv<>je državljane, ki n.:no po svinji krivdi brez dola i.n brez kruha. V koliko bo država razumela plemenite težnje ameriških kaitoMčfiiiov, je drugio vprašan ie. Vs krik - r pa jo plemenito delovanje, ki tja ie zasnoval oliikmSki ( nafcUkof, komUnal Mundclui-n.
Povratek s snežnih planjav Kord^ljer. Andska eks-pedicija nemške in avstrijske alpske zveze, ki se je vzpela na najvkSji ameriški vrh, Aconca^uo (7835 m), se je te dni vrnila. Itvršila je tam kartografske študije in raziskovala kozmične žarke v višini 6—70C0 metrov. Tudi staro mesto iz. časov laka so odkrili. Vod telj ekspeJicije ie bil dr. Bor-ehars (desno).
Avtomobil brez tresljajev
Doerdaoje na|>rnve ne avtomobilih in drugih vozilih: pnevmatrko, amortizat^rji in drugo, vtšljo le deloma svoj namen. «ia namreč raveirra-jo tresljaje radi slabega terena.
Vse hihc in ncipopolmsti pri teh amortizacijskih napravah pa se zdi, ds bo odstranil nov izum Poljaka Korczynskega, ki je že znan v »vetu po ovojih novih konstrukcijah na različnih toriščih tehnike.
Poglavitno pri teim izunru je pnevmatična vzmet, s katero se izkorišča napetost zraka ali kakega drugega plina, kar je bistveno pri vsem izumu. Vsak avtomobil ali kakrsnosibodi drugo vo-alo. ki ima takšne vzmeti, ne trese prav nič. celo na najbolj slabih cestah.
Pnevmatična vzmet ima poleg drugih vrlin tudi to, d« je dosti oenejša nego sediaoje amortizacijske naprave.
Poskusi v Akademskem avtoklubu v Km kovu so pokazali, da se teorija docela ujema s pr.ukso. Ce bodo še nadaljnji poskusi imela prav tako povodne rezultate kot dorfej, je možno, da se razširi ta izum tudi izven meja Poljske.
Leningrad raste
To leto je naraslo nekdanje glavno rusko mesto Petrograd (Leningrad) na 2,787.800 prebivalcev, od teb je 1.443.800 moških In 1,339.400 ženskih.
Znani svetovni pustolovec kapitan Walter Wan-deruell, ki je radi nemške špijonaže dve leti v zaporih presedel, je bil na krovu svoje jadrnic* »Carma« umorjen. Wanderweel je bil ravno na poti k Južnemu morju.
Od kdaj monopol na tobak
Leta 1808 je priredil Napoleon velik ples, kamor je povabil vse plemstvo starega in novega cesarstva. Vsi so bili očarani nad Napoleonovo pazljivostjo, saj je imel za slehernega človeka ljubeznivo besedo. Toda med ženskim svetom je nenadoma opazil damo, ki je doslej ni poznal. Njeno blesteče okrasje pa ga je tako prevzelo, da jo je vprašal za ime. Toda tuja mu je bila tudi poslej. Zaradi tega jo vpraša, s čim se bavi njen mož; odgovori mu, da sadi in prodaja tobak ter cigarete. Napoleon ni na to nič odgovoril, vendar je v obraznih gubah pokazal, da mu ni prav. da nosi ta dama dražjo ogrlicp kot njegova žena. Nekaj dni za tem pa je že izšel njegov dekret o monopolu na tobak. A njemu so sledile vse ostale države.
(starki najhitrejšega letala na svetu. V bližini slapa Viktorija v Roc<eziji je treščil z letalom i. . Ua znani ameriški filmski magnat Artur I-oew. Njegovo letalo je veljalo za na hitrejže na svetu. Pilot je bil ua mestu nu-tev, I.oevv in njegov pomočnik Rosenthal, pa sla bila težko ranjena. Loew
je bil namreč na poletu oikrog sveta.
Zastavljalnice se množe v ja|ionski prestolnici kot gobe po dežju. To se je prav z« prav začelo ie leta 1923, po onem strašnem potresu. Ker se ps od takrst niso nikakor obrnile razmere na bolje, so rasle zastavljalnice v vseh ulicah. Vojska in inflacija sta ie povečala njih število. Danes je v Tokiju 20 javnih in 1770 zasebnih zastavljalnic. Njihov letni obtok raznega blaga znaša nad 4 milijone jenov (okrog 120 milijonov dinarjev); saj vsi Japonci, revni in bogati, zastavljajo vse, kar imajo, da bi prišli do denarja.
Gospodarsko zborovanje v Domžalah
Na praznik 8. decembra dopoldne »e je vršilo v Domžalah zborovanje trgovcev in obrtnikov kamniškega okraja. Zborovanje je sklical član zbornice g. I. Vrečar, mizarski mojster v Domialah. Zboro-valei so napolnili dvorano godbenega doma popolnoma. Preko 800 udeležencev je bilo iz veega kamniškega okraja od Kamnika in Komende do Luko-viee in Moravč.
Predsedujoči g. Vrečar je uvodoma pozdravil imenoma podpredsednika TOI zbornice g. Joe. Re-beka ter njenega tajnika g. dr. Pretnarja, zbornič-nega člana in načelnika gremija trgovcev v Kamniku g. Strgarja ter ostale navzoče načelnike zadrug kakor tudi vse ostale udeležence. Pojasnil je pomen in namen zborovanja in prosil, da vsi udeleženci odkrito in jasno povedo svoje želje, ki naj bi zboljšale današnje težko in obupno gospodarsko stanje.	,".«•_».
Glavni referent na zborovanju pa je bil zbornični tajnik dr. Pretnar, ki je opisal današnje stanje in poudaril nekaj značilnosti, ki karakten-zirajo današnjo dobo. Gospodarski položaj je danes tako obupen kot še nikdar. Zajioslitev pada od leta do leta ln je letošnja napram lanski skoraj za polovico manjša. Trgovina in sploh vse plačevanje se vrši preteino na obroke ali pa s hranilnimi knjižicami, ki so ob pomanjkanju likvidne gotovine postale novo plačilno sredstvo. To pa izrabljajo razni šjiekulanlje, ki s hranilnimi knjižicami trgujejo iu pri tem dobro slutijo.
Med tem pa, ko po eni strani tarejo obrtnika In trgovca neznosna bremena v obliki izredno visokih davkov, raznih doklad in drugih dajatev (bolniški fond, zavarovanje itd.) pa se po drugi strani daje potuha šušmarstvu, ki le pre-mnogokrat uriva skoro direktno zaščito merodaj-nih oblasti, vsled česar je težika rana na telesu našega gospodarstva. Pravilno je, kot se namerava, da bodo občinski funkcionarji osebno odgovorni za preprečitev tega zla. Velika krivica se prizadeva našim ljudem s tem, da ne morejo biti soudeleženi
firi raznih banovinskih in drtavnih duha« ah ler iritaeijah, ki naj se dele, da bo tudi mali človek lahko udeležen pri njih. Izvršeno delo pa je treba plačati. Mesta na jugu naše domovino dobro branijo interese domačih podjetij i visoko uvoznino, naše občino pa puščajo to zaščito čisto v nemar.
Bremena, v prvi vrsti davki, naj bodo pravično odmerjeni in naj se upošteva dejstvo, da je večina obratov pretežno sezonskih, vsled Česar bi moralo podeželsko obrtništvo »padati v mnogo nitjo kategorijo kot pa je danes.
Pri obrtni zakonodaji mora bili obrt zastopana in se zakoni ne smejo delati preko volje obrtnega stanu, ki prinaša itak teike irtve. Ob sklepu je pozival na slogo, ki edina more doseči kake uspehe.
Sledila je debata, ki je bila mestoma telo živahna in v katero so poseli gg. dr. Pretnar, Mali, Sen i c«, Kojak, Menart Pollak in drugi, ki so predložili tudi resolucije, kjer se zahteva, da TOI stori potrebne korake, dn se
1.	Prijavo šušniarjev ne bodo metale r koš, s m pik se bo proti šušuiarjem imstopalo. Prnv bi bilo, da se kaznujejo tudi listi, ki šusmarje podpirajo z naročili.
2.	Dajatve za zavarovanje ne povečajo, ako se ie ne morejo zmanjšati
3.	Odpravi zgradnrina pri podefel«kem obrtništvu ali vsaj ukine |H>biran,e iste za obratne prostore.
4.	Davčni odbori volijo izmed dnvkoplnčevnl-ecv od njih samih, ne pa od občinskih odborov, ki mnogokrat izvolijo vanje ljudi, ki so nesposobni ali pa nočejo imeti rnzumevaujn za interese davkoplačevalcev.
.V Zakon o zaščiti kmetov raztegne na obrt in
trgovino, fl
Spori
t. Odpravi trošarina na električni tok, ali se za razsvetljavo obratov pobira trošarina kot pri uporabi elektrike za stroje.
7.	Ukine pavšalirina trošarina na alkoholne pijače in se zopet uvede trošarin9ka naklada od litra.
8.	Za udeležbo pri licitaciji državnih in bano-vinskih dobav ter pri iskanju potnega lista za po- j slovno potovanje v inozemstvo ne zahteva potrdila ! o plačanem davku.
9.	Jetniki ne puščajo vsled štednje na svobo- i do za zimo, temveč spomladi t nakazilom dela.
10. Pouk vajencev uredi v sporazumu z mojstri, ue pa i>o diktatu učlteljstva, ki obrtnonadalje-valili pouk vodi.
Ob sklepu je bila dana skupnim zbornicam skoro soglasna zaupnica, nakar je gospod predsednik z zahvalo za udeležbo in sodelovanje zaključil štiri
ure trajajoče in uspelo zborovanje.
*
Naša trgovina a Ce&koslovaškn je bila v oktobru aktivna, kajti po češki statistiki smo uvozili ns Češkoslovaško za 44 milij. Kč, Cehoslovaki pa so izvozili za 29 milij. Kč.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini d. d. Snop iz Zagreba. Glavnica tvrdke, ki je bila ustanovljena leta 1080., znaša 1.0 milij. Din. Družba se peča s trgovino s kmet. stroji, avtomobili, tehii. predmeti itd.
Borze
Dne 9. decembra 1982.
Denar
V današnjem deviznem prometu ustali ne-izpremenjeni tečaji Berlina, Curihe. Bruslja, New-\orku in Prage, popustili so Amsterdam. London in Pariz, dočim se je učvrstil Trst. Zaključen je bil tudi Stockholm. Odstotek sžija je v italijanskem in nemškem kliringu ostal neizpremenjen.
Avstrijski šiling je bil v zasebnem kliringu zaključen ua ljubljanski borzi po 8.50. Na zagrebški borzi je notirnl šiling 8.70 9 (zaključenih je bilo 20.00)1 šilingov po 8.90). Grški boni so notirali 30-87.
Ujubljana. Amsterdam 2315 13—2320.49, Berlin 1307.91—1378.71, Bruselj 79K.57 —802.51, Curih 1108.8")—1113.85, London 184.97 — 180 57, .\ewyork 5741 59 - 5709.85, Pariz 224 99-220.il, Zraga 170.07 —171 53, Stockholm 1004.43-1031.13, Trst 204.03 2U7.H3.
Promet ns zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 50.832 Dn.
( urih. Pariz 20.30, London 16.70, Newyork 520, Bruselj 72.025, Milan 90.625, Madrid 42.4.5, Amsterdam 2IH.875, Beri n 128.60, Stockholm 91.00, Oslo »1.10. Kopcnbagen NJ.70, Solija 3.70, Pragu 15.41, Varšiiva 58 8»), Atene 2.85, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.(Jb3.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za državne papirje čvr-' sta in so vsi tečaji narastli, posebno pn agrarji, vojna škoda 1200 kom., T% inv. pos. 50.(XI0 in 7% Ble-rovo posojilo 1000 dol. Med delnicami je zabeležiti znatni padec delnic Guttmanna, ki so bile še v začetku zaključene po 81), na koncu borznega sestanka |>a sitno še 30.
Ljubljana. 7% invest. pos. 48 den., vojna škoda
220-222,	8» Bler. po«. 41-43, 7% Bler. t«*. 40 -. 42, Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. papirji; 7% invest. pos. 47—49 (48 50), aprarji 29 35, vojna Škota 226-228 (225), 12. 227- V29 <226, 228), 2. 216-218 (217), 6% bogi. obv. 38—34J>0. 8% B!i*r. pos 41—42.50, 7% Bler. po«. -IO-41 (40), 7% pos. DUB 13-40. — Delnic-: Narodna banka 4100-4000, Priv. agrarna banka
221-230,	Nar. šumska 30 bi., OuMrnami 80 dO
Simpatični Leopold, kt M •! skoro priboril sala
državno prvenstvo v smučanju, je ie v Ljubljani
Prevzel je trening smučarjev tekmovalcev Ljubljanskega smučarskega kluba. Ker bo v tej zimski sezoni precej važnih tekem, predvsem seveda dri-prvenstvo, bo dober trener našim fantom veliko
koristil. V Bohinju bodo morali naši fantje braniti priborjeno državno prvenstvo. Znanje Leopolda jim bo dosti jvomagalo, kajti te tekme se vrše osein dui pred evropskim prvenstvom, ki bo v Innsbrucku. Radi tega bodo v Bohinju nastopili številni inozemski tekmovalci. Poleg Cehov bodo nastopili najbrže tudi Poljaki, Nemci, Romuni in Avstrijci. Na evropskem prvenstvu bodo tekmovali miši fantje v vseh štirih tekmovalnih disciplinah. Kakor smo zvedeli, so udeležbo v Innsbrucku Norvežani odpovedali. Kot vzrok navajajo gospodarsko krizo. Za tem vzrokom se pa najbrže skriva slalom in smuk. V teh dveh panogah se Norvežani ne morejo pomeriti s tekmovalci iz Švice in Tirolske. Ni izključeno, da hočejo s odpovedjo prisiliti F. L S.-o, da spremeni tekmovalni način. Najbrže jim to ne bo uspelo-kajti ravno smuk in slalom sta dve najlepši tekmovalni panogi v smučanlu.
Trbovlfe
Pogled ▼ obrat tiskarne, kako >e tiskajo knjige in časopisi in o vplivu tiskane besede na bralce, bo akioptično predavanje v nedeljo popoldne v Društvenem domu. Vstop prost.
Naznanila
J. S. Barh je napisal tudi »Relitni oratorij«,
ki je postal eno izmed njcggvih najpopularnejših del. Navzlic teiuu, da je minilo že 200 let, odkar je Bach to velele|io delo ustvaril, ga dičl nezmanjšana svežost. Jedruatost glasbenega izraza, pestrost njegovih tem in mojstrovsko obvladanje glasbenih ob'ik odlikujeta, kakor ostala, tudi to Bachovo delo. Pisnno je za štiriglasni mešani zbor, štiri soliste in orkester. Dne 12. dec. bo božični oratorij izvajala »Sloga« v Unionu. Sodelujejo naši najboljši pevci solisti: ga. Ix>vSetovn, ga. Skrlj-Medve-dova, (f. Gostič ln g. Rus.
Ljubljanska podružnica Sadjarskem in vrtnarskega društva bo imela drevi ob 20 v Matični sobi gostilne pri »Sokolu«, Pred škofijo svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Cernuče. Jutri ob treh popoldne In osmih zvečer »Slehernik«.
(80. 70, 00, 50, 30), N'"Slce 500 den., ftečerana O«jok 182.50 bi., ftečernna Bečkerek 625—800, Osi. Ijev. 100 <lon.. Split cement 150 den., I m peke 50 den., lsis 35 bi. Trboveljska 115—170, Dubrovačka 100
—220.
Ilelgrml. Narndna banka 4250 den. (4250), Priv. ner. bmka 227-229 (227), 7% inve*t. pos. 40-f>i>- i (?», 47), agrarji 27—28 50, vo|ns »koda 22*— 224 (223, 220), 6*J begi. obv. KV.TO-3-1.50, RT, Bler. pos. 40 den, T?o Bler. pos. 37.50 den.. 7% jios. DHB 44 den.
Dunaj. Podon.-snvskn-indrsn. flS.fO, Anssig"r Cheinische 125, Alpino 11.35, Trboveljska 19.
Žitni trg
Ns žitnem trgu so cene ostnle nespremenjene. Znnimanje je zn toije vrste st ire pšenice, dočim so ostali predmeti zanemarjeni in je le malo kupčije.
Chiuigo. Pšenica innrec 48, maj 48.375, doc. 44.75. koruza marec 27.I12T., maj 20.25, dec. 23.25, oves marec 17.75, dec. 15.125, rž marec 33.625.
Ninoipog. Pšenica dec. 44.25, maj 47.25, julij 48.25.
MUČNO /E POSLUŠATI
takšno predavanje! Radi hudih napadov kašlja ne more jamo in nepretrgano govoriti. Zanjtin a po-slušaice prava muka! Zakaj ne vzame
KRESI VAL A?
NeStetokrat
se je ze obnesel
zoper kašelj, tudi njega bi ozdravil.
Dovoljeno od Min. soctjalne pol. ta narodnega zdravja S. AL 16562 od 29. IX. 1932.
Radio
Programi Kadio-Liablftma i
Sobota. 10. decembra: 12.15 PtoAČ* 12.48 Dnevne vtviu 13.00 Cas. plošče 17.00 Sak*t4u kvintet 18.00 Angleščina 18.30 Uimnastične vaje 10.00 Po-g ki v jo iz sociolog, je 19.30 Iz zgodovine fikaofcje 20.00 Mednarodni jugoslovanski koncert (t* Belgrada) 22.00 Cas. poročila 22.15 Plošče.
Nedelja, U. decembra: 7.30 Kmetijsko predavanje: Živinoreja (,ug. Veliko) 8.00 Nasveti za kmetovalce 8.15 Smučarska gimnastika 8.46 Poročila 9.00 Versko predavanje: O krščanski dobrodelnosti (dr. M. Opeka) 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 10 00 O sprenu-mban temperatura (dr. F. Cadež) 10.30 Amerii&e znniimivoat« (dr. P. Breinik) ll.U> Salonski kvintet 12.00 Cas, poročita, plošče [>o želji jiosUišakiHa 15.00 Mlekarstvo in gospodinjo (Pavlica) 15.30 Kvartet Pilih 16.80 V a|>o-tnin Franu Milčinakemu: govor, i^fra, reevtaesje 3n00 Koncert godbe Dravske divizije 22.00 Oun, poročila 22.15 Salonski kvintet
Drugi programi i
Nedelja. 11. decembra:
/zagreli: 20.00 Vokalm koncert — Gornja Italija: 20.80 »Koi« Igor«, u;«ra — Stuttgart: 20.UO IHtmačn glasba — Belgrad: 20.05 Hob-rt Schumsn-nov koncert kvarteta — Kini; 20.45 »Filmska mvrir da«, opereta — Deromlinuter: 20.30 Koncert ženskega zibora — l-angrabcrg: 20.30 Opemi večer — Dunaj: 20.00 »Dekle z vijolicami«, ojiereta — Varšava: 20.00 Poljubua glasba - Paril liitlcl: 19.30 Koncert
Polzvedovani?
Na Miklavževem večeru t 1'nionn so bile najdene otročje rujave snežke in mal šnL Dobi se prt g. Bajželj, Ljubljanska kred. banka.

Oddajno naznanilo!
Vsem cenj. strankam vljudno sporočam, da sem svojo dolga leta obstoječo
špecerijsko trgovino
prodal »Splošni nabavljalni zadrugi« in da bom ostal v svojem dosedanjem podjetju kot poslovodja.
Tem potom si usojam cenj. odjemalcem zahvaliti sc za dosedanjo naklonjenost in zaupanje ter jih zagotavljam, da se bo tudi »Splošna nabavljalna zadruga« potrudila zadostiti v vsakem pogledu željam in potrebam vseh cenj. članov.
Z odličnim spoštovanjem	FERD. USSAR
MARIBOR, GLAVNI TRG 1.
Prevzemno naznanilo!
Čast nam je vljudno obvestiti cenj. občinstvo Maribora in okolice, da smo prevzeli i dnem 8. decembra 1932 specerijsko trgovino
gospoda FERD. USSAR-ja, Maribor, Glavni trg 1.
Potrudili se bomo, da bomo nudili našim cenj. članom vse življenjske potrebščine po najnižjih cenah in je zato v interesu vsakega posameznika, da pristopi kot član k našemu podjetju. Prosimo najvljudneje vso cenj. javnost, da z zaupanjem pristopi k naši zadrugi in jo podpre s čim večjim številom članstva.
Z odličnim spoštovanjem
»SPLOŠNA NABAVLJALNA ZADRUGA«
MARIBOR, GLAVNI TRG 1,
Kulturni obzornik
Knjige Cankarjeve družbe za lelo 1933
(Konec.)
Iste tendence imajo tudi povesti Cankarjeve družb«. Ivan M o I e k nam je znan iz ameriških slovenskih časnikov in revij. Mil« Klopčič pripoveduje v uvodu, da je Molek danes glavni urednik ameriškega socialističnega dnevnika Prosvete, bil je svoj čas pri Glasu svobode, tudi list Amerikanski Slovenec ga često omenja. Ime je torej znano. Molek je napisal mnogo, večinoma časnikarskih romanov, pa dal je tudi načelna članke in spise, kakor 1'roletarska etika in morala, prevel je spis »Kako si je človek ustvaril boga (I)«, razpravljal je o razmerju katoliške cerkve in socializma itd. Povest Dva svetova je »deloma avtobiografska«. Opisuje belokranjskega fanta Antona Plesca, ki se skvari že doma in se že osemnajst-leten speča, spre z materjo in tihotapsko pobegne v Ameriko. Tam se potepa te kraja v kraj, se v vsem: versko, gospodarsko, družabno, miselno priliki obzorju najnižjega in najbednejiega ameriškega delavstva, nravno zagazi, postane revolucionar, se vdaja razbrzdani sli, končno poroči, pa tudi loči, ker ga je žena varala, in odslej živi samo d«lu za delavsko organizacijo v vednem boju s policijo in kralji bakra. Knjiga izrazit* literarne vrednosti nima, je tendenčni spis, često grob v izrazu, umazan po vsebini, ne sramu;« se opisovali gnusne izbruhe spolnosti, ki jih slavi kot nekaj naravnega — seveda, ko pa predpostavlja golo naturalistično etiko, če sploh katero pozna. Dva svetova sta zanj svet kapitala in «vet proletarskih beračev. Ko opisuj« svojega junaka v domači Beli Krajini, v časnikarskem tonu tedanjih dni govori o slabih duhovnikih, ki so zanič, čeprav je vera dobra in potrebna. »Zato je Bog poslal liberalce, da poboljšajo duhovnike in njih kuharice.« V Ameriki seveda za njegovega junaka Boga več ni. Pač na ie ta povest dober opis tistega straš-
nega prepada, r katerega s« često poženejo naši izseljenci v tujini. C« hočeš imeti dokaz, kako potrebna je skrb za Slovenc« v tujini, te more Mo-lekova povest jako žalostno o tem prepričati.
Rožmančeva povest Sirene tulijo je slaba. Godi se nekje v »tari domovini. Vzporedno slika trpljenje raznih delavskih družin za časa štrajka ▼ tovarni. Delavskega življenja ne zagrabi od prave tragične strani, tudi ne opisuje največjih revežev, ampak delavce, ki imajo obenem še nekaj zemlje. Zraven se plete ljubezen Toneta do Francke, ki večkrat pohotno izbruhne v umazani sli in živalskem uživanju. Pri itrajku Toneta ustrele, Francka zmedena zaide v tolmun pod vrbo. Nekaj delavcev pa odide iz kraja v svet agitirat za »saniospoznanje in samozavest« delavstva. Povest se začne kar s preklinjanjem sonca, ki žge v obraz, in često porabi navadno umazano kvanlo za krepko izražanje svinjarij. Živali so ti ljudje! Škoda bi bilo mladine, ki bi te dve povesti brala.
Včeraj je b i 1 6 , jutri bo so tendenčne pravljice, ki skušajo bolnemu otroku Peterčku razložiti socialistični nauk. Premog, ki leži pred pečjo v njegovi bolniški sobi, pripoveduje o krivicah kapitala, škalljica vžigalic zagovarja skupno lastnino, dokazuj« jo z življenjem ptic v gozdu, ki ne kopičijo, človek pač ni po njihovem nič več od živali — steklenica pravi, da drugega pekla ni kot — glažuta, hudiči v njem pa so bogatini, ki »vsi tako delajo, kakor bi bili zlodji,« tudi Bog je mrk in se »je menda venomer jezil, ukazoval, da morajo revni delati, biti zadovoljni, vrhu vsega pa š« za to bedno življenje hvaležni«,- To je tisti znani nauk, češ da so Boga ustvarili kapitalisti, da gnjavijo delavca z njegovimi zapovedmi, nauk, ki ne ve ali noče vedeti o splošni veljavnosti nrav-nih dolžnosti za vsakogar, ne ve nič 0 evangeliju ubogih in bridkostih bogatinov, kakor uči krščanstvo, ta nedosegljiva religija pravic« in ljubezni, kater« nravni nauk smatra ie danes m, tudi brez-verni svet za popoln in nenadomestljiv. Če k tem nazorom o veri dostavimo ie Aškerčev« verze iz Koledarja — prav ti verzi so menda spravili Aikerčevo sliko vanj — potem smo povedali dovoli točno, kakšen verski nazor te knjig« propa-
girajo. Aškerčeva Bajramska legenda pravi: »Naš
Mohamed dobri se moti, o bratjel — Kaj svoj on uživa sam v večnosti najl — Ne iel« po smrti, na onem tam svetu, — ž« tukaj imeti mi čenio svoj raj!« Znana pe6eml Za nas je to bogokletje, za vsakogar pa — sirovost.
Ali ni vse to v lepem sorodu s splošnim socialističnim svobodomiselnim pokretom po svetu, čeprav pri nas ni tako razvit kakor drugod in kaže neko smiselno stagnacijo. Internacionala proletarskih svobodomislecev je zapisala na svoj program: »Naloga svobodomiselnega gibanja med proletarci je uničiti v glavah proletarca vsako versko in meščansko ideologijo in ustvarjati brezrazredno kulturo vsega človeštva. Cerkev, pa naj bo na videz še tako mogočna in vplivna, je le sedanjim kapitalističnim razmeram prikrojeni preostanek davno minulih dni.« Zato je njihova metoda v tem, I da v vsaki ms'enko<;ti pokažejo, da je Cerkev njeSova sovražnica. In če je glavno orožje teh I ljudi »pobijanje duševne zaostalosti delavstva«, potem se sicer knjige, kot jih izdaja Cankarjeva družba drže programa, a ne boJo mnogo uspele, ker so pisane za preprostega človeka pretežko, so preveč natrpane z znanstvenimi izrazi in tujkami. V resnici so samo boljše časnikarsko blago. Umetnostne vrednosti nimajo in 6e menda zanjo tudi ne j>olegujejo. No, svoj čas so pri nas Mohorjevi družbi podtikali tendenčnost, in vendar so bila njena izdanja literarna dela in bodo ohranila svoje me.sto v naši poljubni književnosti. Cankarjeva družba, ki nerodno posnema Mohorjevo, si pa te zasluge ne bo pridobila, zlasti Se ne s takimi knjigami, ki jih bo nai narod, dokler j« v njem ie kaj zdravja in etičnega čuta, moral odklanjati.
Ubogi Ivan Cankar, če bi vedel, kam si zašell Gnoj vozijo po deželi, na tablico ob sori pa so napisali tvaj« čisto im«! Kje je tvoj Hlapec Jernej, ki bi se pritožil nad krivico? In ti, ki si oznanjaj pravico bednih in ljubezen med ljudmi, kako naj boš med tistimi, ki sodijo družbo z gnevom in obsojajo vnaprej in splošno ter zovejo na boj. In kaj bi ti, veliki slovenski mož, rekel k temu, da je polovica od vsega tega neprikrito prenešeno z
nemških tal in da o našem domačem »vetu tu ni besedice, niti domačega političnega pregleda ni.
Tako siren« tulijo...	J. P.
*
Sveti zakon, vrelec življenja. Misli ob okrožnici Pija XI. Časti conubii, podane v enajstih govorih. Napisni Franc Zabret. Ljubljana, 1982.
Mislim, da se niso »sinovi teme« nikoli tako krčevito trudili razglabljati večnoslne vezi svetega zakona knkor v teh dneh. Saj je stopil v službo le ideje malone ves svet: tisk, kino, radio in končno država siunn. Radi tega je ulica danes naravnost zelektrizirana za smešenje krščanskih nazorov o nernzrešljivosti zakona; in tudi deželn sama, kn-tero poplavlja šund raznih brezverskih romanov, se je že mnogokje zamajala v svoji nekdanji moralni grčavosli in bati se je, da bo drčala z mestom navzdol.
Zatorej Je knjiga, ki jo je napisal župnik Zabret o zakonu kot vrelcu življenja, odločno na mestu. Uporablja se, kot so vidi, vse najnovejše slovstvo, ki se bavi s vjirašanjem zakona, posebno seveda papeževo okrožnico Časti conubii. Je pa to prvovrstna knjiga za vse stopnje ljudi, posebej pa za široke sloje, ki iščejo na levo in desno, ki prisluhnejo zdaj temu, zdaj onemu zvodniku, a ne vedo prave poti. Posebno dobro je orl9al pisatelj žgoče poglavje: Otrok je dar božji; tu je v zgledih dokazal, da ne deln bede preveliko število otrok, marveč le nepravično razdeljene zemeljske dobrine 1'retresljiv je »Kajnov greh«, kjer pokaže pisatelj mater, morilko še nerojenega bitjn (v Nemčiji je nad 1 milijon letno tnkih umorov!) Silno važen je »Civilni zakon«, ki koraka danes zmagoslavno skozi vse framazonske države. Prnv tako »Mešani zakon , ki nikoli ne prinese sreče družini. In tako naprej. Župnik Zabret je premislil vse sodobne dvome, nejasnosti, očitke in svobodoumne misli o zakonu, ki bi utegnile spodmnkniti tla nepoučenemu za-koncu, pa na vso to tnko prepričevalno odgovoril, dn je izpodrinil slednjemu ugovoru ostrino. Knjiga »Sveti zakon, vrelec življenja«, bo zatorej prinesla j slehernemu zakoncu odrešilne odgovore na sfolera vprašanja, ki vsako druži no morč, 7»a torej jo vso ni ' družinam iskreno priporočamo.	—i—
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i*—; ženftovanjskl oglasi Din 2'—. NajmanjSl znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoi pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega xna£aja se računa eno-kolonska, 3 mm visoko pedlna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko.
Božična darili
prtprosta in lina v največji izberi, solidnih cenah pri it.
F. M. Scliniltt
Pred Skalijo 2	l ingarjeva 4
Oglejte si lz'ožbo
Mesto blagajnika
ali inkasanta sprejmem. Položim kavcijo 80 000 Din. Ponudba pod »Zanesljiv« Stev. 17.549 na upravo »Slovenca«. (a)
Šiviljska pomočnica
bi rada ila prakticirat k
boljši šivilji ali v damski atelje. Naslov v upravi • Slovenca- št. 17.542. (a)
Vložne knjižice
kupite ah prodaste najbolje pri Komanditni družbi M Jankole. Ljubliana, Selenburgova ul. 6 II. Telefon 30-52.	Idi
Vrednostne papirje
vseh vrst. tu- in inozemske obvernice, založnice, »rečke in hranilne kniiii-ce vseh denarnih zavodov kupuiemn m prodaiamo M Jankole komanditna družba Liubliana. Selen-burtovs ulica 6 II Tele-len 30-52	(dl
Lokal
se odda v najem v Ljubljani, Miklošičeva c. 6. n
Kovaško delavnico
na prometnem kraju, z vsem orodjem oddam v najem vsled bolezni. — Vprašati pri: Glavač Franc — Radeče pri Zidanem mostu.	(n)
Scbar in sobarica
perfektna v serviraniu in pojpravlianju sob — «e Uieta za takojšnji nastop. Dcber postopek in doora plača. Letna pogodba. Ponudbe sliko Makso Dosnic. Slav B.od ib)
Poslovodkinio
starejšo moč, za vodstvo mešane trgovine v trgg Savinj. doline, sprejmem ta takojšen nastop. Kavcija potrebna. Osebno se predstaviti v trgovini v Florijanski ulici 22. (b)
A
Trgovska vajefka
poštenih kmečkih staršev, Kf ima veselje do trgovini gospodinjstva, močna in zdrava, se sprejme. Prednost imajo take, ki imajo it nekaj učne dobe. Zfflasiti se je pri M. Presker, Rajhenburg. (v)
Trdovsko podjetje
; v Julijski Benečiji išče družabnika do 30 let sta-i rosti. event. poroka z i-z-' obraženo gospodično, deloma predpogoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod it. 17.162.	(2)
Droben oglas v 'Slovenrn. posestvo h H/tre proda; če ie ne z gotovim nenarjem pni kupca ti s knitz eo da.
Konfekcija — moda!
Naiceneiši nakup. Anton Presker. Sv Petra cesta št 14 Liubliana	f|)
Gosposko in obnošeno obleko
čevlje, pohištvo, zlale in srebrne predmete prodaja
starinarna Somuh
Maribor, Mlinska ul. ]
poleg Vlahoviča
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate make cene sumo pri
PKTfcLINC-u Ljubi ana ob vodi blizu Prešernovega spomenika
Več stavbnih parcel
pri kolodvoru Vižmarte naprodai. — Poiasnila se dobe: Vižmarie 100 |p|
Javna dražba
registrirne blagajne »National« se bo vršila dne 12. decembra ob 16 v Javnih skladiščih (Balkan), Dunajska c. 33. (o)
OBLEKO
PERILO
manufakturo kupite nai-ceneje pri Krošeliu na Smartinski cesti |pn železniškem mostu), Ljubljana.	|c|
IŠČEJO: Stanovanje
! Uče starejša gospa. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gospa« št. i 17.535.	(c)
ODDAJO: Stanovanje
j šolnino, dvosobno, s kopalnico, v visokem priti., in solnčno dvosobno, nad-kletno, s kopalnico, kletjo in shrambo, takoj oddam mirnim strankam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17.557.	(č)
Lepo mesečno sobo
v centru oddam solidni gospodični. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 17.546.	(s)
Enodružinska hiša
z vrtom naprodaj za 38.000 Din. Brod 29. p. St. Vid.	(p) i
Dvostanovanjska hiša!
r najbližji okolici Ljubljane, pripravna za vsako obrt, naprodai. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.503.	(p)
Štedilnike
ra*nik vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dima. vratica, brzoparilnike. nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri LjubliaaL
Obrt
Galoše
popravlja najboljše Gumi-klinika, Tyrševa 9 (Dunajska).	(t)
Damski klobuki
že od 60 Din naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v mod-Dem salonu »La Fcmme Chic« Anica Puhek. Se-lenburgova 6/1.	(t)
Pozor!
Nove obleke in popravila izvršuje izvrstno in točno oo nizki ceni
l J LES — krojač
Taborska uL t, Maribor.
I
Zlato
(stare zlatninol kuputemo M Jankole komanditna družba Liubliana. Selenburgova 6 11. Teleion št. 30-52	Ikl
Rabljeno peč
na žaganje kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Toplo« št. 17.543.	(k)
V
£1!
Peči na žajgovino
najboljšega sistema ter solidno in trpežno izdelane, dobavlja na 8 dnevno poskušnjo R. Jakelj, Slovenjgradec.	(1)
Naprodaj lesienc
iz litega železa, kombiniran z majoliko. Blei-vveisova 3, pritličje. (1)
I
Pohištvo
I
Bn&o»a drva in Ia Trbovelisfti premog
po dnevni ceni dostavlja na dom
I. Ric, ml.
Sv. Petra cesta št. 87.
Franc Kajžar,
gost Ina
RateJe - Planit?
-e priporoča za obisk vsem smučarjem za božične praznike. — Postreži a točna Cene zmerne.
'nko ne Cl
Če avto svoi stan orodataš ar moiotja bi >nebU se rad hri kuna v ti mnnoo prižene Slovenčev na/mor.jš' inserat
Nova spalnica
ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.556.	(S)
Kompletna jedilnica
(miza, ki se da raztegniti, 1 velika, 1 mala. kredenca, 6 stolov in 2 fotelja), skoraj nova, naprodaj v Beethovnovi ulici 4'III. -Ogled od 18—19 med tednom, ob nedeljah in praznikih od 11—12. • (š)
■■•■■■■■■■■■■■■■a

StOVEHCA
» W	.....rillKlllllllllt'1111
Pisalni stroj
znamke »Remington« v brezhibnem stanju pro-dar . - Naslov v upravi »Slovenca« 17.433. (1)
Berite
\"S/oVenca ■
! tn oglašujte v njem'
i>$enirno moho
nsft>ol|Wi mlinu* □odi ntirrnrir •rlrirtoriM in« m mlrvvhib it.Mlu«
A. VOLK. LJUBLJANA
ft««lf« nm 14
Mri o oceso
iajboljSe sredstvo prot urjim očesom CLAVE" te masi
•obite v lekarnah, dn, erijah ali naravnost h vornice in glavnega skladišča
n. miniah
ehnrnor -
Vsruile se potvnrb
OGIASUJTE v
5LCVENIU
Lepa
po 2 Din kg nudi Gospodarska zveza v L ubtjani (■■■■HaBRBinBaattBBaaBiKH&snEiBEBcisEanHBiKia
0'variamo! Otvanamo! Oivsriamo!

tKaaaammmm xmm
veliko tovarn, zalogo vseli vrst klobukov renomirane tovarne Franc Bernik, Šiška. Velika izbira lepih klobukov po popolnoma konkurenčnih cenah!
Spre jemališče za vsa popravila, barvanje in formiranje.
Trgovina se nahaja na Mathianovem dvorišču, vhod ob trgov. Agnola, Dunajska c.
IDBBBBBBBBBBBBBBBBBBBKBflBaflaBBaBBBBBBB
St. 4802.
Razpis dveh ustanov
Schvvann Marije za sirote državnih uradnikov po nekaj nad 2000 Din letno.
Pravico do tekmovanja za podporo imajo samo sirote državnih uradnikov, ki so: a) preko 50 let stare, b) brez imovine, c) samske, č) moralno neoporečne in d) ki ne prejemajo od države nikake podpore ali pa največ 2400 Din letne miloščine.
Prošnje s potrebnimi dokazili za pravico do tekmovanja naj se vlože pri podpisanem župnem uradu, ki daje vsa tozadevna pojasnila, najkasneje
do 27. decembra 1932. Na prošnje brez dokazil ali na prepozno vložene prošnje se ne bo ozirala 2upni urad sv. Petra v Ljubljani, dne 7. grudna 1932.
Jan. Petrič, župnik.
Loma Doone
Roman iz Bxmoora
98
»Našli jo boste in sicer zastonj, kakor hitro bom na jasnem, da je niste namenoma zapustili?«
»Da bi bil jaz zapustil Gwennyl< je vzkliknil ves iz sebe od ogorčenja. »Žalovanje po nji mi je akoraj strlo srce. Rekli so mi, da je padla v jamo in se ubila, na kar da so jo pokopali Prekleti lopovi, preslepili so me! «
Možakar se je moral nasloniti na skalno steno, tako ga je ta vest pretresla. Čim je zopet prišel k sebi, se ni prav nič obotavljal in je šel za menoj. Ko sva dospela domov, sem ga povedel v kravji hlev in poslal Gwenny k njemu. Ne morem vam dostojno opisati snidenja očeta in izgubljene hčerke. Zelo dolgo ju ni bilo iz hleva, a ko sta prišla, se mi nista mogla nehati zahvaljevati.
Karfax je bil zaradi grde burke, ld so jo bili Igrali z njim, tako togoten, da je hotel kratko malo dati slovo obetajočemu podjetju. To bi bilo pomenilo za strica Rubena veliko škodo, ki bi mu jo bil Jaz povzročil. Zadeva se je pozneje takole pojasnila. Družnbniki rudokopa eo bili predpisali podjetju v rudarstvu izkušenega rudarja iz Comvvallii, Simona Karfaxa. On je privedel s seboj tudi svojo hčerko, kar pa podjetnikom ni bilo pogodu, ker so se bali, da ne bi po nji prišli njihovo početje na dan. Da bi se iznebili njegovega otroka, so Simona ob njegovem prihodu tako opili, da je tri dni in noči pijan ležal in pozabil vse okoli sebe. Ko se je prevarani oče iztreznil, ni bilo njegovega otroka nikjer. Povsod ga je iskal in venomer po njem. To Je njegovim družabnikom začelo presedati, pa so se izmislili, ker ni bilo nikakega sledu za otrokom, da se je ponesrečila v jami — kar jo
bilo kaj lahko mogoče — in da 'o jo našli mrtvo in jo pokopali.
To mi je pripovedoval Karfa* s solzami v očeh in se mi je kar naprej zahvaljeval, da sem mu vrnil otroka, čeprav to ni bila moja zasluga. Zagotavljal me je, da ni poteh mal več pokusil niti kapljice žgane pijače, ki je bila vzrok njegove nesreče. Tudi od drugih rudarjev je strogo zahteval, da ne smejo uživati opojnih pijač, češ, da bodo na ta način laže delali in prikrivali njegovo podjetje.
Mene ni mikalo, da bi kopal zlato, dasi se je moj ujec silno jezil zaradi tega. Njegovo početje me ni nič izpodbujalo, kajti njega je to delo v kratkem spremenilo v starca. Mnogo ljubše mi je bilo obdelovati grudo, orati, sejati in žeti, kakor pa nalik krtu riti pod zemljo. Razen tega me je čakalo kmalu po končani košnji drugo opravilo, ki se mu nisem smel izogniti, ker sta bila čnst naše grofije in moj lastni ugled ogrožena.
Do tega trenotka v moji povesti se mi ni zdelo primerno in potrebno govoriti o svojih rokoborgkih zmagah, kajti bahaštvo mi je bilo vedno priskutno. Tedaj je se pa neknj pripetilo, česar ne smem prezreti, kajti bilo je v nekem stiku z usodo Lorne.
V Bodminu na Cornvvallskem se je namreč tačas pojavil mogočen brdavs. Bil je sedem in tri četrt čevlja visok, v plečih je meril dva čevlja in četrt, čez prsi sedemdeset palcev, v mečeh pet in dvajset palcev, a roka mu je bila en čevelj široka. Stehtati pa ga baje niso mogli z vsemi uteži, kar jih je bilo v onem okolišu. Ta možakar mi je poslal v svoji ponosni samozavesti poziv, da se moram 1. avgusta na javnem borišču z njim meriti ali pa mu po odposlancu izročiti svoj častni pas, ki sem ga imel kot prvi rokoborec v zapadn: Angliji.
Priznati moram, da sem se sprva pošteno prestrašil. Jaz sem le šest in tri četrt čevlja visok, v
plečih dva čevlja širok, čez prsi me je samo šestdeset, a v mečih eno in dvajset palcev. Vklub temu je bila moja mati mnenja, da me ne bo mogel premagati in tudi Lorna je bila enake misli. Potemtakem sem se vendarle odločil zn borbo, zlasti še, ker so vse stroške krili njegovi prijatleji, ki so mi vrhu tega obetali še slo zlatnikov, če ga bi premagal.
Kako se je boj dovršil, to menda ve vsako dete v Devonu. Naši vnuki in pravniku bodo o tem peli in se pomenkovali, kajti nekdo je ta dvoboj spravil tudi v vezano besedo. Oni brdavs je bil rea neznansko velik, toda zaupal sem svoji spretnosti in izkustvu. Srečno sem ovil roke okoli njega ter ga držal krepko kakor primož. Čutil sem, da ima slabe kosti, zato sem ga polahko položil na tla, da ga ne bi zmečkal. Prav za prav sem se sramoval svoje lahke zmage, zato sem prosil svojega nasprotnika, naj mi odpusti, na kar se mi je dobrohotno nasmejal.
Ta borba je tedaj zbudila mnogo zanimanja in mi brez moje zasluge povečala slavo. Veselo sem se s prejetimi zlatniki napotil domov. Kako se bosta mati in Lorna veselili, ko jima jih bom pokazali Anka se je bila že zdavnaj omožila; čisto potihoma smo praznovali njeno poroko.
Mati je bila vsa vesela in srečna, da me je zopet videla, kajti kolikor toliko se je bala zame; tudi Lizika me je sprejela prijazneje kakor sicer. Obe sta se čudili, ko sem vsul sto zlatnikov pred njima v skledo, toda po njunem plahem vedenju sem kmalu uvidel, da doma nekaj ni v redu.
»Kje je Lorna?« sem vprašal, ker nisem mogel dlje prenašali negotovosti. »Pokazal ji bom svoj denar, toliko ga menda še ni videla.«
Mati je globoko vzdihnila. »Zdaj bo videla še mnogo več, nemara celo preveč zanjo. Čas bo pokazal, ali ti bo ostaln zvesta ali ne.<
»Kaj naj to pomeni, mati? Ali ste se sprli? Zakaj me ne pride Lorna pozdravit? Govorite, povejte mi.t
»Kako si nestrpljiv, John. Svojo mater bi lahko osem dni brez vznemirjanja pogrešal, čeprav te ima rajši od vseh drugih.« Mati je bila zmerom nekam ljubosumna na Lorno; jokajoč se je obrnila stran in pustila likalnik na prtu, da ga je čisto posušil.
Bil sem ves iz sebe. »Lizika,« sem vzkliknil, »ti si včasih precej pametna. Prosim te, povej mi, kjo je Lorna?«
»Grofica Lorna Dugal je odpotovala v London, bratec John. Težko da bi se kdaj vrnila; gledati moramo, kako bomo brez nje živeli.«
Pri tem je tnko porogljivo namrdnila ustnice, da me je obšla jeza.
»Ti mala —« (grdega priimka ne morem napisati) sem zakričal. »Ali je moja Lorna šla od hiše — v resnici odšla — ne da bi mi bila rekla zbogom? Gotovo si jo ti s svojim neprijaznim vedenjem pregnala.«
»Motiš se. Taka odlična dama se ne briga, kaj govorijo ljudje tako nizkega pokolenja, kakor smo mi. Grofica Lorna Dugal nns je zapustila, ker je bila v to prisiljena; plakala je pa tako, dn bi moralo človeško srce počiti.«
»Dobra, ljuba Lizika« sem jo prosil, »povej mi, kako se je vse dogodilo, vsako besedo, ki jo je izpregovorila.«
Sestro je pa moja prošnja prav tnko malo ge-nila kakor prej moje zmerjanje. »Vse je zelo hitro poteklo,« je dodala, »visokorodna dama je sploh zelo malo govorila, razen z materjo in Gwenny Karfax; le-to je odvedla s sebnj. Za .ubogega Johna" je pa iz usmiljenja pustila neko pismo. O kako je bila krasna v novi obleki, ki so ji jo poslali.«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Čeč,
Izdajatelj: Iran Rakove«.
Urednik: Franc Kremžar,