Leto 7, št. 4-oktober 2006 Glasilo občine Markovci LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 V NOVI VASI ODPRLI GASILSKO-VASKI DOM Župan Franc Kekec Predsednik PGD Nova vas Franc Predsednik vaškega odbora Slavko Predsednik OGZ Ptuj Marjan Panikvar Ljubec Meglič »Nagošejnski Atomik Harmonik« Šturmovske grabljice občine Markovci Gasilski ešalon Nov dom je blagoslovil markovski farni župnik Janez Maučec. 2 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Oktober 06 LIST IZ MARKOVCEV Vroča volilna jesen Lepo pozdravljeni bralci našega lokalnega časopisa. O čem naj napišem tokratni uvodnik? O čem le, če pa smo sredi jesenske vročice lokalnih volitev. Čas, ko nam novinarjem telefoni zvonijo noč in dan. Vsak kandidat bi želel svoj program čim večkrat obelodaniti v medijih, obujajo se stare zamere, stari grehi. Toliko očitkov, kot jih je slišati v predvolilnem času, se ponavadi ne sešteje v celem mandatu. Vsi so občutljivi. Štejejo vrstice, koliko je komu v časopisu namenjenega prostora, kakšno fotografijo komu nameniš. Vsi želijo biti najlepši, najpametnejši, najsposobnejši in nasploh najboljši. Posebej vroče je med županskimi kandidati, med kandidati za svetniška mesta ni čutiti tako vroče »borbe«. A so pri delovanju občine tisti, ki sedijo v občinskem svetu, še kako pomembni. Pomembni, da se znajo pravilno odločati in skrbeti za razvoj svoje občine. V naši občini je sicer borba za županski stolček precej umirjena v primerjavi z nekaterimi sosedami, kar prav gotovo dokazuje neko mero strpnosti, dialoga in politične modrosti. Ne, to ne pomeni, da so vsi mirni in pasivno čakajo volilni izid, ampak se vsaj na kulturen način lotevajo predvolilnega boja. Se pa zgodi, da pri nekaterih kandidatih (hvala bogu ne v naši občini) naletiš na primitivizem, hujskaštvo, hudobijo ... Vse najslabše. In karajo običajno tisti, ki nimajo kaj pokazati, kaj drugega povedati. Torej, dragi bralci, v nedeljo, 22. oktobra, bomo dali svoj volilni glas in izbrali novo svetniško garnituro. Ali bo enaka in kdo bo župan, pa bo pokazal volilni izid. Lepo jesen, učencem pa prijetne počitnice, ki so že skoraj pred vrati! Odgovorna urednica Mojca Zemljarič LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka B. Kolenko, Natalija Plohl, Ivan Liponik, Jože Bezjak, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Slika na naslovnici: Košnja v Sturmovcih, Foto Laura. Oblikovanje in priprava za tisk: VEJICA, Rado Skrjanec s. p.. Tisk: Grafis Rače. Natisnjeno 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 3 LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 Občinski svet SE ZADNJA SEJA V TEM MANDATU 21. septembra so se svetniki zbrali na 29. redni seji občinskega sveta. To je bila zadnja seja v tem mandatu občinskega sveta, vendar zato nič manj delovna. Svetniki so obravnavali in odločali kar o 14 točkah dnevnega reda. Potem ko so potrdili zapisnik prejšnje seje, so sprejeli Odlok o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Gre za skupni projekt in odlok z Mestno občino, ki ga je tudi že sprejela. S sprejemom odloka je določeno plovno območje, način in pogoji za izvedbo prireditev, čas plovbe, pristanišče in vstopno-izstopna mesta, vzdrževanje plovnega območja in pristojbine, javni prevoz in oddajanje plovil, vpis čolnov in plavajočih naprav, omilitveni ukrepi in spremljanje stanja okolja v času izvajanja odloka, nadzor nad izvajanjem odloka in kazenske določbe v primeru kršitev določil tega odloka. Zatem so svetniki odobrili načrt razvojnih programov za vitalizacijo Ptujskega jezera in odobrili Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP). Potrdili so tudi predlog investicijskega programa vitalizacije Ptujskega jezera. Sicer pa je projekt podrobneje predstavljen v posebnem prispevku Markovskega lista. Poročilo o polletni realizaciji proračuna so svetniki prejeli že v mesecu juliju, tokrat so ga le uradno vzeli na znanje. Ker je večnamenska dvorana v Markov-cih zgrajena, je v interesu vseh, da čimprej tudi zaživi. Zato so svetniki sprejeli cenik nadomestila stroškov nastalih pri uporabi večnamenske dvorane v Markovcih in tudi za uporabo večnamenske dvorane v Bukovcih. Oba cenika sta objavljena v uradnih objavah občinskega glasila List iz Markovcev. V nadaljevanju je rajonski policist predstavil trende varnostnih pojavov na območju občine Markovci za prvo polletje v letu 2006. Obravnavali so tudi ponudbo za odkup parcele št. 287/3 v Sobetincih in odločili, da občina parcele ne odkupi, saj za to ne obstajajo potrebe. Tudi vloge Imont Janeza Bezjaka, s. p., iz Borovcev za ureditev dovozne poti svetniki niso odobrili. O zadevi je občinski svet v preteklih letih že odločal in tudi tokrat svetniki niso odločili drugače. O morebitni ureditvi dovozne poti, ki je last soseda, naj se prizadeti pogovarja z lastnikom zemljišča. Odobrili pa so vlogi družbe EMG iz Cirkulan za odlog plačila dela kupnine za parcelo v obrtni coni. Gre za odlog treh mesecev. Občinski svet je v nadaljevanju obravnaval odstopno izjavo Hedvike Rojko iz občinske volilne komisije zaradi kandidature za občinsko svetnico. Izjavo so svetniki sprejeli, namesto nje pa na predlog Komisije za volitve in imenovanje imenovali novega člana občinske volilne komisije Stanka Horvata iz Stojncev. Na koncu seje so se svetniki seznanili še z zaključnim poročilom o izvedbi projekta večnamenske dvorane Markovci in mrliške vežice na pokopališču v Markovcih. Druge razprave na seji sveta ni bilo. MBK V letošnjem letu sta bili namenu predani dve investiciji: nova večnamenska dvorana in pokopališka vežica. 4 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Oktober 06 LIST IZ MARKOVCEV EÜ "fgP Občina Markovci, Markovci 43,2281 Markovci na podlagi Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. l. RS št. 12/03 in 77/03), Sklepa občinskega sveta občine Markovci z dne 6.4.2006 in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/06) objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Predmet prodaje so nepremičnine: a) stanovanje, ki se nahaja v stanovanjski hiši parc. št. 486/1, k. o. Markovci, pripisana pri ZKV št. 411, ima skupne površine 59,85 m2, zasedeno z najemnikom brez lastnih vlaganj in se nahaja v pritličju stanovanjske stavbe na naslovu Markovci 33 a, 2281 Markovci, po ocenjeni vrednosti stanovanja 5.075.000,00 SIT oz. 21.177.60 €, ki jo je izdelala AUDITOR Revizijska družba, d. o. o., iz Ptuja; b) stanovanje, ki se nahaja v stanovanjski hiši parc. št. 486/1, k. o. Markovci, pripisana pri ZKV št. 411, ima skupne površine 59,85 m2, zasedeno z najemnikom z minimalnim lastnim vlaganjem in se nahaja v prvem nadstropju stanovanjske stavbe na naslovu Markovci 33 a, 2281 Markovci, po ocenjeni vrednosti stanovanja 5.075.000,00 SIT oz. 21.177.60 €, ki jo je izdelala AUDITOR Revizijska družba, d. o. o., iz Ptuja. Naložba najemnika je ocenjena na 240.000,00 SIT oz. na 1.001,50 €, ki se najemniku v primeru nakupa stanovanja prizna; c) stanovanje, ki se nahaja v stanovanjski hiši parc. št. 486/1, k. o. Markovci, pripisana pri ZKV št. 411, ima skupne površine 59,85 m2, zasedeno z najemnikom in se nahaja v pritličju stanovanjske stavbe na naslovu Markovci 33 a, 2281 Markovci, po ocenjeni vrednosti stanovanja 5.075.000,00 SIT oz. 21.177.60 €, ki jo je izdelala AUDITOR Revizijska družba, d. o. o., iz Ptuja; d) stanovanje, ki se nahaja v stanovanjski hiši parc. št. 486/1, k. o. Markovci, pripisana pri ZKV št. 411, ima skupne površine 31,75 m2, zasedeno z najemnikom brez lastnih vlaganj in se nahaja v drugem nadstropju stanovanjske stavbe na naslovu Markovci 33 a, 2281 Markovci po, ocenjeni vrednosti stanovanja 2.775.000,00 SIT oz. 11.579,87 €, ki jo je izdelala AUDITOR Revizijska družba, d. o. o., iz Ptuja. 2. Cena: višina ponujene cene ne sme biti nižja od ocenjene vrednosti posamezne nepremičnine. 3. Ponudba je zavezujoča in dokončna. Ponudniki lahko svoje pisne ponudbe v zaprti kuverti pošljejo ali osebno oddajo do vključno 20. oktobra 2006 na naslov Občinska uprava Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci z oznako "Ne odpiraj - ponudba za nakup stanovanja". Osebno prinesene ponudbe je potrebno do navedenega datuma oddati v tajništvo Občinske uprave Občine Markovci, Markovci 43, najkasneje do 12. ure. Rok vezanosti na ponudbo začne teči od dneva oddaje ponudbe do sklenitve prodajne pogodbe. Ponudba se lahko sprejme od dneva objave do poteka roka za oddajo ponudb. Uradna objava teče od 22. 9. 2006, ko je bilo javno zbiranje ponudb objavljeno v Uradnem listu RS št. 98/2006. 4. Ponudba mora vsebovati: - potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10 % izhodiščne vrednosti posamezne nepremičnine, ki se prodaja in mora biti nakazana na transakcijski račun Občine Markovci, št. 01368-0100017763. Neuspešnemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v osmih dneh po izboru najugodnejšega ponudnika, uspelemu pa poračuna pri plačilu nepremičnine po sklenjeni pogodbi o prodaji. Če uspeli ponudnik brez opravičenega vzroka odstopi od nakupa, varščina zapade v korist Občine Markovci; - potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oziroma originalni izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, za zasebne podjetnike priglasitev na davčnem uradu. Dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni; - višino ponujene cene, ki ne sme biti nižja od ocenjene vrednosti nepremičnine za posamezno stanovanje; - pisno izjavo, da se ponudnik strinja s pogoji javnega razpisa. 5. Rok za oddajo ponudb: rok za oddajo popolnih ponudb je najkasneje do 20. oktobra 2006 do 12. ure. Javno odpiranje ponudb bo 24. oktobra 2006 ob 9. uri v sejni sobi Občine Markovci, v Markovcih 43. 6. Kriterij za izbor: edini kriterij za izbor najugodnejšega ponudnika je višina ponujene kupnine. O najugodnejšem ponudniku bo odločal župan Občine Markovci. Odpiranje ponudb in postopek za izbor najugodnejšega ponudnika opravi pristojna komisija in po zaključku postopka predlaga županu izbor najugodnejšega ponudnika. V primeru, da sta dve ali več ponudb, ki bi bile najugodnejše, enake, ima prednost pri nakupu tisti ponudnik, ki bo na kasnejšem pogajanju ponudil najvišjo ceno. Najemnik stanovanja ima predkupno pravico, če na kasnejšem pogajanju ponudi ceno enako najvišji ponujeni. Z uspelim ponudnikom se sklene prodajna pogodba najkasneje v 15 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb. 7. Rok za plačilo: izbrani ponudnik mora kupnino plačati v 8 dneh od sklenitve prodajne pogodbe oziroma izstavitve računa. Če uspeli ponudnik v dogovorjenem roku kupnine ne plača, se mu obračunajo zakonite zamudne obresti ali pa se pogodba razveljavi. 8. Stanovanja se prodajajo po sistemu "videno-kupljeno". Kupec kupuje stanovanje v stanju, kakršno je in ne more uveljaviti večjih pravic, kot jih je imel lastnik. Davek na promet nepremičnin, stroške notarske overitve pogodbe, vknjižba lastninske pravice in cenitve ter morebitne druge stroške oziroma dajatve plača kupec. 9. Vsaka od pogodbenih strank lahko predlaga vpis v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni prenos se opravi po plačilu celotne kupnine. 10. Občina Markovci lahko ustavi začeti postopek prodaje nepremičnine do sklenitve pravnega posla, pri čemer se ponudnikom vrne plačana varščina. Prav tako si prodajalec pridržuje pravico, da ne glede na prejete ponudbe ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. 11. Informacije: podrobnejši podatki in informacije glede predmeta javne ponudbe so dostopni na Občinski upravi Občine Markovci na tel. 02/7888-880, kontaktna oseba ga. Kolenko. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru. Občina Markovci Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 5 LIST IZ MARKOVCEV - Oktober 06 UREDITEV CENTRA MARKOVCEV Spomladi leta 2006 smo pričeli ureditev prve faze centra Markovci in ga zaključili avgusta 2006. Vrednost izvedene investicije je 84.468.252,56 SIT z DDV in zajema naslednje faze del: 530 m fekalne kanalizacije s 180 m hišnih priključkov, rekonstrukcijo ceste v dolžini 550 m z novo izvedbo križišča pri župnišču, izvedbo nove meteorne kanalizacije vozišča, izvedbo elektro kanalizacije s kabliranjem zračnih elektro vodov, izvedbo nove javne razsvetljave in izvedbo rekonstrukcije obstoječega vodovoda v dolžini 500 m z izvedbo novih hišnih priključkov in vodomernih jaškov. V začetku meseca oktobra bomo nadaljevali drugo fazo ureditve centra Markovci, ki bo zajemala naslednjo fazo del: izgradnjo kanalizacije od župnišča (križišča z Zabovci) proti gasilskemu domu Markovci in od večnamenske dvorane Markovci proti domu upokojencev do križišča pri cerkvi v dolžini cca. 400 m. V tem delu trase je že izgrajena javna razsvetljava in izvedeno kabliranje zračnih elektro vodov, zato se izvede samo rekonstrukcija obstoječega vodovoda v dolžini 400 m. Z izvajalcem del, Cestno podjetje Ptuj, d. d., smo že sklenili pogodbo za izvedbo kanalizacije v vrednosti 42.862.918,44 SIT z DDV Rekonstrukcijo vodovodnega omrežja pa bo izvajalo Komunalno podjetje Ptuj, d. d., vzporedno z izvedbo kanalizacije. Financiranje rekonstrukcije vodovodnega omrežja je razdeljeno med izvajalca in investitoija. Pri pokopališču urejajo dodatne asfaltirane parkirne prostore. tako da plača 50 % stroškov Komunalno podjetje Ptuj, d. d., v znesku 3.801.413,41 SIT z DDV in 50 % stroškov Občina Markovci v znesku 3.801.413,41 SIT z DDV. Predvideni zaključek investicije druge faze je 20. 12. 2006. Izgradnja parkirišča pri vežici v Markovcih Zgrajeni novi vežici se bo do konca meseca oktobra priključilo še novo urejeno parkirišče, ki bo zaokrožilo celoto samega pokopališča. Z ureditvijo parkirišča bomo pri vežici pridobili 82 parkirišč, od tega štiri za invalide. Z izvajalcem del GP PROJECT ING, d. o. o., je bila 4. 9. 2006 podpisana gradbena pogodba v višini 23.998.390,20 SIT z DDV. Dela na projektu smo pričeli 19. 9. 2006 in jih bomo zaključili do 31. 10. 2006. Zdenka Pauko, občinska uprava Foto: MZ J-.« ! k ") Pogled na urejen center vasi Markovci 6 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Oktober 06 LIST IZ MARKOVCEV Vodja policijskega okoliša svetuje PROBLEMATIKA VARNOSTI PEŠCEV V CESTNEM PROMETU! Varnost pešcev v cestnem prometu se tudi v letu 2006 ni izboljšala, saj so pešci še vedno ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih udeležencev v prometu. Pešci so najpogosteje žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov, predvsem zaradi ogrožanj pri prečkanju vozišča. Velikokrat pa prometne nesreče povzročijo pešci zaradi napak ali neustreznega ravnanja. V osmih mesecih leta 2006 se je na območju Policijske uprave Maribor zgodilo 110 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci, od tega se je na območju Policijske postaje Ptuj zgodilo 11 prometnih nesreč. Pešci so odgovorni za 11 % prometnih nesreč, predvsem zaradi neuporabe odsevnih teles, nepravilnega prečkanja ali hoje po cesti. Ostale prometne nesreče pa povzročijo vozniki osebnih avtomobilov. Ker lahko za svojo varnost naredimo največ sami, moramo kot pešci upoštevati nekaj bistvenih določil glede večje varnosti ob udeležbi v prometu: - pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev, - če na vozišču ali ob njem ni pločnika, pešpoti ali pasu za pešce, je pa kolesarska steza, smejo hoditi pešci po stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev, - pešec ne sme hoditi po vozišču ali se na njem zadrževati, kjer je ob vozišču pločnik, pešpot ali kolesarka steza, če pa tega ni, pa morajo hoditi po levem robu vozišča v smeri hoje, razen pešca, ki potiska enosledno vozilo in organizirane skupine pešcev, ki morajo hoditi po desnem robu vozišča v smeri hoje, - izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, kjer je to zanje varneje (nepregledni ovinek, ovira na vozišču ipd.), - pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta oddaljen od njega manj kot 100 metrov; vozišče mora prečkati brez ustavljanja na vozišču in po najkrajši poti, pred prečkanjem pa se mora prepričati, če to lahko varno stori. Ob približevanju zimskih dni pa je zelo pomemben dejavnik varnosti tudi vidnost pešcev v prometu. Pri tem je potrebno upoštevati nekaj določil iz Zakona o varnosti cestnega prometa: - pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu, na strani, ki je obrnjena proti vozišču, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani ali odsevnik, - odsevnik (kresnička) ne sme biti rdeče barve, odsevna površina na vsaki strani mora meriti najmanj 20 cm2, - organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču, mora uporabljati na začetku in na koncu skupine najmanj po eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo. Svetilke morajo biti nameščene tako, da jih lahko drugi udeleženci v cestnem prometu pravočasno opazijo. Vozniki naj med vožnjo upoštevajo, da so na cestah tudi pešci in jim naj odstopijo prednost, hitrost naj prilagodijo razmeram in upoštevajo omejitve; na območjih, kjer so ponavadi pešci, naj vozijo še posebej previdno (šole, domovi, strnjena naselja), izven naselij naj vozijo po sredini voznega pasu, da preprečijo možnost trka s pešci. Marjan Vrbnjak OGLED OBRTNEGA SEJMA V CELJU 8. septembra je občina Markovci organizirala skupen ogled 39. mednarodnega obrtnega sejma za vse obrtnike in podjetnike v naši občini. Zbrali smo se pred občinsko stavbo ter ob 8. uri krenili proti Celju. Ob prihodu na sejmišče smo se dogovorili, da si vsak sam ogleda, kar ga zanima, nato pa se ob določeni uri dobimo in se odpeljemo domov. Celjski sejem ima že dolgo tradicijo (39 let) in tako ponuja vsakemu obiskovalcu veliko zanimivega, novega in aktualnega. Celjski sejem je dokaz, da je v Sloveniji veliko dobrih obrtnikov in podjetnikov, ki s svojimi storitvami in izdelki pripomorejo za dobrobit naše države. Je znak, da ni potrebno iskati tujih dobaviteljev, saj imamo kvaliteto na vseh področjih tudi doma. Mogoče bi se lahko predstavilo samo še več obrtnikov in podjetnikov. Ob 15. uri smo se markovski obrtniki dobili na parkirišču in se napotili proti hotelu Rogla v Zrečah. Ob odlični hrani in dobrem domačem pivu smo si še vzeli čas za kratke pomenke, se nasmejali pre- Udeleženci ekskurzije na MOS v Celju. nekateri šali in na koncu ugotovili, da si vsi skupaj vzamemo premalo časa za takšna druženja. Bilo je lepo, zato že sedaj pozivam mar- kovske obrtnike in podjetnike, da se drugo leto tega dogodka udeležijo v še večjem številu - ne bo jim žal. Vladimir Janžekovič Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 7 LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 PRISTOJNOSTI KRAJEVNEGA URADA Večina občanov je seznanjena, da v občinskih prostorih deluje tudi krajevni urad, oziroma matični urad, kot še vedno nekateri radi poimenujejo to podaljšano roko upravne enote. Starejši se spominjajo, da se je bilo mogoče na krajevnem (matičnem) uradu nekoč tudi poročiti. Vendar so to bili časi, ko je bilo letno zelo veliko porok in je k vsakemu krajevnemu uradu pripadal še en, bolj slovesno opremljen prostor, ki je služil za poročno dvorano. Sčasoma se je število porok zmanjševalo, spreminjale pa so se zahteve glede prostorov, kjer so se poroke sklepale. Ker je bilo vzdrževanje tolikih prostorov, ki so bili na vseh krajevnih uradih, le-teh pa je bilo na območju takratne velike občine Ptuj kar 25, predrago, se je število krajev, kjer so se sklepale zakonske zveze, začelo postopno zmanjševati. Tako smo počasi prišli le do ene poročne dvorane za celotno občino Ptuj. Tako stanje je tudi danes, saj je za celotno območje upravne enote določen le en uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez, to je poročna dvorana na ptujskem Magistratu. Glede na predpise, ki urejajo sklepanje zakonskih zvez, je zakonsko zvezo mogoče skleniti tudi izven tega uradno določenega prostora, vendar je za to potrebno zadostiti nekaterim pogojem in od upravne enote pridobiti ustrezno dovoljenje. Na kateremkoli krajevnem uradu, ne glede na kraj rojstva, pa je po uvedbi računalniško vodenega matičnega registra mogoče dobiti izpisek iz matičnega registra rojstev in porok in ne glede na kraj smrti tudi izpisek iz matičnega registra smrti za osebe, ki so umrle po 3. 5. 2005. Na krajevnem uradu lahko prijavite ali odjavite stalno ali začasno prebivališče in ne glede na kraj stalnega prebivališča oddate vlogo za pridobitev osebnega dokumenta, to je osebne izkaznice ali potnega lista. Če bo vaš mladoletni otrok v tujino potoval z drugo polnoletno osebo, lahko ustrezno potrdilo dobite tudi na krajevnem uradu. Tukaj lahko tudi overite kakršenkoli prepis ali fotokopijo, pa tudi podpis za potrebe vseh upravnih postopkov. Na krajevnem uradu je torej mogoče overiti tudi podpis prodajalca na kupoprodajni pogodbi ob prodaji avtomobila. Vendar poudarjamo, da upravni organi overjajo le listine za uporabo v upravnih postopkih, za overitev pogodb za promet z nepremičninami in vse ostale listine, ki se uporabljajo pred pravo- sodnimi organi, vključno z oporokami, pa so še naprej pristojni notarji. Če prodajate kmetijsko zemljišče, ponudbo oddate na krajevnem uradu, ki bo poskrbel, da bo v skladu s predpisi izobešena na oglasni deski. Naši uslužbenci na krajevnih uradih evidentirajo tudi podpore volivcev raznim referendumskim pobudam in kandidaturam za kandidiranje na volitvah. Izdajajo potrdila iz evidence gospodinjstev in registra prebivalstva in iz drugih uradnih evidenc in sprejemajo vloge, ki jih posredujejo v reševanje na upravno enoto. Če si morate urediti kaj od navedenega, se torej ni potrebno odpraviti na sedež upravne enote na Ptuj, ampak lahko v času, ko posluje vaš krajevni urad, vse to uredite v svoji občini. Krajevni urad Markovci, ki ima sedež v prostorih občinske stavbe, za vas posluje vsak ponedeljek, sredo in petek. Odstopanja od tega urnika so v času dopustov in nepredvidenih odsotnosti posameznih uslužbencev, vendar lahko o času poslovanja posameznega krajevnega urada predhodno dobite podatke tudi na upravni enoti, na telefonski številki 798 01 00. Sprejet plovni režim PRIČELA SE JE REVITALIZACIJA PTUJSKO-MARKOVSKEGA JEZERA S sprejemom odloka o plovnem režimu na reki Dravi in ptujsko-markovskem jezeru ter sprejetju sklepov o odobritvi načrta razvojnih programov za vitalizacijo ptujsko-markovskega jezera, sprejemom sklepa o odobritvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta in sprejetju sklepa o odobritvi investicijskega programa so se začele izvajati aktivnosti, ki bodo prinesle razvoj že omenjenega jezera. Skupna investicija, ki bo vredna nekaj več kot petsto milijonov SIT, se bo začela izvajati že v letu 2007. Zgrajena bosta dva vstopno-izstopna priveza na območju jezera, ki spada v občino Markovci (Zabovci in Markovci), pristanišče na Ranci in še eno vstopno-izstopno mesto pri toplicah. Prioriteto dobiva vstopno-izstopni privez v Zabovcih in pristanišče na Ranci ter oprema za veslaško progo med omenjenima mestoma, kar je po projektantski oceni Na karti ptujsko-markovskega jezera sta označena priveza v Zabovcih in Markovcih, pristanišče na Ranci in še eno spustno mesto pri ptujskih toplicah. Prav tako so označene cone, ki predvidevajo plovbo različnih plovil in tudi prepoved plovbe. Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 8 Oktober 06 skupaj vredno 185 milijonov tolarjev. Tako bodo že drugo leto možna tekmovanja v veslanju na tej relaciji. V drugi fazi bo zgrajeno še vse ostalo. V letu 2007 bo Ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo 154 milijonov, MO Ptuj 25 milijonov in Občina Markovci šest LIST IZ MARKOVCEV milijonov SIT. Omeniti je potrebno, da bo na jezeru veljal plovni režim, ki predvideva plovbo z različnimi plovili, prav tako pa na določenih območjih celo prepoveduje plovbo, zato da bi obdržali naravni živelj na teh mestih. Določena sta tudi čas in hitrost plovbe. Če je verjeti načrtom razvojnih programov za vitalizacijo ptujsko-markovskega jezera, se bo kmalu začel razvijati turizem tudi na našem območju. Besedilo in foto: JL Nova Slovenija Markovci DR. ANDREJ BAJUK OBISKAL MARKOVCE Svetniška skupina N.Si občine Markovci je 4. septembra povabila ministra za finance Republike Slovenije in ministra za finance EU za leto 2005 na okroglo mizo, da bi našim občanom iz prve roke posredoval informacije o tako popularni davčni reformi, uvedbi evra in o novem financiranju občin. Po uvodnih in pozdravnih besedah predsednika OO N.Si Markovci Franca Rožan-ca, ki je med drugim ministru čestital za laskavi naslov evropski minister leta 2005, je minister spregovoril o davčnih reformah, ki jih je vlada sprejela v začetku meseca septembra. Gre za to, da bi si z davki preveč obremenjeno gospodarstvo opomoglo in da bi se spremenila progresivna lestvica obdavčevanja zaposlenih. Gre za reforme, ki bodo imele pozitiven učinek na daljšo časovno obdobje in ne takoj (odprava davka na plače). Uspešni delavci pa za svojo pridnost naj ne bi bili več kaznovani z visokim davkom, ampak bi se le-ta znižal. Nekateri so iz teh reform naredili zgodbe, kot je tista, da bodo revni prihranili za klobaso, bogati pa za nov avto, vendar ta reforma nima kaj dosti skupnega z navedenim, je med drugim dejal dr. Andrej Bajuk. Uvedba evra nas čaka takoj po novem letu. Slovenke in Slovenci se bomo zopet morali navaditi na drobiž, saj bodo cene manjših in drobnih artiklov podane v centih, kar nas bo na začetku prav gotovo motilo, čeprav so cene pri nas že nekaj časa podane tudi v evrih. Okrogla miza, ki je bila v prostorih župnijskega urada v Markovcih, je trajala dobri dve uri. Nato je bil minister najprej na razpolago novinarjem, nato pa se je sre- Franc Rožanc, predsednik OO N.Si Markovci, je dr. Andreju Bajuku zaželel dobrodošlico in ga poprosil, da nam skuša s čim bolj preprostimi besedami predstaviti novo davčno reformo in kaj od tega bo najbolj prizadelo ali pa razveselilo nas, navadne državljane. čal s kandidati N.Si, ki bodo na letošnjih volitvah kandidirali za svetnike v občinski svet, in s Francem Rožancem, ki je kandidat za župana. Besedilo in foto: JL Vabilo na zdravniško predavanje Spoštovani občani, vabimo vas na zdravniško predavanje, ki bo prvo v sklopu različnih predavanj, ki ga pripravlja OORK in župnijska Karitas za osveščanje mlade, srednje in starejše generacije občanov. Zavedati se moramo, da je le od nas samih odvisno, kako bomo poskrbeli za naše telesno in duševno zdravje. Zato vam želimo pomagati tako, da se udeležujete organiziranih predavanj in dobite moč za spremembe, za katere veste, da bi jih morali narediti, pa še niste imeli moči, da bi jih. Prvo predavanje bo potekalo 19. oktobra 2006 ob 18. uri v gasilskem domu v Markovcih. Vodil ga bo naš domačin in priznani kardiolog dr. Andrej Vugrinec, spec. kard. Tema predavanja je Kardiološke bolezni in dejavniki tveganja in možnosti preventive. Dr. Vugrinec bo tudi z veseljem odgovarjal na vaša vprašanja. Prosimo vas, da se predavanja udeležite v čim večjem številu in morda boste spoznali, da morate nekaj narediti za svoje zdravje. Vabijo člani OORK in župnijske Karitas Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 9 LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 SE EN MANDAT! Odkar smo v samostojni Sloveniji, bomo v Občini Markovci šli že tretjič (občine iz prvega kroga pa četrtič) na volitve. Izbrali bomo nove, mogoče tudi že stare izkušene svetnike in župana. Realnost volitev je najboljša, če na volitve gredo vsi volivci in izrazijo svojo voljo. Vsak posameznik je pomemben, ko se z večino odloča o ljudeh, ki bodo vodili občino. Zato vas spoštovane volivke in spoštovani volivci vabim vse na volišča. Ne razmišljajte, da s svojim glasom ne morete nič spremeniti. Dva mandata sta mino, kot župan sem z minulim delom in uspehi zadovoljen, čeprav je kdo med občani, ki ga nismo mogli zadovoljiti. V minulih 8 letih smo v občini s pomočjo občinskega sveta in uprave mnogo postorili na investicijah, predvsem v drugem mandatu. Naj naštejem le nekaj najpomembnejših: Obrtna cona Novi Jork, športna dvorana, mrliška vežica, prvi del kanalizacije in infrastrukturna ureditev občinskega centra, gasilski domovi in še kaj. Zadostili smo vsem funkcijam občine, šolstvu, kulturi, športu in tudi sociali. Pomembno pa je predvsem to, da občina prehaja v 3. mandat brez vsakršnih finančnih obveznosti. Ob volitvah, ki so pred vrati, je pomembna analiza za nazaj, vendar je pomembnejša prihodnost, ki je pred nami ali predvsem novi mandat, nova 4 leta. Občina je na dobri poti, zato sem se tudi na željo svojih kolegov iz SLS odločil kandidirati še tretjič. Pripravljen sem še naprej vestno delati v dobro občanov, seveda ob pomoči na novo izvoljenih svetnikov, občinske uprave in pomoči vseh občanov. Že v mandatu, ki ga zaključujemo, so nastajali programi za naslednje obdobje. Eden takih je kanalizacija, ki smo jo začeli letos. Zaključiti jo moramo v letu 2017 glede na zahteve EVROPE. Za kanalizacijo je treba priskrbeti čim več evropskih sredstev, od katerih bo odvisna tudi realizacija. Predračunska vrednost kanalizacije po celotni občini je cca 2,5 milijarde SIT. Naš letni proračun pa znaša cca 550 milijonov. Komasacija 420 ha zemljišč, 48 ha v k.o. Muretinci v občini Gorišnica je naslednji projekt, vreden cca 90 milijonov SIT v prvi fazi. Infrastruktura na tej površini bo vredna drugih 90 milijonov. Projekti so pripravljeni in z njimi smo že kandidirali na Ministrstvo za kmetijstvo. Tretji projekt, ki se tudi že pripravlja, je širitev Obrtne cone za nova 2 ha površine. Za nakup zemljišča smo dobili nekaj sredstev iz RRP za Podravje. S to širitvijo želimo pridobiti nova podjetja v našo obrtno cono (interes je velik) in s tem nove možnosti za gospodarsko rast občine in tudi nove možnosti za zaposlitev. Naslednji, športni projekt skupaj z občino Ptuj, se pripravlja za razvoj vodnih športov na jezeru. Pri tem projektu dobimo sredstva iz Ministrstva za šolstvo in šport. Iz teh sredstev se bo zgradil pomol v Zabovcih ob športnem parku. Projekt, ki je že v fazi idejnega projekta, je sanacija lagune v Šturmovcu, pri katerem bodo morale sodelovati Dravske elektrarne, ki so koncesionar za koriščenje Drave in Ptujskega jezera. Nova ideja za naslednje obdobje je gradnja doma za upokojence, ki ga s prostorskim planom že uvrščamo v naše okolje. Osnovna dejavnost občine pa ostaja tudi za v bodoče, t. j. skrb za predšolsko in šolsko mladino, za šport, za kulturo, za razna društva in tudi za gasilce. Končali bomo dom gasilcev v Markovcih in še mnogo drobnih investicij, ki jih zahteva vzdrževanje občinskega premoženja. Občino bom še naprej vodil kot dober gospodar. Za zaupanje ob volitvah se vam že v naprej zahvaljujem! Županski kandidat Franc Kekec KANIDATI ZA OBČINSKI SVET SLS Volilna enota 1: Volilna enota 1: Volilna enota 2: Volilna enota 3: Volilna enota 3: Volilna enota 4: JOŽE BEZJAK, ST. 3 MILAN MAJER, ŠT. 5 KARL MAJCEN, ŠT. 3 SLAVKO HORVAT, ŠT. 1 HEDVIKA ROJKO, ŠT. 4 JANEZ KEKEC, ŠT. 2 Volilna enota 5: Volilna enota 6: Volilna enota 7: Volilna enota 8: Volilna enota 9: IVAN BEZJAK, ŠT. 3 NATALIJA PLOHL, ŠT. 3 ALENKA PETROVIČ, ŠT. 3 FRANC OBRAN, ŠT. 3 DANICA ZEMLJARIČ DOBROTIČ, ŠT. 1 10 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Oktober 06 LIST IZ MARKOVCEV Nova Slovenija Markovci KER SMO TU DOMA, POZNAMO VAŠA PRIČAKOVANJA Kandidat za župana Franc Rožanc je letos dopolnil 48 let. Z družino živi v Stojncih. Zaposlen je v Kmetijski zadrugi Ormož, kjer opravlja naloge vodja komerciale. Je predsednik nadzornega sveta družbe Jeruzalem Ormož, d.d., ter član nadzornega sveta družbe Štajersko sadje in zelenjava, d.d., Ptuj. Franc Rožanc je že od ustanovitve naprej spremljal delo naše mlade občine, prvo štiriletno obdobje kot član nadzornega odbora občine, v zadnjih štirih letih pa kot član sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Živimo v času nenehnih sprememb, negotovosti in vedno bolj občutimo razslojevanje na bogate in revne. Postali smo egoistična družba, kjer vsak poskrbi le zase. Ko se oziramo po razvitih državah EU vidimo le tisto, kar je pri njih urejeno bolje kot pri nas in to hočemo pripeljati tudi k nam. Od konkretnih nalog omenjam naslednje: Franc Rožanc - županski kandidat Nove Slovenije Odločitev, da kandidiram za mesto župana v naši občini, je težka, a predvsem premišljena. Iskati odgovore na razvojna in socialna vprašanja v občini je dosti težje, kot se opredeljevati do globalnih tem, pri katerih ne prevzemamo odgovornosti. Besede, dejanja in stališča na lokalni ravni pa ljudje, med katerimi živimo, takoj preverijo, pohvalijo ali grajajo. Ljudem, ki me pri tem podpirajo, popolnoma zaupam, kajti združujejo nas skupne vrednote, cilji in program, ki ga želimo uresničiti, da bi zagotovili večjo blaginjo občanom. Zavedam se, da so na prvem mestu ljudje, ki so največja vrednota vsakega kraja, katerim smo dolžni zagotoviti urejeno življenje in dobro počutje. Ljudem želimo zagotoviti čim večji vpliv na urejanje življenjskih in drugih razmer v območju in okolju, kjer bivamo. Zavzemal se bom, da vaški odbori postanejo temeljne celice načrtovanja razvoja vasi in da postanejo trden člen v delitvi proračunskih sredstev. Želimo si, da mlade družine ostajajo v občini Markovci, zato se bom zavzemal za možnost gradnje individualnih hiš na komunalno opremljenih parcelah, ki jih moramo zagotoviti. Gospodarski razvoj predstavlja osnovni pogoj za večjo blaginjo. Nujno je, da poslovno obrtna cona Novi Jork v popolnosti zaživi z dejavnostmi, ki našega bivalnega prostora ne bodo razvrednotile. Ohranimo gozdove ob obrtni coni, ki so jih zasadili naši dedje. Nadaljevanje začetih investicij. S svojim globokim prepričanjem, da je potrebno delati predvsem tisto, kar je za ljudi dobro, ne pa le, kar jim je všeč, bomo gospodarno ravnali s proračunskimi sredstvi. Razumeti čas, v katerem živimo, pomeni nov način razmišljanja pri načrtovanju prihodnosti naše občine. Za upravljanje te ni dovolj le dobra volja in zamisli, ampak tudi znanje. Kandidati Nove Slovenije za občinske svetnike občine Markovci so pripravljeni soustvarjati uspešno, prijetno in prepoznavno občino. Po volilnih enotah so to: Zdenka Bezjak in Milan Vajda - Bukovci, Vlado Kelenc v skupni volilni enoti Bukovci-Stojnci, Slavko Rožmarin in Franc Rožanc - Stojnci, Zvonko Črešnik - Borovci in Strelci, Stanislav Toplak -Prvenci in Sobetinci, Janez Liponik - Markovci, Peter Vesenjak - Nova vas, Karolina Picerko - Zabovci in Dragica Meznaric kot kandidatka v volilni enoti preostankov vasi Markovci, Nova vas in Zabovci. Ker smo tu doma, poznamo vaša pričakovanja in nas ni strah vaših zahtev pri urejanju vsakdanjih problemov. Pričakujemo spremembe. Pridružite se nam! Franc Rožanc kandidat za župana Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 11 F- fSP" LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 DOBRA ORGANIZIRANOST ZA UČINKOVITO DELO Člani, članice in simpatizerji občinskega odbora SDS Markovci smo na svojih sejah predlagali in izvoli kandidate/-ke, člane občinskega sveta, ki vam jih tudi predstavljamo v našem glasilu. Prepričan sem, da gotovo slehernega poznate kakor tudi dr. Milana Zvera, ministra za šolstvo in kulturo v vladi. Lahko bi rekli, da je naš domačin, saj ima v Prvencih kar nekaj sorodnikov, malenkost se to tudi čuti pri napredku v naši vasi in v občini. Kandidati za občinske svetnike, ki smo predlagani s strani stranke, če nas boste volili, vam obljubljamo, da se bomo zavzemali za dobro vseh občanov in občank ter svojega kraja, kjer seveda živimo. Podpiramo vse začete programe-investicije, ki so zastavljeni, predvsem se zavzemamo, da zadovoljimo potrebe občanov, kot je kanalizacija, komasacije, skrb za ekologijo, varno in čisto okolje na tem področju, da pustimo zanamcem urejen in zaščiten prostor, kjer živimo. Potrebno je dokončati kulturne in gasilske domove, športne objekte, urediti plovni režim na jezeru, kjer je minister dr. Milan Zver iz resorjev že namenil denar v našo občino. Prav tako je potrebno skrbeti za infrastrukturo po vaseh, lokalne ceste, bankine, elektro omrežje v zemljo, cestne razsvetljave, pločnike, kolesarske steze, skrb za kmetijstvo, drobno gospodarstvo in podjetnike, ki polnijo naš občinski proračun. Potrebno je nujno poskrbeti za mladino in njihovo bodočnost na področju izobraževanja, za sofinanciranje znanj za nadaljnji študij, izgradnjo vrtca, stanovanjsko problematiko v naši občini, da zadržimo čim več mladih družin, ki želijo živeti in ostali na našem območju, saj z njihovim odhodom odhaja tudi znanje. Zavzemamo se tudi, da se zgradi dom za ostarele občane, tudi starejši občani želijo ostati, tam, kjer so živeli vse do svoje jeseni življenja. Ivan Golob Kandidati/ 2006 ■ke OO SDS za občinski svet občine Markovci Volilni zbor KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET LDS Članice in člani OO LDS Markovci in njihovi simpatizerji smo se v petek, 15. 9. 2006, ob 20.00 zbrali v gostišču Ribek v Stojncih. Kandidati za občinski svet Na srečanju smo predstavili kandidate za svet občine Markovci za naslednje 4-letno obdobje in pregledali delovanje lokalnega odbora v letu 2006. Z opravljenim delom smo zadovoljni, saj smo prispevali svoj delež z dvema svetnikoma v svetu občine in drugimi zunanjimi člani odborov ter komisij, ki delujejo znotraj občine Markovci. Poleg spremljanja aktualnih dogajanj v naši občini in državi smo se trudili in tudi finančno podpirali nekatere projekte. Tako smo namenili finančna sredstva za nove orgle v farni cerkvi sv. Marka, pomagali mladim nogometašem ŠD Stojnci in sponzorirali dejavnosti folklorne skupine FD Markovci. V lanskem letu smo ustanovili tudi Mlado liberalno demokracijo - MLD. Pri sestavljanju liste kandidatov za občinski svet na lokalnih volitvah 2006 nas je vodilo geslo »PODPIRAMO SPOSOBNE«, zato smo dali priložnost ljudem, ki jih ni bilo potrebno prepričevati v to, ampak so sami s svojim dosedanjim delom, rezultati in idejami dokazali, da so vredni zaupanja, si tega želijo, jih to zanima, to pomeni, da so SPOSOBNI in bodo vse našteto prenašali na delo v občinski svet. Mi ne kandidiramo zato, da bi bili PROTI nekomu, ampak ZA napredek, za enakomeren razvoj vseh vasi, infrastrukture, kmetijstva, gospodarstva, šolstva, predšolske vzgoje, obrti, društev in drugih subjektov občine Markovci, za to, da bo vsak posameznik v občini Markovci lahko zadovoljeval potrebe, ki mu jih zagotavlja 21. člen Zakona o lokalni samoupravi. Naše vodilo bo, da naj bo človek človeku. Naši kandidati so: Milan Gabrovec - Bukovci, Janez Prelog - Bukovci - Stojnci, Franc Kostanjevec - Stojnci, Ida Skuhala - Borovci - Strelci, Janez Golc - Prvenci - Sobetinci, Marija Prelog - Markovci, Konrad Janžekovič - Nova vas in Miran Brec - Zabovci. 12 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Oktober 06 LIST IZ MARKOVCEV LOKALNE VOLITVE 2006 Nedelja 22. 10. 2006 ENODNEVNI IZLET SLS OO DeSUS Markovci Demokratična stranka upokojencev Slovenije - občinski odbor Markovci - sporoča svojim članom, da za lokalne volitve - za župana in občinski svet občine Markovci - nima nobenega svojega kandidata. Svetujemo vsem našim upokojencem, da se odločijo samostojno in dajo svoj glas tistemu kandidatu, za katerega mislijo in upajo, da se bo zavzemal tudi za upokojen- Vsem ponovno ali novo izvoljenim pa želimo pri njihovem delu veliko uspehov in naj delajo v zadovoljstvo vseh občanov. Izvršni odbor Enota SLS Markovci je v soboto, 22. julija, organizirala enodnevni zlet v Idrijo, Tolmin, Most na Soči, Cerklje in nazadnje muzej v Kobaridu. Z avtobusom smo se odpeljali zjutraj ob 5. uri izpred občine po že znani cesti Pragersko, Tepanje, počivališče Lopata. Ustavili smo se pri Petru Razpetu v Tolminu, kjer sta nas z ženo pogostila s kavo in zeliščnimi čaji. Petra smo vzeli s sabo kot vodiča in organizatorja, ker pozna te kraje. Je prijatelj župana Kekca in Janeza Zmazka. Turistični rudnik Idrija - živosrebrno podzemlje Iz Tolmina smo se odpeljali v Idrijo. Šli smo tudi v rudnik, kjer so kopali živo srebro od leta 1500. Po pripovedki je živo srebro odkril škafar leta 1490, ko je v studencu namakal leseno posodo. Na kraju najdbe so leta 1500 postavili cerkev Sv. Trojice. Istega leta so pričeli na južni strani Idrijske kotline kopati še do danes ohranjen Antonijev rudnik. Idrija je bila po Španskem Almadenu drugi največji živosrebrni rudnik na svetu. V 500 letih so z žganjem cinobaritne rude pridobili 147.000 ton živega srebra, kar je 13 % svetovne proizvodnje te kovine. Za prodajo so napolnili kar 3.132.000 jeklenk, ki so potovale po vsem svetu. Rudarji so izkopali preko 700 kilometrov rovov. Najgloblji deli rudnika segajo 400 m globoko. Živo srebro se v idrijskem rudniku pojavlja v dveh oblikah, kot samo-rodno in kot cinabarit. Cinobaritna ruda je rdeče barve in šele po dolgotrajnem žganju, pri temperaturi 800 stopinj Celzija, iz nje priteče dragocena kovina. Živo srebro je edina tekoča kovina na zemeljski obli. Ohlajeno na 300 stopinj postane trdo kot jeklo in ga je mogoče kovati. Zaradi izredne gostote tehta liter živega srebra kar 13,56 kg. Železna krogla zlahka plava v njem. Uporabnost živega srebra je bila zaradi njegove lastnosti vsestranska pri pridobivanju zlata in srebra. Uporablja se v medicini, zobozdravstvu, kemijski in vojni industriji ter kmetijstvu. Zaradi ekološke osveščenosti manjše uporabe in padca cen živega srebra ter izčrpanosti iz rudišča so po 5 st. neprekinjenega delovanja Rudnik postopno zapira. V rudniku ostaja še 10.000 ton živega srebra. Najstarejši del Rudnika je Antonijev rov. Delo rudarjev ni bilo lahko Po napornem delu so si rudarji za krajši čas odpočili na klopci, kjer so tudi malicali. Malico so si prinašali od doma v malhi, bila je skromna, kruh in »zoc« (ječmenova kava), redkokdaj tudi slanina. Še nekdo je rad delal družbo rudarjem in jim pogosto tudi ponagajal. To je bil jamski škrat. Utrujeni od napornega dela so se rudarji vračali iz jame po stopnicah Attemsovega vpadnika, kjer so morali iz najglobljega rudnika prehoditi več kot 1000 stopnic. Rudarjenje je bil privilegiran poklic. Že 14-letni fantiči so delali v rudniku in so se s tem imeli za moške (odrasle). Prijav za v rudnik je bilo dvakrat več kot potreb. To je težaško delo in za zdravje škodljivo. Najprej so vrtali na suho, pozneje pa so škropili z vodo, da se ni kadilo in da prah ni šel tako v pljuča. Do Idrije niso mogli spraviti lesa drugače kot po vodi. Ob enkratnem plavljenju so spravili 10.000 kubičnih metrov lesa. Idrijske Klavže so bile leta 1968 z odlokom o spomeniško varstvenem redu občine Idrija razglašene za tehnični spomenik prve kategorije. Idrijske Klavže spadajo med najpomembnejše objekte rudnika in so enkratni kulturno zgodovinski in tehnični spomenik evropskega pomena. Potem še Cerklje in Kobarid Nadalje nas je pot vodila na sotočje Idrijce in Soče (Most na Soči), kjer smo imeli kosilo. V Cerkljah smo si ogledali muzej cerkljanske laufarije. Nazadnje, proti večeru, smo se odpeljali proti Kobaridu, kjer smo si ogledali muzej iz 1 svetovne vojne na diapozitivu. Iz Kobarida smo se odpeljali čez Novo Gorico in po drugi uri zjutraj smo bili doma. Čeprav je bila vožnja dolga, smo veliko videli in slišali, tako da nam ni žal tega dneva. Želimo si še kak tak izlet. Alojz Lovrenko Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 13 F- ISP" LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 KRI REŠUJE ŽIVLJENJE Spoštovani občani, 14. septembra je naš občinski odbor RK, ki deluje od meseca maja, že drugič organiziral krvodajalsko akcijo. Potekala je na transfuzijskem oddelku SB Ptuj. Na naši tretji razširjeni seji smo se dogovorili, da potne stroške, kijih dobimo krvodajalci vrnjene (če se ne dogovorimo drugače), namenimo družini iz Zavrča, ki je v požaru izgubila dom. Ljudi smo za akcijo obvestili skozi medije (radio, kabelska, vaški panoji, sv. maša), poslali smo vabila obrtnikom in PGD v naši občini. Glede na obveščenost sem bila prepričana, da bo precejšen odziv, toda ko se je četrtek nagibal k poldnevu, so me obvestili, da se je akcije udeležilo devet naših občanov. Najprej me je prevzel občutek razočaranja ter žalosti in v glavo mi je šinila misel: »Halo, to imaš, kaj se pa greš humanitarca in želiš obuditi nekaj, kar je že zdavnaj zamrlo (krajevno delovanje RK je bilo pred leti zelo dejavno). Ljudje hlepijo za materialnimi dobrinami in za to je treba garati - kje pa je čas za krvodajalsko akcijo. Ženska, ne rini svoje glave skozi zid!« Potem pa je moja »umna« glava s svojimi slabimi mislimi dobila sogovornika. To je bilo moje srce, ki je energično odgovorilo: »Ne, kako dovoliš, da slabe misli spustiš v možgane. Tvoja naloga je, da ti prevladujejo same dobre misli in vedi, če bi bila ti edini krvodajalec v občini, bi smela nekemu sočloveku bogvedi od kje pomagati ohraniti življenje.« Dialog med umom in srcem je prekinila dr. Šerugova, predstojnica transfuzijskega oddelka, ki je dejala: »Ja, saj Markovčanov pa vas je bilo šest.« Res nas je bilo in zdi se mi prav, da se smem vsem nam, ki smo se odzvali vabilu in mimogrede naredili dve dobri deli, zahvaliti v našem občinskem glasilu. Edino podjetje, ki se je odzvalo vabilu, je bilo podjetje okovje Cimer-man iz Markovcev, šefica je s sabo pripeljala dva delavca: Brigita Cimerman, Brigita Furjan, Peter Vrtačnik. Iz naše vasi smo se akcije udeležili še: Pavla Lepoša, Franc Prelog in Marija Prelog. Iz Bukovcev sta darovala kri Renata Majer in Jože Bezjak. Iz Borovcev: Andreja Mislovič. Večina krvodajalcev nas je tudi iz gasilskih vrst, za kar gre še ena zahvala. Zahvaljujem se v imenu ljudi, ki so že potrebovali darovano kri in tistih, ki jo ta hip potrebujejo in da bi bilo čim manj ljudi, ki bi jo potrebovali. Toda v poletnih mesecih je bilo že alarmiranje, kajti težke prometne nesreče, kardiološke operacije, transplantacije ... potrebujejo litre in litre krvi. Spoštovani nekdanji, zdajšnji in bodoči krvodajalci, prosila bi vas, da se oglasite pri poverjeniku RK iz vaše vasi, da naredimo evidenco, se srečamo, podelimo priznanja, za potne stroške organiziramo izlet . in se vam zahvalimo za solidarnost, ki jo smemo gojiti tudi v »demokraciji«. Tako, dragi moji, kot ste razbrali, je moje srce hvala Bogu prevladalo nad mojim bistrim umom in me osvestilo, da smem biti najprej človek človeku, ne glede n to, ali sem član RK, Karitasa ali še česa. Vabimo vas na naslednjo krvodajalsko akcijo, ki bo v ponedeljek, 15. januarja 2007, kajti kri rešuje življenje! Marija Prelog, Predsednica OORK ČLOVEK - ČLOVEKU Spoštovani občani, če redno prebirate naše občinsko glasilo, potem ste zasledili, da sta naši dve prostovoljni humanitarni organizaciji, ki delujeta kratek čas, začeli aktivno delati. Župnijski Karitas in OORK delujeta z roko v roki in tako je tudi prav. Nekaj prostovoljcev nas je takih, ki delujemo v obeh združenjih in tako je še lažje hitreje narediti konkretne zadeve. Tako smo skupaj že izvedli julijsko akcijo, ko smo z donacijo ES razdelili najosnovnejše prehrambene izdelke ljudem, za katere smo presodili, da to pomoč v občini potrebujejo. Takšna oblika pomoči naj bi prispela še konec oktobra. Skupaj smo v začetku oktobra združili finančna sredstva, ki smo jih prejeli od naše občine (oboji po 50.000 SIT). Te smo združili, nekaj nam je primaknil še g. župnik in upamo, da bo še občina kaj darovala, nekaj pa smo darovali kar posamezniki. Nabavili smo gradbeni material, ki ga potrebujemo za delno adaptacijo bivalnih prostorov, kjer stanujejo ljudje, ki se stežka prebijajo iz dneva v dan. Ljudje, ki kakor koli pomagajo, delajo vse prostovoljno, brez vsakega plačila. Ko tako površno preletimo skozi prebivalce naše občine, se nam mogoče zdi, da vsi živimo kolikor toliko solidno. Toda ko se začnemo z ljudmi pogovarjati na terenu, je druga zgodba. Precej je družin, kjer je bolezen alkoholizem, pa ljudje sploh ne vedo, da je to kronična bolezen, ki jo je potrebno zdraviti. Starejši ljudje, ki se prebijajo z eno pokojnino, ali ljudje, ki so te veseli, če jih le prideš pozdravit in vprašat, kako se počutijo. Zelo je v naši občini pomembna infrastruktura in veliko se je naredilo, toda skoraj smo ob vsem pozabili, da moramo biti najprej človek človeku in tudi na tem področju se prebujamo. Od našega župana (kateri koli bo) si želimo, da bi s skupnimi močmi rešili zadeve, ki jim mi mogoče ne bomo kos, in nekomu omogočili človeku dostojno življenje. Člani OORK in sodelavci župnijskega Karitas 14 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Decemeber 06 LIST IZ MARKOVCEV MESEC OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI Gasilska organizacija si je mesec oktober izbrala za mesec požarne varnosti predvsem zato, da bi v tem času z večjimi aktivnostmi pritegnila pozornost občanov in tako poskuša vaščanom pokazati, kakšne so lahko posledice, če nismo dovolj pazljivi pri uporabi odprtega ognja ali malomarni. Še posebej letos imajo kaj pokazati gasilci s Krasa, ki so se kar štirikrat borili z gozdnimi požari, ki so jih zanetili nepazljivi turisti. Zato je zgorelo kar 970 ha gozda. Aktiviran je bil državni načrt za gašenje požarov v naravnem okolju. Na tej intervenciji je sodelovalo 1700 gasilcev iz vseh Slovenskih regij (iz naše Podravske 29). Pri zadnjem ogledu in analizi smo ugotovili, da so posledice katastrofalne. Ne samo da je zgorelo drevje, zgorela sta tudi podrast in humus. Pokazalo se je golo kamenje in preden bodo te površine zopet zelene, bo potrebno veliko časa. Letošnji oktober - mesec požarne varnosti - je posvečen uporabi gasilnih aparatov v gospodinjstvu, v avtomobilih, skratka tam, kjer je z njim mogoče v prvi fazi preprečiti najhujše. Gasilci bodo na predavanja povabili vaščane in jih podučili, kako ravnati z gasilnimi aparati, kako, kdaj in kje se ti servisirajo, možno pa bo tudi Požar na Komnu (Šumka) je uničil 790 ha kraškega gozda. Zoglenela stebla in golo kamenje dajeta zelo neprijeten občutek. nabaviti nove aparate po znižanih cenah. društvih ob 19.00, razen v Markovcih bo V občini Markovci bodo predavanja orga- ob 18.00. nizirana po gasilskih domovih po gasilskih Besedilo in foto: JL 01 Borovci 17. 11. 05 Prvenci - Strelci 3. 11. 02 Bukovci 10. 11. 06 Sobetinci 1. 12. 03 Markovci 4. 11. 07 Stojnci 20. 10. 04 Nova vas 17. 11. 04 Zabovci 24. 11. TEKMOVANJE ZA POKAL BOROVCEV Letos smo že desetič pripravili gasilsko tekmovanje za pokal Borovcev. Tekmovanje je potekalo 29. 7. 2006 v športnem parku Borovci. Po dvigu tekmovalne zastave je goste, nastopajoče in sodnike pozdravil predsednik društva Marjan Mislovič. Tekmovalcem je zaželel veliko tekmovalne sreče, sodnikom pa dobro sojenje. Tekmovanja se je udeležilo pet pionirskih desetin, dve moški desetini in dve ženski desetini. Tekmovanje je potekalo v lepem vremenu, zato so bili rezultati odlični. Pokale za deseto jubilejno tekmovanje je prispeval boter društva Janko Mislovič. Podelitve se ni mogel udeležiti, zato je zmagovalnim desetinam v njegovem imenu pokale podelil Matej Bezjak iz PGD Prvenci - Strelci. Sodniki so svoje delo dobro in odlično opravili, saj ni bilo pritožb tekmovalcev. Po razglasitvi rezultatov smo se še nekaj časa zadržali v prijetnem vzdušju. Hvala vsem, ki ste se udeležili našega tekmovanja in drugo leto vas pričakujemo v še večjem številu. Že naslednji dan, 30. 7. 2006, pa je naše društvo praznovalo 60 let delovanja in obstoja. Martin Zamuda, poveljnik društva PGD Borovci Naslovnica biltena ob jubileju Glasilo občine Markovci - December - Gruden 2006 15 ITT LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 60 LET PGD BOROVCI 30. julij 2006 je bil za PGD Borovci in vaščane prav slovesen dan, saj je gasilsko društvo praznovalo 60 let prostovoljnega delovanja. Že leta 1928 se je porodila prva zamisel nekaterih članov, da je ustanovitev PGD še kako potrebna, vendar takrat do ustanovitve ni prišlo. Začetki segajo v leto 1946, ko je ogenj uničil Krajnčičevo domačijo in vaščane opomnil, da so brez organiziranega boja proti rdečemu petelinu nemočni. Zato so se sestali nekateri člani, ki so že pred slabima dvema desetletjema razmišljali o ustanovitvi PGD in društvo tudi ustanovili. V začetku je bilo zelo težko, saj je bilo prebivalstvo pretežno kmetijsko in vas majhna. Vendar jim je z vztrajnostjo in požrtvovalnim delom ter odrekanjem uspelo društvo počasi opremiti in zgraditi potrebne prostore, ki so bili potrebni za delovanje. Velikokrat so z veliko mero poguma pomagali sovaščanom ob raznih nesrečah in tako generacijam, ki so prihajale za njimi, dali neizbrisen pečat, ki se bo ohranil še desetletja. Prav zato smo gasilci ob 60-letnici izdati zbornik, ki bo v pisni obliki ohranil vsebino pretekle in sedanje zgodovine. Zastava PGD Borovci Župan Franc Kekec je razvil zastavo z grbom PGD Borovci. fl-■■ LTi -m. pftc-4 . LrP M "mi- 'I*I-1- ■ p', ti i'», fk ^fn i h- — Jtr -11 m à.- i li i Mit i ".i» riUA ^ J. ti Ji J-4» 4T r*- F"i■*■ ■ H _ r#n p \ n fm - m Od. f-.-i- N r F ^ „J*. A t**.— i. (^JS, Li-i,-- k JU dAFVA V.1 - J y^Ul'id i i £.¿1. ^ ji n>ir ~ "* " . ji-Î h.i j_ii_ m p-"- «mi ■ fJ i^im "I t- y - j-I-i-,■■■ uu«* h L Jp h^j; jk Lil , ^ vi ih_, 4 i| k— ¡c ti 4*1.^1 . Mria, Li /v ¿r^mi éé Lih «¡1* ■ i ijm 1Ï11A1 ir Jf.tr i-* - |kJ,t ILiwb fTT. ^ ^1 y 11 ibrf. i'r i ■ nl 'cl- h \ju. .^-.j-.^- -j^i _ ., n. j ^-t-rr "i u^ih p i-i'-u. l -■ lij-ll -«.-.tj^r t« j -r t. il p . ¿1. £ i. .. i—«i pur' »c H P-" " ,1 IIM -„>) ¿., ' d Phji tr' Ithnf! b l l-l. jr " j_- i_ v « i.■_ ei .u | f || |l | !.■ — h. t, t l^llE •J ULr TT i' jlfAÎI ŠV —n ^i bj.t t i.i ji Tf ' v-^vr i t-jh "rf Uvodni list iz ohranjene kronike društva Na slovesnosti ob 60-letnici društva je predsednik dejal: »Ko se oziramo nazaj, ugotavljamo, da se je v teh letih skupaj z vaščani mnogo postorilo na operativnem in preventivnem področju. Prav v tesnem sodelovanju se kažejo uspehi, brez finančne pomoči vaščanov ne bi bilo toliko postorjenega.« V zadnjem desetletju smo gasilci v Borovcih postorili veliko v samem domu in njegovi okolici. Nabavili smo novo gasilsko vozilo. Dogradili garaže, obnovili vaško-gasilski dom, opremili kuhinjo ter skupaj z VO in ŠD uredili športni park. V lanskem letu smo prejeli priznanje za najlepše urejen vaški objekt. Trenutno pa končujemo ureditev mansarde, v kateri si bomo uredili sejno sobo in arhiv. Veliko prostega časa porabimo tudi na izobraže- valnem in operativnem področju ter pri vzgajanju podmladka, saj kot je znan rek, na mladih svet stoji. Prav v dobrem sodelovanju z vaščani in društvi, ki delujejo v vasi Borovci, in izobraževanju mladih, se nam ni bati, da ne bi bilo podobnih obletnic še več. Ob 50-letnici se nam je porodila želja izdelati simbol, ki bi ponazarjal ime naše vasi. Počasi smo pričeli željo realizirati. Vaščan Vlado Šegula nam je izdelal osnutek grba in nato tudi grb. Dolgo je v nas klila želja, da to prenesemo na zastavo in letos ob 60-letnici je gospod župan Franc Kekec, ki je bil tudi slavnostni govornik, svečano razvil našo zastavo. Podelili smo tudi nekaj zahval društvom in posameznikom za sodelovanje s PGD Borovci. Dvema našima članoma pa smo za 60 let delovanja v gasilstvu podelili zlati plaketi za dolgoletno in požrtvovalno delo, to sta Franc Puc in Anton Črešnik, ki pa ima tudi velike zasluge, da se je zgodovina nastanka društva ohranila do danes v pisni obliki, saj je bil dolgo kronist društva. Hvala vam, g. Črešnik, za kroniko društva, hvala vaščanom za pomoč pri razvoju društva, hvala društvom, ki delujejo v naši vasi. Hvala tudi občini Markovci in g. županu, ki zna prisluhniti našim željam in potrebam. Zato še enkrat hvala vsem, ker ste in smo le z vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in strokovnim znanjem pripeljali PGD Borovci do takšne obletnice. Marjan Mislovič, predsednik PGD Borovci 16 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Decemeber 06 LIST IZ MARKOVCEV KONČANA GASILSKA LIGA 2006 V letu 2006 je bilo v gasilski ligi, ki jo sestavljajo OGZ Ptuj, GZ Dornava in GZ Gorišnica, devet tekmovanj. V občini Markovci so tekmovanja organizirala PGD Prvenci - Strelci, Markovci in Nova vas. V ligi je sodelovalo enajst moških in štiri ženske enote. Najuspešnejša v moški konkurenci je bila enota PGD Mala vas, v ženski pa enota PGD Žamenci. Najuspešnejša enota iz občine Markovci je bila enota iz PGD Prvenci - Strelci na petem mestu in enota članic iz PGD Nova vas, ki je zasedla v skupni uvrstitvi tretje mesto. Zaključno tekmovanje, ki je štelo tudi za pokal PGD Grajena, je bilo v Grajeni 16. 9. 2006, na katerem so bili podeljeni pokali za osvojena mesta in nagrade v okviru medobčinske gasilske lige. Prvo mesto za pokal PGD Grajena je v moški konkurenci osvojila enota PGD Mala vas in tako zbrala v okviru lige 870 točk. Prvo mesto za pokal PGD Grajena v ženski konkurenci pa je osvojila enota PGD Nova vas in v skupni konkurenci osvojila 780 točk. Desetarka ženske enote PGD Nova vas je prejela iz rok župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana prehodni pokal PGD Grajena za osvojeno prvo mesto na tekmovanju za pokal PGD Grajena, ki istočasno šteje za ligo. Tekmovanja v medobčinski gasilski ligi so bila letos organizirana že desetič. Ponovne priprave za razpis v letu 2007 se bodo začele že letos, saj se bo verjetno organizaciji tekmovanj priključila še ena GZ iz Spodnjega Podravja. Besedilo in foto: JL VIZIJE ŠPORTNEGA PARKA V BOROVCIH SE URESNIČUJEJO ... Športno društvo Borovci deluje že kar nekaj let. Seveda z vzponi in padci, kot se to dogaja v vseh društvih. Letošnje leto pa smo presegli sami sebe. Borovčani, od najmlajših do najstarejših, smo se udeleževali prostovoljnih delovnih akcij. Uredili smo okolico igrišča, urejali okolico ribnika, postavili košarkaške koše, uredili nadstreš-nico in tudi infrastrukturo (voda, elektrika). Tako smo si omogočili prirejanje piknikov s tekočo vodo in športne igre pozno v noč, saj je igrišče razsvetljeno z reflektorji. Vse to smo postorili skoraj izključno s svojimi rokami, le za izkope, za postavitev drogov razsvetljave in vodovodnih cevi so na pomoč priskočili ustrezni obrtniki. Ker pa malo nogometno igrišče meji z ribnikom, smo tam postavili ograjo za varnost otrok, pa tudi zato, da žoga z igrišča ne bi preveč motila ribičev. Do sedaj so ribnik urejali ribiči Ribiškega društva Markovci. To pa sedaj želimo sami, predvsem zaradi uskladitve ribiških tekmovanj in aktivnosti na igrišču. V okviru Športnega društva Borovci smo zato ustanovili tudi ribiško sekcijo, ki je k skrbi za ribnik dobila tudi nalogo vzgajanja mladih ribičev. Da pa v Borovcih nismo le ribiči, smo dokazali tudi na letošnjem nogometnem vaškem turnirju v športnih igrah. Borovci so dolga vas, zato smo se razdelili na spodnji, srednji in zgornji konec. Napeto je bilo že pred pričetkom tekem, saj smo se jih udeležili tako moški kot ženke. Vsaki konec je bil oblečen v svojo tekmovalno barvo. Prav zanimivo je bilo, ko so se iz ust gledalcev slišali vzkliki: »Dajmo rdeči«, »Dajmo beli«, in ko so poražencem pošle moči, so nastopili še zeleni. Igrali smo odbojko in mali nogomet. Tu bi poudarila, da so nogomet igrale tudi mamice. Povem vam, da so borovske ženske nadarjene za vse vrste športov in tako smo se odločili, da bodo različni turnirji potekali vse leto. Seveda se naše druženje ni končalo s športnimi igrami, ampak smo rajali še dolgo v noč. Vsi smo bili zadovoljni, saj je bil turnir in piknik tudi nagrada za vse Borovčane, ki so se spet združili tako pri delu kot pri jelu. Želimo si, da bi se delovni zagon letošnjega leta nadaljeval tudi v naslednjem letu in še vnaprej, saj so naše vizije o borovskem športnem parku prečudovite. Še enkrat pozdrav vsem, predvsem pa prizadevnim Borovčanom, ki se trudijo za naš lepši vsakdan in predvsem lepši vsakdan naših otrok. Ida Skuhala Glasilo občine Markovci - December - Gruden 2006 17 LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 BUKOVCI - 720 LET VASI Bukovčani smo v mesecu septembru praznovali 720 let vasi. Tako kažejo podatki o prvem uradnem zapisu vasi Bukovci. Praznovanje smo izvedli 2. 9 in 3. 9. 2006. Prvi dan so potekale vaške igre. Tekmovalci smo bili iz posameznih zaselkov vasi: Zgorji kunec, Spodji kunec, Lepa ulica, Siget, Hujkari, Vopošnica, in Novi jork. Igre so zahtevale veliko spretnosti, hitrosti in fizične moči. Vsaka skupina si je priborila pokal. Zmagovalni pokal (veliki) je prejela skupina iz Vopošnice. Z zmago so si pridobili nalogo, da v naslednjem letu pripravijo vaške igre. Čestitamo vsem tekmovalcem, posebej pa zmagovalni ekipi. Igre so potekale v veselem vzdušju, prisotna je bila seveda tudi tekmovalnost, osnovni namen pa je bil druženje vaščanov in obiskovalcev. Igre je vodil g. Branko Kostanjevec s svojo ekipo (Marjan H., Marjan F-, Gorazd, Patricija, Anja S., Anja H.). V nedeljo, to je bil drugi dan praznovanja, smo pričeli s kulturnim programom, ki sva ga vodili skozi točke Anja Strelec in Silva Pilinger. Predsednik KD Bukovci g. Jože Bezjak je v nagovoru pozdravil vse vaščane in povabljene goste. Z besedo je predstavil vas Bukovci v preteklosti, njen razvoj, pridobitev in nanizal nekaj ciljev za nadaljnje obdobje. Velik poudarek je bil namenjen vaškim objektom, obrtnikom, kmetom, društvom in prav vsem vašča-nom! Skupaj več znamo in zmoremo. Da česa pomembnega ne pozabimo, skrbi vaščanka ga. Tila Markovič (v vlogi Mice), ki skrbno zapisuje kroniko vasi. Osvežila nam je spomin za zadnjih pet let, toliko je preteklo od praznika 715 let. Njen govor je pristen bukovski - narečni. Ga. Tila nam je nanizala veliko podatkov, povedanih skozi humor. V svojem govoru nam je g. župan Franc Kekec čestital ob prazniku in se nam kot naš sovaščan zahvalil za dediščino, ki jo znamo ohranjati, ter za razvoj in urejenost vasi. Poudaril je pomen povezanosti ljudi - vaščanov, ki skrbijo za dogajanja na vasi. Na dan praznovanja smo razvili zastavo, ki bo služila za prepoznavnost vasi in predvsem za vaške namene. Zastava je rumeno-bela. Simboliko zastave nam je predstavila Anja Strelec. Rumena barva označuje žitna polja - sonce, zelena pa naravo - gozd. Zakaj smo si določili grb z bukovim listom? Zgodovina pravi, da je na tem mestu, kjer stoji naša vas, stal bukov gozd. Od tam izvira tudi ime naše vasi. Predsednik KD Bukovci Jože Bezjak Bukev - Bukovci ali po domače bukva - bukovci. Predsedniki vaških društev z g. županom F. Kekcem so častno razvili zastavo. Tega dne smo na spomin praznika in simbolike vasi zasadili dve bukvi, ki bosta presajeni v športni park in pred gasilski dom. G. župnik Janez Maučec je opravil blagoslov drevesc, zasadila pa sta g. župan in predsednik VO g. Danilo Bezjak. V kulturnem programu so sodelovali vaški pevci in godci pod vodstvom g. Janeza Zmazka, ki se ob pomembnem dogodku potrudi in zapiše besedilo za praznik. Sestrični Sara in Monika sta skupaj čudovito zapeli pesem. Anja Hameršak je zapela pesem, ki jo je sama spesnila in zapisala melodijo prav za naš praznik - pesem Pri nas. Kopjaši so odplesali svoj ples. Nastopili so v bukovski zasedbi. Nekaj melodij pa so nam zaigrali bukovski muzikanti, ki so se združili in skupaj zaigrali za praznik. Želeli smo, da bi jih bilo še več, saj marsikateri Bukovčan obvlada igranje na instrument, povabili smo jih, a za nastop so se odločili le najpogumnejši: Žiga, Anja, Špela, Patricija, Sabina, Uroš, Andrej in Martin. Sigurno bo še priložnost, zato se opogumite, obrišite prah z instrumentov in obudite veselje. Zahvalila bi se gostu Petru Razpetu, humanitarno društvo Alvador, ki nam je dal priznanje, da znamo Bukovčani ohranjati kulturno dediščino, znamo biti gostitelji, skrbimo za urejenost vasi in predvsem znamo biti družabni in povezani. Organizator dvodnevne prireditve je bilo KD Bukovci s sodelovanjem PGD, ŠD, VO, ki se zahvaljuje vsem sodelujočim za izvedbo. Hvala ekipi, ki je poskrbela za pripravo jedi in postrežbo. Hvala vsem. Za veseli del ali veselico pa je poskrbel ansambel Šou band klobuk. Silva Pilinger, podpredsednica KD 18 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Decemeber 06 LIST IZ MARKOVCEV ČLANI PD PRVENCI - STRELCI AKTIVNI VSE POLETJE PD Prvenci - Strelci je v mesecu juliju izvedlo žetev, ki je bila zelo odmevna in solidno obiskana. S to prireditvijo pa naše aktivnosti skozi poletne mesece niso zamrle. Z njive je bilo treba pospraviti snopje, ga zmlatiti ter slamo obdelati v »ritke«, ki so uporabni za najrazličnejše potrebe na vasi. Tako smo se vaščani naših vasi zbrali v soboto, 16. septembra, na Šponovi domačiji in zmlatili snope na starodaven način. S snopi smo tolkli po vinskem sodu tako dolgo, da je iz slame padlo vso zrnje, ki ga bomo uporabili za setev in za kruh na naših prireditvah. Snope smo nato enega po enega vpenjali v »hlapca« (primež) ter jih »zašopali« (počesali), na novo zvezali in »pričelili« (odrezali konce). Približno 80 »ritkov« imamo pripravljenih za prodajo in prodali jih bomo najboljšemu ponudniku. Člani PD smo zelo aktivni tudi ob obnovi vaškega doma, na katerem smo letos izvedli že preko 500 prostovoljnih ur. Uredili smo izolacijo tlakov, v teh dneh poteka menjava oken in ureditev fasade, do zime bomo uredili še izolacijo stropov. Za obnovo kuhinje smo zbrali lasna sredstva, za dokončanje bo potrebno še kar nekaj prostovoljnih ur, za kar pa se ob takšnem članstvu, kot ga imamo, ni bati. Da pa ne bi samo delali, smo 22. julija organizirali vaški piknik. Naši člani so opravili 4 nastope. Odmevnejši je bil v Kicarju na prireditvi Kicar poje in igra. V oktobru, natančneje 14. oktobra, se odpravljamo na strokovno ekskurzijo. Ogledali si bomo Žičko kartuzijo, steklarno v Rogaški Slatini ter muzej na prostem v Rogatcu. Na poti proti domu bomo spoznali še gostišče Vinetu. Sekcijo harmonikarjev smo opremili z novimi telovniki in srajcami. Prijavili smo se na razpis Občine Markovci za opremo, ki jo nujno potrebujemo v nastajajoči pisarni društva. Društvo je lani praznovalo trideset let delovanja, ima preko 120 članov, nima pa svoje pisarne. Odgovor občine je bil, da smo prejeli v letu 2006 velika investicijska sredstva in nam po razpisu dodelijo sredstva v višini 0 tolarjev. Ob tem se vprašam, kako se ta sredstva delijo, ali obstajajo pomembna, manj pomembna in nepomembna društva v občini. In pa, ali morda g. župan in svetniki ne veste, da namenskih sredstev, ki smo jih prejeli za obnovo strehe, toplotno in hidroizolacijo, ne moremo porabiti za nakup računalnika, pisalne mize, omare za fascikle in omare za arhiv. Besedilo in foto: Janez Golc V PRVENCIH RIBIŠKA TEKMA ZA POKAL PRVENCEV IN MEMORIAL V Prvencih smo 10. septembra ribarili, tekmo za pokal Prvencev in pa memorial Petru Kovačiču je organiziral vaški odbor Prvenci ob pomoči športno ribiškega društva Markovci. Zjutraj ob sedmi uri smo se zbrali pri prvenskem ribniku, popili vroč jutranji čaj, zbrali prijave, izžrebali mesta, na katerih so tekmovalci lovili. Ob osmi uri se je lov začel in okrog ribnika je bilo polno ribičev. 37 tekmovalcev, prijateljev ribištva, znancev in prijateljev Petra se je pomerilo v lovu na plovec. Ribiče je obiskal tudi g. župan Franc Kekec, jim zaželel dober prijem, z njihovih obrazov je bilo čutiti športnega duha. Tisti z največ ribiške sreče, ribiškega znanja, so prejeli pokale in za prvo mesto prehodni pokal vasi Prvenci. Prvo mesto je osvojil Slavko Plošenjak iz Male vasi, drugo mesto Leon Ciglarič, prav tako Mala vas, pokal za tretje mesto je prejel Darko Peteršič iz Dornave. Po končanih podelitvah smo se vsi skupaj okrepčali s pečenimi postrvmi, ki so jih za ta namen spekli člani vaškega odbora.Vaški odbor pa v jesenskih mesecih prireja še eno tekmo, na kateri lovimo samo vaščani Prvencev, takrat bodo pokali zagotovo ostali doma. Janez Golc Tisti z največ ribiške sreče, ribiškega znanja, so prejeli pokale in za prvo mesto prehodni pokal vasi Prvenci. Glasilo občine Markovci - December - Gruden 2006 19 LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 MARKOVSKI FOLKLORISTI NA GOSTOVANJU V BOLGARIJI Ko kazni plačuješ s pivom Člani FD Markovci smo čas od 22. 6. do 1. 7. 2006 preživeli v kraju Primorsko ob Črnem morju v Bolgariji. Nastopali smo na folklornem festivalu, ki ga že nekaj let organizira bolgarsko folklorno združenje in lokalna skupnost občine Primorsko, ki ima približno 25000 prebivalcev. Na festivalu je sodelovalo 26 skupin iz trinajstih držav. Največ je bilo seveda Bolgarov in Rusov, zraven teh pa še Srbi, Hrvati, Gruzijci, Kazahstanci, Grki, Ukrajinci, Poljaki, Finci, Latvijci, Estonci in mi, Slovenci. Bili smo tudi prva skupina iz Slovenije, ki je kdaj nastopila na tem festivalu. Na poti v Bolgarijo smo se ustavili tudi v Beogradu, na znamenitem Kalemegdanu, ob sotočju Save in Donave in nastopili za našega konzula g. Miroslava Lucija, ki je 22. 6. 2006 v večernih urah gostil druge konzule in državnike ob dnevu državnosti Republike Slovenije. Ogledali smo si tudi Niš v Srbiji in glavno mesto Bolgarije, Sofijo. V času festivala smo se odpravili tudi v 330 km oddaljen Istanbul v Turčiji, kjer smo si ogledali znamenitosti mesta, se z ladjo popeljali po zalivu, ki ločuje Evropo in Azijo, ter se čudili velikosti 16-20-milijonskega mesta, saj števila prebivalcev ne morejo natančneje določiti, ker je pretok priseljencev tako velik, o čemer priča tudi velika gneča na ulicah mesta. V prostem času pa smo opravili tudi precej nakupov, saj so cene v Turčiji še vedno nekajkrat nižje od naših. Nekaj posebnega so tudi mejne kontrole med Bolgarijo in Turčijo, saj so nas preverili in pregledali sedemkrat, za kar smo porabili dobri dve uri in pol dragocenega časa na vstopu v Turčijo in izstopu iz nje, mi pa smo želeli videti in doživeti čim več. Vsi udeleženci gostovanja (bilo nas je 27) smo bili presenečeni nad nekakovostjo bolgarskih cest, ki so res v katastrofalnem stanju, čeprav na vhodu v njihovo državo plačaš vinjeto zanje. Zanimivo je tudi, da imajo še vedno dezinfekcijo vozil, ki je prva na vrsti pred ostalimi precej dolgimi mejnimi kontrolami, za katero odšteješ spet nekaj evrov. Zanimive so bile tudi policijske kontrole na poti, saj so nas policisti vedno prepričevali, da smo bili prehitri ali pa, da smo storili kakšen drugi prekršek, samo da bi iztržili kakšen evro. Naša voznika, Gregor in Stane, sta se izkazala za dobra pogajalca (še posebej Gregor) in smo jo vedno odnesli samo z Rezidenca veleposlanika Miroslava Lucija 20 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Decemeber 06 LIST IZ MARKOVCEV Matej praznuje. Carigrajska (istanbulska) džamija enim ali dvema pivoma. V FD Markovci smo izredno zadovoljni, saj smo s tem gostovanjem dodali dodatni člen k bogatemu programu, ki ga izvajamo že 68 let in ponesli naše plese in običaje v oddaljeno Bolgarijo, tam pa spoznali raznolikost in pestrost programov, ki so jih izvajale skupine iz številnih drugih držav. Poleg vsakega udeleženca so nam to gostovanje omogočili številni sponzorji in donatoiji: GP Project-ing, d. o. o., Boštjan Šmigoc, s. p., Avtoprevozništvo Janez Golc, s. p., Mizarstvo Forštnarič, Mlin Korošec in bistro Mlinček, Bar Miijana, AH Renault Terbuc Dornava, Majda Sok, prodaja zlatega nakita, Avtopralnica Siget, Janez Kolenko, s. p., Silva Njegač, s. p., Ivan Kolarič, s. p., Avtoličarstvo Milan Majer, s. p., Marija Meznarič, Mirko Zele-nik, Marija Pintarič, Branko Veselič, s. p., Okrepčevalnica Palaska, Dominko servis, Spirala, d. o. o., Emitt, d. o. o., Ptujčanka, d. o. o., TMD Invest, d. o. o., Debok caffe, Mihael Jovan, Parketarstvo Petrovič Stanislav, Gradbeništvo Alojz Bezjak, Franc Kokol, Milan Kostanjevec, Boštjan Iva-nuša, Peteršič, s. p., Konrad Šmigoc, s. p., MCK, d. o. o., Turčan Matej Janžekovič, Franc Tašner, s. p. Moler, Vrtnarstvo Čuš, Janez Cimerman, s. p. KZ Ormož, Markova knjigarna, Foto Langerholc, Čistilnica Šegula, Urarstvo Slatinšek, s. p., Hosting, d. o. o., Stanka Mahorič, Ribarnica Delfin, Ivica Rožmarin, Zdravko Zupanič, Svečarstvo, Katarina Čuš Rožmarin Frizerstvo, Milica Mesarič - Roki Bar, Sonja Strauss, s. p., Metalotehna, d. o. o., Marjan Hameršak - prehrana živali, Vitiva, d. o. o., Perutnina Ptuj, Haloze, d. o. o., Občina Ptuj. Predsednik FD Markovci Milan Gabrovec Folklorno društvo Markovci prireja v petek, 20. 10. 2006, folklorni večer s pričetkom ob 20. uri. Nastopajo: FS Markovci, FS Dolena, FS Beltinci, Ljudske pevke FD Markovci in FS Cirkovce. Vljudno vabljeni Pred hotelom v Primorskem Glasilo občine Markovci - December - Gruden 2006 21 LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 KUD Markovski zvon ZBOGOM, BRANDLOVE ORGLE! V začetku septembra, ko so oživele vse dejavnosti, ki so čez poletje počivale, smo se tudi pevci KUD Markovski zvon zbrali na uvodni vaji. Vendar ta vaja tokrat ni potekala v društvenih prostorih, temveč na domačem koru. Zakaj, se boste vprašali. Zbrali smo se vsi pevci, vsi tisti od najstarejših, ki na koru prepevajo že več kot 60 let, pa do najmlajših, ki so komaj letos stopili v pevske vrste. Skupaj z gospodom župnikom smo se tako rekoč poslovili od orgel, saj so nam služile več kot sto let. Obujali smo spomine na prijetne dogodke, starejši pa so nam povedali marsikatero izkušnjo. Tako je bilo pred desetletji potrebno za zven orgel še goniti meh - tega danes več ni in tudi ne bo. V delu so že nove, sodobne in večje orgle, ki bodo svečano zadonele drugo leto, na Markovo nedeljo. Ob koncu smo skupaj zapeli nam ljubo Marijo, skoz' življenje in se, nekateri tudi s solzo v očeh, zbrali v društvenih prostorih, kjer smo pričeli novo pevsko sezono. Brandlove orgle so zadnjič zadonele v nedeljo, 17. septembra, ko smo izbrali nam najlepše pesmi iz repertoarja in zaključili z orglanjem za nekaj mesecev. Takoj v torek, 19. septembra, smo resnično pričeli rušiti orgle. Številne piščali, od najmanjših do tistih ogromnih, veliki kosi lesa, meh, manual, registri in še mnogo ostalih odpadnih stvari je bilo potrebno odnesti s kora, ki je bil precej zaprašen. Žagali, izvijali in odnašali smo material in pri tem opazovali zanimivo sestavo tega mogočnega instrumenta. Odpaden les bo izkoriščen za kurjavo, piščali, tako kovinske kot lesene, pa bodo za spomin. Ponosni smo lahko, da živimo v času, ko bomo dobili nove orgle, saj se to ne zgodi ravno vsak dan. Današnje orgle, delo Jožefa Brandla, so stare kar 112 let in verjamemo lahko, da so dobro služile svojemu namenu. Izpraznitev kora je bila le začetek obnovitvenih del na koru. V naslednjih tednih se bo nadaljevala statična preureditev tal kora in stopnišča. Dostop na kor, ki je bil do sedaj pod njim, se bo obrnil na staro mesto (predprostor vstopa v stransko kapelo). S tem se bo pod korom sprostilo nekaj prostora, kar bomo zapolnili z dodatnimi klopmi. Hkrati bo potrebno preurediti dovodne kanale za topli zrak, elektrifikacijo, osvetlitev in ozvočenje. Ta faza obnovitve kora mora biti končana do začetka zime. Do takrat bomo pevci pri maši spremljali bogoslužje v prezbiteriju. S postavitvijo novih orgel bomo dodali še en del k zgodovini naše župnije. To, kar so nam zapustili naši predniki, moramo ohranjati in vendar vedno na novo ustvarjati. Besedilo in foto: Alenka Rožanc Začelo se je z odstranjevanjem piščali. Na koncu je ostal le še meh in nekaj drobnih delov. DAN KROMPIRJA NA KMETIJI MEZNARIC Na kmetiji Darinke in Milana Mezna-riča v Stojncih v občini Markovci so ta mesec pripravili dan krompirja. Organizaciji dogodka so se pridružile tudi članice Društva podeželskih žena občine Markovci, KGZ Ptuj in podjetje Roko iz Maribora. "Namen tega dogodka je, da se obiskovalci seznanijo s pridelavo in vrstami krompirja. V letošnjem letu smo se odločili, da se ob tej priložnosti še družimo in pove-selimo," je povedala Darinka Meznarič in dodala, da je pridelava krompirja glavna panoga na njihovi kmetiji in da ga letno pridelajo okrog 180 ton (vse od ranih do poznih sort). Večino krompirja prodajo na Kmetijsko zadrugo Ptuj, s katero imajo sklenjeno pogodbo, nekaj pridelka prodajo posrednikom, nekaj pa kar neposredno doma na kmetiji. Besedilo in foto: MZ Članice Društva podeželskih žena Markovci so krompir na Meznaričevi njivi izkopale tako kot nekoč - ročno z motikami. 70 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Decemeber 06 LIST IZ MARKOVCEV KONJENIKI IZ NOVE VASI USPEŠNI NA TEKMOVANJIH Člani Konjeniškega kluba iz Nove vasi so se v letošnjem letu udeležili več konjeniških dogodkov po Sloveniji. Junija so s ponijem Megy sodelovali na konjeniškem spektaklu, ki poteka v okviru praznika občine Duplek. Na tekmovanju so v kategoriji enovprega dosegli prvo (voz- nik Andrej Kekec, sovoznik Aleksander Kekec) in tretje mesto (voznik Ivan Kekec, sovoznik Marko Kekec). 1. oktobra so se udeležili tekmovanja v okviru kasaških dirk v Šentjerneju. Tudi tam so bili nadvse uspešni, saj so prav tako odnesli prvo in tretje mesto. Prvo mesto so osvojili v vožnji z dvovprego (voznika Andrej Kekec in Matic Gregorič iz Šentjerneja, sovoznik Marko Kekec), tretje mesto pa v vožnji z enovprego (voznik Andrej Kekec, sovoz-nik Marko Kekec). Tudi na tem tekmovanju so bili s ponijem Megy. MZ Foto: arhiv Kekčevih Na tekmovanju v Šentjerneju Zbirka pokalov, ki so jih Kekčevi fantje osvojili na konjeniških tekmovanjih. USTVARJALNOST MLADIH GASILCEV 50 mladih gasilcev pionirjev iz občinskega gasilskega poveljstva Markovci se je minulo soboto v gasilskem domu v Markovcih udeležilo ustvarjalnih likovnih delavnic. »Delavnice organiziramo v sklopu dogodkov ob mesecu požarne varnosti. Udeležili so se jih pionirji iz petih gasilskih društev: Stojnci, Bukovci, Markovci, Zabovci in Borovci. Delavnice organizira OGZ Ptuj. Ker v letošnjem letu nismo imeli poletnega mladinskega gasilskega tabora, smo se odločili za kreativne delavnice, kjer so naši najmlajši izdelovali plakate, risali in barvali ter ustvarjali makete gasilskih avtomobilov. Tema, na katero so ustvarjali, je bila požarna varnost,« je povedala Hed-vika Rojko, vodja mladine na občinskem poveljstvu Markovci. Izdelki, ki so nastali na delavnicah, bodo najprej razstavljeni v markovski občinski stavbi, nato pa se bo razstava selila tudi po gasilskih domovih. Besedilo in foto: MZ Glasilo občine Markovci - December - Gruden 2006 23 LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 RIBICI S SVOJIM POSLANSTVOM V OBČINI MARKOVCI DOKAZUJEMO, DA SMO ZA POVEZOVANJE VSEH VASI Če začnem pri ribiškem planu, ki smo si ga zadali na občnem zboru, moram reči, da ga v celoti izpolnjujemo. Res je, da posamezniki iz Borovcev ne poznajo našega poslanstva, da ŠRD Markovci želi povezovati oz. povezuje vse vasi in da so vrata odprta za vsakega, ki se želi vključiti v ŠRD Markovci, ki s prostovoljnim delom vzdržuje okolico in živež v vodi. Interesi, ki jih izkazujejo posamezniki v Borovcih, da bi prevzeli ribnik, so neutemeljeni. V tem šestletnem obdobju smo vložili preveč skupnega dela, da bi dopustili, da bi en posameznik, ki hodi od hiše do hiše in od vasi do vasi, zrušil ŠRD Markovci. Čeprav leži ribnik v Borovcih in ga upravlja ŠRD Markovci, ki ima koncesijo za vodni del, je zemljišče last republiškega kmetijskega sklada. RD Ptuj, ki je pristojna za podelitev koncesije, nam daje vso podporo, saj so mnenja, da odlično vzdržujemo vodo in okolico, istega mnenja pa je tudi občina Markovci. Zato pozivam vaščane Borovcev, da naj prevlada razum prijateljstva, skupnega dela, ne pa interes posameznika, ki uveljavlja svojo voljo za svojo korist. Kljub temu, da nam ta samovolja vzame nekaj energije, smo ribiči trdno skupaj in dokazujemo svoje poslanstvo v občini Markovci, ki jo vestno zastopamo. Predstavitev letošnjih uspehov na tekmovalnem področju Na medobčinskem tekmovanju občin: Ptuj, Dornava, Gorišnica, Markovci, Haj- dina, po 10 tekmovalcev, smo že četrtič osvojili 1. mesto. Na medobčinskem tekmovanju za pokal Male vasi - Gorišnica, po 5 tekmovalcev, 13 ekip, smo dosegli 3. mesto. V društvu imamo tudi ekipo upokojencev, ki dobro sodeluje z DU Markovci. S to ekipo smo sodelovali na izbirnem tekmovanju društev upokojencev Spodnjega Podravja, 6 ekip po 4 ribiči, kjer smo osvojili 1. mesto ter si tako zagotovili nastop na državnem prvenstvu v Novem mestu 27. septembra 2006, kjer smo zastopali občino Markovci, DU Markovci in ŠRD Markovci in osvojili 1. mesto ter tako postali državni prvaki. Tako bo prehodni pokal leto dni krasil prostore DU Markovci. Ne morem vam opisati, kakšni občutki ponosa so nas prevzemali, ko smo slišali klic: »Ekipa ribičev DU Markovci so državni prvaki,« in nato slovensko himno. Takšen vrhunec si želi vsak športnik. S tem smo si zagotovili nastop na evropskem prvenstvu in govori se, da bi bilo v Španiji. Drugo leto pa računamo, da bi kandidirali za državno prvenstvo pri nas, a smo že avtomatsko uvrščeni. Tu se moram zahvali- ti vsem, ki so nam kakorkoli pomagali do tega uspeha, posebej pa še vodjema ekipe g. Francu Terbucu in Slavku Plošinjaku. V samem društvu smo končali tudi z ligo, imeli smo tekmo za ribiškega carja, Abrahamovo tekmo, tekmo za pokal Prvencev in memorial za Petra Kovačiča ter posamezne tekme. Vse to lahko dosežeš samo, če ima vodstvo društva in članstvo svojo vizijo - »zdrav duh v zdravem telesu in naj prevlada razum«. Vsem lep pozdrav in dober prijem! Predsednik ŠRD Markovci Zlatko Rajh Foto: arhiv društva Državno tekmovanje upokojencev ŠRD Markovci, 27. 9., na reki Krki. Medobčinsko tekmovanje v Dornavi 24 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Decemeber 06-LIST IZ MARKOVCEV DOBRODOŠLI PONOVNO V SOLI POPRAVEK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE V julijski številki časopisa je prišlo do neljube napake. V članku z naslovom Dosežki in uspehi ... smo pozabili omeniti učence, ki so osvojili srebrna Vegova priznanja. Ti so: Maja Kostanjevec, Aleš Strelec, Mojca Kostanjevec, Anja Furjan in Jan Meznarič. Pripravljali sta jih učiteljici Marija Petek in Patricija Kramberger. Prav tako ni bil pravilen podatek glede učnega uspeha. Enemu učencu iz 8. razreda ni uspelo in ponavlja razred. Za napako se iskreno opravičujem. Natalija Plohl ZA ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA Želim vam jasne dneve, da se boste počutili lahke, srečne in zadovoljne v harmoniji s seboj in drugimi. Želim vam tudi ljudi, ki se vam bodo zoperstavili, vam postavljali neprijetna vprašanja, ki bodo vznemirjati vaša življenjska načela. Tako se boste obrnili od lupine k jedru, od nebistvenega k bistvenemu, od površine v globino. Želim vam ljudi, ki vam bodo prisluhnili in vas razumeli, vam vlivali moč in .šli z vami z roko v roki. Želim vam delovno področje, na katerem boste zmogli razviti svojo fantazijo in ustvarjalnost, da boste doživeli uspeh in si utrdili zaupanje vase. Želim vam skupnost ljudi, ob katerih se boste počutili varne in sprejete. Želim, da v trenutkih nerazumevanja spoznate, da življenje ni nekaj statičnega in da poskusite ponovno začutiti v sebi njegov utrip in življenjsko radost. Začetek šolskega leta je vedno nekaj posebnega, to moramo priznati. Čas optimizma, novega začetka, pa hkrati čas dvomov in gore vprašanj. Naj vam za vzpodbudo napišem nekaj Sokratovih misli z njegove prve učne ure. (Sokrat - gr. filozof, rojen l. 470 pr. n. št., leta 399 pr. n. št. so ga obtožili brezboštva in obtožili na smrt z zastrupitvijo. Znan je bil kot velik mojster dialoga, zato je tudi poučeval, čeprav je živel revščini. Njegovo življenje sta proučevala predvsem Platon in Aristotel). Kot je že v navadi, smo vam za prvo jesensko številko pripravili zanimivosti in nekatere novosti, ki nas čakajo v šolskem letu 2006/2007. S tem boste nekoliko bolj seznanjeni o naši organizaciji dela, vsebini dela in še čem. Kot članica uredniškega odbora Lista iz Markovcev, odgovorna predvsem za šolske strani časopisa, pa se s tokratno številko poslavljam. Moj štiriletni mandat je potekel in delo bom z veseljem predala učencem izbirnega predmeta Šolsko novinarstvo, ki ga vodi učiteljica Irena Muršec. Verjamem, da bodo uspešni in ustvarjalni pri svojem delu. Hvala vsem, ki ustvarjate ta lokalni časopis in vsem, ki ga berete. Lahko smo ponosni nanj. Natalija Plohl ŠTEVILO ODDELKOV IN UČENCEV V TEM ŠOLSKEM LETU I. triada - 5 oddelkov = 97 učencev II. triada - 6 oddelkov = 114 učencev III. triada - 6 oddelkov = 129 učencev SKUPAJ: 17 oddelkov = 340 učencev VRTEC - 4 oddelki = 77 otrok Organizirana sta tudi dva oddelka podaljšanega bivanja in jutranjega varstva. POUKA PROSTI DNEVI Od 30. oktobra do 3. novembra - jesenske počitnice Od 25. decembra do 2. januarja - novoletne počitnice 7. februar - Prešernov dan Od 26. februarja do 2. marca - zimske počitnice 8. april - velikonočni ponedeljek Od 27. aprila do 2. maja - prvomajske počitnice ŠPORTNI DNEVI - jesenski kros - plavanje v Termah Ptuj - smučanje, sankanje ter drsanje - pohodništvo - atletski troboj GOVORILNE - še lepše POGOVORNE URE Vsak 2. torek v mesecu ob 17. uri od 1. do 5. razreda, ob 18. uri od 6. do 9. razreda ali po dogovoru. NACIONALNI PREIZKUSI ZNANJA Redni rok: 4. maj - slovenščina za 6. in 9.razred 7. maj - tretji predmet za 9. razred 8. maj - matematika za 6. in 9. razred 9. maj - tuji jezik za 6. razred NOVOST Z letošnjim šolskim letom bomo imeli le dve ocenjevalni obdobji. Prvo obdobje: od 1. septembra do 31. januarja Drugo obdobje: od 1. februarja do 22. junija Glasilo občine Markovci - December - Gruden 2006 25 LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 KULTURNI DNEVI 1. Kinopredstava v Planetu Tuš v Mariboru - ogled zakulisja, delo operaterjev ... 2. Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku - gostovanje Ljube Jenče 3. Ustvarjanje učencev na jezi-kovno-umetniškem področju NARAVOSLOVNI DNEVI Naštete vsebine so razporejene po različnih razredih, in sicer: - ogled drevesnice v Markovcih - delavnice na temo Okužbe in bolezni ljudi v stiku z okuženimi živalmi - krajinski park Šturmovci - ogled proizvodnje Vitiva - delavnice na temo Droge - botanični vrt v Račah - ogled čistilne naprave v Ptuju - delavnice na temo Alkohol, aids ... - botanični vrt Pohorski dvor - pomorski muzej v Piranu in ogled solin TEHNIŠKI DNEVI V okviru tehniških dni bomo izvajali zaključne šolske ekskurzije in različne delavnice v času pusta, prav tako pa si bomo ogledali nekatera podjetja, kjer se bodo učenci sami preizkušali v ročnih spretnostih - proizvodnja Hanželič, mizarstvo Forštnarič DRUGE VSEBINE - zimska šola v naravi, 6. razred, Rogla (december 2006) - poletna šola v naravi, 5. razred, Simonov zaliv (september 2007) - plavalni tečaj, 2. razred, Terme Ptuj (november 2006) - 30 interesnih dejavnosti za učence - poklicno usmerjanje, 9. razred - tekmovanja - dodatni in dopolnilni pouk - fakultativni pouk - prireditve - raziskovalno in projektno delo DNEVI DEJAVNOSTI V I. in II. triadi Tudi pri mlajših učencih se bodo zvrstile številne dejavnosti, ki bodo enakomerno porazdeljene čez vse leto. Naj jih naštejemo le nekaj: - ogled muzejev, lutkovnih in gledaliških predstav, kino-predstav, zaključek BZ, različne delavnice, kros, testiranje plavanja, športne igre, ekskurzije, ogled mlina v Zabovcih, črpališča v Skorbi, kolesarjenje in kolesarski izpit ... TEHNIŠKI DNEVI V okviru tehniških dni bomo izvajali zaključne šolske ekskurzije in različne delavnice v času pusta, prav tako pa si bomo ogledali nekatera podjetja, kjer se bodo učenci sami preizkušali v ročnih spretnostih - proizvodnja Hanželič, mizarstvo Forštnarič Lep pozdrav! Začetki so najlepši. Tako bi lahko rekli tudi za prvi šolski dan, ko so še vsi učitelji prijazni in pred vrati ni nobene kontrolne naloge. Take misli so se podile po naših glavah, ko smo po dveh mesecih ponovno sedli v šolske klopi. Razveselili smo se znanih in že skoraj pozabljenih obrazov. Nekaj tednov pozneje se je tisto prvotno navdušenje že poleglo. Sprijaznili smo se s tem, da je brezskrbnih počitniških dni konec in da bo učenje odslej na urniku vsak dan. Navadili smo se na spremembe, ki jih je prineslo novo šolsko leto. Šola nas je presenetila z lepšo preobleko, dobili smo nekaj novih učiteljev, prvič pa se na naši šoli izvaja tudi pouk izbirnega predmeta Šolsko novinarstvo. Tega nas obiskuje devetnajst učenk in en učenec iz osmih ter devetih razredov z namenom, da bomo pridno polnili časopisne strani z vsebinami o življenju in delu na šoli, lotili pa bi se radi tudi šolskega časopisa. Zato smo si delo razdelili in izvolili uredniški odbor, ki bo skrbel, da bo vse nemoteno potekalo. Glavna urednica in njena pomočnica sva postali Maja Kostanje-vec in Barbara Strelec. Literarne strani bo prevzela Mojca Kostanje-vec, šport Tadej Plohi, za zabavo, glasbo in modo bo skrbela Lucija Bezjak, rubriko o življenju na šoli in v kraju bo urejala Nika Rožanc, vsem nam pa bodo pomagali ostali učenci ter učiteljica Irena Muršec. Kaj smo uspeli pripraviti do tokrat, pa si preberite na naslednjih straneh. Na koncu naj vsem šolarjem in vsem našim bralcem zaželiva čim več uspehov v šoli in izven nje. Maja Kostanjevec, Barbara Strelec 26 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Decemeber 06 LIST IZ MARKOVCEV Počitnice, adijo! "Bile so prekratke, " smo izvedele v anketi, ki smo jo izvedle med letošnjimi devetošolci. Povprašale smo jih o njihovih poletnih počitnicah, saj so imele eno posebnost. Bile so njihove zadnje, seveda osnovnošolske. Poležavanje na plaži, listanje revij, popoldnevi na kavču in druženje s prijatelji je bilo tisto, kar je počela večina otrok. Kako pa so jih preživeli "najstarejši" na šoli, si preberite sami. Vendar počakajte. V nadaljevanju boste izvedeli še več. Nekaj o zabavi malo mlajših ter o zanimivih in razburljivih potepanjih Jureta in Tadeja po tujini. Med počitnicami sem začela obiskovati šolo jahanja v KD Rogoznica. Bila sem tudi na morju v Barbarigi in na počitnicah pri moji najboljši prijateljici. Katja Štumberger Dva tedna sem preživel v Nemčiji, teden dni pa na morju v Medolinu. Anton Petrovič Večinoma sem se kopala s prijatelji v Termah Ptuj, ki sem jih obiskala kar nekajkrat. Patricija Šmigoc V počitnicah sem deset dni uživala na morju v Nerezinah, še dodatnih deset dni pa v Zadru. Lucija Bezjak Deset dni sem preživela na morju v Barbarigi, en dan pa sem na morju tudi kampirala ter noč prespala v šotoru. Eva Bratec Bila sem v Termah Čatež, na morju, pri babici, sošolkah, obiskala sem tudi vojaško letališče v Brežicah. Anja Šegula Na morju v Portorožu sem preživel en teden, za dva tedna pa smo z družino šli še v Gajac. Daniel Ljubec Mojca Kostanjevec, Špela Bezjak, Tamara Horvat, Janja Roškar Že dolgo časa sem si želel iti v Francijo. Ta želja se mi je uresničila, ker smo se z družino med poletnimi počitnicami odločili, da gremo v Pariz. Na dan odhoda sem bil zelo vesel in sem komaj čakal, da krenemo. V Pariz smo se odpeljali kar z avtomobilom. Vstali smo ob petih zjutraj, v Ljubljani smo bili že ob pol osmih. Ustavili smo se na pijači, nato pa se napotili skozi tunel v Avstrijo. Toda pričele so se težave. Nekaj kilometrov čez mejo nam je odpovedal avto. Komaj smo prišli do bližnjega kraja in od tam so nas odvlekli do bencinske črpalke. Avto so popravili le toliko, da smo se lahko pripeljali na Bled na "pravo" popravilo. Noč smo prespali v hotelu, takoj zjutraj pa smo pot nadaljevali. Po dolgi vožnji smo prispeli v Salzburg, kjer smo si ogledali mesto, razne razstave, kupili smo si tudi Mozartove kroglice ... Dalje smo šli v Luzern v Švici, kjer smo si prav tako ogledali razne dobre hotele in mestne znamenitosti: mostove, grad, ulice in parke. Tam mi je bilo zelo všeč, posebej zaradi lesenih mostov in rož. Komaj sem čakal na našo naslednjo postajo: Vaduz v Liechtensteinu, saj smo tam ponovno prespali. Ko smo se zjutraj zbudili, smo se najedli in si ogledali mesto. Obiskali smo muzej, v njem smo si ogledali vse od prebivalstva do rastlinstva in tako dalje. Obiskali smo tudi lokale, ki so nam bili še posebej všeč. Najbolj navdušen pa sem bil, ko smo končno prišli v Francijo. Čudno se mi je zdelo, da so tam vse krave bele. Le tu pa tam se je pasla kakšna rjava. Zelo urejene so se mi zdele ceste in tudi okolica. Po Imel sem se fajn desetih urah vožnje smo naposled le prispeli v Pariz. Ravno takrat sem sicer spal, saj je bila ura dve zjutraj. Ne boste verjeli, ampak hotel smo iskali do štirih. Takoj ko smo prišli v sobe, smo padli v postelje in zaspali. Zjutraj smo se zgodaj zbudili in šli raziskat teren. Sprehodili smo se do muzeja Louvre, kjer smo si ogledali slike znanih francoskih, italijanskih in španskih umetnikov. Najbolj sem si zapomnil Mono Liso s skrivnostnim nasmehom. Tam se slik ni smelo fotografirati (kakšna škoda). Muzej je imel tri oddelke, mi pa smo si v celem dnevu ogledali (in še to površno) samo en del. Tam je bilo toliko ljudi, da smo tudi komaj uspeli priti v muzej, čeprav na dan sprejme preko 30.000 obiskovalcev! Ko smo prišli ven, smo pojedli kosilo in se po sprehajališču Champs Ellisesu odpravili proti slavoloku zmage (Arc di Triumphe). Po stopnicah smo se povzpeli na vrh in tako videli celo mesto. Naredili smo nekaj slik in nato šli nazaj v hotel. Naslednji dan smo si ogledali Eifelov stolp, vendar se nanj nismo povzpeli, saj je bila pri kartah prevelika gneča. Obiskali smo še katedralo Notre Damme. Tam smo Mariji prižgali svečke in poslušali mašo. Dan pozneje smo si ogledali umetniško četrt Montmartre. Videli smo veliko umetnikov, ki so slikali in risali portrete za denar. V bližnji trgovini smo kupili sliko ulice in jo dali v okvir. Napisali smo razglednice, privoščili pa smo si tudi palačinke z nutelo. Četrti dan smo spakirali in se odpravili iz Pariza ter si nato v bližini mesta ogledali še kraljevsko palačo Verssailles. Tam so mi bili najbolj všeč vrtovi in ribniki, ki so tako veliki kot dvajset naših šol! Nato pa smo se odpravili proti domu. Čez noč smo prespali še v Munchnu. Tam smo si ogledali staro mestno jedro in parke. Bilo mi je zelo všeč. Naslednji dan pa smo se prav zares zdravi in srečni odpravili domov. To potovanje mi je pustilo veliko lepih in dobrih vtisov. Imel sem se fajn! Jurij Vesenjak, 8. a MOJE POCITNICE Počitnice sem preživela na morju, od zadnjega julija do 10. avgusta, na Hrvaškem. Tam sem nabirala školjke. Ker jih nisem prinašala domov, sem jih imela kar na plaži. Ravno zaradi školjk smo se nekega dne zelo nasmejali. Ati mi je kupil vedro, v katero sem nabirala školjke. Odnesla sem jih na plažo. Zložila sem jih na pesek. V tem času smo vsi trije malo zadremali. Ko sem se zbudila, školjk ni bilo. Mislila sem, da jih je nekdo ukradel. Potem pa sem jih zagledala, kako se počasi premikajo proti morju. Takrat sem spoznala, da so rakci tisti, ki so odnesli školjke. Ati in mamica sta mi povedala, da si rakci v praznih školjkah poiščejo dom. Ta dogodek ni bil samo smešen, bil je tudi poučen. Želim si še več takšnih dogodkov. Marina Zupanič, 4. b Glasilo občine Markovci - December - Gruden 2006 27 LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 FENOMENALNO Nenavaden naslov, a ne? Kaj je lahko fenomenalno? Odgovorili boste, da nekaj, kar je krasno, čudovito, enkratno ... Lahko je karkoli. Nam je bilfenomenalen naš ... Preberite sestavek, pa boste izvedeli. V petek, 22. 9. 2006, smo se devetošolci odpravili na težko pričakovan končni izlet na našo Obalo. Za relacijo se moramo zahvaliti našima krasnima razredničarkama, saj sta nam uredili vse za čudovit, zanimiv, sproščen in pester dan. Še vsi zaspani smo se v hladnem in meglenem jutru zbrali na avtobusnem postajališču za našo šolo. Do zob oboroženi (vsak je imel najmanj dva nahrbtnika, polna potrebnih in nepotrebnih stvari) smo čakali na naše spremljevalce. Ti so bili naši razredničarki Irena Križanec in Slavica Lajh, učiteljica Sabina Sakelšek ter sam ravnatelj Jože Foltin. Na pot smo krenili ob šesti uri zjutraj, malo pred Ljubljano pa smo imeli prvi postanek. Tam smo pomalicali, se osvežili ter se do konca zbudili ob zvokih Žanove harmonike in Janove kitare, ki sta se oglasili kar na tamkajšnjem parkirišču. Utihnili nista niti v avtobusu, saj smo vsi, nagneteni v zadnjem delu (spredaj smo pustili le učitelje) prepevali svoje najljubše pesmi ter si priredili pravo malo zabavo že v jutranjih urah. Kmalu smo prispeli v Piran, kjer smo zavili najprej v Pomorski muzej in si ogledali ogrodja bojnih ladij, obleke pomorščakov ter druge najdbe. Vsem pa je bila najbolj všeč soba z lončenimi ostanki pod steklom, po katerem smo drseli obuti v velikanske copate. Ogled smo nadaljevali kakšnih dvesto metrov naprej v Obalni galeriji. Tam nam je ravnatelj predstavil razstavo slik ter nam povedal nekaj besed o abstraktnem slikanju. Nato smo imeli uro in pol časa, da smo si privoščili kosilo v eni izmed restavracij v Piranu, raziskali mesto ter šli po nakupih v trgovine, zavili pa smo tudi na tržnico. Ponovno smo se zbrali na Tartinijevem trgu, kjer je nastala skupinska fotografija. Nato pa - Simonov zaliv! Tam pa se je začelo. Uživanje na kvadrat! Vsi skupaj smo se zasidrali na plaži, odvrgli torbe in oblačila ter se pognali v vodo. Čeprav smo bila dekleta večino časa pod njo, nismo hotele zaostajati za fanti, zato so se tudi oni kdaj pa kdaj nepričakovano znašli pod vodo. Tako smo popoldan preživeli večinoma v morju in poskrbeli, da je bil vsak moker. Če ne prostovoljno, pa je letel v vodo kar oblečen s pomočjo drugih sošolcev. Proti večeru smo brisače počasi pospra- vili in si pripravili plesišče. Žan in Jan sta ponovno privlekla na dan svoja instrumenta, ostali smo se zavrteli ob njuni spremljavi, izostale niso niti učiteljice. Večerni sprehajalci so nas z zanimanjem opazovali, nekateri so se nam tudi pridružili. Nastajale so še zadnje fotografije, odplesali še zadnji plesi, zapele zadnje pesmi in pojedle zadnje zaloge sladkarij, nato pa smo morali ponovno sesti na avtobus ter se posloviti od morja. Pot nazaj je potekala bolj umirjeno, saj smo bili utrujeni. Nekateri izmed nas so zaspali, drugi smo se pogovarjali, tisti z največ energije pa so še katero zapeli. Polni dobrih vtisov smo se okrog enih ponoči vrnili v Markovce, kjer so nas že čakali starši. Tega izleta se bomo spominjali še dolgo, saj smo se imeli zares krasno. Žal nam je le, da ni trajal dlje. Maja Kostanjevec, Špela Bezjak in Lucija Bezjak Obiskali Jung:De v Ljubljani V četrtek, 21. 9. 2006, smo se učenci izbirnega predmeta nemščina odpravili na ekskurzijo v Ljubljano z namenom, da si v prostorih Goethe Instituta ogledamo razstavo o mladih v Nemčiji. Razstava je imela naslov Jung:De. Na začetku smo si pogledali kratek film, ki je prikazoval odnose med mlado generacijo in starejšo generacijo. Nato smo si ogledali še diaprojekcijo, v kateri so se predstavile nekatere nemške šole. Z zanimanjem smo si prebrali vse opise o tem, kaj si mladi Nemci mislijo o svoji državi, kako je pri njih z drogami in kajenjem ter alkoholom, kaj mladi najraje počno v prostem času, kakšno glasbo najraje poslušajo ... Bilo je res zanimivo. Po končanem ogledu smo v spomin dobili še zapestnice, na katerih je pisalo Jung:De. Nato smo se sprehodili še ob lepi Ljubljanici in si napasli oči ob stojnicah z nakitom ter si tam tudi kaj kupili. Kupili pa smo si tudi slastne pice v znani ljubljanski piceriji Pod gradom in jih pojedli kar v bližnjem parku Zvezda. Ob 18. uri nas je na avtobusni postaji že čakal avtobus. Poslovili smo se od Ljubljane, na poti domov smo se ustavili še na zelo znanih Trojanah. Siti krofov smo se ob 21.30 pripeljali domov. Veseli smo bili takšne ekskurzije in upamo, da jih bo še veliko! Nika Rožanc, 8. b 28 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Oktober 06 LIST IZ MARKOVCEV 0 MED NAŠIMI PRVOŠOLČKI LETOS JE PRAG OŠ MARKOVCI PRVIČ PRESTOPILO 40 PRVOŠOLCEV, KI SO RAZPOREJENI V A- IN B-ODDELEK 1. A POUČUJE UČITELJICA DARJA FRANGEŽ, 1. B. UČITELJICA VESNA STRELEC, POMOČNICA OBEH JE SILVA PILINGER. KOT SMO UGOTOVILI, SE UČENCI V DRUGEM DOMU POČUTIJO ODLIČNO, SAJ SE, KOT SO POVEDALI, ZABAVAJO, VMES PA SE TUDI MALO UČIJO. Z NJIMI SMO NAREDILI KRATEK INTERVJU. KAKO SE POČUTITE V ŠOLI? TILEN: V REDU. AMALIJA: ZANIMIVO! LUCIJA: SUPER. KAJ VAM JE V ŠOLI NAJBOLJ VŠEČ? BLAŽ: UČENJE. LARISA: URE TELOVADBE. INES IN JASNA: IGRANJE V KOTIČKU Z IGRAČAMI. EVA: RISANJE. DENIS: UMIVANJE ZOBKOV. NIKO: PLES. KAJ VAM V ŠOLI NI VŠEČ? VSI: TAKRAT, KO SE SOŠOLCI IN SOŠOLKE PRETEPAJO. DENIS: DA MORAMO DOLGO SEDETI. TILEN: MORAMO HITRO POSPRAVITI IGRAČE. NINA: KO MI SOŠOLEC ALI SOŠOLKA VZAME BARVICO. KAJ POČNETE V ŠOLI? INES: SE IGRAMO. EVA: SE UČIMO. DENIS: SEDIMO IN PIŠEMO TOMAŽ: RIŠEMO. STEPHANIE: IGRAMO SE RAZLIČNE IGRE. RENE: TELOVADIMO. TILEN: SE ŽOGAMO. PRIMOŽ: NA AVTOBUS HODIMO. Navdušila nas je skupina Sibis Združila jih je želja po igranju, druženju in zabavi. Koga drugega kot glasbeno skupino Sibis. Iz pogovora z njimi smo izvedeli nekaj osnovnih podatkov. Kdo ste člani skupine Sibis in koliko ste stari? David Herga (kitara, vokal), Jan Meznarič (bas kitara), Blaž Ver- lak (bobni), Primož Lorbek (klaviature) in David Rihtarič (kitara, vokal). Blaž: Stari smo od 14 do 16 let. Kako in kdaj je nastala skupina Sibis? David R.: Hmm ... Ustanovitelja te skupine sva Blaž Verlak in jaz. Nato sva se dogovorila tudi z Davidom H., za katerega smo že dolgo vedeli, da dobro poje, in nato še z Janom Meznaričem. Kasneje se nam je pridružil tudi Primož Lorbek. Rojstni dan skupine je 14. 5. 2005. Zakaj ime Sibis? Jan: Ker se fajn sliši in z obeh strani se enako prebere. David R: Ime Sibis je zraslo na mojem zelniku, strinjam pa se tudi z Janovim odgovorom. Kje vadite? Blaž: Pri Davidu Rihtariču v kleti. Vsi vemo, da je z vsem tem povezano veliko finančnih sredstev. Kdo vam pomaga pri tem? Ali imate kakšne sponzorje? David R.: Na žalost še nimamo sponzorjev. Pomagajo nam predvsem starši. Inštrumente in ozvočenje imate svoje ali si izposodite? Jan: Vse imamo svoje. Imate svojo lastno pesem z naslovom Megleno jutro. Kdaj in kje ste jo posneli in ali imate morda še kakšno? David R.: Posneli smo jo 15. julija v studiu Bibi records, v katerem nameravamo do konca tega leta posneti vsaj še dve pesmi. Blaž: Imamo pa še pet avtorskih pesmi, ki jih sproti dodelujemo oz. nadgrajujemo. Ste morda že imeli kakšen nastop? David R.: Predstavitev skupine smo imeli na zaključku šolskega leta 2005/2006 v OŠ Markovci. Blaž: Nastopali bomo v baru Zlata rokavica v Stojncih 20. 10. 2006 ob 9. uri. Dogovarjamo se tudi za vnaprej. Opažamo, da ste zares zavzeti za glasbo. Se s tem pokažejo tudi oboževalke? Vsi: Hehe ... Jaa! Na koncu vam bo član skupine Sibis, David Rihtarič, zaupal njihov moto: NIKOLI NE OBUPAJ, SLEDI SVOJIM SANJAM IN JIH URESNIČI! Pravijo, da so se ga držali in sanje so se jim uresničile! Tudi mi jim želimo veliko sreče na njihovi glasbeni poti. Lucija Bezjak, Eva Matjašič, Anja Zagoršek, Vanja Verlak Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 29 LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 Poletna šola v naravi 5. razredov devetletke OŠ Markovci "Mi gremo pa na morje ..." V poletno zaspanem Simonovem zalivu smo v začetku septembra preživeli šest nepozabnih dni. Zapomnili si jih bomo predvsem po prekrasnem vremenu, po spoznavanju primorske pokrajine in nepozabnem druženju. Polni pričakovanj smo se v soboto, 9. septembra, peljali proti morju. Bliže smo prihajali, bolj je avtobus poskakoval v ritmu lahkotne pesmice Čukov: "Mi gremo pa na morje, se plavat naučit, da bomo plaval kakor ribce, žabce al pa kit ..." 35 učencev je bilo tam nekje pod Nanosom že prav nestrpnih, zato je bil vrisk prvega nadebudneža, ki je nekje v Črnem Kalu oznanil, da vidi morje, pravo olajšanje. Še malo ... Končno! Prispeli smo! Vreme je bilo prekrasno, želodčki lačni, na plaži pa so nas pričakali gneča in ... ČUKI! Še enkrat smo na ves glas zapeli z njimi "našo" morsko himno, napolnili želodčke z okusnim kosilom (ni bila napihnjena riba!), se namestili v sobe in že smo se namakali na plaži pri Delfinu. Prvi pljuski so bili kar precej osvežilni, saj smo kasneje ugotovili, da voda ni preveč "vroča", zato pa so nam toliko bolj prijali topli sončni žarki. Podobno smo uživali sonce, vodo, zrak, svobodo tudi naslednje dni, s tem da smo se vsak dan tudi veliko novega naučili. Že prvi večer smo se odpravili na ogled katamarana v Izolo. Utrujeni in polni novih vtisov smo kar popadali v postelje. Vse naslednje dni se je dan začel z jutranjim razgibavanjem, nato pa ... S turističnim vlakcem smo si ogledali preostali del Izole, kupili razglednice in jih napisali svojim najdražjim, ki smo jih pustili doma. S turistično ladjo Morje smo odpluli do Pirana, kjer smo si ogledali Akvarij, Tartinijev trg s spomenikom, Benečanko in se naužili prostranega pogleda na slovenski del morja z obzidja pri cerkvi Sv. Jurija. Po izdatni porciji sladoleda smo odpluli nazaj in komaj smo čakali, da se ohladimo v morju. Da nam na plaži ne bi bilo dolgčas, smo raziskovali: iskali smo morske živali in rastline, ribiči pa so nam na ogled kar po zraku poslali velikansko rakovico, ki smo si jo podrobno ogledali, nato pa smo jo vrnili v morje. Ker se želimo morja še dolgo spominjati, smo si na plaži v likovni delavnici izdelali spominke, dva dni pa smo se tudi sladkali, saj sta Rok in Petra praznovala rojstni dan kar v kopalkah in na plaži. Za nekatere je bil najbolj razburljiv zadnji dan, ko smo tekmovali v plavanju, kjer sta zmagala Marko Bela in Teja Cimerman, za druge vožnja s toboganom, ki smo ga imeli na plaži, tretji so se veselili svojih nagrad za najbolj urejeno sobo, četrti pa so že prav pošteno pogrešali svoje domače. Prišel je četrtek in preden smo se od morja poslovili, smo si ogledali še Portorož in Sečoveljske soline. Tudi pot domov je bila polna neučakanosti, predvsem pa zopet pesmi: "Prišli smo že iz morja, smo se plavat naučil ..." V Markovcih smo med petjem prikorakali iz avtobusa in presrečni in bogatejši še za eno izkušnjo na poti odraščanja objeli svoje najdražje. Takšen začetek novega šolskega leta je koristen tako za učitelja kot učenca. Učenci pričnejo novo šolsko leto bolj sproščeni, obojim pa je že na začetku dana priložnost, da spoznajo drug drugega s popolnoma drugega zornega kota. Nataša Lačen Po prihodu domov smo se z njimi pogovarjali šolski novinarji. Preberite, kaj so nam povedali: - ob odhodu smo se počutili super, saj smo starše pustili doma; - spremljali so nas učitelji Drago Prislan, Milan Gabrovec, Nataša Lačen in Maja Dobljekar; - zgodnje vstajanje in jutranja telovadba sta bili največji nadlogi; - z učitelji smo se dobro razumeli, kadar nas niso preveč gnjavili; - hrana sicer ni bila mamina, vendar se je našlo za vsakega nekaj; - ker smo bili pridni, smo zlomili okno; - najraje smo imeli večerne sprehode do sladoledarja, športne igre in plavanje; - najbolj smo pogrešali hišne ljubljenčke. Izdelki pa so na ogled v avli razredne stopnje. Mladi novinarji 30 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Decemeber 06 LIST IZ MARKOVCEV JESENSKI KROS No, končno smo dočakali jesenski kros. Učenci od 1. do 9. razreda pa tudi malčki v vrtcu smo se potegovali za priznanja oz. pokale! Tek so začeli naši prvošolčki. Zelo dobro so se odrezali. Prvi med fanti je bil Tilen Forštnarič, med deklicami pa Larisa Cartl. Nadaljevali so 2. razredi! Prvi med fanti je bil Niko Bezjak, med deklicami pa Nika Korošec. Zelo so bili veseli zmage! Tretješolci so se posebej dobro izkazali. Zmagal je Niko Vajda, zmagovalka je postala Ana Ambrož. Da ne bi predolgo naštevali, bomo našteli samo zmagovalce. Zmagovalca 4. razreda sta Benjamin Čeh in Angelika Lajh. V 5. razredu je prvo mesto dosegel Marko Bela in Taja Žni-darič. Razredna stopnja je odtekla svoje, sledila je predmetna stopnja! Že so tekli 6. razredi. Tudi tu je bilo pestro. Prvak je postal Domen Zupanič, prvakinja pa naša novinka Samantha Mihelič! Iz 7. razreda sta zmagala Žiga Bezjak in Julija Arnuš! In že je sledil 8. razred! Prvo mesto sta dosegla Edmund Drndalaj in Petra Arklinič! Osmičarkam tek ni bil ravno naklonjen, saj so skoraj zašle s poti, a so jim učiteljice pomagale in pokazale pravo tekaško pot! Na začetek so se vsi nestrpni pripravljali 9. razredi! To je bil sicer njihov zadnji jesenski kros na tej šoli. Prvo mesto sta dosegla Julija Oblak in Danijel Ljubec. Vsi so se zelo trudili po najboljših močeh. Potegovali smo se tudi za prvaka razredne in predmetne stopnje. To je bilo veselo! Štirje prvaki jesenskega krosa so postali Eva Kostanjevec, Urška Popošek, Marko Bela in David Mlinarič! Vsi veseli so domov odnesli pokale in priznanja! Tudi starejša skupina iz vrtca je tekla! Bili so borbeni. Prvo mesto pa sta dosegla Anamarija Lajh in Marsel Horvat. Za dobro glasbo je skrbel učitelj Boris, ki je zmagovalce tudi fotografiral! Vsi zmagovalci nas bodo letos zastopali na krosu v Vidmu, ki bo 4. 10. 2006. Vsi ostali, ki niste dobili priznanj in pokalov, ne bodite žalostni, saj velja rek »Važno je sodelovati in ne zmagati!« Nina Bračič, 8. b LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 Drevesnica, globinski vodnjaki, čistilna naprava in še kaj Za učence predmetne stopnje (od 6. do 9. razreda) se je v petek, 22. 9. 2006, odvijal na šoli prvi naravoslovni dan. Vsak razred je imel v načrtu različne oglede in obiske. Učenci 6. razredov so se odpravili na ogled drevesnice v Markovcih in cvetličarne Rožmarin v Bukovcih. Z njimi so odšli njihovi razredniki, spremljala sta jih tudi učiteljica Maja Trafela in učitelj Gregor Zmazek. 7. razredi so si ogledali bližnjo tovarno Vitiva, kjer pridobivajo ekstrakte iz različnih zdravilnih rastlin. Kasneje so v učilnici biologije in kemije pripravili čudovito predstavitev zdravilnih rastlin. Z njimi sta bili razredničarki ter učiteljici Majda Mihajl in Manja Jerič. Globinski vodnjaki v Skorbi so bili cilj učencev 8. razredov, ki so se kasneje odpravili še na Ptuj na ogled čistilne naprave. Zraven razrednikov sta jih spremljali še učiteljici Dragica Žnidarič in Irena Muršec. 9. razredi so se odpravili na strokovno ekskurzijo na slovensko Obalo, natančneje v Piran. Med drugim so obiskali Pomorski muzej ter Obalno likovno galerijo. Vsi učenci smo zelo zadovoljni z izvedenim naravoslovnim dnem! Nika Rožanc, 8. b Praznovanje jeseni Jesen je za marsikoga najlepši letni čas. Drevje se odeva v čudovite odtenke pisanih barv in kar kliče po sprehodu. Marsikoga v naravo zvabijo številni jesenski plodovi in pridelki. Tudi v vrtcu Markovci smo proslavili prihod čudovitega letnega časa z raznimi dejavnostmi pod skupnim naslovom Praznovanje jeseni. Dejavnosti so potekale od 18. do 22. septembra. Vanje so bili vključeni vsi otroci, ki obiskujejo vrtec. Želele smo, da otroci spoznajo in doživljajo naravo v njeni raznolikosti, pestrosti, da spoznajo lepote jeseni. Vsak dan se je dogajalo kaj zanimivega. Prvi dan smo zbirali jesenske pridelke, jih spoznavali in poimenovali. Iz naravnega materiala smo izdelali teto Jesen, ki je krasila naše igrišče. Hodili smo na sprehode in opazovali polje, vrtove, sadovnjake, gozdove. Tako smo začutili lepoto jeseni in poiskali nekaj znakov, ki jo naznanjajo. Drugi dan smo imeli ustvarjalne delavnice iz jesenskih pridelkov. Domišljija in ustvarjalnost sta nam pomagali do krasnih izdelkov - krompir se je spremenil v ježke, nastale so čudovite umetnine iz semen, iz poljskih pridelkov pa različne figure in okraski. Vse umetnine smo razstavili po vrtcu. V sredo smo se igrali ustvarjalne igre Tržnica. Naše igrišče se je spremenilo v pravo jesensko tržnico, na kateri je bilo mogoče kupiti veliko jesenskih dobrot. Otroci so se zelo vživeli v prijazne prodajalce in zahtevne kupce. Tudi posladkali smo se z jesenskim sadjem. Četrti dan je bil poseben dan, saj smo si v dopoldanskem času pripravili krompirjev piknik, na katerem ni manjkalo zabave, rajanja, iger, glasbe in seveda pečenega krompirja. Peti dan smo poimenovale Dan repe velikanke, saj smo vzgojiteljice otrokom zaigrale lutkovno igrico. Praznovanje jeseni pa ne bi bilo tako veselo, če ne bi povabili tudi staršev. Priredile smo srečanje v poznih popoldanskih urah. Otroci so si skupaj s starši ogledali lutkovno igrico pod naslovom Sadni prepir, nato pa izdelovali iz buč različne strahove. Ko je padel mrak, smo prižgali svečke in strahovi so razsvetlili naše igrišče. Bilo je čudovito. Mislimo, da bo otrokom ostalo dolgo v spominu in da so spoznali lepote jeseni. Sonja Ambrož Teden otroka v Vrtcu Markovci Čas od 2. do 6. 10. 2006 je še posebej naklonjen otrokom, saj je teden otroka. Zdi se mi prav, da so otroci deležni vse pozornosti skozi vse leto, a ta teden jim posvečamo še posebno pozornost. V vrtcu smo pripravili za otroke vsak dan pestre aktivnosti, s katerimi želimo popestriti in polepšati bivanje naših otrok. V PONEDELJEK smo otrokom vrtca in šole igrale lutkovno igrico Pozabljena buča. V TOREK smo bili še posebej ustvarjalni, saj so si otroci pod vodstvom vzgojiteljic izdelali punčko iz krpic. Oblačila so otroci poslikali ali polepili s različnimi vzorčki. Punčki so uredili frizure iz volne, rafije ali blaga. V SREDO je bil igralni dan nekoliko drugačen kot običajno, saj so si otroci prinesli igrače od doma. Igralni dan je imel cilj deliti svojo igračo s prijatelji, kar je zlasti za nižjo starost otrok še posebej težko. Tudi ČETRTEK je bil za otroke poln doživetij, saj je bil namenjen prvemu izletu v tem šolskem letu. Za posebno doživetje pa so poskrbeli v mlinu Korošec, kjer so otroci prvič videli, kako iz zrnja nastane moka. Tudi malica pred mlinom Korošec ni bila kar tako. Konec tedna smo strnili z modno revijo, v kateri so otroci pokazali veliko ustvarjalnost oblačenja, urejanja frizur in seveda hoje po modni pisti ob bučni glasbi. Naša kuharica Darinka je poskrbela, da so otroci nadoknadili izgubljeno energijo ob uživanju slastnih palačink na dvorišču vrtca. Bilo nam je vsem skupaj res lepo. Toda to še ni vse, naši otroci bodo naslednji teden odšli tudi v Gledališče Ptuj, kjer bodo spoznali gledališče, doživeli vožnjo z avtobusom in si ogledali lutkovno igrico Kokolorek. Vsem otrokom želim, da bi jim bil vsak dan nekaj posebnega. Cvetka Ferčič 32 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Decemeber 06 LIST IZ MARKOVCEV NIKO VERSIC, 1A - TO SEM JAZ PRVOSOLCEK Glasilo občine Markovci - December - Gruden 2006 33 LIST IZ MARKOVCEV Oktober 06 UREJENOST OKOLJA 2006 V OBČINI MARKOVCI Turistično društvo v občini Markovci je v mesecu septembru pripravilo prireditev. Predsednik TD g. Franc Brodnjak je pozdravil g. župana Franca Kekca, g. Zlat-ka Šugmana in vse obiskovalce. Zahvalil se je občanom, za urejen videz okolice hiš, balkonov, teras, zelenic. Vsi se po svojih zmožnostih (finančnih in ustvarjalnih) trudimo za ugled naših vasi. Turistično društvo pa je letos podelilo priznanje za: 1.) najlepše urejeno okolico, ki so jih prejeli: • družina Bezjak, Borovci 5/c • Jelka in Janko Brodnjak, Bukovci 37/b • Elizabeta Veršič, Markovci 65 • Zdenka in Ivan Šincek, Prvenci 4/b • Kristina in Franc Šegula, Sobetinci • Milena in Franc Rojko, Sobetinci 26/a • Milena Janžel, Zabovci 87/a • Franc in Viktorija Toplak, Strelci 5/a • Družina Bromše, Nova vas 11/a 2.) najlepše urejeni vaški objekt: Župnišče Markovci 3.) najlepše urejeni del vasi: center vasi Bukovci 4.) najlepše urejen poslovni prostor: Ključavničarstvo Hanželič, obrtna cona Mar-kovci 5.) naj kmetija 2006: Kmetija Cimerman, Stojnci 84 6.) posebno priznanje za razvoj turizma v občini Markovci: ga. Karolina Pičerko Vsem dobitnikom priznanj čestitamo. Predsednik TD g. Franc Brodnjak in g. župan sta povedala, da je imela komisija za izbor zelo težko nalogo, saj je v občini Najlepše urejeni del vasi: center vasi Bukovci še veliko takšnih, ki si zaslužite priznanja. Člani komisije so upoštevali več kriterijev. Občani vemo, da vsi svoje domove urejate za lastno dobro počutje in izgled po vašem okusu, kar je zelo pohvalno. Med rožicami zraste tudi plevel, trudimo se in ga zati-rajmo, rože pa pridno zalivajmo. Kulturni pridih so dodali Anja Hameršak s pesmijo Tisoč, Sara in Anja sta skupaj zapeli, Rok Cimerman in Luka Krajnc pa sta zaigrala na svoji harmoniki. V uvodu sem navedla, da je pozdrav veljal tudi igralcu g. Zlatku Šugmanu. Povabili smo ga in povabilu se je odzval. S »paručem« sta ga pripeljala (vožnja od Markovcev v Zabovce in nazaj) Konrad Janžekovič in Tonči Kekec. G. Šugman je bil navdušen nad vožnjo in krajem, po katerem se je vozil. Odkar se je nazadnje vozil s »paručem«, je minilo že veliko let. G. Konrad pa je povedal, da je »paruč« doživel krst, ker je nov in je bil tega dne prvič z njim na vožnji. Z igralcem sva malce poklepetala. Rodil se je v sosednji občini Gorišnica. Tam je živel do leta 1957 do odhoda k vojakom, nato pa je sledil poklicni poti. Danes g. Šugman živi v Ljubnem in svojim letom primerno umirjeno ter uživa pokojnino. Pohvaliti ga moram, ker je odlično ohranil domači dialekt. Tudi mi smo bili pohvaljeni za ohranitev narečne govorice. G. Šugman ima še vedno smisel za humor, ki ga poznamo iz nekaterih njegovih vlog, slovenskih filmov. Eden izmed teh je tudi film Ne joči Peter, s katerim se je tudi zaključila prireditev. Film smo si ogledali na prostem. Saj se še spomnite. Navedki iz filma: »A si ti tud notr padu?«, »A bi ti tud češnje jedu?« Uživali smo ob gledanju in se spomnili kakšnega prizora, ki smo ga morda pozabili. Film je bil predvajan s krajšimi premori zaradi uporabe arhivskih kopij. Silva Pilinger Foto: Marjan Petek, MZ Najlepše urejen vaški objekt: Župnišče Markovci 34 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006 Decemeber 06 LIST IZ MARKOVCEV Družina Bezjak, Borovci 5/c Jelka in Janko Brodnjak, Bukovci 37/b Elizabeta Veršič, Markovci 65 Zdenka in Ivan Šincek, Prvenci 4/b Kristina in Franc Šegula, Sobetinci 28/a Milena in Franc Rojko, Stojnci 26/a Glasilo občine Markovci - December - Gruden 2006 35 Milena Janžel, Zabovci 87/a Franc in Viktorija Toplak, Strelci 5/a Družina Bromše, Nova vas 11/a Naj kmetija 2006: Kmetija Cimerman, Stojnci 84 Posebno priznanje za razvoj turizma v občini Markovci: ga. Karolina Najlepše urejeni poslovni prostor: Ključavničarstvo Hanželič, obrtna Pičerko cona Markovci 36 Glasilo občine Markovci - Oktober - Vinotok 2006