290. številka.
Ljubljana, v sredo 19. decembra
XVI. leto. 1883.
Uhaja vsak dan ive««r, ismai nedelje in praznike, ter velja po po A ti prejeman za avst nj tk o-ogerake dosele sa sHb loto 1« g'd-, -a pol leta K gld., za četrt leta 4 gld., is Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za djnbljano brez pošiljanja nadom za vse leto 13 gld., sa četrt leta a gld. 30 kr, za je^en iu«wo l gld. 10 kr. Za pošiljanj« na dom rakuna te p*
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četri leta.   - Za tuje dežele toliko več. kolikor |xvrtninn anaua Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedi-.,krat tiska, po S kr.  i1« m d'-.iknst. <o po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se iavole frankirati.       Uokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniHv > je v L^ablja^i * Fr%na Kolmana hiai .Gledališka stolba". D pratnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rek lainat ije, ozuazula, t. j v.,,.  Ki.ftm:Mr»i itu* stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike  pa, katerim po teče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
, četrt leto.......3   „   30 „
„ jeden mesec......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........16 gld. — kr.
» pol leta........8   „   — „
„ četrt leta .......4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
UpravtiiBtvo „Sior. Naroda**.
V LJubljani 19. decembra.
Naš položaj v poslednjem času in sploh vsi orinošaji postali so tako nejasni, n 'dolo'm, o'.biljui, da se ne redkokrat čuje iz ust izkušemh, v narodnem boji osivelih rodoljubov, da kaj jednaeega še ni bilo, odkar se je pričelo narodno gibanje, uiti takrat, ko je razsajal trdovraten a nepotreben razpor mej starimi in mladimi.
Mnogo se ugiba, kaj je uzrok temu nejasnemu stanju, ki nas navdaja z nekako bojaznijo negot>\ej bodočnosti nasproti; zato bodi v nekoliko pojasnenje navedeno, kur nam v tej zadevi piše prijateljska rodoljubna roka :
»Temu stanju krivo je največ to, ker se večina Slovencev baš zdaj nahaja v zmoti in protislovji.
Nek.-.teri trde tako: Sedanja vlada je Slovencem ..prijazna", argo. jO moramo podpirati. Koliko je v tem lesn ce?
Ako razumevamo in združujemo z besedo npri jaznau pojem: nekoliko pravična, precej prijenljiva, včasih svobodoljubna — nasproti Nemcem, nemšku-tarjem, labonom in naposled tudi Slovencem — je to gotovo resnica.
Kajti sedanja vlada teže in deli kruh na vse strani; vsem, celo še tako neznatnim manjinain in njib neopravičenim težnjam hoče ustrezati, celo na škodo ogromnim večinam prebivalstva. Zlasti pa imapt uradniki sedaj popolno svobodo. Labko pišejo nemški ali pa slovenski, kakor se jim primerno zdi, včasih, kakor stranka želi. Ker pa ni kategoričnega ukaza, da bi se slovenskemu ljudstvu skozi in skozi slovenski dopisovalo, ker uradniki ve činoma neso slovenščine zmožni, ker ima le malo uradnikov veselja do slovenščine, ker nihče ne kontrol uje, koliko se uraduje slovenski : zato je po veliki veČini u radovanje političnih, s o d n i j s k : h , d a v k a r s k i h in drugih uradov neniNko
Urau pa znači uradnika, uradniki pa značijo vlado; vse to je torej po večini nemško — in videti ni nikakih naporov niti poskusov, da bi se zasuknilo na bolje. Za tega delj je zmota pri onih Slovencih, ki trde", da bi bila sedanja vlada nam Slovencem tako /elo „prijazna". —
Druge vrste Slovenci, mej njimi tudi taki, ki se postavljajo pO robu, nahajajo se čestokrat v protislovji m svojimi lastnimi dejanji in lastnin življenjem.   D.ičnn .so v svojih nasorih iako odločni
in napredni, pišejo svoje zasobne in uradne zadeve premnogokrat, nekateri celo izključno — nemški, v družbi, v socijalnem življenji rabi i m često le privajena in priljubljena nemščina in v svojej bili imajo več nemških nego slovenskih ali slovanskih listov, da ne govorimo o knjigah.
V to vrsto spadajo osobe iz raznih stanov, so trgovci, odvetniki, beležniki, uradniki, učitelji, župani, duhovniki, ki le preradi uemškutsrijo a peresom v roči, skoro gotovo pa vsekdar, kadar pišejo kaj „uraduega", in skoro neverjetno, a žal! popotnem resn čno je, da celo izpod peresa kranjske d u ho v š či n e, ki se nazivlje nper eminentiam" narodno, prihaja uradnim potom toliko nemških dopisov in ulog, da so slovenski spisi, slovenske uloge — bele vrane.
Skrajni čas je, da Slovenci obeh navedenih vrst spoznajo istinitost teh vrstic, da popravijo prvi svojo zmoto, drugi pa svoje protislovje. Prvi naj bodo vladi takrat popolnem prijazni, kadar bode ona nasproti Slovencem popolnem pravična, drugi pa naj postanejo dosledni v svojih nivoiili, v svojih bes* dah in v svojih dejanjih. Dokler pa tega ni, je vse naše politikovanje v primeri z našuni dejanskimi odooiaji le zmota in p r o ti s lo vj e.u
Politični razgled.
% o i ni ii% * \\ eie I e.
\ Ljubljani lo. decembra.
Predsednik   k«1**!10**!44'   %tioriilce   je v
včerajšnii seji javil, da sta se dedna (lune gosposke zbornice knez Maki- T hum in Tuxis in p<i prof Osvald Tbun pozvala v zbornico m da a>- |e knez Jurtj Lobkovic. de/eiiu nadiuarsnl češki, imenoval dednim nje članom   Baron ilye preUlagu."v imenu
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
.Dalje.)
Ker smo zgoraj omenili letnike „ Ljubljanskega Zvona", sklenemo naj tu pregled leposlovnih slovenskih časopisov — s „Kresom". Tako se zove .leposlovni in znanstveni list", ki ga od leta 1881 Bem s sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje in ua svetlo daje dr. Jak. Š k e t v Celo v ci (v snopičih po 3 pole vsak mesec); zaklada in tiska ga tiskarna družbe sv. Mohor a. Slovencem gotovo ne škoduje, da imajo dva tako obširna in jedrnata leposlovna in znanstvena lista, naj le nadaljujeta in napredujeta še mnogo let! Pisatelj teh vrstic je že od začetka na ročen na „Kres" in na rZvon" ter pri vsakej priliki spodbuja ljudi k uaročevanju obeh listov ali pa vsaj jednega izmej nju. Pri takih prilikah se mu je že po gostem zgodilo, da so privrženci „Kresa" zabavljali „Lj u b 1 j a n s k e m u Zvonu4", češ, ta je kasneje prišel ter je po nepotrebi jel „Krešu" konkurencijo delati. Stvar naj se jedenkrat v kakem slovenskem listu očitno dožeue ter dokaže,  da v
Slovencih ni bilo o „Krešu" ne duha ne s'uhu, ko je že davno Dunajski BZvonu sprva naganjal poslej pa obečal, da v Ljubljani prid** nov lepo-znanski list na svetlo. Toliko u tej nepotrebnej pravdi vsem onim. ki so kratkega spomina !
Mimogrede* omenimo naj še tri slovenske liste ki so 1. 1870 zagledali beli dan. „Slobodni Slovenec" (po domače pisana priloga k „Tagesbote fiir Untersteiermark"), kateremu ..urednik iti oprav nik" je bil E. Jnnzi" ; i/hajul je v M- riboru od meseca septembra v ako soboto, a umrl je kmalu za naglo jetiko. Drugi list je bil „Pomorstvo i trgovina", ki je izhajal v Trstu po dvakrat v mesen, a ohranil se je le do druzega leta (1871) ko je vsled pomanjkanja tečne hrane poginil. Tretji je bil, če se še dobro spominjam, „Slovanaka lipa", ki je zastopal federalistična načela, ter je po dvakrat v meseci izhajal na Dunaji. Posušila se je ta Lipa že tekom leta 1871.
Naslednje leto (1871) smo zopet dobili nekaj novih slovenskih Časopisov — a kot prej povedano, tudi poginilo j iti je nekaj. Zaradi posebnosti n*j stoji tu na prvem mesto „Južni Sokol", telovad-sko-vojaški bst, kateremu b-stnik je bil J. Z. Ve-sely, urednik pa znani bukvovez A. Kremžar. Izhajal je v Ljubljani v četvorki po dvakrat v meseci; isto
leto je tudi umil, Ker se >e bi Vlled narodnega navdušenja pritegnil. Slovenci v Trstu so bili iz-gubili dva lista (petletnega „1 i irskega Primorja na1' In P n m o r s t v o i Trgovino"), h ea nja dobili „Primorca*, Tu „politični in podočivtii list" izhajal je po dvakrat v meseci in zalagal ga je in uredovni V» koalav R b ič, po Ljubljani lo po slo-vt nekem Stirskem znani zastopnik rožnih zavaroval-nic; seduj baju Tuzljanorn v Bosni dela pravico.(!), kol. mi je neki prijatelj w Stirskeg« oni dan pri-povtdovul. A tudi b tem listom mol ni imel Brece, kajti poginil j'' že tekom leta 1871.
Po smrti „Domovine" je bilo Goriško brez slovenskega političnega čaeoptRa. Ko bo je leta 1870 začelo živahnejše gibanje mej Slovenei, ustanovili so si ti kmalu posebno politično društvo, ki JB imelo narodno /avest širiti mej pto-uim ljudstvom m braniti narodne pravice. V ta namen si je druitVO ustanovio lastno glasilo, rokfie „Soča", (organ |gla-silo| slovenskega političnega društva gorilkega zu hrambo narodnih pravic*. Ta list je prvo leto izhajal po dvakrat v meseci, pozneje pa po jedenkrat v tednu na celej poli. Ta časopis, zvest svojemu prvemu programu, idiaja neprestano še dandenašnji ter je tekom minulih let neizmerno koristil slovenskemu prebivalstvu Goriške pokrajine,   ohranil se je
pravnega odseka, da naj bi se p nv ide nt. senata pri najvišjem sodnem dvoru, Ivan vitez VVierzoicki, imenoval članom državnega sodnega dvora. Na to so vsprejme brez debate v drugem »n tretjem čitanji budgetni provizorij; ravno tako tudi postava o vojaških novincih zal. 1884. m pa o podaljšanji izjemnih sodišč v Dalmaciji. Potem slede dopolndue volitve v odseke; v političen odsek je izvoljen grof Bel čred i, v praven odsek baron Tomaschek; v državni sodni dvor vitez Wierz-bicki. — Konečno izjavi grof Taaffe, da se v imenu cesarievem državni zbor odgaja do 22. januvarja 1884 1.
Neodvisna narodna stranka hrvatskega sabora namerava predlagati adreso do vladarja, v kateri bode po naštetih pritožbah proti Ogerskej izjavila, da je sedanje razmerje ne-vzdržljivo ter da se mora premeniti v zmislu programa neodvisne narodne stranke. V to svrho se bode zahtevalo, da se skliče regnikolarna deputacija. Narodna stranka se ni še odločila, kako stališče da bode zavzela v tem vprašanji. — Bivši pravosodni načelnik, odvetnik dr. DerenČin, pridružil se je definitivno neodv.sni .stranki ter podpisal program stranke, kakor je bil priobčen v „Pozoruu.
Klub narodne stranke je ponedeljek večer obravnaval program banov ter izvolil odsek petorice (Imre J o si po vi c, Jos. Mišk a tovio, grof L. Pejačevič, dr. Iv. Subotić in baron Živ-kovič), kateri naj bode preiskava!, v koliko so-glasi banov program z oficijalnim programom stranke ter naj bode o tem klubu poročal. Ob jr.dnem je sklenil klub, da bode po verifikaciji krajiških poslancev odstopil ves bureau sabora. Konečno se je stranka zjediuila v tem, da hrvatskim članom državnega zbora ni treba odlagati mandatov, nego naj se izpraznjeni sedeži prepuste krajiškim poslancem.
Verifikacijski odsek je včeraj obravnaval vprašanje,  more  li sabor odobriti volitve Gra ničarov,  katere so se vršile na podlagi usiljenega volilnega reda.
Ogc>r»ka zbornica poslancev je kazenskemu Bodišču Budimpeštan8kemu javila, da se je razveljavil« imuniteta poslanca Verhovay-a. Preiskovalni sodnik (.'/.uran je takoj po izročenem odloku odredil, da se ima Verhovav, ki je upleten v zadevo časnika „FUgetlenseg" zaradi izneverjenja nahranil novcev, pozvati pred kazensko sodišče.
V nedeljo je izročil odbor Poljakov v svečani avdijenci papežu poklonjeno sliko M a t, e j k o v o „Sobieski pred Dunajem". Voditelj deputacije, nadškof in primas Ledochovvski, je razlagal pomen tega narodnega daru zvestega ljudstva poljskega. Ko je profesor grof Tarnowski v imenu dariteljev formalno izročil papežu sliko, povzame sv. oče besedo ter razklada nav/.očnemu občinstvu Italijanov zasluge Sobieskega in Poljakov za kristijanstvo; potem podeli Matejku komander-križ Pijev z zvezdo, poljskemu narodu pa apostoljski blagoslov. Dvorana, v kateri bode obešena Matejkova slika, se bode imenovala Sobieskega dvorana.
Jureti*- <ftržave.
Kraljevi koraisarijat upornih »rbsklli okrajev
se je razpustil, ko se je razveljavilo izjemno stunje, in njega načelnik, general Nikolic, je že dospel
v Beligrad. Predstojnika okrožij Knjaževac in Z a j č a r, Košta JovanovićinJočić, prestavljena sta v Beligrad k upraviteljstvu državnih zakladov — Oficijozna trditev, da je Ristić kralju samo svojo udanost zatrjeval, ni verodostojna, ako se pomisli da je bil pretočeni teden trikrat pri kralji. Ponedeljek je bd M i loj kovic v avdijenci. Vse to kaže, da se bliža mruisterska kriza.
V ponedeljek je bolffarsko sobranje vzpre-jelo predlogo vlade o preustroji ustave tako, da se ima osnovati prva kamor a, obstoieča iz 45 članov, in k a m o r a p o s 1 a n c e v, broječa 100 udov. Nadalje je sklenilo sobranje kneza prositi, da naj bi se v teku treh let še vladalo po Tirnovski ustavi in še le potem na izrecno zahtevanje knezovo po skusilo z izpremembo. — Bodočim vojnim ministrom bolgarskim je designovan dozdanji poveljnik ruskemu gurdinemu polku lovcev, generalmajor Freese. - Danski kralj je podelil knezu Aleksandru slonov red, kar je z ozirom na pojavljene vesti o kandidaturi danskega priuca VValdemarja za bolgarski prestol prouzročilo živo zadovoljstvo v krogih kneževih. — „Pol. Corr." javlja, da je vsled spojitve radikalcev s stranko Cankovljo, katera je verno udana dinastiji kneževi, prenehalo izhajati radikalno „Sosnanje,u o katerem so trdili, da ga je podpiral Jonin.
Včeraj je bil nemški cesarjevič na obedu pri poslaniku pl. Keudellu v palači Caffarelli. Razen cesarjeviča so bili povabljeni vsi člani nem škega poslaništva in pruskega poslaništva v Vatikanu. Po obedu peljal se je Frederik Viljem v vozu pruskega poslaništva, spremljan po pl. Schlo-zerji, v Vatikan, da obišče papeža. — V četrtek večer odpravi se cesarjevič v Bolcan, kjer bode prenočil, in od ondot se vrne zopet v Berolin.
Dopisi.
pravico; pomagalo ni nobeno protestovanje in tudi ne od strani navzočnega vladnega komisarja. Gospod vladni komisar Feliceti je namreč naznanil komisiji svoj protest proti temu neopravičenemu postopanju volilne komisije.
Narodna stranka je torej zgubila 22 glasov in nasprotna dobila 22 več, torej razloček 44 glasov na škodo narodne stranke.
Po tem takem smo propali, seveda tako dolgo časa, da se priziv (rekurs) pri namestniji reši. Nasprotna atranka dobila je okolu 150, naša pa okolu 130 glasov. Te dni uloži narodna stranka pritožbo, in ko se reši, pridejo narodni kandidatje v večino.
Volitev je trajala nepretrgano od 9. ure zjutraj do 1. ure po polunoči. Naši volilci so stali kakor skale neustrašljivo in se neso umaknili do 1. ure po polunoči, silnemu agitovanju nasprotne stranke so imeli zaprta ušesa in tudi neso poslušali prigovarjanja navzočnega urednika „Kmetskega Prijatelja", Celjskega lisjaka, dra. Glantschnigg-a.
Danes je volil II razred. Tudi danes je vladni komisar v jednem slučaji naznanil protest komisiji, v jednem slučaji bo pa naša stranka ugovarjala proti jednemu nepravilnemu pooblastilu. Zmagalo je pet naših kandidatov in trije ostali so za 2 glasa v manjšini, kateri pa bodo tudi izvoljeni po gotovo ugodnemu rešilu naše pritožbe.
Jutri voli I. razred, v katerem imajo meščani po imeniku volilcev upanje, da zmagajo. Bomo videli. — Ko bi se tudi to upanje uresničilo, bo ven-der občinski zastop občine Celjske okolice imel po rešenji pritožeb dve tretjini narodnih odbornikov.
Iz Trata 16. decembra. [Izviren dopis.] V dopolnitev Jastrebu in Hugesu moram reči, da sta imela vse prav, kar sta pisala. Dobro je in hvale vredno, da so nekatera društva na odlični stopinji.
lz Celja 18. decembra. [Izv. dop.] (Občinske volitve Celjske okolice.) Včeraj je volil III. volilni razred občinske odbornike občine Celjske okolice. Volilni zapisnik obsezal je 496 vo- pa meje vender ni treba zaradi nekojih napetnežev lilcev, mej temi skoro polovico Celjskih meščanov,' prekoračiti. Trst ni odločno mesto slovensko, da bi ki imajo zunaj posestvica in ki večinoma po 2 do se mogel ljud čistiti in klasificirati; imamo šest raz-3 kr. davka plačujejo. Dozdanji župan, zuani nem- ličnih društev, vsa ta društva so na narodni pod-škutar Male, poklical je izimno le nemčurje v vo- lagi, in vsako hodi po drugem potu, pa ipak za jed-lilno komisijo, zatorej se je pri volitvi prav čudno nim in istim ciljem, da širijo slovaustvo, to je, da godilo. Že meseca septembra so pobirali nemčurji Italijanom pokažemo in jih prepr čamo, da smo tukaj pooblastila po mestu in okolici, takrat, ko še na- doma.
rodna stranka ni vedela, da bode ta volitev meseca Naši gospodje kaj brzo sumničijo kako osobo,
decembra. Zvedeli smo to še le novembra meseca, ako jim odločno istino pove. Zbode jih tako, da Preklicala so se večjidel vsa ta pooblastila in dala kar zdvojbeni povprašuje, kdo da mora tak predrz-nova s preklicem  vred  narodni stranki; in kako než biti in imeti pogum, da nenaravno postopanje
potrebno je bilo, da se vse potrebno stori, kaže včerajšnja volitev, kajti uložile so ta preklic ženske pri okrajnem glavarstvu in pa tudi pri volilni kombiji, posebe pa tudi pismeno terjale pooblastila nazaj od tistih, ki so jih pobrali. Pa vse to ni komisiji zadostovalo; ta je 22 takih pooblastil, datirane z decembra in s preklicom ovrgla in priznala  prvim  pooblastilom od septembra volilno
obsoja in kritikuje; hočejo kar naravnost poslano napraviti in ljudem pesek v oči metati, kakor se je že jedenkrat zgodilo z mnogimi podpisi, ko so zamorca prali, pa je le vedno črn ostal.
Nekateri možakarji se na „Sokola" jeze, češ, ta zna mladino združevati in to brez našega vodstva in znanja; napravila se bode stranka, ki se ne bode dala brzo ukloniti in porabiti za sebična na-
čvrst v rasnih borbah, tudi takrat,   ko  so  ga domačini' sami hoteli ugonobiti.  Sloga jači, pokazalo se je pač uajočitueje pri „Soči". In prav so imeli goriški rodoljubi,  da   vsled raznih pogajanj in tudi na onem shodu v Nabrežini neso  hoteli nekaterim Tržaškim sebičuežem v korist opustiti   „Soče" in okleniti   se  Bog  ve kakega lista v Trstu. Dokler bode Soča tekla od Triglava po slovenskih tleh in mimo Gorice ua zahodnji strani Krasa v morje, ne pa prek Krasa v Trst, ostala  bode Gorica naravno  središče  in  b tO 6 išče   vsem goriškim Slovencem,   izimši   jugovzhodne   Kraševce goriške grofije. Kolikor so pisatelju teh vrstic znane razmere v Trstu in  na Primorskem  sploh,   lehko  trdi, da Trst ne more postati središče primorskim Slovencem, vsaj toliko časa ne, dokler bode cvetoče skladišče obširne, svetovne trgovine. Fioreat, crescat ne Trst, ampak goriška „Sočaa!
Koliko zelo je prvo desetletje ustavne dobe slovenščina napredovala, koliko zelo se je narodna zavest kljubu vsem naravnim iu še večiin uradnim oviram razširila mej ljudstvo, mej prebivalce po mestih, trgih in vaseb, spričuje posebno „Vrtee", časopis s podobami za slovensko mladost (pozneje „mladino"). Od početka sem zalaga in ureduje ta prevažni list Ivan Tomšič, učitelj na
Ljubljanski c. kr. vadniei; izhaja p:«. „Vrtec" po jedenkrat v meseci v veliki osmerki, ter ima od leta do leta lčnejše podobe, glajše in tničuejše berilo, po vsem prav primerno učečej se mladini slovenski. Kot pred par leti prepričal sem se letos znova, ko sem o času deželne razstave kupil več zvezkov, letnikov „Vrtca" za neko kmetsko hišo. S kolikim veseljem so jih prebirali otroci, dečki in deklice, a tudi odrastem so o praznikih radi segali po njih! Res, ko bi T o ni š i č ne imel drugih zaslug za šolstvo, veseliti bi se morali že zaradi uzornega „Vrtca", da je cesar sam priznal njegovo slovstveno delovanje ter mu podaril križec za zasluge. Mej vsemi slovenskimi listi pač „Vrtec" jedini nema mej Slovenci nobenega uasprotnika, najočituiši dokaz, kako močuo ustreza vsem terjatvam mladini namenjenega časopisa.
Tudi leti 1872 in 1873 ste nam porodili nekaj novih, bolj ali manj važnih in bolj ali manj potrebnih listov. Že dalje časa je vsled osobuih mrženj, nekaj tudi vsled različnih političnih načel bilo opazovati neko dvojenje mej delujočimi silami v Slovencih. Brez obotavljanja se navadno stori po prvem koraku drugi korak; iu ker se dotični merodajni možje ua obeh straneh neso toliko ozirali na pravi blagor skupnega slovenskega naroda, ampak so pri
svojej trmoglavosti bolj  služili svojim slepim stra-stim, unel se je bil oni nepotrebni, nenaravni in skupnemu narodu toliko škodljivi boj mej usiljenima, ponarejenima strankama,   ki ste se širokoustni klicali s t. a ros lo v e u s k a iu m 1 a ti o s 1 o v e n s k a. Pisatelj teh vrstic je bil iu je še za zmerni redni napredek (ne za tisto polževo postopanje polno ozirov na vse strani), vender nikdar ni  mogel odobravati onega nepremišljenega skakanja tako zvane mladoslovenske stranke; še manj   pa je odobraval tako zvaue staroslovenske stranke ozkosrčno postopanje in priklepanje ob zastarela načela.   Ta prisiljena borba v narodnem taboru je le ugajala potuj-Čevalui vladi,  ki je po svojih glasilih celo hujskala stranki drugo nad drugo; ustavovercem sploh pa je la žalostni ravs in kavs vzbujal neizmerno veselje. Sedaj možje voditelji obeh strank, kolikor jih je še mej živimi, pač iebko mirnim Breeni sodijo in obsojajo svoje tadanje ravnanje;  nadejam se,  da ni ni jeduega mej njimi, ki ne bi priznal, kako pretirane so bile obojestranske zahteve, kako nepremišljeno je bilo kričanje ua obeh straneh.
Iz tega ravsa in kavsa se je bilo oni čas po* rodilo nekaj listov, ki ali še sedaj izhajajo, ali so pa že davno poginili. V Gorici so bili tako zvani Staroslovenci — nasprotniki so jih psovali „na-
>
čela. „Sokol" stopa naprej po naravnem in odkaza-nem potu, da se lahko ponaša, da je mladina njegova. Vso čast starosti gosp. Vočkoviću za modro vodstvu proti vsem parasitom.
Za „Narodni Dom" hočemo tudi jedno ukreniti. To je, napravimo vsa narodna društva skupno veselico v korist temu podjetju. Ali dogovora treba in srca za to, ne zavisti in očitanja, da smo južni Poljaci, da se brzo za stvar ogrejemo, pa da ni jedne ne zvršimo; čakajte patrijoti — društvo „Narodni Dom" poslalo je nekemu gospodu 50 srečk za razprodajo mej člane, a on je tako dober, da jih ne nadleguje, pa jih kar v žepu nosi, brez da bi kdo znal Je-li to plemenito! Jež.
Domače stvari.
— (Pogreba pokojnega M. Hermana) udeležili so se: deželni odborniki štajerski, deželni uradniki, vsi v Gradci navzočni državni in deželni poslanci, več namestnijskib, nadsodnijskih in sodnij skih svetnikov. Krsta bila je obložena z venci, mej katerimi sta bila tudi venca Čitalnice v Ptuji in v Gradci bivajočih Slovencev s trobojuimi trakovi.
— (Okrajnim sodnikom) v Gornjem Gradu imenovan je c. kr. pristav v Mariboru dr. Fr. Vovšek Čestitamo okraju, da dobi tako izvrstnega, v slovenščini popolnem izurjenega sodnika. — G. sodnik Sok pa je iz Gornjega Grada prestavljen v Zgornjo Radgono. — G. Ferdinand Stare, ad-junkt pri Ljubljanski dežemi sodniji, je imenovan sodnikom na Brdu.
— (Vabilo) gospodom društvenikora narodne Čitalnice Ljubljanske k občnemu zboru dne 26. decembra 1883 dopoludne ob 11. uri v čitaluičnej dvorani. Vrsta obravnavam: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikove. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Nasveti posameznih društvenikov. 5. Volitev dveh pregleduvalcev računa. 6. Volitev 15 odbornikov. 7. Predložba pravil pevskega zbora Čitalnice. 8 Predlog o spremembi društvenih pravil §. 3 in § 4.
— (Iz mestnega zbora Tržaškega.) Včeraj zvtćer imel je mestui zbor Tržaški sejo, pri katere 6. točki je prišla na vrsto znana, po 1400 rodbinah podpisana in v 2. dan junija predložena slovenska peticija za slovenske šole v Trstu. Mestna delegacija je v svojej seji v 14. dan t. m. sklenila, da se ta peticija ta vrne, ker je pisana v slovenskem, teduj ne v deželi navadnem jeziku. Mestui odbornik, drž. poslanec Nabergoj, pobijal je v daljšem, izvrstnem, od galerije z živahnimi živioklici odobravauem govoru ta razlog in odlok, v čemer ga je toplo podpiral mestni odkornik Nad liše k, a nasproti italijanskej veČini vse to ui u:č pomagalo, kajti z vsemi proti 4 ali 5 glasom vzpre-jel se je predlog, da se peticija zavrne. Ko je potem  odbornik  Nabergoj   predložil  italijanski tekst
omenjene peticije, je po glasovanji ustal vladni zastopnik dvorni svetnik vitez Rinaldini ter izjavil, da je zavrnitev peticije zmotna ia nikakor zakonita, ker je slovenščina vender že priznana kot deželni jezik. Vlada si tedaj pridržuje odločbo v tej zadevi. Več o tej zanimljive] debati, ki zopet jasno osvetljuje lahonov zagrizenost, bodemo še govorili
— (Vabilo v III. redni občni zbor) „Sa-vinjskega Sokola" v praznik sv. Štefana, to je: 26. t. m. ob 3. uri popoludue v prostorih Mozirske ritala ce. Spored razpravam: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajoikovo. 3. Poročilo blagajnikovo 4. Volitev dveh pregledovalcev računa. 5. Volitev odbora in posebno staroste in njega namestnika. 6. Pogovor o slavnosti blagoslovljenja društvene zastave in vol tev pomnoženega slavnostnega odbora. 7. Posamezni nasveti. Ob 7. uri zvečer: Večerna zabava s tombolo in plesom. Čestiti gospodje Člani .Savinjskega Sokola" prošeni so uajuljudneje, da se radi važnih razgovorov o slavnosti blagoslovljenja nove društvene zastave blagovole v mnogobrojnem številu udeležiti omenjenega zborovanja. Odbor.
— (Vabilo k božični veselie.i,) katero obhaja „katoliško podporno društvo" v Celji četrto nedeljo v adventu, 23. decembra 1883, v vrtni sobani „Pri belem volu" točno ob 3. uri popoludne. Spored: 1. H F. Mttller — „Božični oratorij" IV: „pastirci pri jaslicah", poje dekliški iu možki zbor b spremljevanjem harmonija in glasovira. 2. Prestavljanje igrokaza: „Pasterica iz Lurda". 8. Etienne Henry Mehul (f Pariš, 1817) — „Joseph en E^vpte" (Egiptovski Jožef) Nr. 1, napev za tenor solo s spremljevanjem glasovira. 4. Razdeljevanje božičnih daril (obutve, obleke itd.) med ubožne učence in učenke iz okoličanskih šol. 5. H. F. Mirler — „Sv. trije kralji", oratorij, poje mešani zbor s spremljevanjem glasovira. Opazka: Vabilui list naj se blagovoli oddati pri uhodu v dvorano in velja kot ustopnica za jedno osebo. Prijatelji našega društva, ki neso udje, dobiio ustopne liste pri gosp. Franc Kapusu, trgovcu v Celji, po 30 kr. K obilnej udeležbi vabi z naj-odličnejšim spoštovanjem odbor „katoliškega podpornega društva."
Narodno-gospodarske stvari.
Načrt pravil za zadruge.
Sedaj, ko bode treba povsod po novej obrtnej postuvi z dne 15. marcu 1883 ustanovliati obrtne zadruge, mislimo, da pač ustrežemo vsem obrtnikom, ako priobčimo pravila zadrug, katera so izdelana popolnem v smislu postave, katera je treba le za dotično obrt iu ia posebne določbe krajem, kjer 86 snujejo zadruge  primerno popolniti. Slove tako :
I.
Pravila za zadrugo v......
N a m e n.
§. 1. V smislu §. 114. postave z dne 15. marca 1883 obstoji namen zadruge v pospeševanji vzajem
noati; vzdrževanji in povzdigi stanovske časti; po-speševarji skupnih obrtnih interesov in zadev mej udi in pridruženci z vsemi postavuimi pripomočki; ter z napravo posojilnic, založnic blaga, prodaj al nic, slučajnim skupnim izdelovanjem s stroji itd. Posebno ima zadruga skrbeti:
a) Da se vzdržava red' mej mojstri in pomočniki glede delavske zaveze, za napravo in vzdrževanje zadružnih prenočišč iu upeljavo reda za dopošiljanje in vzprejem v delo.
b) Za redno izgojo vajencev. V ta namen napraviti se imajo posebna do'.očila glede strokovnega, verskega in nravnega iz-vežbanja vajencev; vajenske dobe, izpitov, in o kontroli teh naprav; o potrjen] i vajenskih spričeval; o sposobnosti, držati si vajeuce v obče, kakor tudi z ozirom na število pomočnikov. Ta določila predložiti .-e imajo pred obiuvo v potrjenje obrtniškemu uradu.
c) Za upeljavo razsodišča z namenom: poravnati prepire mej udi in pridruženo, kateri bi nastali z ozirom na delo, plačilo m ali vajenstvo.
d) Za osnovo posebnih strokovnih šol in za nadzorstvo obstoječih.
e) Za podporo bolnih pomočnikov z osnovanjem bolniških blagajmc, ali s pristopom k že obstoječim blagajuicam.
f) Za preskrbljenje obolelih vajencev, kolikor to ne zadene gospodarja samega.
g) Z* predložitev letnih poročil o vseh predmetih, kateri so važni za obit ali za obrtniško statistiko.
Zraven t<di pod črko g) predpisanih letnih poročil ima zadruga ua poziv gosposke tej predložiti izjave in nasvete, ter zamore za svoj namen in v pospeševanje svojih korist*i uporabljati |avoe oblasti, ter trgovinsko in obrtniško zbornico.
Obseg zadruge.
§. 2  K zadrugi v......spadajo vse osobe,
katere imaje v......(in okolici,   ali v okrajnem
glavarstvu) v......samostojno......obrt kot
udje, in vsi njih pomočniki in vajenci kot pridruženci.
Sedež te zadruge je v......
Udje zadruge. §. 3. Kdor ima v obsegu te zadruge samo-stojuo obrt v §. 2 imenovanej stroki (ali imenovanih, Ce jih je več skupaj), postane ud zadruge te s tem, da je nastopil obrt, ter ima spolnjevati vse z zadrugo upcljaiic dolžnosti in predpise Imena k ra-drugi pripadajočih strok, kakor tudi vsako pre-naredbo objaviti mora zadruga obrtniškemu uradu. Potrebščina z a «1 r u g e. §. 4. Za vzdrževanje zadruge potrebno denarno svoto ima se razdeliti na ude zadruge v smislu §. 3. Če bi udje sami določenega zneska ne uplačali, sme se izterjati po gosposki.
K iu.plavi in pristopu, k v §. 1. odelk 1 ime-uovanim podvzetjein siliti se ne sme nobenega uda, drugače če so kaj upelje z odrom na javne razmere. Jednako ni prisiljen nikdo k jednecim podvzetjein uplai'.evati, kakor se tudi iz zadružnega premoženja ne sinejo vzdržavati take posebne naprave, »ko neso vsi udje pri podvzetji udeleženi.
Vsako leto predložiti se ima obrtniškemu uradu računski sklep, katerega podpisati imajo predstojnik in dva odbornika.
zadnjaki" — sredi leta 1872 (18 dne junija) usta-' novili časopis rekše „Glas", ki je izhajal v četvorki J po jedenkrat v tednu. Kako nevarno je bilo, narodne sile dvojiti ob laški meji! kako nenaravno je bilo Btraukaratvo zasejati mej razmerno malo število goiiških Slovencev, kajti prav za prav so morali goriški Slovenci sami nositi prevelika bremena, ki so jih dotični ČasopiHi in druge strankarske zahteve jim nakladali. Ko so se razdivjane strasti nekoliko polegle, spregledali so rodoljubi obeh strank svojo pretiranost in prenagljenost ter se mej seboj lepo porazumeli iu pogodili. „Glasu je prenehal iu „Soča" je od leta do leta krepkejša, ker jej redoma naraščajo narodni podpiiatelji in sodelavci.
Pri nas — v Ljubljani — ustanovila je ista stranka (staroslovenska) poseben list, ki je imel mej narodom pobijati iu spodrivati „Slovenski Narod". nSlovenec" se je imenoval ta „političui list za slovenski narod". Prvi izdajatelj in odgovorni urednik mu je bil neki Pevec, pravi ured nik pa neki polnolični pogumni duhovnik, ki je že marsikdaj Nemce in uemškutarje klestil, Časih pa tudi le kratkočasil. Izhajati je jel ta list, po zuuuuji obliki močno podoben nekdanjemu „Celovškemu Slovencu", 14. dne oktobra 1873 in sicer je od početka sem do srede letošujega leta izhajal po tri-
krat v tednu, če ni ravno raznih prazuikov prerad porabljal in praznoval. Koliko nepotrebnih bojev sta tekom let mej seboj bila „Sloveuec" in „Slovenski Narod"! A boj je življenje, pravi neka tuja prislovica. Ko hitro ne prestopata spodobnih mej med izobraženimi ljudmi in ne škodujeta skupnim koristim skupnega naroda, hudoval se pravi narodnjak ne bode ne nad prvim, niti nad drugim. Tako se pa je včasih goddo, n. pr. o priliki zadnjih volitev v deželni zbor, ko smo imeli svetu pokazati najoatrejio disciplino, največjo složnost. Kateri list je takrat kalil to složnost, tukaj ne bodtino preiskavah.
Ne glede  na druge neprilike  obžalovali smo mi pred vsem, da se je dal celo naš stari „Fric in excelsisu, pravi fant  od tare, o tako resnobnem trenotku porabljati za oživljeuje strankarske namere! — čudno, da se pri nas neste doslej stranki popol HOtna pomirili iu zjediuili kot v sosedujej Goriškej! Res imamo pri nas mnogo  več duševnih, delavnih sil, a koliko se bi dalo  ž njimi doseči,  ko bi vse se zjediuili in delale na istem  polji. „Slovenski Narod" vender že leta in leta tako mirno in pre mišljeno pretresa razue stvari in razmere, da misle čemu duhovniku gotovo nikdar ne da povoda, jeziti se nad njim. Tout coinprendre cest tout pardonner
— kdor vse razmeri, ničesar ne zameri, pravi neki francoski modrijan.   Izključno cerkvene ali duhovui-ške stvari se bi pa naj primernejše  obravnavale v vrli „Zgodnji Danici", ali pa v „Laibaeher Di dc es a n b l h 11 u",   ki   pri|avlja   tudi slovenske sestavke. Pri tej priliki se spominjam, kako som pred par leti naganjal mladega, kaj nadarjenega in zelo izobraženega duhovnika (žal,  da so ga iz Ljubljane prestavili nekam na Gorenjsko!), da bi se združil s somišljeniki ter nekaki  znanstveni cerkvono-duhov-uiški list slovenski ustanovil. Takega nam |e potreba. Človeka narodnjaka srce boli, ko vidi,  da naši delavni izobraženi duhovniki tako radi spisujejo nemške  razprave  iu sestavke  za nemško cerk veno-du-hovuiške liste. Koliko bi s takim časopisom, tednikom, štirinajstdnevnikom ali celo debelejšim mesečnikom napredovalo   slovensko  slovstvo!    Koliko so bi dubovskemu naraščaju delo olajševalo! V to Bog pomozi in blagi naš vladika !
Skoro celili 10 let je „S I o venec* neprestano hodil po trikrat v tednu na dan. Po tolikratiiem napenjanji se mu je sredi sedanjega leta (1883) posrečilo prerodih se v pravi dnevnik. V torek, 10. dno julija, je 80. številka končala njegovo staro delovanje.
(.Duljo prih.)
Vsak na novo pristopajoč ud ima uplačati kot vzprejemno takso .... gld. (katero pa sme z dovoljenjem predstojnika tudi v obrokih zplacevat'.)
Ta taksa se ne povrne, in isto uplača vsak pristopni k le jedenkrat. (Dalje prih.)
U«peani pokladkl. Nove in zastarele rane, kile in skru m I h- ozdravi naglo Moll-ovo „Francosko žganje in bo l". V steklenicah z navodom vred po 80 kr. Po postorili povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni zalo&nik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in pod-
pisom.
5 (690—2)
Tujci:
dne 18. decembra. Pri Hioim: Brauner z  Dunaja. — Edelman iz Maribora. — Fesaler z Dunaja.
Pri M«dl*l: Jufit z Dunaja. — Liisser iz llregenza.
— Cuminetti iz Bergama.
Pri Jasnem kolodvora t Kočnik iz Volčje gore.
— Žuž k iz Velikih Lašč.
Meteerologiftno poročilo.
C
P
Stanje Cas opa- barometrH rovanja
Temperatura
g 7. zjutraj 2. pop. 52  9. zvečer
78668 mm. 73708 a«. 737 92 a«.
0-2JC 0-4° C 10 C
Vetrovi
Sl. bvz.
sl. vzh. sl. vzh.
Nebo
Mokrili* v
mm.
snež. obl. megla
ti' 10 udi
snega.
Srednja temperatura — 01», za 1'5° nad normalom.
Tržne cene v IJiihlj.ml
dne 19. decembra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ . .
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, ■ ...
Koruza, „ ... Leča n ...
Grah n .   . •
Fižol n ...
Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, ?>      • •
Špeh frišen „      . .
n povojen, „ . • Surovo maslo,       r      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje r »
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokos...... •
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   a „ ■ ,
Drva     trda, 4 kv. metre . mehka, .   . ,
gld.	kr.
7	96
6	3«
4	71
2	92
5	20
5	36
5	40
8	60
8	60
	
3	12
_	96
—	HM
_	60
_	74
—	85
—	8 Vi
	s
—	60
—	66
—	54
—	36
—	45
—	1H
2	14
1	96
7	—
4	50
JD-\xxx^.^ j cm bor dne 19. decembra t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.
Papirna renta ... Srebrna renta .
Z ata renta....... 9d
5u/4 marčna renta.........93
Akciji- narodne bank-  .... ^38
Kreditne akcij*             ... 286
London '21
79 gld. 79
25 7f» 70 85
75
Srebro    .   . . .......
Napol. . .........
C. kr. cekini.       ......       . .
Nemške marke .....
«•/- državne srečke iz I. 1854   960 gld. Državne srečke iz 1. 18H4.         100 gld. 41 , avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlatu renta ti0/,,......120
Ani
„     papirna renta f>"/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od.ez. obilg. . Diujava reg. srečke 5°/„    .   .   100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/»°/4l zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizahetine zapad, železnice Pri>r. oblig   Ferdinandov«- sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Uudolfove srečke   .... 10 r
Akcije anglo-avstr. bank*- .       120 . Tranimway-društ. velj.  1 70 gld. a. v.
—	grld.	—	kr.
	»	60	■
	n	72	■
*9	n	30	■
121		25	
167		25	
98		65	
120	n	K5	p|
87		85	r
8:>	*	30	n
104	•	—	r
116		50	
119		25	
103		—	
104		75	n
173	%	—	
19		75	
107	■	75	
219		75	
Vabilo na naročbo
SLOVAN A
ti
99
Slovanstvo si pridobiva na svetovnem pozorišči od dne do dne večjo mor in veljavo, tako, da ima že zdaj odločevalno besedo v svetovnih dogodbah. Imenitno je tedaj za vsacega omikanega človeka, posebno pa Se za vsacega, kdor je s ponosom ud velike in slavne rodbine slovanske, da zvedava vedno točno o vsem, kar se godi imenitnega v Slovanih v političnem in kulturnem oziru.
In ravno mi Slovenci, kateri bi imeli toliko uzroka, da s paznim očesom opazujemo napredek Slovanstva ter zajemamo iz njega novo moč v neravnem svojem političnem boji, premalo smo skrbeli doslej, da bi se seznanjali z bitjem in ž t jem ostalih slovanskih narodov ter tako budili slovansko zavest in narodni ponos.
Da se. opomore temu nedostatku, odločila sva se podpisana izdajati tednik z naslovom ,,SLOVAN", kateri bode od novega leta izhajal v Ljubljani vsak četrtek na osmih straneh velike četvorke.
„BlaOVAJT" bode prinašal razne spise politične, gospodarske, znanstveno-popularne, kulturno - zgodovinske in leposlovne vsebine. Pridobil si je stalnih dopisnikov ne le iz vseh slovenskih pokrajin, ampak tudi iz Bolgarske, Češke, Hrvatske, Poljske in Rusije, tako, da bode prinašal vedno izvirna poročila o vsakoršnih imenitnih dogodkih po širnem slovanskem svetu
Za znanstveno-pučni in zabavni del pa si jo pridobil ,,SLOVAN" 51 stalnih sot rudnikov, izmed katerih ime nujemo samo gg.: prof. A. Bezenfika, prof. dra. Frana Celestina, Ivana Dečka, dra. Josipa DorČn, ravnatelja Kiharda Dolenca, dra. Ivana Geršaka, prof. dra. Ign. Klemenčičn, prof. dra. Greg. Kreka, Frana Kuralta, župnika Božidarja Kaiča, Ivana Pesmima, dra. Ivana Tavčarja, prof. Ivana Trdino, dra. .los. Vodnjaku, dra Val. Zarnika in dobro znanega feljtonista Prostoslava Kretanova. Ti naši Botrudniki so porok, da hode mogel „8LOVAN" vsestransko izvrševati svojo nalogo in da bode tako ustrezal današnjim potrebam slovenskega naroda.
Polet? vsega tega pa je ,,SLOVAN" tudi najcenejši tednik slovenski; velja namreč za celo loto samo 4 gld., za pol leta sc gld. in za četrt leta 1 gld.
Slovenci! Ako boste z obilnimi naročili podpirali ! „8L0VANA", bode prinašal tudi ilustracije, kakor žolč mnogi rodoljubi. Ako se namreč oglasi zadostno število ' naročnikov, prinašal bode v vsakej številki slike, katere ! bodo soznanjevalo slov msko občinstvo z zaslužnimi možmi ' iu znaineniiejšinii kraji velike slovanske domovine, ali j pa mu predočevnle predmete iz narodnega življenja i slovanskega.
Ker je cena listu res mala, nadejava se tedaj potrebne gmotne podpore. Vrhu tega pa upava, da stopijo v kolo dozdanjih sotrudnikov tudi drugi domoljubi slovenski, kateri na) blagovoljno pošiljajo ,,SLOVANU" poročila o vsakem znamenitem dogodku v ožjej našej domovini.
Konečno iu prosiva, naj se naročnina pošilja upnv-ništvu, dopisi pa uredništvu lista, ter sklepava svoje vabilo s klicem : (798—1)
„Naprej zastava Slave!" V Ljubljani, dnč 19. decembra 1883.
Ivan Hribar, Anton Trstenjak,
izdajatelj in lastnik. odgovorni urednik.
Ostale slovenske liste nljudno prosiva, da blagovolijo ponatisniti to vabilo.
Klavir,
dobro ohranjen, gotova cena 180 gold. — Kolodvorsko ultoe it. 24, III. nadstr., love stopnice. (795—2)
3^ft HL        ^^fia jjb
zložil F. S. Vilhar.
Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadrzaji zammiva je za vsacega, koji so z glasbo ali petjem bavi; ona obsega: I. Mrnospeve« H. m tke sbore, III. mešane «b«»re in IV. »klodbc «a> glasovir.
Knjiga je vrlo ukusno opravljena ter irua na velikem formatu 92 stranij.   Prodava jo v Ljubljani knjigarna J. Giontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat-f ska) po 2 gld. 20 kr. (744_i0)
5000 1 (788—3)
ftsta»k»v ukii
(po 3—4 metre , v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji — ostanek po 9 g'd.
\L. Storch v Brnu.
Ako bi H blago ne dopadalo, se more zamenjati.
Priznano nepokvarjen0, izvrstne
voščene sveče
izdelujejo (652—11;
P. & R. Seemann v Ljubljani.
o <J
(d fc»
0 &
S o
pr cd 9 g
in-cd
-k I
CD C0
t 5 <
c_i.
z &
te
Dr. Scbmidt-ovi uspešni        Dr. Behr-ov živčni ekstrakt 1
\';ir i \ eii:i znamka.
prilepki n kurja, očesa
uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo deluj oče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes.
Uspeh teh dr. .Seli i idt-o\ib prilep kov zn kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanej rabi teh prilep« >v se odpravi vsako kurje oko brez vsako operacije. Cena škutljici h 15 prilepki in roženim dletceui za Izdiranje kurjih očes 2& kr. a. v.
Nli. Pri nakupovauji tega preparata blagovoli p. n. občinstvo vedno paziti na to, ima i vsaka škatljica ua zviuianjcin 11 \ n k n utlsneno gori uunamenovano \«r-Btvciio znamko.
Vnrstloin uaakit
izdeluje se po posebnem načinu li lekarskih nelišč ter bc že določi vrsto let obnaša kot izvrstno sred stvo proti živčnim boleznini, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, Ucbii'di, bolečinam v križu in hrbtnem mozgu, lio/jn-i slabljenju iu poluči jam.
Bti, otrpnenju,
Na dalje ae d r. Boh r-o V livdol ekstrakt z DajboljŠim uspehom rabi pr< ti: protinu iu trganju, otipnelosti mifile, trganju v členkih in mišica', nervoznemu glavo bolju in Šumenju v ušesih, Dr, Bohr-ov živ'ui ck strni-1 f»(- upoiablja le zvunanje. (Je u steklenici stočnim navoilom Upo rabe 70 l*r. a. v.
NH. Kujioviijoce p. n. i beinstvo nn-i vedno paziti, je li pri vsakej steklenici na vnanjem ovitku ntiuiieiia Bgornja var stvena znamka.
Glavna razpošiljalna zaloga: t.lo^miii/. Nižje-Avstrijiku, lekarna J. Biltiier-ju.
Dr. N<lim     -o\ v |»rile|»ke za kur n «»«e«a iu dr. Ilehr-ov /i* eni
ek»trakt prodajata v Ljubljani lekarnarja: J. Nvobodn in J. pl. Trnboesjr,
ter tudi v^i drugi lekarnarji. 671—6)
nnnnnnnnnmnnnnnnnnnnnnnnni
H SL*r?r- Najpripravnejše za gospe in gospice! "Ojg
n Medesroi,
^ priznano dobro priležnl in najboljši kup.
oC Volnati pleteni robci,  ki kije iz klobuoine, dokolenki (kamašnje), 5^ nogovice in rokovice za gospe in gospode, spodnjo jopice itd. — Ozaljski za krila, baržun (žamet), plis, .-.tlas v vseh barvah; čipke, ^ trakovi, gumbe itd.
Trfilio> i s. niapini \^x\> vemoe
se takoj priskrbe.   Naročila se točno zvršujejo. (701—2) na Mestnem trgu v I.juUjaui.
nn%nx:txnnxnKnnnnnnnnnnxnnn'.
it
v b v
ožiti in Novo Leto!
i za o
Velika izber
zlatih, srebrnih in nikljevih žepnih ur, stenskih ur z nihali v vseh velikostih.
Švicarske sviralke,
[grajofie 1 do 10 ioek, z glasovi harfe, male flavte iu citer, tudi % bobničkom iu zvončki.
Vse to v butate j izberi in najcenejšo pri (781—4)
JOSIPU GEBI, iirarji v Slonovi« ulicah 11.
Velika izber
francoskih in amerikanskih budilnih ur z dnevnim kazalom in brez njega.
;3
Izdutelj in odgovomi urednik Makso A rutic
LnBtuina in ti»k -Narodne Tiskarne".
02