PcJmlno otaeono v ootovfnl Uto LXXH.. i petek Gena Din i.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne tzvzemfi n«dei|« In praznika // biseran do 80 potit vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 2j50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji mterati petri vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posobei II •Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 2i— U Rokopisi se ee vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNiSTVO LJUBLJANA, Knafljevo ulica šrev. 5 Telefon, 31-22. 31-23. 31-U 31-25 ie 31-21 Podružnicei MARIBOR. Grajski tra št. 7 // NOVO MESTO, ljubljansko cesta, telefon it. 26 It CEUE. celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulico 1, telefon št. 65; SKJružnico uprave: Kocenovo ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE. Ob kolodvoru 101 // O VEKU GRADEC Slomškov trg 5 // Poštno hranilnico v Ljubljani it. 10351, Chamberlainov odgovor Hitler]«: Mir po nemških pogojih ■ ne 8 Izredno oster in odločen govor angleškega ministrskega predsednika - Dokler Nemčija ne popravi storjenih krivic in dokaže z dejanji voljo za mir, tako dolgo so vsaka pogajanja izključena London, 13. okt. br. Za govor ministrskega predsednika Chamberlaina, ki ga je imel včeraj v spodnji zbornici, je vladalo v vseh političnih krogih največje zanimanje. "VVestminstrska dvorana je bila v resnici prenapolnjena. Navzoči so bili vsi tuji diplomatski zastopniki. Poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu je bil rezerviran časten sedež v loži za visoke tuje osebnosti. Chamberlainov govor je bil ponovno prekinjen z dolgotrajnim ploskanjem. Listi so ga objavili v posebnih izdajah že uro pozneje ter pripominjajo v svojih prvih komentarjih, da je obeležen po naslednjih petih točkah: 1. Nemška vlada je ovira za pravi mir, ki si ga vsi narodi in tndi Nemci tako zelo žele. 2. Mirovni predlogi Id se naslanjajo na najnovejša zavojevanja, so nesprejemljivi In za Anglijo nečastni. S. Nemčija lahko izbira med tem, da dokaže svojo pošteno voljo do roirn z dejanji in resničnimi garancijami, ali pa, da zavezniki dosledno izvrše svoje obveznosti. 4. Prvi pogoj za pogajanja je, da se popravijo krivice, ki so bile prizadejane Češkoslovaški in Poljski ter se ti dve državi res t avr i rata. 5, Sedanji nemški vladi nikakor ni mogoče zaupati, če ne poda garancij, ki jih bodo vsi smatrali za sprejemljive, (Podrobnejšo vsebino govora je objavilo današnje »Jutro«.) Za Chamberlainom je povzel besedo vodja opozicije major Attlee, ki je v svojem govoru ugotovil: 1. Predloge za mir je postavil človek, ki ne nudi ničesar drugega kakor nedoločene obljube za prihodnost 2. Predlogi so bili sestavljeni po ne-izzvanem napadu ter temelje na zahtevi, da se sprejme ta napad kot gotovo dejstvo. 3. Ni videti namena, da bi se spremenila čustva ali mnenje, na katerem bi se mogle zgraditi nade za bodočnost. Nobena britanska vlada ne bi mogla niti s stališča načel, niti s stališča obzirnosti dati drugačnega odgovora, kakor ga je dal ministrski predsednik (pritrjevanje). Ta država bo odobrila ta odgovor in narodi drugih držav ga bodo sprejeli. Mis'.im, da mora nemški narod vedeti, da lahko vsak čas doseže mir, vendar pa mora opustiti metode nasilja in napadov. Opustitev napadov ni pogoj za sklenitev miru, temveč je to nujni predpogoj. Vodja liberalne opozicije sir Archibald Sinclair je imel oster govor, v katerem je povedal stališče svoje stranke, kakor tudi svoje stališče glede pogojev za ustavitev sovražnosti. treba zlasti poudariti močan naglas, ki ga je uporabljal Chamberlain. Del njegovega govora je bil ves čas resno odločen, sem pa tja pa je govornik povzdignil svoj glas do nenavadne višine. Chamberlain je govoril nenavadno ostro, ko je omenjal bombardiranje poljskih mest njegove besede o neizpolnjenih obljubah pa so bile izražene z ostrim sarkazmom. Izjavo, da Velika Britanija ne bo sprejela take osnove za konferenco, katera bi ugajala Hitlerju, pa so člani spodnjega doma pozdravili z dolgotrajnim vzklikanjem. Potem je bilo vzklikanje vse bolj pogosto. Po Chamberlain o vem govoru sta vodja opozicijskih strank takoj izjavila, da je Chamberlain povedal vse, kar je bilo potrebno, da se izrazi edinstvena odločnost vsega naroda Velike Britanije. London, 13. okt. s Vsi današnji angleški in francoski listi poudarjajo mirnost in odločnost Chamberlainovega govora, ki je sicer odbil Hitlerjeve predloge, toda pustil odprta vrata za časten mir. Vsi tudi poudarjajo zaključne besede govora, da je sedaj na Nemč;ji. da izbira. »T'mes« pišejo: Chamberlain je odklonil Hitlerjeve predloge s polno zavestjo globokega in resnega čuta odgovornosti. Z vso zavestjo, kaj to pomeni in kakšne so alternative, se je naša generacija pripravljena žrtvovati, da zasiffura znosno življenje prihodnjim pokoleniem. H'tlprjevi mirovni predlogi so pomenili, da bi z njihovim sprejetjem morali nrelomiti dano besedo, odobriti nasilje in žrtvovati bodočnost, ne da bi pri tem rešili sedanjost Chamberlain bo jutri govoril po radin London, 13. okt. AA Reuter: Chamberlain bo ime! v soboto zvečer po radiu govor, v katerem se bo obrnil na narod in v katerem bo razpravljal o zadnjem obdobju mednarodnega položaja. Vtis v Ameriki Washington, 13. okt. AA. Reuter: Po mišljenju dobro obveščenih krogov v Wa-shingtonu je Chamberlainovo odklanjanje Hitlerjevih mirovnih predlogov utrdilo Boosevelta v sklepu, da odkloni vsako po- 1 nudbo. da bi posredoval v sedanjem evropskem spopadu. Dobro misleči ljudje mislijo, da je bil Roosevelt prisiljen kaj takega storiti. VVashington, 13. okt. A A. Ha vas: Včerajšnji Chamberlainov govor, ki se v vseh točkah ujema z Daladierovim govorom, so ameriški politični krogi zelo ugodno sprejeli. V teh krogih mislijo, da se je nemški poskus za sklenitev miru popolnoma izjalovil. Izjava britanskega premierja je pomirila ameriško javnost, ki se je po nedavnih intervencijah Llovda Georgea v spodnji zbornici začela bati, da bo Chamberlain manj odločen glede nadaljevanja vojne do končne zmage demokracij. Včerajšnji popoldanski govor Chamberlaina je ©hrabril tudi one, ki se v senatu bore za revizijo nevtralnostnega zakona da podpro demokracije in da nastopijo proti njihovemu sovražniku hitlerizmu. zakona, ki so se mu odrekli vsi govorniki, tako izolacionisti kakor pristaši vladne zunanje politike. V Rimu posebne izdaje Rim, 13. okt. s. »Giornale d' Italia« je sinoči v posebni izdaji objavil celotni govor ministrskega predsednika Chamberlaina. V javnosti je zbudilo to tem večjo pozornost, ker je znano, da listi Hitlerjevega govora v državnem zboru niso smeli objaviti v posebnih niti v drugih '"zdajah, temveč samo v rednih številkah In še to v skrajšani obliki. Zaenkrat pa listi ne objavljajo nikakih komentarjev. V političnih krogih pa sodijo, da so pokopane \ s*' nade na mir in da se bo vojna brezobzirno nadaljevala. Mnenje nevtralcev Os/o, 13. oktobra AA. Reuter. Po Cham-berlainovem govoru se boje, da bodo vse mirovne ponudbe ostale brez uspeha, če Hitler ne poda pozitivnih predlogov o tem. Norvežani ugotavljajo, da se na žalost ne da nič storiti in da bo imela poslednjo besedo sila. Amsterdam, 13. oktobra AA. Havas. Ho-landski tisti prinašajo na prvih straneh Chamberlainov govor pod naslovom: »Zavezniki ne žele začasnega premirja« ali »Mir je nemogoč pod nemškimi pogoji«. »Chamberlainov odgovor Hitlerju« itd. Listi naglašajo, da Velika Britanija in Francija ponavljata na Daladierova in Chanv berlainova usta, da se o sklenitvi miru nočeta pogajati s sedanjo nemško vlado. Bern, 13. oktobra AA. Havas. Šv.carski listi so mogli doslej prinesti samo odlomke Chamberlainovega govora, a kljub temu so razumeli njegovo vsebino in poudarili, da se je vnovič potrdilo iskreno sodelovanje med Francijo in Veliko Britanijo in da je zdaj vrsta na Nemčiji, da da pojasnilo na Daladierov in Chamberlainov govor. Besedo imajo bombe in topovi Silen vtis v Nemčiji — Nočni posvet pri Hitlerju Vojna se bo neizprosno nadaljevala Berlin, 13. okt. s. DNB javlja: V tukajšnjih političnih krogih soglasno tolmačijo včerajšnji Chamberlainov govor kot popolno odklonitev predlogov kancelarja Hitlerja za končno utrditev miru v Evropi. Ugotavljajo, da vsebuje Chamberlainov govor samo propagando, ne predlaga nobene konkretne rešitve ter ignorira Hitlerjev mirovni program. Anglija je zavrnila roko. ki jo je Hitler ponudil. London, 13. okt. s. Preko nevtralnih držav prihaja iz Berlina poročilo, da je imel kancelar Hitler sinoči posvetovanja s svojimi najožjimi so t rudniki o pomenu Chamberlainovega govora v angleškem parlamentu. Pri tem so ugotovili, da pomeni Chamberlainov govor jasno in odločno od-«cw i vin, u. oki. e. DeriinsKi oopia- niki so sporočili svojim listom, da je včeraj Hitler sprejel svojega zunanjega ministra von Ilibbentropa in se z njim posvetoval o Chamberlainovem govoru in o nadaljnjih načrtih nemške vlade. V zvezi s tem razgovorom so v narodno socialističnih krogih prepričani, da Nemčija ne more sprejeti Chamberlainovih pogojev in ni več nobenega dvoma, da se bo vojna nadaljevala z vsemi sredstvi in brezobzirno. Sedaj bo govorilo orožje Berlin, 13. okt. e. Sele o polnoči se je izvedelo, kakšno stališče so službeni nemški krogi zavzeli po Chamberlainovem govoru. To stališče je zelo nespravljivo in izključuje sleherno nemško akcijo v bodočnosti s katero bi si Nemčija še prizadevala doseči mir s Francijo in Anglijo Chamberlain je odklonil mirovno ponudbo Nemčije in je izrekel težke žalitve na račun Nemčije in njenega voditelja. Po Chamberlainovem govoru je po mnenju nemških krogov popolnoma jasno, da hoče Anglija iztrebiti nemški narod Chamberlain je zopet ponovil svoj star očitek, da Nemčija ne drži besede, toda Anglija že več stoletij taka sredstva vporablja v svoji zunanji politiki. Vsi poizkusi za dosego miru v Evropi so se izjalovili zaradi Anglije. Chamberlainov govor je bil hud udarec tudi za vse druge narode v Evropi, ki si žele miru. Brez prikrivanja je Anglija pokazala, da noče miru in da hoče uničiti ves nemški narod Po mnenju odločilnih političnih krogov v Berlinu je zdaj prišel čas za odločilna posvetovanja med Nemčijo in Rusijo glede nadaljnjega skupnega postopanja proti zapadu, ki hoče za vsako ceno imeti vojno. Listi pišejo, da bodo Ddslej poročila z zapadne fronte mnogo tujega Chamberlainovega govora poudarjajo današnji berlinski listi, da je Chamberlain zopet pokazal svojo veliko previdnost, ko je govoril o vojnih ciljih Anglije in Francije ter ni omenil niti besede o hi-:ler:zmu in tudi ni omenil niti z besedo Rusije ter pakta o nenapadanju med Rusijo in Nemčijo. Sicer pa so zahteve Chamberlaina tako težke, da Nemčija o njih ne more razpravljati. V Chamberlainovem govoru so pa tudi besede, s katerimi Anglija ni dokončno odklonila vseh nemških mirovnih predlogov. V splošnem je bil Chamberlainov govor tak, da se ne me nihče čuditi, če Nemčija na govor ne bo ničesar odgovorila in tudi ne povedala, kakšno novo stališče zavzema po Chamberlainovem govoru. V komentarjih poudarjajo nemški listi, da te imel Chamberlainov govor tako obliko, ki sicer ne izključuje popuščanja Anglije, toda le s pogojem, da popusti tudi Nemčija. Nekateri listi so napisali, da predstavlja Chamberlainov govor vendarle nekakšno izhodišče, s katerega bi se s primernimi di- Prvi nemški podvigi na zapadni fronti Zadnje dni so poskusili Temci več napa£o\ na francoske postojanke Pariz, 13. okt. e. Po zadnjih vesteh z zapadne fronte so nemške izvidniške čete že nekaj dni zelo aktivne, toda njih napadi doslej niso imeli uspeha Nekaterim izvid-niškim oddelkom se je posrečilo prodreti do žičnih ovir pred francoskimi jarki. Metali so ročne granate, a njih napredovanje so Francozi z artilerijskim ognjem preprečili. Nemške izgube so bili precej velike. Opazovalci z letal so ugotovili, da se nahajajo v nemških utrdbah in v sprednjih obrambnih črtah večinoma mlajši letniki nemške vojske, ki so v teku preteklega tedna zamenjali starejše vojake, ki so bili zelo slabo oblečeni in so jih umaknili v zaledje, da jih usposobijo z novo opre- mo in boljšo hrano zopet za boj. Včeraj so nercška izvidniška letala prvikrat skušala preleteti francosko utrjeno črto in fotografirati francoske portojanke. Francoska lovska letala so nemška letala pognala v beg. preden so mogla opraviti svojo nalogo. Francoska in angleška izvidniška letala že od pričetka vojne opravljajo težko izvidniško službo nad nemškimi postojankami z uspehom, tako da ima zavezniški generalni štab na razpolago že celoten fotografski zemljevid o nemških utrdbah. Ti fotografski zemljevidi bodo zaveznikom zelo koristili, ako pride do večjih bojev na fronti. plomatskimi akcijami mogoče vendarle rešila glavna vprašanja, zaradi katerih so Nemčija, Francija in Anglija v vojnem stanju. Glede Češkoslovaške poudarjajo v svojih komentarjih berlinski listi, da Nemčija ni nikoli izjavila, da smatra protek- torat potreben samo zaradi varnosti Nemčije. Zadnje upanje — Roosevelt VVashington. 13. okt. s. šef tiskovnega oddelka nemškega zunanjega ministrstva dr. Dietrich je izjavil snoči v 3erl nu novinarjem, da po Chamberlain« -vem govoru lahko samo še Zed'nj^ne države preprečijo vojno v večjem obsegu Hitler bo odložil svoje povelje za vel ko ofenzivo, če bo zvedel, da je predsednik Roosevelt pripravljen posredovati na mir. V ameriških uradnih krogih te izjave še ne komentirajo, izjavljajo pa. da za enkrat ne vidijo načina, kako bi b lo mogoče zbližati oba nasprotna tabora. StratosSerni torpedo žajinstveno orožje nemške vojske? pariz, 13. okt. e. V zavezniških vojaških krogih zadnje dni mnogo govore o nekem novem nemškem orožju, ki ga drže Nemci v največji tajnosti in o katerem je govoril tudi že sam Hitler v svojem govoru v Gdansku. Pariški list Pariš Midi« je mogel po informacijah, ki jih je dobil iz zanesljivih virov, deloma pojasniti, zakaj gre. List pravi, da je to nemško orožje nekakšen stratosferni torpedo, katerega akcijski radij je zelo obsežen in katerega je mogoče izstreliti na mnogo večje daljave kakor je bilo mogoče izstrelit; granate iz »debele Berte« med svetovno vojno. Nemški stratosferni torpedo je izum nekaterih učenjakov, ki so v letih no vojni proučevali možnost za premostitev stratosferske razdalje med zemljo -n planeti, torej izum učenjakov, ki so se pečali a tako zvariimi stratosferni mi raketami. Izumitelji stratosferskega torpeda so ba- t je ponudili svoj izum že pred leti francoskemu in angleškemu generalnemu štabu, toda Francozi in Angleži SO po preizkušnji izuma odklonili nabavo patenta. Naj brže istočasno ao izumitelji ponudili svoj izum tudi nemški vojski. Nemški vojaški strokovnjaki so izumitelje tudi odklonili, toda po nekaterih vesteh se je kancelar Hitler sam zavzel za izumitelje in ukazaj zgraditi pri Berchtespadenu posebne laboratorije, v katerih so izu/mitelji nadaljevali poizkuse s stratosfernim torpedom. Po informac jah, ki so jih dobili Francozi in Angleži, prvi poizkusi niso uspeli v taki meri, kakor je bilo pričakovati. Morda pa so izumitelji svoj izum v zadnjem časti izpopolnili in je mogel zaradi tega sam kancelar Hitler v svojem gdanskem govoru zagroziti s tem tajiivst venim novim nemškim orožjem. Pričetek pogajanj s Finsko v Moskvi Prvi razgovori so zgolj informativnega značaja Moskva, 13. okt. mp Agencija Tas je iz--iaia naslednje urauno poročiio: 12. oktobra so se zaceli razgovori med zastopnikom sovjetske vlade Moiot*., im in zastopnikom finske vlade dr. Pažljivijem. Razgovorom so od ruske strani prisostvovali še Stalin, Potemkin in ruski poslanik v Helsinkih Derivjanskj, od finske strani pa še finski poslanik v Moskvi Iri Koskinen, Pasonen in Ni u kom. Razgovori so trajali dve uri. Helsinki, 13. okt. mp. Dopisnik Ha v asa poroča, da finska vlada ni objavila nobenega službenega komunikeja o prvih razgovorih med dr. Pasikivijem in Moloto-vim. Z vladne strani pa poudarjajo, da je stopitev nekaterih manjših otokov v Finskem zalivu, ki bi služili v prvi vrsti za mornariška oporišča. Rusija je dalje predlagala sklenitev finsko-sovjetskega vojaškega sporazuma, vendar ne v taki obliki, kakor ga je sklenila z baltiškimi državami, zlasti ne takega kot z Litvo. Pri tem sporazumu ni bilo nobenega govora o kakem pošiljanju ruskih posadk na finsko ozemlje in torej ne bi bila kršena finska integriteta. Nadaljnja ruska zahteva je bila, da se morajo Nemci takoj izseliti iz Finske. Rusija tudi ne vztraja več pri zahtevi, da Finska ne sme utrditi Alandskih otokov. Molotov je dalje sporočil dr. Pasi-kiviju, da je Rusija interesirana na tem, da se postavijo politični in ekonomski odnosa j i med obema državama na novo podlago. Helsinki, 13. okt. s. Finski zunanji minister Erkko je izjavil včeraj novinarjem, da Rusija ni postavila Finski še nobenih konkretnih zahtev. Razgovori, ki jih finska delegacija vodi v Moskvi, so za obe strani samo informativnega značaja. Finska je za mirno in sporazumno rešitev vseh vprašanj in za spoštovanje mednarodnih zakonov, ki ne smejo biti prekršeni. Mnoge države so v sedanjem položaju izrazile Finski svoje prijateljstvo in simpatije. Zvečer je govoril zunanji minister Erkko po radiu. Govor so prenašale radijske postaje vseh skandinavskih držav. Prvotno bi ga morale prenašati tudi ameriške po- staje, vendar to ni bilo mogoče, ker so nemške kratkovalovne postaje odklonile posredovanje prenosa. Erkko je v govoru izjavil, da niso varnostni ukrepi v Finski naperjeni proti nikomur in da Finska samo želi. da izvaja svoje obveznosti kot nevtralna država ter prepreči avanture. Basel, 13. okt. e. List »Baseler Nach-nehten« poroča iz Helsinkov, da bo pri pogajanjih med Finsko in Rusijo šlo predvsem za otok Hogland. katerega bi radi utrdili Finska in Švedska brez ruskega sodelovanja. V finsko-ruskih pogajanjih se bodo rešila najbrže tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo Švedske in Norveške, in sicer Švedske glede izvažanja in uva- Moskva, 13. oktobra e. Eno uro pred pri-četkom razgovorov s finskim delegatom je ruski zunanji minister Molotov sprejel ameriškega veleposlanika. Po nekaterih informacijah se je ta razgovor tikal vprašanj, ki so v zvezi z rusko-finskimi pogajanju Washington, 13. oktobra A A. Havas. V zvezi s korakom ki ga je izvršila pri sovjetski vladi vlada Zedinjenih držav, bo zunanje ministrstvo objavilo komunike, čim bo dobilo poročilo od svojega veleposlanika v Moskvi. Že sedaj pa pooblaščeni krogi poudarjajo, da predstavlja korak ameriške vlade potrditev načela, ki določa »tališče Zedinjenih držav glede vseh mednarodnih vprašanj, namreč da ne dovoljujejo, da bi sila urejevala odnose med državami. Za sedaj gre samo za stališče na moralnem polju, podobno stališču, kakor to ga Zedinjene države preko Cordella Hulim zavzele pred 10 dnevi, ko so odklonile priznanje razdelitve Poljske, DemarSa skandinavskih London. 13. okt. s. Po poročilih iz Moskve so se poslaniki Švedske, Norveške in Danske sinoči zglasili v ruskem zunanjem rninistrstvu in izročili note, ki izražajo željo, naj bi se vsa vprašanja med Rusijo in Finsko rešila na miren način. Finska se pripravlja za vsak primer Obrambni ukrepi se pospešeno nadaljujejo Helsinki, 13. oktobra e. Evakuacija fhv -c prestolnice se nadaljuje. V zadnjih dveh dneh in nočeh se je iz Helsinkov izselilo okoli 150.000 ljudi. Samo včeraj so na kolodvorih izdali nad 4000 brezplačnih voznih kart. Razpoloženje med prebivalstvom in begunci je zelo žalostno. Univerza in vse šole v mestu so zaprte. Univerzitetno knjižnico, ki je zelo dragocena, so spravili na varno v kletna zaklonišča. Vsi muzeji so zaprti in vse dragocene in redke predmete ter umetnine so spravili na varno. Pred vhodi bank in hranilnic stoje od jutra do večera množice vlagateljev, Irt Čakajo na izplačilo vlog, toda dvigniti morejo največ 2000 finskih mark. V okolici mesta in v okoliških vaseh se vezbajo vojaški dobrovoljci, katerih oskrba je naložena ženam in dekletom. Vojaštvo je za straži!o vse mostove, ki so vsi podminira-ni, kakor so podminirane tudi vse ceste o« strateflko važnih krajih. Z barikadami in bodečimi žicami ter s pastmi za tanke je vojaštvo zaščitilo prvo obrambno Črto. Definitivno je odpovedana olimpiada, ki bi se morala vršiti prihodnje Isto t Helsinkih. y Stran 2 »SLOVENSKI RARODt. petek, 18. oktobra 1939. Štev. ?33 Izredno lep in napet film po romanu Francisa Carca „F RISONS DE FEMMES44 Film, ki dela čast francoski filmski produkciji, umetnina, Id je žela triumfe po vsem svetu! Film, v katerem se je proslavila danes popularna filmska umetnica VIVTANE ROMANCE! Film, ki v realni luči predočuje bedno življenje nesrečnih ljudi, ki nosijo na sebi pečat sramote! Film, ki v pretresljivih slikah kaže življenje pariškega podzemlja, apašev... FIlm, ki je najpretresljivejia socialna drama sedanjosti ln obravnava življenje najnesrečnejših izobčencev človeške družbe!

Pax Press« poroča, da so se med Rumunijo in Bolgarijo pričela pogajanja za ureditev medsebojnih političnih problemov. Nadejati se je. da bodo v kratkem uspešno zaključena, kar bo velikega pomena za konsolidacijo prilik v jugovzhodni Evropi. Poljski zunanji minister pri angleškem kralju London, 13. okt. s. Poljski zunanji minister Zaleski je bil dopoldne sprejet v av-dienci pri kralju, Sorzna poročila. Curih, 13. oktobra. Pariz 10.165, London 17.95, New York 445.50, Bruselj 74.475, Milan 22.50, Amsterdam 236.62, Berlin 177.50, Stockholm 106.15, Oslo 101.15, Kopenhagen 86.—. Italija — Anglija Rim, 13. oktobra br. V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo odhodu novega italijanskega poslanika v London velik pomen. Novi poslanik Bastianini je bil dolgo vrsto let podtajnik zunanjega ministrstva in velja za enega najbolj zaupnih sodelavcev Mussolinija. Pred svojim odhodom v London, kamor je odpotoval danes, je imel Bastianini še dolg razgovor z ministrskim predsednikom Mussolinijem. V običajno zelo dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je ponesel Bastianini v London posebno poslanico Mussolinija Cham-berlainu, v kateri Mussolini pojasnjuje stališče Italije v sedanjem mednarodnem konfliktu, zlasti glede na Poljsko in Hitlerjeve mirovne predloge, prav posebno pa gle-(ie aevarnvsfi prodiranja Rusije v Evropo. Poitticni o6$ornit Slovanstva na izUušnji Beograjska revija »Vidici« objavlja pod naslovom »Slovanstvo na izkušnji« članek o današnjem položaju slovanstva in slovanske misli. Pisec članka — znani publicist Milan Marjanović — izvaja med drugim: »Leti 1938 in 1939 bosta brez dvoma v zgodovini Evrope zabeleženi kot leti ponesrečenega izpita zrelosti raznih slovanskih narodov, slabosti slovanske vzajemnosti in krize slovanstva Nemara pa bosta v zvezi s tem neuspehom obeleženi tudi kot leti izpraševanja vesti, revizije zavednosti in obnove misli slovanske solidarnosti.« Naštevajoč dolgo vrsto proti slovanskih dejanj in akcij raznih slovanskih držav, se pisec vprašuje, ne bo li niz strašnih slovanskih katastrof končno streznil Slovane in učvrstil v njih prepričanje, da sta slovanstvo in slovanska vzajemnost zatočišče in obramba miru in svobode. Pojasnjujoč pojem slovanske misli, ki se je v preteklosti javljala v raznih oblikah, in zavračajoč njeno identificiranje 2 vulgarnim panslavizmom, precizira Marjanović njen pravi pomen ter zaključuje svoja izvajanja: »Tragedija Češke, Slovaške in Poljske in vsega severnega slovanstva, ki jo ono sedaj preživljat ne zanika upravičenosti slovanske mislit še manj pa lomi palico nad slovanstvom. Nasprotno, ta tragedija s strahotno zgovornostjo kriči in vpije: Evo vam dokaza, kam vodi in kako se končuje ne-složnost, zavedajte se sedaj tega vsi vi Slovani, ki niste hoteli ali niste znali biti Slovani, ali niste bili v zadostni meri SlovanU Z Zidanega mosta — Zborovanje učiteljev. Prvo letošnje zborovanje sreskega učiteljskega društva JUU srez Laško, ki bo združeno z občnim zborom, bo v soboto 14 t. m ob 20 na Zidanem mostu Dnevni red: 1. Otvoritveni govor predsednika g Mahkote Martina 2. Zapisnik 3. Poročila funkcijonarjev. 4 Volitve ob pol 10. uri 5 Proračun za leto 1939-40 6 Predavanje »Državljanska vzgoja«, predaval bo g Jelo Janežle iz Ljubljane. 7 Poročila o skupščini in slučajnosti Zaradi enotnosti se bodo izvršile tudi letos volitve in to ob pol 10. uri Kandidatne liste moralo biti opremMene do 9 ure Enako tudi eventualni predlosi v rokah s nredsedtvka Vsi ki so bili sedaj premeščeni v na* srez naj se oriia-viio pri društvenem blacalniku Ker ie zborovanje važno, nai se sa vsi udeleže. — Hotel »Stara pošta . včno bolez-uijo. ki ji je ie nekoč hotel napraviti ko nee s samomorom v duševni zmedenosti. Zadnje čase je vidno hiral. Večkrat je izrazil željo, da bi rad umrl. Ko je v torek zvečer stopila v njegovo sobo njegova že priletna mati, ga je našla nezavestnega na tleh. Iz te nezavesti se do srede zvečer ni več prebudil in je umrl ob 1°. ur. Zadela ga je srčna kap Pogreb nesrečnega trpina bo danes, v četrtek ob 16 «ri Sotodstvsv posebn*) preizku^ani materi izrekamo naše toplo sožalje! c— Na občnem zboru Francoskega krožka v Celju je bil včeraj izvoljen naslednji odbor: predsednik ravnatelj Josip Smertnik, podpredsednik dr. Gvidon Ser-nec, tajnik prof. dr. Fran Sijanec, blagaj-ničarka Blanche Kokotova, knjižničar prof. Milan Potokar. oiborniki: predsednik upravnega sodišča dr. Ivan Likar. Ivanka Zupančičeva in prof. Josip Napot-nik. Knjižnica bo odprta vsako sredo od 18.30 dalje v društvenem lokalu v Narodnem domu. Tam se naj tudi javijo ob sredah od 18.30 dalje interesenti za vpis v pripravljalni, nadaljevalni in konverzacij-ski tečaj. —c Redna seja mestnega sveta bo v petek 27. t. m. ob 18. Na dnevnem redu bo poleg poročil odborov tudi volitev članov upravnega odbora mestnega avtobusnega podjetja. —c Poučni izlet te Celja v Slov. gonoe in Prekmurje bo v nedeljo 15. t. m. Odhod z avtobusom bo ob 6. zjutraj izpred ko- Seja mestnega sveta ljubljanskega Obravnavanje tekočih zadev — Univ. prof. Jože Plečnik častni meščan Ljubljane Ljubljana, 13. oktobra Po trimesečnem presledku se je včeraj ob 17. spet zbral ljubljanski mestni svet na redni seji. Sejo je otvoril župan dr. Adlešič, ki je podal obsežno predsedstveno poročilo Omenil je dogodke v času od zadnje seje in tudi 50-letnico obstoja Mestne hranilnice, ki je od začetka svojega obstoja izplačala okoli 127 milijonov din na investicijah za podpiranje delavnosti mestni občini pa je v tem času posodila nad 125 milijonov din. že ob svoji 40-letnici je Mestna hranilnica darovala 5 milijonov din za zgradbo zavetišča za onemogle v Ljubljani, zdaj pa je v iste namene darovala še nadaljnjih 5 milijonov in se bo z zidanjem zavoda za onemogle na Bokavcah začelo že spomladi, župan je nato omenil izročitev častne vojne zastave torpedovki -»Ljubljana«. Zatem se je spomnil preminulih, na kar je prešel na priprave za zaščito civilnega prebivalstva v vojni, kakor jih predpisujejo razne uredbe in zakoni V ta namen je bil ustanovljen zaščitni urad. ki je začel poslovati že 14 septembra, zaradi raznih težkoč pa je bila potrebna notranja reorganizacija. Urad vodi direktor mestnih uradov, razdeljen pa je na dva oddelka: za splošno in za tehnično zaščito. Oddelek za splošno zaščito ima 6 odsekov: splošni in propagandni, za evakuacijo in oddaljevanje, za zaščito dece, za zdravstveno kemično službo, za prehrano in za podpore. Tudi tehnični oddelek ima 6 odsekov in sicer: za gradbeno nadzorstvo javnih in zasebnih zaklonišč, za projektiranje in izgraditev javnih zaklonišč in zaklonov v mestnih hišah, za preskrbo z vodo, za odstranjevanje ruševin, za obnavljalno službo pri porušenih objektih, za gasilstvo in obveščanje. Splošna zaščita uraduie na Mestnem tr-eru št. 2, tehnična pa v II. nadstropju kresi je. Posebna uredba tudi zahteva, da mora imeti mestna občina za vse prebivalce za en mesec rezervne hrane glavnih prehranjevalnih predmetov. Zagotovljena so že skladišča v mestu in bližnji okolici. Celotna minimalna količina po uredbi izračunane rezervne hrane znaša približno 350 'agonov. Pretežno je to pšenica, dalje fi- 1 stva v vojni. žol, ječmen, olje. mast. sladkor, sol, kava in kavine primesi. Poskrbljeno je, da se bo blago obnavljalo, da se ne bo pokvarilo in da ne bo pomankanja živil in da cene na bodo nedovoljeno povišane. župan je dalje po daljšem govoru, ki je v njem poveličeval zasluge vseučiliškega profesorja Jožeta Plečnika pri olepšavi in modernizaciji mesta, stavil nujni predlog naslednje vsebine: Mesto Ljubljana za zgledno požrtvovalno ljubezen do rojstnega kraja, ki z njo ureja ln zida domačo, lepo, zdravo in zadovoljno Ljubljano, ter za spodbudne vzore in plodonosne nauke gradbenim in drugim umetnikom ln obrtnikom, gospoda Jožeta Plečnika, rednega profesorja arhitekture na univerzi kralja Aleksandra I. in rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, iz hvaležnosti izvoli za avojega častnega člana. Predlog je bil navdušeno sprejet, enako tudi dodatni predlog, da zbere mestna občina z dovoljenjem prof. Plečnika njegovo delo za Ljubljano v posebni knjigi in jo njemu posvečeno objavi. Sprejet je bil tudi predlog, da se ustanovi »Nagrada prof. Jožeta Plečnika« za dijake arhitekture naše univerze. Nagrada bo podeljena vsako leto za najboljše delo za Ljubljano in j« namenjena za studijsko potovanje. Sledilo je poročilo finančnega odbora. Računski sklep mestne občine za 1. 1937-38 je bil brez debate sprejet. Med drugim je bilo odobreno za regulacijo »žal* 70 000 din, za nove prostore mestnega fizikata 14.000 din, za obrambni sklad, ki Sdpsvdl na mestne hiše 168.000 din in kot delež mestne občine pri arhitektonskem delu na ljubljaničnl zatvornici po Plečnikovih načrtih 130000 din. Mestni svet je zatem reševal razne prošnje in ugovore, parcelacije. Debata St fš razvila pred odobritvijo pravilnika za tržne dneve. Sprejeti so bili spreminjevalni predlogi m. s. dr. Bohinjca, Kralja in Vončine, zlasti, da mora znašati odpovedni rok za tržne prostore mesec dni in ne 14 dni in da morajo stalni prodajalci živil imeti pri sebi izkaznico, da so popolnoma zdravi. Pred koncem javne seje so bili določeni člani za odbore, ki jih predpisujejo uredbe in zakoni glede zaščite e:. Uncs .val- Tolovaj Hace v ljubljanski okolici Nedavno se je seznanil z J ožetom Sitarjem, ki je tudi nevaren vlomilec Ljubljana. 13. oktobra Kje se tolovaj Anton Hace skriva,, še vedno ni znano. Skrivališč ima bržkone več, ne samo na Gorenjskem ali drugod po kmetih, marveč tudi v neposredni ljubljanski okolici, kjer se tako pogosto pojavlja. Hace se je večkrat pojavljal v Šiški, kjer je celo popival z nekaterimi znanci, ki pa policiji niso znani, pred dnevi pa je bil delj časa v družbi nekih delavcev na novi stavbi v Svetosavski ulici, kjer je bil skrit za zidom na podstrešju. S seboj je prinesel steklenico žganja, ki ga je velikodušno delil okrog. Ponujal ga ni samo dvema znancema, ki sta bila med delavci, marveč tudi drugim njunim tovarišem, ki pa seve niso vedeli, kdo je njihov gostitelj. Preden se je Hace poslovil, je menda enemu izmed delavcev izročil tudi neko pismo, da ga izroči drugi zaupni osebi. Hace je potem spet izginil iz mesta, a se je že naslednje dni pojavil na drugem koncu. V znano Vodnikovo gostilno v Podutiku je jel v začetku tedna v opoldanskem času in tudi popoldne ali zvečer prihajati mlad mož. ki je vedno naročil pošten prigrizek, a tudi ni štedil pri pijači. V gostilno vedno prihajajo gostje, zato ni zbujal posebne pozornosti in so bil nanj opozorjeni domači Šele potom drugih gostov, ker se jim je zazdel mož. ki je vedno precej pil. sumljiv. Eden Izmed gostov je čital o Hacetovih pustolovščinah in poznal tudi njegov opis. Ko se je Hace pred dnevi spet pojavil v gostilni ter naročil pijače in jedače, je neki gost skrivaj odhitel v bližnje Koseze, odkoder je telefoniral na stražnico. Hace je pa že zaslutil nevarnost in je spet pravočasno izginil. Opis, ki ga je dobila policija o sumljivem gostu, se točno ujema s Hacetovo zunanjostjo. Hace se je klatil tudi po Dravljah in po S t. Vidu, kjer ne srečava toliko stražnikov in detektivov in kjer se sploh čuti varnejšega pred zasledovalci. Zadnje dni so ga videli tudi v Mednem, kjer se je večkrat pošteno najedel in se okrepčal s pijačo v neki gostilni. Tolovaj Hace ki so mu večino pajdašev že aretirali, se je nedavno seznanil z znanim potepuhom Jožetom Sitarjem iz Je-ranovega v kamniškem okraju. Sitarja, ki je tudi nevaren vlomilec, zasledujejo orožniki že skoro leto dni, a se jim zna spretno izmikati, v Hacetu pa je našel še večjega mojstra. S Hacetom sta se seznanila menda šele pred dvema mesecema, ž njima pa je hodil svojčas tudi kasneje umorjeni Rudolf Avpič, čigar truplo so našli v seniku v Gameljnah. Sitar ae rad oblači v turistovsko obleko, nosi s seboj tudi drugo turistovsko opremo, sekirico ln cepin, tako da je podoben turistu. Največkrat Je tudi okrašen s planinskim cvetjem. Tako ne vzbuja posebne pozornosti. Sitar , s katerim je bil še nekdo, najbrže Hace, se Je nedavno pojavil v Gozdu nad Kamnikom ln vlomil v tamošnje župnISČe. nekaj dni pozneje pa v hišo posestnika Janeza Ste-leta na Mlaki pri Komendi, kjer Je ukradel 1500 din, zlato verižico in več druge zlatnine. KOLEDAR Petek, 13. oktobra katoličani: Danes: ICdvard DANAftVJI PRIREDITVE Kino Matica: Simfonija življenja Kino Sloga: V volčjih krempljih Kino Union: Ženska kaznilnica Kino Moste: Ljubavne laži in Otrok iz predmestja (Shirlev Temple) V. umetnostna razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu Okrajna organizacija JNS za Poljanski okraj občni zbor ob 20. v gostilni pri Kle-menčiču na rKekovem trgu 11 Starešinska organizacija Preporoda občni zbor ob 19.30 v areni Narodnega doma DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, TvrSeva ceata 6, Hočevar, Celovška ~ic* Garlus, Moste — Zaloška cesta. Srav. 233 »SLOVENSKI NAROD«. pM. & «tt*n m Stran 9 i DANES VELIKA PR] wo 11 ih r A REPREZENTATIVNEGA GLASBENEGA FILMA! Simfonija življenja (ČAJKOVSKI) SLAVA IN TRIUMjF ŽARAH LEANDER (Čajkovski) Hans Stiiwe Marika Rdkk Leo Tilr nnfc Najboljši mmmUđ film nove sezije! Življenje, ljubezen* ustvarjanje In smrt prvega slovanskega genija Pe Js ČAJKOVSKEGA V filma se izvajajo najlepše kompozicije nesmrtnega ruskega mojstra« Odlomki hi njegove IV., V. In VI. simfonije, opera EVGEN ONJEGIN In klavirski koncert v G-dam. Sodeluje najboljši evropski simfonični orkester, originalna ruska kapela, renomirani solisti-pevri in glasbeniki _NABAVITE SI VSTOPNICE V PREDPRODAJ1_ KINO MATICA - TELEFON 21-24 ob 16., 19. in 21. uri DNEVNE VESTI — Dohodki trošarin, taks, železnice, poŠte In državnih podjetij. Po zdaj objavljenih statističnih podatkih v >Službenih novinahc so zna Alti skupni državni dohodki državnih .podjetij in administracije 25 milijonov din več letos v avgustu kakor lani v istem mesecu, a tudi izdatki so narasli ter so bili za 83.5 milijona din višji kakor lani Dohodiki neposrednih davkov so zna.šali 7.9 milijona din manj kakor lani, takse so vrgle 2.9 milijona din več in večji so bili tudi dohodki carin za 9.5 milijona m monopolov za 8.2 milijona. Tudi železnice izkazujejo znatno večje dohodke kakor lani v istem mesecu, in sicer 20 6 milijona din več. Pač so pa manjši dohodki državnih gozdov in rudnikov za 5.2 milijona din. Dohodki post so bili za 4 milijone din večji. — 120 milijonov din za nabavo vagonov in lokoniOtK' pri domačih podjetjih. Prometno ministrstvo je odobrilo kredit 120 milijonov din za nabavo vagonov in lokomotiv pri domač h industrijskih podjetjih. Naše tovarne vagonov in lokomotiv pri domačih industrijskih podjetjih. Naše tovarne vagonov in lokomotiv imajo že precej veliko kapac teto. a doslej niso imela mnogo dela. Nekatere tovarne so morale cok> začeti odpuščati delavstvo. Na drugi strani je pa vozovni park naših železnic zelo [pomanjkljiv. Ta kredit bo porabljen za nabavo najpotrebnejših vagonov in lokomotiv. — Za odpis davčnih zaostankov- obrtnikom. Vedno težji gospodarski položaj obrtnikov je kriv, da obrtniki ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti napram davčnim oblastem, rriti zmagovati drugih samoupravnih bremen. Zato je zveza hrvatskih obrtnikov ponovno pokrenila na me-rodajnih mestm akcijo, naj bi se do v3te-tega 1937. leta črtali vsd davčni zaostanki obrtnikom, ki dokažejo, da je njihov gospodarski položaj zelo slab in da ne morejo poravnati zaostalih davkov. Znano je, da so zašli obrtniki v plačilne težkoče, zlasti zato, ker niso uživali nobene zaščite glede svojih upnikov, temveč so morali plačevati vse svoje obveznosti, na drugi strani pa niso mogli priti do svojih terjatev. — Trgovinska pogajanja naše države b Švico. V Beograd je prispela švicarska gospodarska delegacija, švicarska vlada si prizadeva povečati trgovino z našo državo, zato bo njena gospodarska delegacija skušala doseči primeren gospodarski sporazum. Ta delegacija bo obiskala tudi Budimpešto in Bukarešto. — Filmski igrale** Svet i slav Petrovič v Dubrovniku. V Dubrovnik je prispel iz Zagreba nas sloveči filmski igralec Sveti-s-lav Petrovič. V Dubrovniku, kjer ostane teden dni. bo obravnaval na merodajnih mestih vprašanje snemanja filma v nemška in hrvatski verziji iz hrvatskega narodnega življenja. — Grčija bo zalagala Jugoslavijo z bombažem. Najvažnejše vprašanje v novih trgovinskih odnošajih med Jugoslavijo in Grčijo bi bilo razmerje grških plačil v borrh in devizah Doslej je Grčija plačevala 25% v devizah, drugo pa v bonih. Po našem predlogu naj bi plačevala v bodoče 25ft a v devizah, Grčija jo že pristala na to. da bo dobavljala naši državi zadostne ko!!čine bombaža. — Hrvatski trafikanti zahtevajo posebno monopolsko opravo. V srede zvečer je bil v Splitu sestanek trafikantov, na katerem je bila soglasno sprejeta resolucija. V nji se pozdravlja sklep zagrebškega društva trafikantov, ki bo razširilo svoje delovanje na vso Imnovino Hrvatsko V resoluciji se zahteva ustanovitev samostojne monopolske uprave za hrvatsko baLiO-vino in povišanje odstotka prodajalcem mononolskih predmetov na tri odstotke. — Proti cepitvi društva in bolniške blagajne »Merkur«. STJZOR je predlagal ministru socialne politike in narodnega zdravja, naj bi se cepila bolniška blagajna Merkur tako, da bi delovala samo na področju banovine Hrvatske. S tem bi od drvštva in bolniške blagajne Merkur, ki obsosra vso državo, odpadlo 27 krajevnih ecindc Vojvodine in Srbije, 10 edinlc Bosne in 5 ediiiic Slovenije. Od 25 611 članov, kofOčor jih ima zdaj Merkur, bi jih odpadlo 9^34. Da se to prepreči je od£la v Beograd posebna delegacija Merkurja, ki je posredovala pri ministru socialne politike in narodnega zdravja. — Sestanek italijansko-jugoelovenskega gospodarskega odbora odgođen. Ta teden bi se bil moral sestati v Beogradu ožji del jugoslovonsko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Zaradi obolelosti pre^s^nika Italijanske delegacij in pa ker prispe ta teden nenadoma v Rim nvm-Ska trgovinska delegacija, je bil pa se- ] stanek odgođen. V soboto prispe v Beograd italijanska gospodarska delegacija na pogajanja o uveljavl*anju ln izpopolnitvi goapodarsfce pogodbe sklenjene letos v juliju v Rimu med Italijo in Jugoslavijo. — Nesreče. 56 letnega delavca Antona Stanovnika, zaposlenega pri Kobi ju v Podpeči. je odVla sora pri vozu, da je padel pod voz in s: zlomil več reber. — Ključavničarju Francu Jakopiču iz Tržiča je "padel pri delu v oko *robec železa ln mu ga poškodoval. — Delavca Jerneja Jermana, zaposlenega v neki tovarni v neki tovarni v Tržiču je pograbi stroj za desno roko in mu io je težje poškodoval. — Dijak Zdenko Zcrč iz Ljubljane je padel na cesti tako nesrečno, da si je zlo-mfl desno nogo. — čevljarje /a žena Fant Česen j iz Ljubljane je padla s kolesa in se poškodovala na glavi. — Kamnoseški pomočnik Leopold Saje iz Milnega pri Bledu pa se je ponesrečil na roki pri delu. — Z Mestrovičevcga spomenika je skočil. V Beogradu so imeli v sredo čuden primer samomora. Neki obupanec je skočil z Meštrovičevcga spomenika na Kale-megdanu in obležal mrtev. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno m spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Visu, Splitu, Dubrovniku in Kum boru. Najvišja temperatur* je znašala v Splitu 21 v Dubrovniku iu Kum-boru 20, na Rabu 16, na Visu 15, v Sarajevu 14, v Beogradu 12, v Ljubljani 11.0, v Zagrebu 11 v Mariboru 10.5. Davi je kazal barometer v Ljuoljani 759.8, temperatura je znašala 8.0. — Samomor bivšega zagrebškega trgovca. V Beogradu si je v torek končal življenje bivši zagrebški trgovec Gjorgje Samouković. Pri njem so našli poslovilno pismo, v katerem pravi, da je moral storiti ta ko-ak in da nikogar ne zadene krivda na njegovi smrti. Samouković je bil svoj čas bogat, pa je izgubil vse premoženje in zadnje čase je bil še brez s luž be, da je končno obupal nad življenjem. — Že 30 let nosi žensko obleko. V Slavonskem Samcu živi Bartoi Mikloševič, ki nosi žensko obleko že kar je shodil. Sta: je nad 30 let Zaradi težke bolezni v zgou nji mladosti je duševno zaostal. Rad za haja v moško družbo in z dekleti hodi Kakor drugi fantje. Pri tem ga prav nič ne moti ženska obleka. — Zaradi nesrečne ljubezni v »mrt. V torek zvečer se je v Šibeniku zastrupila 231etna služkinja Mandica Ronćević. Prepeljali so jo v bolnico, kjer jih pa niso mogli rešiti življenja. Popila je bila preveč j lizola. Imela je ljubavno razmerje z nekim mornarjem in rodila je nezakonskega otroka, ki je pa umrl. Zadnje čas1 se je udajala pijači in svoji gospodinji je večkrat pravila, da si bo končala življenje. — Grozen zločin blazneža. V torek ponoči se je o igrala v Virgin mostu strašna tragedija. V navalu blaznosti je kmet Mile Bajič iz Slavonskega Broda s puškinim kopitom ubil redarja Mile Rodiča. Videč da je mrtev, je obul škornje m oblekel plašč, potem se je pa s puško na ram. sprehajal po stražarnici Potem je vrgel orožnikovo truplo skozi okno na dvorišče. Zjutraj je prišel orožnik Peter Rodič m čim ga je Bajič zagledal je navalil nanj in ga udaril s kopitom po glavi. Orožnik je bil sicer težko ranjen, pa je vendar priklical svoje tovariše, da so pobesnelega kmeta ukrotili. * Jutrnje oddaje Radia Ljubljane. Ra diofonska oddajna postaja bo s 15. oktobrom t L uvedla tudi ob delavnikih jutrnje oddaje, ki so bile sedaj samo ob ne deljah in praznik h. Te oddaje bodo obse gale: jutrnji pozdrav (plošče), napoved poročila objave ter pisan venček veselih zvokov (plošče) in bodo trajale od 7. do 7.45 ure. Poročila v opoldanskem času se bodo oddajala ob 12.30, ob 14. pa se bodo ponovile najvažnejše vesti za tiste, ki iz kakršnega koli vzroka ne bi mogli ob 12.30 poslušati oddaje. S tem hoče radijska postaja ustreči želji številnih naročnikov, ki so si že dalje časa želeli jutr-njih oddaj, pa tud: tistim, ki si žele več poročil. — Sodelavce je okradel. V stanovanje svojih sodelavcev v Prašah, zaposlenih pri cestnih delih na glavni cesti Jeperca -Kranj, se je splazil oni dan 25 letni Vin-cenc Seunig in jim ukradel okrog 400 d h, železno uro. brivski aparat in še nekaj drugih predmetov. Seunig je po tatv-ni pobegnil, ko je že popreje opustil delo na cesti. — Na cesti ustreljen. V sredo ponoči je šel po cesti v Trgu pri Ozlju kmet Franjo Basar. Kar so počili štirje streli in Basar je obležal na mestu mrtev. Orožniki zasledujejo ubijalca. Ko so ljudje zvedeli za njegovo smrt, je vsem odleglo, kajti Basar je bil znan kot nasilnik^ in tat. — Samoroor obrtnika, v sredo si je končal v Bjelovaru življenje 30 letni ključavničar Zvonrar Kralj. Vzel je star samokres-, si vtakjiil cev v usta, nastavil žebelj na kapico in udaril po njem s kladivom. Krogla mu je prebila glavo In obležal je na mestu mrtev. V smrt ga je pognala težka živčna bolezen, —Ij Ribji trg je zadnje čase slabšo založen z rečnimi ribami, ker je bil doslej otežkočen ribolov zaradi naraslih voda. Tudi morskih rib nI posebno mnogo naprodaj, a v polmeri s povpraševanjem dovolj. Morske ribe 00 bile danes nekoliko cenejše kakor pred tednom. Tako so bile po 16 din kg plavice, sardele in sardelice. Lepe skuše so prodajali po 18 do 24 din kg? Po 18 din so bile tudi girice, po 28 dtn pa pasare in hobotnice. Cene rečnih rib so bile nespremenjene, fičuke so bile po 16 din navzgor. —lj Slabo založen KfnečJd trg s kurivom. Zdaj je precej živahno povpraševanje po kurivu, ker se bh*Ža zima. Kmečki trg za kurivo, ki je na Grudnovem nabrežju pri šentjakobskem mostu pa je slabo založen z drvmi. Tako davi ni h£k> nobenega voza drv, pozneje so kmetje pripeljali le nekaj voz, ne posebno lepih drv. Da adaj ni več drv napi odaj, je treba pripisovati pred- vsem slabemu vremenu. Dovoz drv s dolenjske strani, odkoder jih dobivamo največ na nas trg, je zelo otežkočen, ker so blatne ceste, saj je celo glavna dolenjska cesta t*k&T)W da lahko služi za najboljši primer, kakšne bi ceste ne» smele biti. Naprodaj so po večini slabo presušena drva, ker kmetje nimajo v zalogi starejših drv. Cena je že več tednov nespremenjena: nekoliko lepša drva so po 85 din kub. meter. —lj Razstava kunčje kožuhovtne, u»njs in volne. V soboto zjutraj bo otvor jena razstava kunčje kožuhovtne, usnja in volne, ki jo je priredila in postavila na ogled vsem našim brhkim Ljubljančankam agilna Zveza društev rejcev malih živali v Ljubljani, Karunova ul. 10. Razstava bo nameščena v dvorani restavracije id?ri Šestici«, kjer je bila pred dnevi tudi dobro obiskana razstava žab. Zveza je pripravila s svojimi člani za razstavo okoli 1000 kožic vseh vrst domačih kuncev, ki so prirejene na najrazličnejše načine ter deloma v naravni barvi, pa tudi v najrazličnejših barvah, tako da Je izbira za ku-povalke kar dovoljna. Za boe, ovratnike, mufe, jopice itd. sploh ni mojreče najti bolj primerne in cenene kožuhovine. kakor je ona domačega kunca. Posebno uporabno je tudi kunčje usnje za čevlje in rokavice, ki se bo dobilo na razstavi v najrazličnejših barvah ta obdelavi. Poleg trpežnosti ima tudi lo prednost, da je raz-tezljivo in take najbolj primerno za občutljive noge. Lepoto vseh voln pa prekaša angorska preja tudi domačega kunca. Razstavljena bo v vseh mogočih barvah ter tako nizke cene. da jo bo gotovo preje zmanjkalo, preden bo konec razstave. To bo prva samostojna razstava te vrste, k; se bo odslej vsako leto ponavljala in nudila brhkim Ljubljančankam bogato izbiro krzna, ušiva in volne, vs3 10C^ znjam-čeno domače b^ago, pro.zvod naših agilnih rettev malih žival5. —lj Fotoklub LjuT>!jana je začel letošnjo zmsko s r zono z dvema lepima večeroma posnetkov v naravnih barvah. Ti večeri se bodo še nadaljevali, obenem se uvedejo stalni večeri strokovne slikovne kritike, kakršni so že v prejšnjih sezonah zbujali veliko zardmanjc. Prvi takšen večer bo nocoj ob 20. v klubskem lokalu za ^Mladiko* in je dostopen tudi nečlanom. Obenem se bodo sprejemale prijave za nedeljski avtobusni izlet na Kurešček in v okolico. Začetniki, tudi nečlani, se lahko priglasijo za novi znčetniški tečaj, ki tra bo vodil K Kocjančič in bo obsegal osem večerov teoretičnega in praktičnega pouka o vse h osnovnih fotografskih procesih. —lj Iz Glasbene Matice. Ker je bilo veliko prijav za pouk deklamacije, je Glasbena Matica oivoiila na svoji glasbeni šoli nov tečaj, ki ga vodi prof. Sest. Pouk se vrši 2krat na teden od 14. do 15. ure. Gojenci za deklamacijo se sprejemalo do 20. t. m. šola Glasbene Matice pa sprejema gojence tudi za ostale glasbene predmete, predvsem za klavir, violino, petje orkestralne instrumente in teoretične" predmete Podrobnosti v pisarni Glasbene Matice. Matični zbor bo imel dre vi ob 20. pevsko vajo pod vodstvom ravnatelja Poliča. u— Okrajna organizacija JNS za P°-jan-»ki okraj opozarja, da bo občni zbor danes ob 20 v gostilni pri Klemenčiču na Krekovem trgu 11 Na zboru bo poročal g. minister dr. Albert Kramer. u— Premiera krasnega francoskega filma »Ženska kaznilnica« v kinu Unionu. Od danes naprej bo imelo občinstvo priliko videti v kinu Unionu fim izredne vrednosti in zelo močne, pretresljive vsebine. Ves svetovni tisk je prinesel o tem filmu izredno laskave ocene in film je doživel pravcati triumf v Parizu, v vsej Franriji in prav tako pri nas v Beogradu in Zagrebu. Problem kaznjenja onih nesrečnih ljudi, ki so kršili ljudske zakone, pri nas še vedno ni rešen.. Ne gre za višino kazni, temveč gre za vprašanje posledic, ki jih zapušča prestana kazen pri obsojencih zaradi kazni same, zaradi greha, da so preživeli gotovo dobo v zaporu. Človeška dni?ba odbija take nesrečnike iz svoje družbe in jih nehote sili v nove grehe, na nova pota zločina. »Ženska kaznilnica« je eden tistih redkih filmov, ki izpolnjuje vse zahteve publike do dobrega filma To je socialna drama, ki dela čast francoski filmski produkciji. Napravljen je po romanu »Prisons de femmes« Avtor tega dela je francoski romanopisec Francis Ca»~'». pisatelj o pariškem podzemlju, o apaših, kratko o ljudeh, ki so se pregrešili v življenju in krenili ns slabo pot V tem romanu je glavna oseba ženska, ki je z~.edi svoieg-2 pregreška bila obsojena na tri leta v kaznilnici Avtor nam nikakor ni hote! samo naslikati njeno življenje polr.e trpljenja, dasj bi bilo tudi to zanimivo, temveč nam paralelno prikazuje tudi njene sedanjost in njeno preteklost Vse vloge ostalih ki sodelujejo v tej pretresljivi drami, so istotako odlično podane, take da predstavlja film res pravo umetnino Najboljša je seveda Viviane Romance k. se je ravno s tem filmom proslavila po vsem svetu Z izredno interpretacijo prikazuje ta umetnica operetno pevko Re-gino šarmantno, sentimentalno, obenem izzivalno v posameznih prizor.h Njeno to-varišico iz ječe Julietto Regentove podaja Renee Samt-Cvr enako odlično kakor Viviane Romance Brez vsakega olepšavanja, z resničnim občutkom je podano blodno življenje nesrečnic. ki nosijo na sebi pečat sramote Film »2enska kaznilnica« bo prenesel gledalca v dno srca in še dolgo bo Ljubljana držala v spominu to umetnino katero priporočamo ljubiteljem dobrih filmov najtopleje v ogled (—) —lj v Zagreb na nog^me'uo tekni j Nemčija : Jugoslavija, će do sobote opoldne je čas prijave za izlet v Zagreb k nosrometni tekmi Nemčija • Jugoslavija v obeh biljetarnah Putnika 497—n — lj Večna pol zaprta. Občinstvo opozarjamo, da bo Večna pot v soboto 14. t. m. med treningom t. j. od 14. do 17 ure kakor tudi v nedeljo ob času dirke t. j. ^d 14. do 17. ure za ostali promet zaprta. V primeru da se dirka preloži, cesta ne bo zapita. — lj pod voz je prišel. Ko se jc delavec Peter Skopec. zaposlen pri mestnem cestnem nadzorstvu, snoči vračal domov v Moste, mu je v Vodmatski ulici pridrvel nasproti sp lasen konj, vprežen v kmečki voz. Skopec se je splašenemu konlu umikal, tik pred njim pa je konj skočil v stran in Skopec je padel pod voz. Voz mu je šel Čez prsi. kolesa pa so ga poškodovala tudi na glavi. Po ponesrečenca so prišli reševalci, ki so ga z avtomobilom odpeljali na kirurgični oddelek splošne bolnice. —lj Pretep v gostilni. V neki gostilni v fiiški sta včeraj posedala France H. In Ivan C, ki sta al privoščila preveliko mero dalmat n&kega mošta. Pričela sta nadlegovati sopivce. zlasti podjetna pa sta bila napram ženskam. Med njimi in neko dražbo je nastal radi tega prepir, ki se je kmalu razvil v hud p:vtep. Zaščitniki neke ženske so skočili pokonci in navalili na nadležneža, ki pa sta posegla po kozarcih in jela bombardirati ž ajjmi sosednjo omizje. Kozarec je zadel Leopolda G. v glavo, da se mu je pocedila kri, nakar je ta skočil na oba pijanca in ju s pestmi pobil na tla. Nastopiti je moral stražn k, ki je bojevito družbo od vedel s seboj na stražnico. — lj Gorilni ftnlrlt Je pil. Na cesti blizu Zmajskega MOSfta se je finoći valjal v blatu 54 letni delavec Janez Renko m nadlegoval mimoidoče, dokler ni bil opozorjen nanj stražnik. Rtnko je bil pijan in ga je stražnik Le s tožavo spravil v policijski zapor. Ren ko se je napil gorlnega špirita, ki ga je kupil v neki trgovini za dva dinarja in ga zmešal z vodo. SPOJI T V nedeljo na Vedno pot! Za dirko, ki jo v nedeljo popoldne na Večni poti priredi motosekcija našega avtomobilske?« kluba, »o vse priprave končane. Le slabo vreme bi moglo za ta dan skrbno pripravljen program pokvariti. Toda v tem primeru bi se prireditev preložila na nedeljo 22. t. m. — seveda v neokrnjenem obsegu. Mnogim, ki se zanimajo za motorni sport, je treba odgovoriti na vprašanja, ki so si jih te dni gotovo zastavili: Zakaj spet motodirka in zakaj na Večni poti ? Motosekcija avtomobilskega kluba se je za to prireditev odločila pod mnogo težjimi pogoji in v vse drugačnih razmerah kakor lani. Odločila se pa jc ne glede na mnoge težave, ker ce zaveda, da je vsaka podobna sportra n reditev dokaz našega miru in tudi ni*-c moči. Motodirka pa je tudi manifestacija našega motornega sporta, ki je in mora biti dorasel svojim nalogam vedno in mora biti krepko organiziran. Za Večno pot pa se je odločila naša motosekcija, ker nudi ta progi priliko, da pokaže vozač vse kar zna in vse kar zmore stroj. Nudi pa Večna pot — v neposredni bližini Ljubljane skoraj vsakomur irož-nost, da si ogleda dober in vzoren nuHo-sport. Takih cest je pri nas res malo! Tehnična konvsija m»tos-.-kciie Avtomobilskega kluba javlja, da je na podlagi razpisa primorana spremeniti kategorije in sicer odpadeta kategoriji 125 cem in 250 cem sport ter kategorija 1000 cem turna, ker niso zadostile razpisu. Na povo pa se uvede kategorija do 250 cem turna ridi velikega števila pr:;nv v tej kategoriji. Nadalje opo/arja Športna komisija vse dirkače, da je bila orimorana zaradi velikega števila prijav uvesti limitirani čas na oficielnem treningu, ki bo odločal o nedeljskem nastopu posameznega dirkača na dirki na Večni poti. — Vstopnic«* za nogometno telimo Netn-čija : Jugoslavija, v Žaprebu so na razpolago v obeh biljetarnah Putnika v Ljubljani. Ali sem prispeval za sokol s hi dam v Trnovem? MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici. Izjave beseda Din i.—, davek posebej. £h pismene odgovore glede malih oglasov )e treba priložit' znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. I Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek & Din. Male oglase za »Slov. Naroda« sprejema oprava do 9. ure dopoldne 50 PAR ENTLANJE ašuilranje, vezenje zaves, perila monogramov. gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijanac, Gosposvetska c. 12. 3. T KLIŠEJI POUK G UOO.GRAFIKA C seda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— Dtn. Strojepisni pouk Večerni tečaji oddelki od do 8 in od ^8 do 9. ure Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek 14. oktobra. — ChrUtofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica! 2160 STAIKMnJA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. ENO IN DVOSOBNO stanovanje se takoj odda. — Pojasnila Cober, Cojzova cesta. 2958 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. AKADEMIK teli opremljeno sobo s hrano ali brez hrane. Ponudbe naj se pošljejo na M. šumak, Ljutomer. 2960 PRODAM Beseda 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. OREHOVA JEDRCA sortiran trčen med, med v sa-tovju in medico kupite najbolje v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ul. 6. 46. T. KUPI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. KOPIRNI STROJ rabljen, za obdelavo do 1 m dolgih lesenih komadov kupimo. Železarna Muta, Muta ob Dravi. 2949 GOSTILNA »PRI LEVU« Gosposvetska c. 16 Danes v veliki izbiri morske ribe! V soboto domače krvavice! V nedeljo pečeni purani. Odlična dalmatinska in domača vina. — Sladka po rt u£ alka! Se priporoča bjsjbmsjBbI Najbolji! vodnik po radijskem svata Je »NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice a radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, »mesnice. Izhaja vsak petek In Je tod! lepo Irastrirnn! UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva onea S. 10,— dinarjev! Stran 4 »SIOVENSK! NAROD«, petek. IS Oktobra 18» »•v.233 Največja poslopja in največja na svetu lesta Najveća stavim v Evropi je zdaj 325 m visoki stolp Eifflov stolp in njegov graditelj Nedavno dograjeni stofcp nemSke centralne oddajne postaje, visok 325 m, je ada j najvišja stavba v Evropi. Druga največja oddajna postaja v Nausnu ::ma samo 260 m visok stolp. Za nemškim bo najvišji stolp oddajne postaje v Evropi oni v Budimpešti, visok 314 m. Stolp te oddaj- i ne postaje bo v sredini širok 15 m, dočim bo temelj meril samo 75 m. vrh pa 85 centimetrov. Najvišji razgledni stolp v Evropi je Eiffelov v Parizu, zgrajen za svetovno razstavo pred 50 leti. Gradnja je bfla končana 24. junija 1889. Njegov graditelji inž. Aleksander Eiffel. ki je bil med drugim tudi svetovalec pri postavljanju kipa Svobode v New Torku, pozneje pa sssjjstsn v Skandal s Panamskim prekopom, je umrl leta 1924, star 91 let. Eiffelov stolp je narejen iz 9.000 ton ali 9,000.000 kg železa in Sloni na 4 betonskih kvadrih v globini 14 m. Stolp je visok 300 m, najvišja dostopna razgledna točka je 276 m nad vznožjem. Temelji stolpa so tako razširjeni, da odpade na vsak kvadratni centimeter samo 3 kg teže, Na Eiffelov stolp se je povzpelo že 18 milijonov ljudi. Drugi najvišji razgledni stolp v Evropi je oni v Odense v Ander-senovem rojstnem mestu. Ta meri 175 m. NajvlSja stanovanjska oziroma pisarniška poslopja so v Ameriki. Najbolj znana so ona na polotoku Manhattan v New Torku. Ta trgovski okraj se ni mogel razvijati v širino, m zato se je odločil na višino. Dolgo je veljal nebotičnik vVoohvort a svojimi 60 nadstropji za pravo čudo moderne tehnike. Zdaj pa zavzema med najvišjimi poslopji na svetu komaj šesto mesto. Najvišje poslopje je zdaj Empire State Building, ki ima 102 nadstropji in je visoko 375 m. Sloveči srednjeveški stolpi so pravi pritlikavci v primeri s sedanjimi orjaki. Tako je bil babilonski stolp visok samo 90 m. Kraljica Sem i ram s je imela viseče vrtove na 100 m visokih poslopjih. Kip boga solnca, postavljen v Grčiji v 3. stoletju po Kristusu na otoku Rhodus, je bil visok samo 32 m. Višinskega rekorda v starem veku ni imela Cheopsova piramida s 147 m, temveč morski svetilnik na otoku Pharos pred Alek- centralne oddajne postaje sandrijo. segajoč s svojimi 8 nadstropji 160 m visoko. Na vrhu je gorel večni ogenj, ki se Je videl 55 km daleč. Vrstni red največjih mest na svetu se menja vsakih 10 let. Po zadnjih statističnih podatkih je 8 največjih mest na svetu razvrščenih po številu prebivalcev tako-le: Tjrmdori 8.6 milijona, New Tork 6.9, Tokio 6.8, Pariz 4.9, Berlin 4.2. šan-ghaj 3.7, Moskva 3.6 in Oucago 3.5 milijona. Empire State Bullding Leharjeva opereta »Kjer škrjanček žvrgoli« Tri dejanja s prikupno metodiko in sentimentalno vsebino so v okusni predstavi žela priznanje Ljubljana, 13. oktobra Lahko bi začel s citatom: »Kaj pa je tebe treba bilo...«, pa rajši obžalujem, da pač nova operna uprava mora izkoristiti staro zalogo. Tako se je zgodilo, da je prišla že prej izbrana, nabavljena, prevedena in pripravljena Lcharjcva opereta šele zdaj na naš oder. Saj je res, da cenimo Lehar j a kot operetnega komponista seriozne koncepcije, bogate melodične iznajdljivosti, spretne, okusne orkestracije in v splošnem zmerom bolj ali manj slovansko zabarvane glasbe. Tudi tale »Skrjanček« dokazuje, da je Lehar mojster v svojem žanru, da zna biti zmerom prikupen in prijeten v svojih melodičnih domislekih. Ali Lehar je napisal toliko operet, da ne morejo biti vse odlične, a da je prav zaradi obilice njegove produkcije mogoče izbirati. Tako bi bil marsikdo izbral rajši »Pa-ganinija« ali »Frideriko« Zakaj v »Skrjanč-ku« je celo Leharjeva bujna invencija včasih zadremala in rodila glasbo, ki je redkokdaj udarna, močna, originalna :n sploh taka, da te zgrabi in jo z radostjo odnašaš domov. Razen dveh treh Vilminih točk, dveh Margitinih spevov, Palovega recitativ-nega vodilnega motiva in enega lepega zbora menda ničesar ni, kar bi se poslušalcu zapičilo prijetno v spomin m bi našlo srčnega odmeva. Kajpak so tu še valčki in neizogibni čar-daški ritmi, ki nam drezajo v pete. Ali odkrito povedano: tehle sluzastih valčkov in stereotipnih čardašev smo prenasičeni prav do odpora. Če že želimo poslušati dobro madžarsko glasbo, si privoščimo Strausso-vega »Cigana barona« in smo pri — viru, ki ga niso presegli niti najmlajši operetniki. Vse kasneje je bledejše, medlejše, Lehar pa v »Škrjančku« medel in krotak v valč-kovih in čardaških ekstemporacijah. Ta opereta kaže tudi glede libreta vse znake stare dunajske operete s preobilico zlagane čustvenosti in našemu zdravemu slovanskemu okusu vprav neznosne sentimentalnosti. Tole neslano poveličevanje kmetske romantike. primerjanje kmečke poštenosti, značajnosti, bistrosti in vseh mo gočih kmeti^kih vrlin z mestnim srčnim in umstvenim dekadentstvom je podano grobo in plitko, celo za opereto preveč okorno. Trije so krpali to dejanje, a nihče med njimi ne pozna kmečkega življenja Če naj bo Palovo neprestano govorjenje o kravi in njenih raznih telesnih funkcijah, pa realistično metanje Pište in Sandorja tipično za kmetstvo, je to smešno premalo. Sploh je dejanja pičlo, novih značajev sploh nič. tako da je celotni vtisk praznote in medlosti končno odločilen. »Svoj k svojemu!« je ideja vsega dejanja. Prav in resnično. Budimpeštanski slikar Šan dor portretira na madžarski vasi kmetiško dekle Margito. Neroden portretist je. Saj nad pol leta ne more izgotoviti portreta. Zaljubil se je namreč in končno svoj model zvabil s seboj v mesto. Z Margito pa gre v Pešto tudi ded Pal za varuha. Tu šele se končno posreči portret m Šandor dobi zanj celo nagrado. Al- Sandor ie imel že prej razmerje s pevko Vilmo Ta Vilma Šele odpre slikarju oči, da kmetiško dekle ni zanj primerna žena in tudi Margita spozna, da je Pišta na vasi pravr mož zanjo, a Sandor naposled le joka in stoka za od-beglo Margito, »škrjančkome in — zastor hvala bogu pade! Predstava je bila prav dobra in uprizoritev glede gibanja na odru. glede dekoracij in kostimov čisto lepa. D. Zebre kot dirigent, D. Zupan kot režiser in E. Franz kot inscenator so storili za zunanjost in ves potek predstave polno svojo nalogo Vacl. Skružny se je s svojo slikamo posta vil. Glavno zanimanje se je kajpak obračalo na gosta, našo resnično simpatično doma čo pevko Igličevo, ki je pela in igrala Margito. Igličeva si je pridobila na mariborskem odru rutino v igri in petiu ter se je kot bivša gojenka ljubljanskega konserva-torija uveljavila prav učinkovito Njen glas je zelo prijeten, dovolj probojen ter je njeno petje kultivirano. Svojo vlogo je podajala inteligentno, s pristnim čustvom in prožno, uglajeno. Publika jo je sprejela z iskrenim zadovoljstvom in mnogo aplav-dirala in ji poklonila vrsto šopkov. Že dolgo bi bila dobra pridobitev! Kritično pa bi pripomnil, da je režija pozabila izdelati kontrast med kmetiško punco in mestno damo. »Tesla«, »»štora« ni bilo. Čeprav se Margita uči šele slovnice in ne zna hoditi v elegantni dražestni toaleti, je bila Igličeva dama vzlic skakanju in vzlic energičnim gestam in vzklikom, s katerimi napodi iz sliicarjeve sobane posmehljive mestne predrzneže in nesramnice. S tem pa je dovtip pokvarjen. Odlično pevko se je izkazala zopet Vi-dalijeva s svojo Vilmo in sta bdi njeni dve pevski točki v 1 dejanju sploh višek vseh lepot v tej opereti. V naslednjih dejanjih se ji je, žal, pojavila utrujenost. V igri je podajala elegantno in šarmantno damo, sicer nekoliko togo, a v krasnih modnih toaletah posebnega šika, izdelkih naše renomirane modistke Korčetove. D. Zupan je z vidno vnemo ustvaril Pala, tip po kalupu dunajske stare šole kmeta prebrisanca, ki se le dela omejenega, soliden, dasi neresničen kliše, ki je zelo zabaval, saj je združeval v sebi vso neprostovoljno komiko. Škoda, da več parlandi-ra kakor poje, a je s svojo glavno točko žel zaslužen aplavz in cvetje za lepo režijo. B. Sancin jc bil slikar Šandor in pokazai, da se pevski popolnjuje, da tudi višine lepo zmaguje in se igralski razvija, razživlja. Mož je prizadeven in marljiv. B. Peček je bil baron Arpad, njegov prijatelj. Označeval ga je z eleganco in pa z majavimi koraki izčrpanca. Peček bo baŠ te dni dosegel svoje 50. leto, »abrahamovin »t, pa mu radi čestitamo, da si je ohranil mla-deniško prožnost in zlato, neizčrpno hu-mornost. Zelo prikupen kmetiški fant Pišta je bil D. Janko in pristna prleška dekla Borca je bila Barbičeva Zbor m balet sta docela ustrezala. Bilo je dosti rož za vse soliste. Fr. G. V KRČMI Prvi pivec: Ura je že dve, domov moramo. Drugi pivec: Kaj še, saj je šele ena. Slišal sem čisto iasno kako je ura odbila eno. celo dvakrat sem slišal ta Slišali bomo, kako raste trava Znan je izrek: travo sliši rasti. S tem so mišljeni ljudje, ki slišijo česar ni nihče govoril. Toda ta izrek bo kmalu pripadal preteklosti. Za to je poskrbela radijska tehnika. Ona zna namreč o jači ti tudi naj-najnežnejže zvoke. S preciznimi mikrofoni in z velikimi zvočniki bi znala prestreči celo zvoke, ki jih izloča trava, ko nevidno, toda neprestano raste v glasbenih arhivih radijskih družb baje že imajo gramofonske plošče, na katerih je res pre-strežen zvok. ki nastaja, ko raste trava. Na gramofonskih psnačnn so prest rezoni tudi zvoki, ki jih izločajo cvetovi nekaterih rastlin, ko se razvijajo. Lahko torej slišimo, kako trava raste, lahko pa to tudi vidimo. Nasprotje pospešenega je počasnejši film. Fotograf run predmet se s kuematografskim aparatom ne fotografira — kakor ob-čajno, 20 do 26krat v sekundi, temveč po dolgih presledkih po pol ure, eno uro itd. Izdelovanje tega filma traja več dni ali celo več mesecev, da potem v nekaj minutah vidimo, kako je rastlina pognala iz semena, kako se je raz-cvela in odevela. Morda ni več daleč čaa, ko bomo videli in slišali na filmskem platnu, kako raste trava. Najmodernejša centralna kurjava Zanimiva novost v ameriških stanovanjih, ki hitro razširila se bo Človeško prizadevanje na polju novih izumov in tehnike gre od uspeha do uspeha. Koliko veselja je bilo, ko je bil izumljen parni stroj z vsemi njegovimi vrlinami in koristmi, koliko navdušenje je zavladalo, ko se je izkazalo, da lahko električni tok uporabljamo za razsvetljavo in tudi za kurjavo. Stanovanja so postala naenkrat snažnejša in udobnejša, ko so dobili ljudje centralno kurjavo. Saj ni bilo treba več nositi iz kleti drv in premoga, niti pospravljati pepela. Vse vrste tedanje kurjave pa naj bo že s paro, vročim zrakom ali elektriko, je pa prekosil nov način. Odkrili so ga seveda v Ameriki, kjer imajo največ novotarij. Razmeroma lahko in ceneno Črpanje mineralnih olj je napotilo zlasti hišne posestnike, da so jeli ta olja uporabljati za kurjavo. Malone v vseh boljših ameriških družinah so v zadnjih dveh letih montirali v kleteh posebne stroje za sežiganje olja. Toplota, ki jo dobimo s sežiganjem olja. se napelje po posebnih ceveh v ogrevalna telesa po vsej hiši. Stroj v kleti je treba samo enkrat mesečno napolniti z oljem, vse drugo opravi sam. Taka kurjava ni samo cenejša, temveč tudi mnogo udobnejša. Letos so pa dosegli v Ameriki na polju kurjave nov uspeh. Mnoge ameriške hiše že imajo novo centralno kurjavo. Stroji za sežiganje mineralnega olja so ostali neizpremenjeni, pač se je pa izpremenil način ogrevanja stanovanja. Doslej rabljena ogrevalna telesa so odpadla, ker so izkušnje pokazale, da se toplota iz njih ni širila enakomerno po vsej sobi. Namesto ogrevalnih teles, podobnih našim radiatorjem centralne kurjave, pridejo v vse strope in tla posebni izolirani vložki, v katerih je osredotočen vroč zrak. ki prihaja skozi ventilatorje enakomerno v sobe iz dveh protiležečih kotov. Poskusi s centralno kurjavo te vrste so pokazali, da je storjen v stanovanjski kulturi nov važni korak naprej. V segretem zraku je seveda dovolj vlage, zrak je Čist, prijeten in kar je glavno enakomerno razširjen po vsem stanovanju. Stroške za preureditev dosedanjih radiatorjev v nove niso tako veliki, vsaj za ameriške razmere ne, saj stane preureditev v enodružinski vili. kjer je šestsobno stanovanje, samo okrog 350 dolarjev. Tvrdke, ki so prišle s tem patentom za letošnjo zimo, ne morejo sproti izvršiti naročil, toliko jih že imajo. To priča, da se bo nov način centralno kurjave hitro razširil. Danes velika premiera filma »Simfonija življenia« Nemška filmska produkcija jc po dolgih letih dela ustvarila prekrasno glasbeno reprezentativno delo posvečeno spominu nesmrtnega ruskega genija Čajkovskega, nazvano »Simfonija življenja« Lepa Katarina Aleksandrovna Murakin (Žarah Leander) ni našla izhoda med svojo veliko ljubeznijo in strastjo do Čajkovskega in svojim zakonom z neljubijenim, bogatim in ljubosumnim možem Muraki-nom. S tugo in bolestjo v srcu jemlje slovo od Čajkovskega po plesni noči v ple-miškeni klubu v Moskvi. Ves čas je Katarina tajno izdajala simfonijska dela Čajkovskega po nakladniku Glvkovu, ne da bi za to zvedel zunanji svet Ko pa njen ljubosumni mož izve za to njeno ravnanje in za njeno veliko ljubezen do Čajkovskega. se nenadoma Čajkovski zaroči s slavno plesalko Natasjo Pctrovno Jarovo (Marika Kokk) samo da bi s tem zaščitil srečo in čast ljubljene Katarine Nato Čajkovski zapusti Rusijo, živi v inozemstvu, postaja vedno bolj slaven, njegova glasba doživlja triumfe. Po dolgih letih odsotnosti >e povrne v domovino, kjer zopet sreča Katarino, katera pa se je medtem že ločila od svojega moža. 2e Katarina upa, da vendar doseže svojo dolgo želeno srečo ko se pojavi v Moskvi epidemija kolere. Tudi sam Čajkovski zboli na tej bolezni in ko iz koncertne dvorane odmevajo poslednji zvoki njegove VI simfonije, kleči uboga Katarina poleg umirajočega nesmrtnika .. Režiser Carl Frohlich je vpletel v film »Simfonija življenja« bogat glasbeni register velikega genija Čajkovskega. odlomke iz njegove IV., V. in VI simfonije, opero »Evgen Onjegin«, klavirski koncert v G duru z izvajanjem najboljšega evropskega simfonijskega orkestra, originalno rusko kapelo, renomirane soliste-pevce in glas benik. Tudi so vredne opombe plesne točke temperamentne plesalke Marikc Rokk, ki je v tem filmu pokazala višek plesne umetnosti. Divna in nepozabna je Žarah Leander v vlogi Katarine, to je niena najboljša vloga, ki zasenči vse njene dosedanje filme Hans Stiiwe s svojo sentimentalnostjo a vendar možatostjo osvaja tako žensko kak<>r moško publiko. Kakor prinaša filmski svet vsako leto le nekaj res velikih del tako v ameriški, kakor francoski produkciji, tako je film »Simfonija življenja« največji, najmočnejši in najlepši film nemške produkcije v seziji 1930/1940. ki jc dobil po vsem svetu naslov reprezentativnega filma. Uprava kina Matice je ponosna, da more p. n. občinstvu nuditi eno najlepših filmskih del, o katerem se bo danes kakor prihodnje dni vsepovsod govorilo Premiera filma bo danes v kinu Matici. 2957 Sobota, 14. oktobra 12: Zidano voljo naj spet prebudi pisana vrsta veselih stvari (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Zidano voljo naj spet prebudi pisana vrsta veselih stvari (plošče). — 14. Napovedi. — 17: Otroška ura. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40; Pogovori s poslušalci — 19: Napo vedi. poročila. — 19.20: Nac. ura: Juna štvo srbskih dijakov-narednikov L 1914 (prof. Stevan Jakovljevič) Bgd. — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30. Ilirija oživljena (spominski večer ob 1301ctnici). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna (radijski orkester). — Konec ob 2X uru En sam človek preprečil svetovno vojno Saj ni mogoče, ko je pa celi narodi in drŽave ne morejo preprečiti. Tako porečete in neverjetno se vam bo zdelo, da bi mogel en sam človek in to se skromen inženir-izumitelj, zajeziti krvavo vihro, da, celo prepovedati jo. Kdo je bil ta mogočnež in kako je to storil, vam pove novi roman SI. Naroda Nož, ki je ugasnil solnce ff Začetek jutri! Začetek jutri! MAR rUS : Nepobitni dokazi — Mornariški častnik Franceseo Ranie-ros? Eleganten, mlad častnik v pisarni vrhovnega poveljstva je dvignil oči od kupa papirjev. — Da ... to sem jaz. — Izpolniti moram mučno povelje ... Ranieros je prebledeL — Morda je moja mati... Vem, da se zadnje čase ni počutila dobro... — Ne govorim o vaši materi. Dobil sem povelje — aretirati vas. Mladi častnik se je ozrl okrog, kakor da pričakuje pojasnila ali pa vsaj besede protesta od svojih dveh tovarišev, nadporoč-nika Falbontesa ali poročnika Renata Mer-calta, ki je z njima skupaj delal v pisarni. Potem se je pa zasmejal: To bo najbrž pomota. — Prosim, sledite mi. Častnik je ubogal brez ugovora. Ko je zvedel za grozno obdolžitev, ki je bil na temelju nje aretiran, se je ustrašil. — Veleizdaja! Neznani ovaduh je bil poslal poveljstvu I slušam? obmorskega okraja anonimno pismo, v katerem je označil častnika Ran i er osa kot vohuna v službi tujih agentov. In pripravljen je bil predložiti proti primerni nagradi nepobitne dokaze, če bi spoštovali njegovo anonimnost, s katero se je hotel obvarovati morebitne osvete. Ranieros je prišel pred vojno sodišče. In Čeprav si je na vse načine prizadeval dokazati svojo nedolžnost, je moral povesiti glavo pred dokazi, zbranimi v njegovi težki obtožbi A kakšni so bili prav za prav ti dokazi? Nekaj pozdravnih razglednic z idilično krajino na prednji strani in nekaj pozdravnih besed z nečitljivim podpisom na zadnji. Toda pod povečevalnim steklom se je pokazala razglednica drugače. V sredini je bila odprtinica, okrog nje pa komaj vidni krogi. — Ne razumem, kaj naj bi imel skupnega s temi razglednicami, — je ugovarjal Ranieros. — Takoj spoznate to, samo poslušajte jih, — Kaj mislite s tem? Kako naj jih po- Na mizi stoji prenosen gramofon. Eden izmed častnikov, sedečih okrog predsednika, položi razglednico na ploščo in požene gramofon. In z razglednice — plošče se takoj začuje razločen glas. Vsi ga poznajo. To je glas častnika Ranierosa, glas, pojasnjujoč tloris važne obmorske trdnjave in načrt njene obrambe. Besede padajo v mrtvo tišino liki udarci in neusmiljeno odkrivajo med na j sramotne j še spadajoči zločin: Veleizdajo. Ranieros je bled ko zid, vendar pa še vedno zatrjuje, da je nedolžen. — Kako nam hočete torej pojasniti, da je na teh čudnih gramofonskih ploščah zabeležen vas glas? — Tega vam ne pojasnim, ker ne morem. Toda tudi pred cevmi name namer-jenih pušk bom prisegal, da sem nedolžen. Predsednik vojnega sodišča se nezaupljivo smehlja. — Torej vam pa jaz pojasnim to. Sovražnik, ki ste se mu prodali, je sam predlagal to obvestilno sredstvo, ki ste ga seveda sprejeli, kajti v njem ni bilo velike nevarnosti, da ga bodo naše straže razkrinkale in prijele. Kakšen sum 1 bi mogla vzbuditi navadna razglednica s pozdravom? Seveda, to tajr korespondenco ste vodili skrivaj in kdo je vas ovadil? Tega ne vemo in morda nikoli ne bomo izvedeli. Toda to vas ne bo rešilo za-slu?ert kazni, kajti edina kazen, ki jo zaslužijo podli veleizdajalci, — je ustreli-tev. Ranieros, ki je slišal te krute besede kakor v sanjah, je naenkrat v smrtnem strahu zamolklo kriknil in se onesveščen zgrudiL Ko se je zopet zavedel, je ležal na postelji. Njegova nevesta Grazia Angelieva ga je nežno božala po rokah. Pred njim je zopet stal predsednik vojnega sodišča, ki mu je bil sporočil strašno obsodbo. Zdaj se je pa prijazno in očetovsko smehljal — Častnik Ranieros, vaša nedolžnost je bila pravkar dokazana, — je dejal ginje-no, videč da je Ranieros odprl oči — Zahvalite se za to svoji bodoči ženi, temu junaškemu dekletu, ki se vam smehlja in ki se tri dni ni ganilo od vaše postelje Ona je doprinesla nepobitne dokaze, da ste nedolžni. Povem vam ta kratko, da vas ne bom po nepotrebnem vznemirjal. — Pravi izdajalec je poročnik Renato Mericalt, vaš tovariš iz pisarne, ki so mu tud: znane vse državne tajne. Bil je zaljubljen v vašo nevesto in ljubosumen na vas Hotel je vas pahniti v dvojno pogubo: vzbuditi v vaši nevesti odpor proti vam in uničiti vašo karijero. Grazia je slišala nekoč iz njegovih ust strašno grožnjo, pa je ni smatrala za tako resno, da bi o tem govorila. Toda po vaši aretaciji se je zopet spomnila na to in dognala, da se Renato Meicalt, Čeprav je sin siromašnih staršev, na vsa usta baha s svojim bogastvom, češ, da je imel srečo v igri Pravo odkritje pa je prišlo šele, ko se je Grazia spomnila, da zna vaš tovariš mojstrsko posnemati zvoke in glasove tako, da so mu prijatelji večkrat svetovali, naj se posveti gledališču, kjer bi lahko napravil sijajno karijero. Hotel sem pa zbrati zanesljivejše no-dr tke in posrečilo _c mi je odkriti drugo Mercaltovo stanovanje, kjer sem našel aparat za izdelovanje gramofonskih plošč in sveženj razglednic, istih, ki so dale povod za vašo aretacijo. Vse drugo si lahko sami mislite. Glavni krivec je moral pod težo tako nepobitnih dokazov priznati svoj zločin. To je vse. Uremje Josip Zupančič tf Za »Narodno tiskarno" Pran Jeran /j Za upravo in inseratni del Usta Oton Chrtstot II Vsi v Ljubljani