Leto X. it. ) Naročnina mate meeefao M Dia. za inozemstvo 40 Pia_ (Jrodniitvo: Ljubljana, Knallova ulica 5. Telefon it 3122, 8128. 8124 8125 in 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 18. Telet it 440. Celje: Kocenova ulica S. Telefon It 19a Rokopisi m во vračaj«, _ Oglasi po tarifo. _ Ljubljana, torek 8. januarja 1929 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din Dpravništva: Ljubljana. Prešernova ulica 54. Telefon it 3122. 8128, 8124. 8126 io 8128 (neeretui oddelek: Ljubljana Prešernova ulica 4 Telpfon M 24Я2. Podrniuica Maribor: Aleksandrova cesta 18 Telefon it 455 Podružnica Celje; Kocenova ulica 2 Telefon 51 190. Rakuni pri poŠt бек. и vodih: Ljubljana И 11.842. Praha čieio 78.180; Wien Nr. 105.24L Ljubljana, 7. januarja. V noči od sobote na nedeljo so se odigrali v Beogradu dogodki, ki so na mah prekinili dosedanji notranjepolitični razvoj in državnopravni položaj v naši državi. Po dovršenih konzultacijah voditeljev strank je kraljevska pisarna izdala komunike, v katerem se konstatira, da so konzultacije dokazale, da »ni možnosti za kakršnokoli parlamentarno rešitev krize, ki bi dala garancijo za popolno »čuvanje narodnega in državnega edinstva.« Na podlagi te ugotovitve ie kralj še ponoči sestavil pod predsedstvom generala Živkoviča izvenparlamentarno vlado, kateri je poveril izvršitev svojih dale-kosežnih odločitev. V posebnem manifestu na narod je kralj slovesno obrazložil in utemeljil svoje ukrepe. Kralj poudarja, da so notranji politični konflikti dovedli tako daleč, da so vse dobrine našega narodnega življenja ogrožene in da sta narod in država tako na znotraj, kakor tudi na zunaj prišla v nevarnost. Kraljev manifest prihaja do zaključka, da nas je zloraba parlamentarizma pričela dovajati do duševnega in narodnega razedinjevania. Krafi slovesno izjavlja, da je čuvanje narodnega in državnega edinstva njegova najsvetejša dolžnost, kateri se je odločil podrediti vse druge obzire. Svoie dalekosežne ukrepe utemeljuje z velikim argumentom, da je princip narodnega in državnega edinstva najvišji zakon in čuvanje tega principa najvišji cilj njegove vladavine. Izjavljajoč, da je odločen z vsemi sredstvi in brez kolebanja d« kraja izpolniti svojo dolžnost, proglaša kralj Vidovdansko ustavo za razveljavljeno. Razpust Narodne skupščine, sistiranje raznih državljanskih svoboščin in dru gih ustavnih garancij, uvedba principa, da ie volja kraljeva edini izvor državne moči. so logične posledice dejstva, da se nahajamo danes v brezustavnetn stanju. Drugi argument, s katerim kraljev manifest utemeljuje sistiranje ustave, ie ta, da je treba izkati nove metode ter pripravljati nova pota, ki bodo omogočila, da se v okviru glavnega načela narodnega in državnega edinstva doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim na> rodnim potrebam in državnim interesom. V tej zvezi je razvelijavljenje ustave zamišljeno kot odprava vseh formalnih težkoč, ki bi jih bilo sicer premagati za reorganizacijo države. Obenem pa je s kraljevim manifestom dan že tudi zunanji okvir za to reorganizacijo. S tem, da je proglašena nedotakljivost načela narodnega in držav nega edinstva. so že v naprej odklonjene federalistične in plemenske koncepcije ter vsi projekti, ki bi hoteli razdrobiti zakonodajno kompetenco države in princip enotne vrhovne državne uprave. Kralj obeta narodu, da se bo reorganizacija države v najkrajšem času izvršila in proglaša torej sedanje brez-ustavno stanje za provizorij, ki ne bo dolgo trajal. Njegov apel, naj v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati ln Slovenci z vso vnemo pomagajo, da se skoraj ustvarijo zopet redne razmere in da se doseže taka ureditev naše Jugoslavije, ki bo zasigurala narodu zadovoljstvo, državi pa moč in ugled, mora globoko odjekniti v srcu vsakega rodoljuba. Vlada, ki je prevzela na sebe izvršitev kraljevih načrtov, se mora zavedati svoje ogromne historične odgovornosti. V posebnem svečanem nagovoru ji je kralj naložil predvsem dolžnost, da v narodu vzbudi občutek zakonitosti, pravice in enakosti. Le interes službe in interes države sme biti za državno upravo merodajen, vse druge interese kralj izključuje. Vladar torej hoče, da bi bila nova izvenparlamentarna vlada obenem v strankarskem oziru strogo nevtralna. Vlado vodi general Petar Živkovič, mož velike energije, ki je po celi svoji tradiciji kot vojak daleč proč od parüzanstva in o katerem smemo predpostavljati, da se bo strogo čuval le za trenutek zapustiti smernice svojega najvišjega gospodarja. Tudi njegovim pomočnikom ne more biti težko držati kraljevo linijo. Veliki projekti se dajo izvršiti, če so jim ljudje dorasli. Kralj je svoji vladi naložil velikansko delo in kabinet gospoda Živkoviča je prevzel odgovornost, kakršne ni imela še nobena vlada v naši državi. Kdor ljubi Jugoslavijo, mora želeti, da bodo možje, ki so 6. januarja položili prisego, dorasli resnim časom, katere preživljamo, ker v njihovih rokah je usoda Jugoslavije. Včerajšnji dogodki v Beogradu Ministrski predsednik v avdijenci. - Ministri se seznanjajo s svojimi resori. - Dr. Kumanudi o novi vladi Beograd, 7. januarja, č. Predsednik vlade general Pera Živkovič je bi! danes sprejet od kralja v avdijenci. ki je trajala od 11. in pol do 12.15. General Živkovič je čestital Nj. Vel. kralju božične praznike v svojem imenu in v imenu vlade. Po avdijenci je general Živkovič odšel v predsedništvo vlade, kjer je ostal v svojem kabinetu do 1. popoldne Tik pred generalom Živkovičem ie prispel v predsedništvo vlade minister za iav-na dela Sveta Savkovič, ki se je vse dopoldne mudil v svojem kabinetu. Tudi večina ostalih ministrov je bila v svojih ministrstvih, da se seznani 5 prevzetimi resori. Glede na dogovor ki obstoja med ministri, je minister Savkovič po odhodu iz predsedstva vlade odklonil novinarjem, ki so га obkolili z vprašanji, vsako izjavo. Beograd, 7. januarja, č. Glede na določbe novega zakona o občinskih samoupravah so se danes novinarji obrnili na bivšega župana beograjske ob- čine dr. Kosto Kumanudija in ga vprašali. ali je že kaj ukrenjeno v vprašanju beograjske občine, odnosno glede ukinitve občinskega sveta in predsto-ječega imenovanja vladnega komisarja. Dr Kumanudi je odvrnil, da mu o novem komisarju in o nameravanih iz-preinembah ni še ničesar znanega. Nadeja se, da bo vlada obdržala sedanji občinski svet in sedanjo občinsko upravo, ki je vsestransko dokazala, da zalaga vse svoje sposobnosti v harmonično delo za interese beograjskega prebivalstva in prestolice. Nato so novinarji stavili dr. Kuma-nndiju naslednje indiskretno vprašanje: «Gospod predsednik govori se mnogo o tem. da se vas je hotelo že sprejeti v vlado generala Petra Živkoviča?» Dr. Kumanudi se je nasmehnil in odvrnil: «Mene niso poklicali; če pa bi me poklicali, ni izključeno, da bi se bil odzval.» Včerajšnji dogodki v Zagrebu Pred imenovanjem komisarjev za občino in oblastno samoupravo, — Prostori oblastnega odbora zaprti. — Posvetovanja voditeljev KDK. Zagreb, 7. januarja. Občinski svet do danes še ni bil razkuščen. Dosedanji župan dr Srkulj je danes ves dopoldne vodil županske posle kakor oforčamo Splošno se pričaikuje. da bo veliki župan polk. Maksi-movič predlagal komisarja na občini po vsej priliki že tekom današnjega dne ali pa jutri zjutraj. Na velikem županstvu se je dopoldne vršila dolga konferenca med velikim županom in vodilnimi uradniki velikega županstva Na konferenci so razpravljali o določitvi osebe, ki bi bila najprimernejša za komisarja občine Nadalje sc je razpravljalo tudi o izvolitvi osebe, ki bi vodila komisarijat na oblastni skupščini in v oblastnem odboru. Kot najresnejši kandidat za komisarja cestne občine se imenuje bivši župan атћ. Vekoslav Heinzel. To kandidaturo podpira zlasti finančni minister dr Švrljuga. Tudi odločitev glede novega komisarja v oblastni skupščini in v oblastnem odboru še ni padla Zdi se. da bo na to mesto imenovan bivši veliki župan dr. Peter Zrelec. Vodstvo HSS, ki se je hotelo davi napotiti kakor običajno v svoje prostore v bivšem hrvatskem saboru, je našlo zgradbo zapečateno. Sabor so čuvali številni redarji in orožniki Vodstvo HSS se je nato podalo v Hrvatski seljaški dom. kjer se je ob 11 sestalo k seji vodstva. Ob 12. sta prispela bivša poslanca Svetozar Pribičevič in Ve- česlav Vilder. nakar se je vršila konferenca vodstva KDK. Z današnjim jutranjim brzovlakom so prispeli v Zagreb novoimenovani hrvatski mi-nistri dr Švrljuga, dr. Drinkovič in dr. Frangeš. Ministri so se podali na svoje domove. Z istim brzovlakom sta dospela v Zagreb tudi Svetozar Pribičevič in Večeslav Vilder, ki sta imela dopoldne več sestankov s svojimi političnimi prijatelji. Zagreb, 7. jan. n. Tekom noči in danes dopoldne je dospelo v Zagreb okoli 30 biv» sih poslancev KDK. Zjutraj je došel z br» zovlakom iz Srema Svetozar Pribičevič. Vsi so se zbrali tekom dopoldneva v Se» ijačkem domu. Ob 11.15 sta se sestala dr. Mačel in Svetozar Pribičevič k razgovoru, ki je trajal nekako do poldneva. Nato je Svetozar Pribičevič odšel v svoj hotel, dr. Maček pa je ostal še nadalje v razgovoru s svojimi tovariši. Ob 3. popoldne so se bivši poslanci HSS zbrali v Seljačkem do* mu ponovno k razgovoru z vodstvom stran* ke. O* 5. popoldne je dr. Maček odšel do» mov in se ob 6. vrnil. Predno je prišel v Seljački dom, se je sestal s Svetozar jem Pribičevičem v hotelu Esplanade, na kar se je vršil razgovor vodstva KDK. Dr. Maček in Pribičevič sta se zvečer se» stali tudi z novinarji, katerim pa nista da» la nikakih izjav političnega značaja. Pariški listi o dogodkih v Beogradu Vsi listi izražajo svoje simpatije naši državi Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „Jutru" eBograd. 7. Januarja č. Pariško časopisje posveča dogodkom v Jugoslaviji vso pozornost ter objavlja povodom važnega pre-okreta v Jugoslaviji obsežne komentarje. »Temps« in »Echo de Paris« naglašata, da so bile prvotne zahteve Hrvatov pač pretirane, da pa so deloma vendarle upravičene. Vsekakor pa je mora.! kralj pravočasno preprečiti razcep države »Echo de Paris« poudarja še posebej, da je kralj s srečno roko izbral nevtralno osebo in s tem doprimesel dokaz, da odklanja vodstvo beograjskih politikov. Baš zato pa obstoja upanje, da ga bodo Hrvati z vsemi svojmi silami podprli. Prejšnie zahteve Hrvatov so pomenile samomor za državo, ki je sedaj preprečen. »Journal« hvali odločnost in politični pogum kralja Aleksandra, ki bo omogočil revizijo ustave na podlagi ravnopravne soudeležbe vseh predstavnikov naroda pri državni upravi. »Oevre« naglaša, da se iz kraljevega manifesta razvidi, da si je kralj ohranil globoko vero v ideal parlamentarnega režima. »La Volonte« smatra, da mora Jugoslavija ohraniti hladnokrvnost in razboritost, ker iona za soseda Madžarsko, ki je še vedno prežeta z. iredentizmom in se med temi sosedami nahaja tudi Italija, ki komaj čaka na priliko, da bi Slovanom vzela Jadran. »Petit Journal« izraža željo, naj bi kralj in jugoslovanski narod čim prej našla podlago za sporazum, da se ohrani duhovno edinstvo kraljevine in ohrani ravnotežje na Balkanu, kar brezpogojno zahtevajo interesi svetovnega miru. »Ouotidien« objavlja obširen komentar o novem kabinetu v Jugoslaviji in meni, da je bil Marrnkovič od nekdaj prijatelj decentralizacije In lokalnih avtonomij, čeprav je morda nasprotnik federalizma. Stjepan Radič je svojčas sam izjavil, da bi bili Hrvati ' pripravljeni sprejeti generala Živkoviča za predsednika nrnistrskega sveta. Tudi ostali lisi' nagiašajo. da morejo Hrvati imeti od novega režima še velike koristi. Ukinjenje parlamentarizma bo omogočilo političnim voditeljem, da mirno razmišljajo o potrebnih ustavnih reformah, ki naj na eni strani zadovolje patrijotične občutke, na drugj strani pa upoštevajo interese države Ohranitev Jugoslavije pa je imperativna zahteva evropskega miru. Rumunski glasovi Beograd, 7. januarja, r. Vsi rumunski listi komentirajo rešitev krize v Jugoslaviji. V komentarjih se predvsem izraža želja, da bi bila ta rešitev srečna in da bi dovedla do konsolidacije države. Oficijelni organ liberalcev »Viitorul« poudarja, da je predsednik vlade Živkovič eden najodličneiših generalov Jugoslavije. Kot prijatelji in zavezniki želimo težki misiji kralja Aleksandra največji uspeh. Iz sestave novega kabineta izhaja, da se je večina jugoslovenskih politikov pridružila temu poizkusu. Neodvisni list »Lupta« objavlja pod naslovom »Kralj Aleksander rešil narodno edinstvo Jugoslavije« članek, v katerem povdarja odkritosrčnost in utemeljeno skrb, ki se vidi v proklamaciji kralja. Vsi oni. ki želijo nacijonalno konsolidacijo Jugoslavije izražajo samo eno upanje, da bo misija ki jo je prevzel kralj Aleksander v kratkem času dosegla popolen uspeh. Neodvisni »Adevenri« meni, da bodo srbske stranke z rešitvijo boli nezadovoljne kot Hrvatje. Že Štefan Radič se je izrazil da je ukinitev ustave potrebna List naglaša, da so v vlado vstopili tudi Hrvati, ki imajo simpatije pri Kmečko-demokratskl koaliciji. Izrazi udanosti vladarju Zagreb. 7 Januaria.il. Pokrajinska zveza Vndu-atrijcev. Zveza trgovcev iz Hrvatske in Slavonije ter zagrebška Trgovska zbornica so poslaäi kralju brzojavne izraze udarnosti. Nemški zračni promet 1. 1928 Berlin. 7. januarja. (ЪеЛ Lufthansa je prevozila minulo leto 111.000 potnikov in za 10 milijonov kg blaga. Poljski glasovi o sovjetski ponudbi Vladni listi se boje izolacije Poljske. — Rusija je hotela s ponudbo utrditi svoj položaj doma in v inozemstvu Varšava, 7 januarja d Ruska ponudba Poljski za podpis krati ega zapisnika, po katerem bi stopil Ke'loggov proti vojni pakt za Rusijo in Poljsko takoj v veljavo, je prve dni popolnoma desorijentirala poljsko javnost. Vladni usti s<. napadali Rusijo, češ da si hoče s Kelloggovim pükt°m prikupiti Ameriški in s tem pridobiti zaupanje za kredite al-' pa. da hoče Poljsko izolirati. Ko pa je ministrstvo zunanjih zadev objavilo celotno besedilo ruske ponudbe in se je razvidelo, da ne gre za izolacijo Poljske, kajti enako ponudbo ie Litvinov obeta' poslati tudi baltskim obrobnim državam, se je ta očitek izkaza1 kot neutemeljen. Zatrjuje se nasprotno, da se je Moskva sedaj P oprijel a poljske teze, ki je vedno zahtevala, da se vojni pakt sklene skupaj med Poljsko in baltskimi državami na eni ter Rusijo na drugi strani. Da pa se pakt razširi tudi na Romunijo, tega Poljska sama ni bila doslej nikoii zahtevala Socijalisti in desničarske stranke so za sprejem ruske ponudbe, vendar slednje poudarjajo. da gre pri tem za golo razpravljanje o miru in vojni, ki ima samo formalni značaj, ne gre pa za tem. da bi se odnošaji med Rusijo m Poljsko postavili na realen temelj. Vladno časopisje pa se čudoma sprašuje, kaj da je moglo Rusijo nagnati, da se tako žuri s protivojnima pakti, nudeč jih na vse strani. Uradni krogi čutijo za to naglico namen Rusije, kj bi iz ev. odklonilnega odgovora poljske vlade kovala svoj propagandni kapital tako v svoji notranjosti kakor na zapadu Dokazovala bi svojo miroljubnost in poljsko intransigentno ne-Domirljivost Največ pa da je Rusiji do tega. da b: po podpisu protokola dobila primerno platformo za vmešavanje v odnoša-je med Poljsko in Litvo № izključeno, da bo Rusija takoj po podpisu protokola za proti vojni pakt sla korak dalje in zahtevala razorožitev Poljske. Rumunsko-poljska posvetovanja o ruski ponudbi Bukarešta, 5 januarja g. Danes popoldne je polski poslanik v Bukarešti grof Szen-hec posetil rumunsko zunanje ministrstvo. Predmet razgovora je bil odgovor Poljskb sovjetski Rusiji na znano ponudbo glede orotivojnega pakta. Kakor doznava vaš poročevalec bo stališče Poljske v tem vprašanju določeno po zvezni pogodbi z Rumunijo. Stališče Rumuniie in Poljske je to da bi morala Rusija, ako ie smatrala svoi predlog za resnega, staviti ga vsem svoiim sosednim državam in da bi moral Kelloggov pakt veljati za vso vzhodno mejo Rusije. Rumunski poslanik v Varšavi Deville se ie vrijil na svoje mesto, da po nalogu stopi v tesnejšo zvezo s poljskimi uradnimi krogi Zlasti naj z maršalom Pilsudskim in zunanjim ministrom Zaleskim prouči sedanji položaj v smislu poljsko-rumunske pogodbe. Byrdova odprava na južni tečaj Ladja »City of New-York« pristala v Kitovem zalivu. — Byrd našel prostor za taborišče. — Tudi Wilkins hiti proti južnemu tačaju Washington, 7. jan. d. Kapetan Byrd, ki je pred tednom dni pristal z ladjo «City of Newyork» v Kitovem zalivu, se priprav» lja, da ustanovi stalno taborišče na ogrom» ni Roesovi ledeni pregradi Smeli Ajneričan si je izvolil za svojo pot na južni tečaj ozemlje Rossovega kvadranta, tedaj ozem» Ije po katerem je prodiral tudi Amundsen Angleški raziskovalec Scott si je v to svr» ho izbral pot ob drugem robu Rossove le» dene nagrade po Viktorijinem kvadrantu. Kapetan Byrd je že izvršil prvo poskusno potovanje v notranjost ledene visoke pla» note ter našel pripraven kraj za taborišče. Odprava bo sedaj zaposlena s postavlja» njem tabora in prenosom vseh potrebščin v taborišče, kjer namerava 50 mož Byrdo-ve odprave ostati celo leto. Vreme je ne» stalno ter močno ovira napredovanje eks» pedicije. Te vremenske izpremembe so za Antarktido značilne in so strah vseh polarnih raziskovalcev. Na par trenutkov Berlinski glasovi Berlin, 7. januarja g. K razpustitvi parlamenta v Jugoslaviji piše »Vossische Zeitung« Hrvatska avtonomistična borba, ki so jo nekateri črnosrajčniki v Avstriji in na Madžarskem zasledovali z neupravičenimi na-dami, je vsekakor končana. Ako bodo novi uradniki z izključitvijo strankarske nv>či skrbeli prihodnjo spomlad za svobodne in neodvisne volitve ter ako bodo Hrvati med tem dobili jamstvo za pravično udeležbo v centralni vladi in v upravi, se bo želja Hrvatov po avtonomiji mogoče sama od sebe zrušila in bo začel nov čas ed nstva v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev »Berliner Tageblatt« piše: »Iz kraljevega manifesta se dobiva dojem, da je sedanje stanie zamišlieno le kot prehodno Isti dojem je dobil poročevalec »Berliner Ta-geblatta« \г razgovorov, ki i!h je imel s posameznimi m:nistri nove vlade. Kako si zamišljajo naloge nove vlade, izhaja iz naslednje izjave novega ministra: »Z močno roko, vsak na določenem mestu, nastopati taktno proti, raznim političnim struiam. da se jih pridobi za sodelovanje v državi.« Narodna skupščina zaprta — Beograd. 7. ?an. Danes je hotel v Narodno skupščino bivši minister ver Dragiša Cvetkovič, kateremu pa je dežurni žandar prepovedal vstop. V Narodno skupščino smejo samo še novinarji, ki imajo v .prostorih Narodne skupščine svoj novinarski klub in vrše svojo poročevalsko službo večinoma s svojega novinarskega kluba. Ameriške priprave za bodočo voino London, 7. jan. Po vesteh iz Newvorka so ameriški kemiki iznašli nov strupeni solnčnega dne sledi takoj hud snežni me* tež in lahni vetrovi se v hipu spremene v silne orkane. Sneg v teh krajih ne pada v kosmih, marveč v ostrih ledenih iglicah. Pot k; jo bo moral Bvrd prehoditi do po* gorja kraljice Maud razmeroma ne bo pre» težavna. Glavne težkoče se začno pri tem gorovju, ki je visoko 3000 do 4000 metrov. Od pogorja proti južnemu tečaju se vleče tako zvani Hudičev ledenik, ki se mu ni mogoče izogniti in ga je moral prekoračiti po dolgem tudi Amundsen Ladja «City of Newyork» medtem prodira glohlie v Kitov zaliv. Led se taja in lomi. tako da ladja razmeroma hitro prodira v zaliv Bvrdu ie mnogo na tem, da se čim preie napoti pro« ti cilju, kajti z druge strani tečaja se pri« pravlja Eilkinsova. takisto izvrstne oprem» Ijena odprava, da pride na tečaj pred Bvr» dom. kakor je bil Amundsen prehitel kap' tana Scotta. Parker Gilbert o svojem m>roči!u Washington. 7 jan (Ъе) V razgovoru z novinarji se je izjavil generalni agent za reparacije Parker Gilbert proti javnemu razpravljanju o delu odbora strokovnjakov za rešitev reparacijskega vprašanja Naio» ge odbora strokovnjakov so čisto strokov» nega značaja, v katere nimajo mase pravil» nega vpogleda in bi eventualne nepravilne kritike lahko komplicirale ali pa celo za» prečile rešitev tega delikatnega problema. Na vprašanje, kaj misli o poročilu ameri* škega trgovinskega atašeja Allportsa o go» spodarskem stanju nemške države, je agent odgovoril, da je on sesfavil poročilo o 20» spodarskem položaju v Nemčiji na temelni Dodatkov do meseca septembra 1 1928., Al» lports pa je podal pregled gospodarskega stanja Nemčije do meseca decembra ieta 1928. Vprašanje imenovanja ameriških de» legatov v odbor strokovnjakov še vedno nj rešeno. O načHnu njih imenovan ia se vrše trenotno pogaianji med angleškim posla* nikom in ameriško vlado. Ne^šlfo de!av«*vo nroti ParWni C^borfii Berlin, 7. jan. (Ъе.) Nemška rudarska zveza je izdala komunike, v katerem izjav» lja, da ho Parker Gilbertovo poročilo ško» d По zbolišanju gospodarskega stanja Nem» čije Nemško gospodarstvo ne obstoja sa» mo iz davčnih dohodkov in zastavijen'h nemšk;h industrijskih in železniških akcij, ampak tudi iz delovnega ljudstva, ki im» pravico zahtevati, da se varuie niegov živ» lienski standard Komunike zakliučuie s konstataerio. da je vsaka rešitev renaracij» sV<»aa vnrašania kJ ne nnostevg *r>rnelj» nih zahtev nemškega delovnega ljudstva, grajena na pesek. Šest* dan neorestano v zraku Los Angeles. 7 ianuarja (lo ) Letalo »Question Mark« ie potolklo vse svetovne trainostne re- plin, ki prekaša po ostrosti in učinkovitosti j korde m kroži v zraku že 136 ur Letak) nada- vse ostale pline Ta plin se imenuje «caco= dliscocianid». Ze najmanjše količine učin» kujejo strahovito in so v stanu uničiti cele voiaške oddelke. Američani so nadabe iznašli novo lahko kovino v obliki zlitine z berilom Nova ko» vina je dvakrat trša od iekla in skoro tri« krat lažia od aluminija. Je tako trda. da lahko reže steklo Novi kovini obeta io ve» iiko uporabnost zlasti v avijatiki in tehniki sploh. Ameriška vojna industrija smatra, da je mnogo bolje boriti se s plini, kakor pa z dragimi topovi in drugim vojnim materi» ialom in se zato specijalizira zlasti na pro« dukeijo takih vojnih sredstev. Huje svoj ew?ličm tvoler im bo naibrik- postavilo re-kord. ki ga bo fežko kdo prekosil Deset »r preie so letalci sigmarzjrali. da se v motorju pola vlja'io motnje, k,i pa so bile medlem očividno "■dstra.nlene. M*stifikadj» o tovarnarja Klenrenta Ргяга. 7. ianuarja. h. Nekateri listi so cb-iavili vest, da je um-1 ustanoviteü češkoslovaške avtomob'lske industrije Vaolav Kle-ment. Ta vest je bila le mistifikacija. Gosp. Klemenf ie popolnoma zdrav ter se "sak dan udeležuie sej generalnega sveta ško-dovih tvornic. dokumenti 6. januarja Ponatisi iz naših nedeljskih posebnih izdaj in iz „Ponedeljka" Kraljev manifest na narod V nedeljo je bila po vsej državi objavljena naslednja proklamacija Ni. Vel. kralja Aleksandra I.: .. ^^'itkkrs. T^Vit-vyl Mojemu dragemu narodu Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem! Najvišji narodni in državni interesi ter njihova bodočnost ras nalagajo, da se kot vladar in sin te zemlje obračam neposredno na narod in da mu odkrito in iskreno povem ono, kar mi v sedaniem trenutku nalaga moja vest in moja ljubezen do domovine. Prišel ie čas KO MED NARODOM IN KRALJEM NE MORE IN NE SME BITI VEČ PO- cofhoVALCA. Tekom tolikih prestanih naporov in toiike potrpežljivosti, k' fp no^azal v izvrševanju svojih visokih dolžnosti, Je mo?o dušo tr^« ^ь«.™} klic n^ših narodnih množic delavnih in rodoljubnih, toda tud! izmučenih, ki so, vodene po svojem naravnem in zdravem razsod-ku, že davno videle, da se ne more več iti po potu. po katerem se je dosedai šlo. Moja pričakovanja kakor tudi pričakovanja naroda, da bo razvoj našega notranje-političnega življenja prinesel ureditev in konsolidacijo razmer v državi, se n'so izpolnila. Parlamentarno delo in vse naše politično življenje dobiva vedno bolj negativno obeležie. Od tega imata narod in država za sedaj samo škodo. Vse koristne ustanove v na-ši državi, niihov napredek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja so s tem prišle v nevarnost. Od takega nezdravega političnega stanja v državi ne trpi samo notranje življenje in napredek, temveč tudi ureditev in razvoi zunanjih odnošajev naše države. kakor tudi okrepitev našega ugleda in kredita v inozemstvu. Parlamentarizem, ki ie kot politično sredstvo po tradicijah Mojega nepozabnega očeta ostal tudi Moj ideal, so začele zaslepljene poPtične strasti zlorabljati v taki meri. da ie postal zapreka za vsako plodonosno delo v državi. Žalostni razdori in dogodki v Narodni skupščini, so omaiali v narodu vero v koristnost te ustanove. Sporazumi oa tudi najbolj običajni odnošaji med strankami in osebami, so postali absolutno nemogoči. Namesto, da bi parlamentarizem razvijal in krepil duh narodnega in državnega edinstva. pričenja — tak, kakršen ie — dovajati do duševnega razsula in narodnega razedinjevanja. Sveta moja dolžnost je. da z vsemi sredstvi čuvam dr- žavno In narodno edinstvo in jaz sem odločen, da to dolžnost izpolnim brez ko-lehan ja do konca. Čuvati narodno edinstvo in državno celoto, to le najvišji cilj Moie vladavine, a to mora biti tudi najvišji zakon za mene in za vsakogar. To mi nalaga Moja odgovornost pred narodom in pred zgodovino; to mi nalaga ljubezen do domovine in pleteta napram neštevilnim dragocenim žrtvam. ki so padle za ta ideal. Iskati zdravilo proti temu zlu z dosedanjimi parlamentarnimi izpremembami vlade ali pa z novimi zakonodajnimi volitvami bi pomenilo izgubljati dragoceni čas z brezuspešnimi poskusi, zaradi katerih smo že izgubili nekoliko zadnjih let. Iskati moramo nove me-tode dela ter pripravljati nova pota. Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati In Slovenci razumeli to Iskreno besedo svo-i e g a kralja in da bodo oni MoJi na.i verne j ši pomočniki pri Mojih bodočih naporih, kf imajo zgoli en с f 11, da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najboli odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom. Zaradi tega sem odločil in odloču-iem: Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 28. iunija 1921 se razveljavi. Vsi državni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se po potrebi z Mojim ukazom ne ukinejo. Na isti način se bodo v bodoče ustvarjali tudi novi zakoni. Narodna skapščina. izvoljena II. se p t 1927. se raz-pušča. S tem, da sporočam to svojo odločitev Svojemu narodu, naročam vsem ohlastvom v državi da po njei postopajo. a vsem in vsakomur zapovedujem da se ii pokoravajo. V Beogradu, dne 6. ian. 1929. ALEKSANDER s. r. Vladarjev apel na nove ministre Beograd, 6. jan. Kralj je po imenovanju nove vlade nagovoril no-voimenovane ministre takoie: »Gospodje ministri! Navzlic vsemu mojemu prizadevanju. da se najde rešitev, ki bj omoRO-čala složno delovanje za okrepitev države in za splošno dobrobit naroda, se je pri poslednjih posvetih pokazalo, da je taka rešitev v sedanjih političnih razmerah izključena. Zato sem sklenil — kar sem že objavil naroda s svojim manifestom — da izpremenim upravni sistem, odstranim težave in poiščem leka za nevolje v državi in v narodnem življenju. S to namero sem Vas poklical za svoje sotrudnike v pričakovanju, da boste pravilno razumeli tako težino naloge. kakor tudi pomen mojega zaupanja. Na začetku Vašega dela želim na Vas nasloviti nekoliko besedi, ki naj Vam prožijo direktive za vse Vaše posle. K»t edino meni odgovorni ministri predstavljate sedaj, vsak v svojem re-soru, največio državno avtoriteto. To avtoriteto oblasti morate tako Vi kakor Vaši podrejeni visoko čuvati ter stremeti za tem, da bo pri vsaki priliki spoštovana. To boste dosegji na ta način, ako se I>oste strogo držali državnih zakonov, prepovedujoč vseko njihovo izigravanje kakor tudi njihove malenkostne kršitve. Vi in vsi Vaši podrejeni organi se morate ravnati pr? vseh svojih ukrepih kakor v vsem svojem delovanju le po službenih interesih in po interesih države. Na ta način bo doseženo popolno zaupanje naroda napram organom oblasti in bosta zav'adala občutek in prepričanje. da se v naši državi v^ada s polno zakonitostjo, pravičnostjo in absolutno enakostjo. Vsak uradnik, ki postopa pravilno nai ima občutek sigurnosti in naj ve. da bo vžival Vašo oopo'no zaš:ito. ako vdano, vestno ek«r»edifvno in pošteno izpolmme svoie dolžnosti. V orfepkovj>TM!' boste čuvali edinstvo naroda Jn npgovf»'! s'o&o. enakost In r?»vnonravno^f vs«»h Srbov, Hrvatov In Slovencev, da bost? n? el^de пя ob-stoieče težkoče. ki jih orin^ša s s^boj dosedanji upravni sistem, pričeli z in- tenzivnim delom in razvili najširšo aktivnost na vseh poljih državne uprave. zlasti pa. da boste s takojšnjimi br-zimj in primernimi ukrepi popravili državno administracio. Vas gospodje ministri. pozivam da me z vsemi razoo-ložljivimi močmi in z vestn'm izpolnjevanjem svoiih dolžnosti podpirate pri tem velikem delu za dobrobit in napredek naše kraljevine in za bo'jšo bodočnost našega naroda, vedno hnajoč pred očmi, da je služba narodu največji zakon. Aleksander m. p.« Sestanek reparacijske komisije v četrtek Pariz, 7. januarja s. Kakor poroča »Temps«, se bo reparacijska komisija sestala v četrtek v, Parizu, da imenuje strokovnjake za ureditev reparacijskega vprašanja, odnosno. da jih potrdi. Strokovnjaki, ki so jih viade že določile, so za posamezne države naslednji: za Francijo Moreau. guverner francoske Narodne banke, in Parmentkr. član transfertnega komiteja, za Anglija Stammp in iord Revelstock, oba upravna svetnika angleške Narodne banke, za Italijo P^relili, bivši član Dawesovega komiteja, in univerzitetni profesor Suvich, za Japonsko Mori. bivši finančni ataše prj poslaništvu v Londonu, in Oatsi, drugi guverner japonske Narodne banke, in za Belgijo Francqui, bivš' minister, In Gutte, bivši član reparacijske komisije. Za Nemčijo sta bila imenovana predsednik državne banke dr. Seth ach t in bankir Melchior Iz Hamburga. Belgijskih in nemških strokovnjakov do sedaj še niso oficijelno JaviH. Za slednje ni potrebno, da jih reparacijsl a komisija potrdi Ameriška delegata bosta imenovana šele po sestanku komisije. To bosta naj-brže poslanik v Mexicu, Morro in Rufus Da-wes, brat generala Dawesa. Predsednik Hoover se je vrnil s p^tovania Washington, 7. jan. 8 Predsednik Zedi» njenih držav Hoover se je danes ob treh popoldne vrnil s svojega inozemskega po» tovanja NJa kolodvoru ga je pričakovalo približno 1000 oseb, ki чо mu priredile na» vd'isene manifestacije. Hoover ie izjavil, da je s svojim potovanjem izredno zado» volien. Prepričan je. d.i bo njegovo poto» vanje pripomoglo k izboljšanju odnošajev med Severno in Južno Ameriko. Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni drž. upravi Beograd, 6. jan. Današnje »Službene novine« objavljajo naslednji zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi: ČL 1. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je dedna monarhija. Čl. 2. Kralj je nositelj vse oblasti v državi Kralj izdaja in proglaša zakone, postavlja uradnike ln vse vojaške čine. Kralj je zapovednik vse sile. On daje rede in druga odlikovanja. Čl. 3. Kralj vrši amnestijo za vsa kazenska dejanja. Amnestija se lahko da pred otvoritvijo kazenskega postopanja, med postopanjem in po izrečeni obsodbi. Amnestija je splošna ali pa posamezna. Kralj vrši pomilovanja in more že prisojeno kazen oprostiti, zmanjšati aH pa ublažiti. Čl. 4. Kralj predstavlja državo v vseh njenih odnošajih s tujimi državami. Kralj objavlja vojno in sklepa mir. Čl. 5. Kralj in prestolonaslednik sta polnoletna, čim dopolnita 18. leto. Čl. 6. Kraljeva oseba je nedotakljiva. Kralj se ne more klicati na odgovornost in ne more biti tožen. ČL 7. V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev vlada kralj Aleksander 1. iz dinastije Karadjordjevičev. Kralja nasleduje njegovo moško potomstvo iz zakonitega zakona po vrsti prvorojenstva. Če kralj nima moškega potomstva, si določi naslednika iz stranske linijэ. ČL 8. Kraljevski dom sestavljajo:: kraljica-soproga, živi predniki kraljevi v prvi liniji živi potomci kralja v prvi lin;ji s svojimi soprogami, rodni bratje kralja in njihovi potomci s soprogami. Sestre kralja-vladarja in vsi potomci, ženski potomci do omožitve. Stric kralja Aleksandra l. knez Arzen, knez Pavle s soprogo in s potomci, ženski potomci do omožitve. Čl. 9. Kralj prebiva stalno v državi. Če se pokaže potreba, da gre kralj za krajši čas iz države, ga zastopa po pravu prestolonaslednik. Čl. 10. Če prestolonaslednik ni polnoleten ali če je zadržan, zastopa kralja min. svet Zastopstvo se vrši po navodilih, ki jih daie kralj. To velja tudi za primer kraljeve bolezni, ki ne ustvarja trajne nesposobnosti. ČL 11. Namestniška oblast pripada prestolonasledniku, ako je polnoleten. Če je mladoleten ali pa duševno ali telesno bolan, potem vrši kraljevsko oblast namestništvo. Na mestništvo tvorijo tri osebe, ki jih kralj določi s posebnim aktom ali z oporoko. Istočasno določi kralj vsakemu namestniku tudi zamenike. Če je eden od treh namestnikov začasno odsoten ali sprečen, bosta kraljevsko oblast izvrševala ostala 2 naslednika. Na izcraznienn mesto namestnika prihaja njegov zamenik. Čl. 12. Za vzgojo nedolemega kralja skrbe namestniki. Za imovino nedoletnega kralja skrbe varuhi, določeni s kraljevo oporoko, če umrli kralj ni določil varuhov, jih imenujejo namestniki. ČL 13. Če kralj umre ali poda ostavko, prevzame prestolonaslednik, ako je polnoieten, tako vlado ter objavi to narodu s proklamacijo. ČL 14. Kraljeva dvorovina (civilna lista) se določi z zakonom. ČL 15. Kralj imenuje predsednika in člane ministrskega sveta, ki so neposredno podrejeni kralju in vrše posle z njegovim pooblastilom v posameznih granah državne uprave. Število ministrov določa kralj. Predno ministri nastopijo službo, prisežejo kralju zvestobo. ČL 16. Ministri so odgovorni kralju. Kralj sme obtožiti ministra. ČL 17. Ministre sod! državno sodišče Državno sodišče je sestavljeno iz treh državnih svetnikov in iz treh kasacrjskih sodnikov, ki jih imenuje kralj. Predsednik kasacijskega sodišča je predsednik državnega sod'šča. Natsnčn jše odredbe o ministrski odgovornosti bo vseboval poseben zakon. ČL 18. Kralj izdaja in proglaša zakone z ukazi, ki imajo moč zakona. Ukaze sopodpisjijejo predsednik ministrskega sveta, resorni minister in minister pravde. Minister pravde postavlja pod ukazni zakon državni pešat in skrbi, da se zakon razglasi v »Službenih novlnah«. Zakon dobi obvezno moč 15 dni po razglasitvi v »Službenih novinah«, ako zakon sam ne določi drugače. ČL 19. Upravno oblast vrše posamezni ministri v posameznih granah uprave na podlagi kraljevega pooblastila. ČL 20. Sodm oblast se vrši v vsej državi v Imenu kralja. ČL 21. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Za njegovo izvršitev skrbi predsednik ministrskega sveta. Beograd, 6. januarja 1929. Aleksander s. r. Podpisi vseh ministrov. Nova vlada Beoga-ad, 6. januarja. Nova vlada, ki je bila imenovana v minuli noči. je sestavljena tako-le: ministrski predsednik in notranji minister: general Pera Zivkovič, komandant kraljeve garde; minister brez portfelja: Nikola Uzunovič, narodni poslanec; minister zunanjih del: dr. Vojislav Marinkovič, narodni poslanec; minister saobračaja: dr. Anton Korošec, narodni pos'anec: minister financ: dr. Stanko Švrljuga, direktor Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu: minister prosvete: Boža Maksimovič, narodni poslanec; minister pravde: dr. M'lan Srskič. narodni poslanec; minister poljedelstva: dr. Oton Frangeš. univ. profesor v Zagrebu; minister za šume in rude ter zastopnik ministra za agrarno reformo: Lazar Radivojevič, narodni poslanec; minister javnih del in zastopnik ministra pošte in brzojava: Stevan Savkovič, narodni poslanec: minister za socija'no politiko in zastopnik ministra trg. hi industrije dr. Mate DrinkovIČ, bivši minister; minister ver: dr. TugOmir Alaunovič, Podpredsednik Državnega sveta: minister za narodno zdravje: dr. Uroš Kruli, sanitetni referent v Sarajevu; minister vojske in mornarice: general Stevan Hadžič. Novi ministri Dr. Tugomir Alaupovir j? bil rojen v Dol-cu pri Travniku. Od 1. 1918. do 1920. je bil minister ver. Kasneje je kralj imenoval dr. Alaupoviča za podpredsednika Državnega sveta. Dr. Uroš Krulj se je rodil v Mostarju. Medicinske študije je dokončal na Dunaju. V pivi jugoslovenski vladi je bil dT. Krulj minister narodnega zdravja. Pred sedanjim imenovanjem za ministra je bil inšpektoT ministrstva narodnega zdravja za Bosno in Hercegovino Dr. Mate Drinkovi6 je po poreklu Dal-matinec in bivši narodni poslanec. Živi trajno v Zagrebu kot zobozdravnik. Pred leti je bilo opetovano minister. Dr. Oton Frangeš se ie rodil 1 1870. v Miti ovici. Dr. Fransteš je doktor filozofije, inženjer agronomije ter sed-tj profesor §u-marske fakuHete na zagrebški univerzi. Od I. 1911. do 19j9 je bil načelnik za poljedelstvo in vodja poljedelske sekcije bosansko- herregovskega odseka v fin ал ču eni ministrstvu na Dunaju. Dr. Stanko Švrljuga se je rodil 1880. v Zagrebu. Bil je predsednik zagrebške borze In podpredsednik Jugoslo^enske Union-banke. Lazar Radivojevi* se je rodi 1887. v Ku-šiljevu. Po poklicu je inženjer in industrijalec v Beogradu, poslanec demokratske «I ranke v razpušČeni Narodni skupščini. Stevan Savkovic. inženjer v Beogradu, je bil poslanec radikalne stranke v razpušče-n> Narodni skupščini. Zborovanje staršev šolske mladine v Zagrebu Zagreb, 7. januarja n. Na zborovanje starlev srednješoske mladine, ki Je napovedano za 11. t. tn.« I« ЬЫ brzojavno povabljen tudii novi prosvetni minister Boža MaJtsnmovič, da se osebno prepriča, v kakšnem slabem stanju se nahajajo zagrebške šole. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič f Zadnje čase so se opetovano pojavljale vesti o bc'czni velik^a kueza Nikolaja Nikolaj eviča, včeraj pa je prispela vest, da je Niči umrl na oslabelosti srca v svojem 73. letu. Pokojnik je bil rojen 18. novembra l. 1856. v Pe-trogradu kot sin velikega kneza istega imena. 2e v zgodnji mladosti ie bil določen zaradi svoje smelosti in odločnosti za vojaško karijero in kot 21 letni mladenič se je že udeležil rusko-turške vojne 1. 1877.—78. ter kot borec sodeloval v bojih okoli Plevna in na prelazu Sipki pod poveljstvom «belega» generala Skobeleva. V mirnem času je služboval na različnih mestih, 1. 1905. pa je bil imenovan predsednikom sveta za deželno brambo in vrhovno poveljstvo petrograjskega vojaškega okrožja. V dobo njegove delavnosti spada reorganizacija ruske vojske, ki jo je Nikolaj Nikolajevič kot izvrsten vojaški strokovnjak zahteval in provajal z železno doslednostjo. Zaradi tega je imel mnogo sovražnikov, ki niso zamuditi nobene prilike, da ga ne bi črnili na dvoru. Carju Nikolaju so celo vzbudili sumi, da hrepeni veliki knez po carski kroni. Nikolaj Nikolajevič je izvedel o intrigi ter šel kot značajen mož naravnost do carja. «Jaz sem verno in pravično služil tvojemu dedu, tvojemu očetu in tebi, kako si smel verjeti takemu obrekovanju?», je vprašal carja in udaril po pisalni mizi. Car pa je samo boječe povesil glvao. S takimi odkritimi nastopi pa ni mogel pridobiti carja zase, tembolj ker carica sama ni mogla trpeti Nikolaja' Nikolajeviča, ker je sovražila njegovo ženo črnogorsko prin-cezo Anastazijo. Veliki knez se je zaradi tega ogibal dvora in se pojavljal na njem samo, kadar je bilo neizogibno. V začetku svetovne vojne je bilo Nikolaju Nikolajeviču kot velikemu ruskemu patriotu in sposobnemu ter izvedenemu vojaškemu strokovnjaku poverjeno poveljstvo nad rusko zapadno fronto. Po prvotnih uspehih so se kmalu pokazale pomanjkljivosti reorganizirane armade, toda krivda za pomanjkanje orožja, municije, obleke in preskrbe za ogromno vojsko je visela na strani administracije, zato tudi operativni ukrepi velikega kneza niso imeli zaželjenega uspeha. Po katastrofalnem predoru ruske fronte pri Gorlicah leta 1915. je dvor dobi! povod, da odstrani Nikolaja Nikolajeviča. Car sam je stopil na čelo zapadnim ruskim vojskam, veliki knez pa je dobil naslov podkralja kavkaškega in bil imenovan vrhovnim poveljstvom ruske vojske na turškem bojišču. Takoj po njegovem prihodu se je začelo živahno delovanje na tej fronti, vendar je dvorska kamarila vedno skrbela, da je bilo delovanje vojske na turški fronti kolikor mogoče otežkoče-no. Po revoluciji se je Nikolaj Nikolajevič naselil na svojem posestvu na Krimu in tam ga je zalotila tudi nemška okupacija. Nemški cesar je poslal k velikemu knezu svojega zastopnika in mu ponudil zaščito in pribežališče. Nikolaj Nikolajevič pa je oboje vljudno odklonil ter odpotoval po porazu centralnih sil na angleški torpedovki v Francijo. Tu ie mirno preživljal svojo starost. Večina ruske emigracije ga je smatrala za voditelja protiboljševiškega pokreta in zrla v njem svojega bodočega carja. Z velikim knezom Nikolajem Nikola-jevičem lega v grob eden izmed sodelavcev na modernizaciji in notranji konsolidaciji orjaške države, ki je doslej rasla prostorninsko. ni pa usoela poglobiti svoje delo v notranjosti. 2 njim lega v grob priča slave in mogočnosti. poraza in propada celinske države, kakršne še ni bilo na svetu. S to osebnostjo izginja eden izmed velikih polkovodcev svetovne vojne, ki je najbolj in najgloblje občutil grenko usodo opoteče vojne sreče in minljivost slave in mogočnosti Letalska nezgoda dveh Habs-biiržanov? Pariz, 7.. januarja (be.) V bližini Dijona sta se težko ponesrečila z Ietatom bn-Sa avstrijska nadrvevjvodi Airtoe in Franc Habsburäd. Zanimivo vreme v Londonu London, T. januarja (Jo.) Davi Je leiela nad Londonom izredoo gosta megla. Koncem tedna za. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Zadetek ob pol 8. zvečer. Torek, 8.: «Aida>. D. Sreda, 9.: «Pri treh mladenkah». Premijera. Premijerski abonma. Četrtek, 10.: Zaprto. Petek. 11.: «Zaljubljen ▼ tri oranje». D. MARIBORSKO GLEDALIŠČ«. Začetek ob 8. zvečer Torek, 8.: «Bajadera». Gostovanje gosp. Ne-rata. Abonma. Kuponi. Breda 9.: «Dover - Calais». Gostovanje v Celju. Četrtek, 10.: «Dobri vojak Svejk». C. Kuponi. Zadnjič. Gostovanje gosp. Dansša. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda. 9.: «Dover • Calais». Gostovanje Mariborčanov. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 8. zvečer Petek, 11.: «Dover - Calais». Gostovanje Mariborčanov. «Pri treh mladenkah». Premijera te b-redno lepe operete, katero Ы po glasbeni vrednosti prav lahko imenovali opero, »e vrši v eubljanski operi v sredo, doe 9. t m. za premijerski abonma Glasba te operete sloni izključno na prekrasnih Schu-bertovih melodijah. Pred kratkim časom Je ve* glasbeni svet svečano proslavil lOOletnico Schu-bertove smrti in z uprizoritvijo teza dela se hoče tudi naše gledališče oddolžiti spominu nesmrtnega skladatelja. Za premijero vlada veliko zanimanje. Zasedba je sledeča: Schubert — Banovec, Tri mladenke — Poličeva, Ram&ako-va in Španova, Baron Schober — Drenovec, Tschöll — Povhe, Orisi — Batotkova, Nowotny - Pečeic itd. Dijaška predstava v liabljanskt drami. Opoxarjamo, da se Igra v soboto, dne 12. t. m. popoldne ob 15. uri v ljubljanski drami »S+lhnondskJ župan« kot dijaška predstava pri znižanih cenah. Člani naše opere na gostovanju. Gospod Julij Betetto je dobil poziv dunajske Državne opere яа gostovanje v operi Richarde Straussa: «Arijadna na Nnksuv Dirigira som komponist Gospa Vilfan»Kunčeva veliki svetovni politični struH. nemška in romanska. Pole« tega ie na našem oeem-Iju stikališče vseh političnih problemov, ki zanimajo Srednjo Evropo. Zato je potrebno. da se Slovenci posebno zanimajo za vse te probleme in jih pazno motre. Predavatelj ie nato nazorno predočii vso gigantsko borbo posameznih narodov za gosporsko osamosvojitev. Važni za napredek naroda odnosno vsake države so geopolitični momenti. Vprašanje moči kake države ie odvisno od koeficijenta pritiska, ki ga izvajajo na njo sosede Anglija se ie razvila v svetovno silo, ker je pritisk od zunaj na njo bil enak ničli in ie zato lahko vse svoje energije vporabila za svoj napredek. Nasprotno so države z močnim pritiskom zelo omejene. Očrtal ie nato ekspanzivnost Italije, ki se skuša zasidrati na Balkanu in na Sredo zemskem morju, kier se križajo sile Anglije, Francije. Italije in Rusije. Zanimiva so bfla predavateljeva izvajanja glede gospodarskih elementov, ki vplivajo na medna rodno politiko, velik je vpliv tehnike in zadnji čas tudi radiofonije. Poleg teua je za mednarodno politiko nrerodajna borba misli in idej. Notranje politične ideje morajo biti v tesni zvezi z mednarodno politiko. Narod mora imeti gotovo ingerenco na zunanjo politiko. Predavatelj je prav zanimivo očrtal položai nekaterih dinamičnih ta evolucijskih držav. Navzoči so predavatelju po predavanju prav iskreno čestitali, Lado Hartman f Ugasnilo je mlado življenje, srce je nehalo biti idealnemu pevou... Lado Hartman je bil rojen v Ljubljani leta 1899, po dovršeni ljudski in trgovski šoli je stopil v službo kot uradnik v Trgovsko banko, nato pa v Ljub ljansko kreditno banko, kjer je služboval kot vesten in marljiv uradnik, do kler ga ni bolezen privezala na posteljo. Poleg svoje službe je ves gorel za lepo petje. Narava ga je obdarovala z mehkim, liričnim tenorjem in takoj po prevratu ga je srce pripeljalo v pevsko društvo Ljubljanski Zvon, ki mu je bil Hartman od leta 1919, vnet pevec, sodeloval je na vseh neštetih koncertih, bil je več let društveni odbornik, ustanovni član. zadnja leta skrajno natan- čen revizor. Z Zvonovim kvartetom (Hartman, brata Grilca in Šulc) je prepeval vsepovsod, po koncertih, na dobrodelnih prireditvah, v veselih družbah. Bil je Hartman odkrit prijatelj in kolega, vzoren pevski drug, discipliniran društvenik, vesel in dovtipen družabnik, ki nikoli ni drugim žalega storil. Njegov glas je sedaj onemel: nič več ne bo Lado žgolel Mirkove »Katrice«, nič več se mu ne bo obraz zjasnil pri Prelovčevih »Rdečih rožah« in nikoli več se ne bo poredno zasmejal pri Jerebovi »Jaz pa vem kako, ptičice pojo«. Zanj ni več pesmi... Mi pa, ki smo mu bili verni pevski drugi, mu ohranimo lep, hvaležen spomin, za vso negovo ljubezen do slovenske pesmi. Mladi Hartman je bil tudi celo vrsto let zvest član Sokola L, kier je vršil funkcijo revizorja Zapušča mlado vdovo gospo Vero fiz ugledne škofieloške rodbine Komanove), s katero se je poročil lansko poletje. Blagemu pevcu in Sokolu lahak pokoj, žalujočim naše iskreno sožalje! —P. Ribje olje, sveže, norveško, v dro-geriji A. KANC sinova, Ljubljana, Židovska nI. 1. 15289-a Tragedija slepega dečka, ki ga je mati zapustila ciganom Pred meseci smo рогобађ o nesrečnem fantku, ki so ga svoj čas cigani ukradli nekje na banatskem pašniku, mu nalomili ude in nato s to bedno siroto prosjačili ml. lodare. Pravkar pa poročajo beograjske novine o stični tragediji makga fantka, ki je postal žrtev ciganske brezdušmosti po krivdi lastne matere. Nedavno se ie v AranerJelovca pojavila večja družina oteanov. ki je vodila seboj par pohabljenih in slepih cigančkov. Sreski poglavar je dal takoj pol oviti vso cigansko družino, ki ie ostudno zlorabljala cigančke in na račun njihove pohablienosti vsiljivo moledovala za mi'od are. Takoi po aretaciji ciganov Je vzbudil posebno pozornost policijskih organov slep fantič, ki je takole izpovedal svojo trpko življensko tragedijo: — Ime mi Je Milan Ricman, star sem menda 16 let, očeta ne pomnim, ker je padel v vojn«. Doma sem iz Darde v Bački. Zivi še moja mati in troje bratov, med katerim; je najstarejši Janoš. ki je oženjen in zaposlen v netki tvornici v Osijeku. Ostala dva brata Pišta in Fran j o pa živit* v Dardi. — In mati? V domnevi, da se morda nahaja zapet v rokah brezvestnih ljudi, se je fantič iznova obotavljal izpovedati svoje strašne doživljaje Polagoma pa ie le opisal zversko ravnanje svoje matere v naslednjem: — Moja mati Алика je po vojni precej čar sa žiivela v divjem zakonu z nekim Krsto Gjorgjevičem. ciganom iz Bukovika v okolici Arangejlovca. Tudi jaz sem bil z njo. Pred tremi leti pa je mati pobegnila od njega v Dardo, a mene je prepustila na milost in nemilost ciganom, ki so nato z menoj trgovali in prosjačili. Na potovanju ciganske družine me je vedno vodila s seboj najstarejša Gjorgjevičeva bči Helena. Potepali smo se križem Srbije in jaz sem iizprosjačil mnogo denarja. V zahvalo pa so me cigani mučili z gladovanjem in pre-zebanjem. da sem bil videti čim bolj beden in da sem vzbujal čim več sočustvovanja. Na vprašanje, kako da je oslepel, Je mali Milan Ricman navedel, da zaradi očesne bolezni. Nesrečni fant se najbrž še sam ne zaveda, kako in zakaj so cigani povzročili njegovo oslepelost. Ni dvoma, da so cigani uporabljali razna sredstva, da je fant obolel na očeh in polagoma popolnoma oslepel. Po tem razkritju tragedije malega nesrečnika, ki ga je zapustila brezvestna mati, je bil fant te dni zročen upravi doma slepih v Zemunu, obenem pa je bila izdana tiralica za njegovo materjo Anko Ricmanovo. Konkurz ga je pognal v smrt Senzacionalen samomor veletrgovca Schmeeja, ki je zaradi nesrečnih špekulacij prišel na beraško palico. V Rumi si je te dni pognal v svoji pisarni kroglo v glavo veletržec Josip Schmee. Njegova tragična smrt je daleč naokrog povzročila nenavadno senzacijo, saj je Schmee že desetletja veljal za najbogatejšega veletržca v Rumi. Svoje premoženje je skušal pomnožiti s tem, da se je posvetil kupčijj z žitom Sreča mu je bila zaradi dobrih konjunktur mila; premoženje mu je naraščalo. Nedavno je kupil Schmee velik kompleks zemlje, na katerem je sezidal zase in za sinove krasne hiše, opremljene z vsem komfortom. Največje občudovanje Je vzbujalo ogromno, več nadstropno skladišče žita, ki ni bilo nikoij prazno. Josip Schmee je ostal pri vsem svojem bogastvu osebno vedno skromen jn precej samotarski. Vzlic temu je znal uveljaviti svoj vpliv v gospodarskem in političnem življenju. Njegov ugled na gospodarskem področju je bil ne samo v Rumi, temveč tudi v vsej okolici, tako velik, da so ljudje slepo zaupali vanj ter mu brez pommisle-kov izročali denar Pripovedujejo celo, da so mu ljudje, med njimi pogosto ubogi maM varčevalci, svoje prihranke naravnost vsiljevali, kajti kje naj bi bil denar bolj varno naložen kakor pri bogatem Schmeeju, ki Je zna! denar obračat} za svoje kupčije. Toda muhasta sreča, ki mu je bila leta in leta naklonjena, !e tudi tega veljaka neusmiljeno izigrala. Že pred letom so krožile zaupne govorice, da ni s tvrdko vse tako, kakor se vidi na prvj pogled. Večina upnikov pa Щ ničesar sumila, ker je Schmee obresti zelo točno plačeval. In ravno zaradi visokih obresti vedno znova zadolževal Več mesecev se je naporno trudil, da Ы obvaroval potapljajočo se ladjo pred poto- 1КХП. Toda rešitev ni bila več mocoča. Valovi so pljuskali nesrečnika polagoma že čez gkvo. Prav pred enim mesecem je nastopil odločHoi trenutek: tvrdka Josig Schmee je naipovedala konkurz. Posledice tega u. večino upnikov nepričakovanega poloma so bile porazne. Na stotine družin iz Rume ki okolice je izgubilo z enim udarcem vse svoje prihranke; nekatere so bile popolnoma uničene. Povsod so se čule tožbe in kletve. Ni dolgo trajalo, ko so pričeli ljudje sumiti, da gre za sleparski konkurz. Za upravitelja konkurzne mase je bil imenovan državni pravdmk dr. Sima Su-pilo. Od vseh strani so jele prihajati terjatve. Pasiva so cenili na 5 milijonov Dia, dočim so znašala aktiva 2.S00.000 Din. Le nekaj večjih terjatev je bilo intabuliramh. Večji del upnikov se ni imel ?nnog>česa nadejati. Schmee je skušal doseči še v zadnjem trenutku šzvenkonkurzno poravnavo, nudeč upnikom po 30 % terjatev. Pogajanja pa so se razbila. Na prijavo oškodovancev je uvedlo diw žavno pravdništvo obširno preiskavo. Josipa Schmeeja in še več prijavljenih upnikov so zaslišali in, kakor se čuje, se je v več primerih izkazalo, da so bili prijavljeni večji zneski kot so znašale terjatve. Na podlagi tega dognanja ie bil Schmee naslednjega dne ponovno pozvan k zaslišanju, po katerem so ga hoteli aretirati. Te sramote nekoč tako ugledni mož ni hotel preživeti. Ob 9. dopoldne je počil v njegovi pisarni strel. Ko so prihiteli ljudje, so našli Schmeeja nezavestnega v mlaki krvi na tieh. Kratko nato je izdihnil v velikih mukah. Mesto odvratnega ribjega olja se danes brez izjeme daje prašek ugodnega okusa, kateri se uživa srfi aH razptopljen v mleku in je prirejen ie dr. Wanderjevega sladnega ekstrakta ia garantiranih 30% ribjega olja. Jemalt je posebno prikladen za vse one, kS navadno ribje oflje težko ali pa sploh ne morejo uživati. Dobi se v vseh lekarnah v velikih omotih po 42 Din, v malih pa po 25 Din. Črno-bela reduta Razpis natečaja za reklamne lepake. Prireditveni odbor Crno-bele redute razpisuje natečaj za izvršitev lepakov, ki jih1 bo upotrebil v svrho čim najefektnejše reklame za omenjeno reduto. Pogoji za udeležbo v natečaju so: 1.) format bodi v razmerju 25—35 cm. Lepak naj se naslanja na naslednje motivei črno-bela reduta, čas 9. februarja 1929, kraj Union; 2.) razpis Je naslovljen v mrvi vrst! na naše študentovstvo brez razlike zavoda aH stroke; eventualna udeležba izven tega kroga je tudi dobrodošla; 3.) določajo se za tri najboljša dela nagrade, in sicer: I. nagrada 300 Din, 2. in 3. nagrada po 100 Din ter še tri nadaljnje nagrade v obliki prostih vstopnic za reduta; Podpisani odbor si pridržuje pravico, da se у svoje svrhe poslužj tudi nenagrajenih del, ki se vrnejo po redu tj le na zahtevo, dočim se nagrajena dela ne vrnejo; 4.) žirijo, ki bo ocenila poedine lepake, bodo tvorili predvidoma isti gospodje kakor lani in bodo pravočasno objavljena. Istotako bo žirija oceno razglasila v »Jutru« in drugih slovenskih dnevnikih dne 30. januarja 1929; 5.) lepake je treba poslat! do 25. Januarja ob 12. na naslov, arh. Ivo Šplnčič, mestni gradbeni urad za Kresijo. Na isti naslov naj se obrnejo konkurenti, kj žele podrobnejše informacije. Imena konkurentov naj bodo * zaprtij kuvertah označena z geslom. Ljubljana, 7. januarja 1929. Odbor Crno-bele redute. odpotuje v četrtek na večkratno gostovanje v Dresden, kjer bo pela Puccinijevo «Tu* randot», «Tosco» in «Aido» od Verdija. G-Pavel Grba je nedavno nastopil v Zagrebu z dobrim uspehom kot Daniello v Kreneko* vi operi «Jonny svira». Operna pevka ga. Zinka Vilfan - Kun-Jeva poje v torek, dne 8. t m. v ljubljanski operi naslovno ulogo v Verdijevi «Aidi» za abonente reda A. — Uprava gledališča obvešča tem potom gledališke abonente, da bodo dobili tekom sezone v po» sebnem abonmaju, v katerem se ne bo izva» jala ena in ista opera, odlično umetnico ro. Zinko Vilfan*Kunčevo v glavni partiji, za svoj abonma. S tem hoče uprava ustreči želji gledaliških abonentov, ki žele odlično umetnico čuti v predstavah za svoj abon« mi «Svejk» zadnjič na mariborskem odra se uprizori v četrtek, 10. t m., na kar se opozarja mariborsko občinstvo, ki se želi бе enkrat od srca nasmejati ter izvrstni kreaciji gosp. Daneša. «Divja raca» na mariborskem odra. Zaradi nepričakovanih zaprek odsrodi premijera «Divje race» za par dni. Mesto nje bo v torek, 8. januarja z gosp. Neratom kot gostom. Red A ostane. Ljubljansko operno gostovanje v Maribora. Priglaeni rnk za abonente se podaljša do četrtka, 10. januarja. Zelo verjetno je. da pride do tega gostovanja ker bo bi8n menda dotlej razprodana. Jarafkova «Jenufa» v Groden. Gra$ko gledališče je to dni uprizorilo Janačkovo opero «Jenufa» v režiji Altmanna in pod taktirko dirigenta Tuteina. Ulogo Jenufe je pela Pawlingenova. cerkovnico pa Klinko-va, Laco je kreiral Heinz Rogland. Občinstvo je bilo od prekrasnega dela tako očarano, da je neprestano aplavdr-alo in je na koncu le e težkim srcem zapustilo gledališče. Zvonimir Rogos, Slan ljubljanske drame, nastopi koncem letošnjega januarja zopet v Pragi. Igral bo ulogo kneza Miškina Dostojevski «Idiot» v Narodnem gledališču. Lani je gostoval gosp. Rogoz v Pragi kot Hamlet Govoril je ulogo v slovenščini, letos pa bo igral češki. Nov književni list v Beogradu. V Beogradu je začel izihajati na 8 etrpneh nov list «Književne novosti», ki bo izhajal po dvakrat na mesec. V 1. številki, ki objavlja program, pravi, da bo zbiral krog sebe mlajše intelektualne delavce. Ta številka prinaša med drugim razpravlco Todora Manojloviča o Bergsonu, ki je lani prejel Noblovo nar grado za lepo slovstvo. Poljski gledališki natečaj. GledaliKe Julija Slowackega v Krakovu je razpisalo književni natečaj za najbojše poljsko oder-sko delo. Nagrada znaša 10.000 poljskih zlatov. Komisija, ki fle ocenje-»ala vposlane rokopise, pa je odločila da se nagrada razdeli na tri dele. Prvo nagrade v «пгвки 4000 zlatov Je prejel K. H. Roetworowski za dramo «Iznenadenje». Drogi dve nagradi po 8000 zlatov sta bili prisojen! pisateljema Adolfu Nowaczinskemu za delo «Praed-Bwit> in Ferdinanda Goetlu m dramo «Sap muel Zborowski». Ta drama je Stiridejan-eka in je napisana v stilizirani folkloristični poljščini. Simfonični koncert Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani priredi v рсн nedeljek. dne 14. i, m. simfonični koncert z izredno izbranim programom pod vodstvom ekladatelja Lucijana Marije Škerjan-ca. Orkester nastopi v impozantnem številu 60 članov ter igra skladbe Lajovica, Borodina, Schuberta Schrekerja. Vstopnice se od srede popoldne dalje prodajajo v Matični knjigarni. Nova drama Miroslava Krleže. Miroslav Krleža, ki koraka na čelu sodobnih hrvatskih pripovednikov, je izdal v založbi Društva hrvatskih književnikov v Zagrebu novo dramo v treh dejanjih «Gospoda Glembaje-vi». Avtor imenuje svoje delo dramo stare «agramerske patricijske rodbine». Delo označuje posebno dialog. Celo drugo dejanje obsega n. pr. dvogovor med očetom in sinom. Skladba Srečka Koporea na praškem sporeda. Ь Prage nam poročajo, da bo koncem januarja izvajal v praškem «Mozar-teumu» mladi pianist Rudolf Firkušny so-natino Srečka Koporea. Firkuiny obišče letos tudi Jugoslavijo in bo igral poleg Stra-vinskega in Skrjabina tudi Koporčevo delce. Z istim programom pojde v Berlin \t Pariz. Koporc instrumentira sedaj simfor nieto, ki jo bo predvidoma izvajala Češka filharmonija koncem letošnjega leta. O Ko-' porčevih skladbah so se doslej, laskavo i» I javili Sok, Kfička, Jirak ki drugi. ТогеЕ, 7. !. 1929 Žrebanje drž. razred. Islerilo L razred se bo vršilo dne 15. januarja in ne, kakor je bilo pomotoma favljeno, dne 7. januarja Zunanji naročniki, kakor tudi tukajšnji interesenti Imajo torej še priliko, si nakupiti teh srečo nosnih papirjev. Naše srečke se dobijo: ▼ Ljubljani: oglasni oddelek »Jutra« I Prešernova oflca 4 h ekspozitura »Jutra« v Šiški 43 v Mariboru: podružnica »Jutra с Aleksandrova e. 13 v Celju: podružnica »Jutra« Kocenova ul. 2 Domače vesti 9 Kraljeva zahvala novinarjem. Z glavne rfcupščlne Jugoslov. novinarskega udruže-wa, ki se Je vršila 30. decembra v Ljubljani, je bila poslana pozdravna brzojavka kraiju Aleksandru. Predsednik JNU g. Fran Smo-dej Je prejel sedaj od ministra dvora naslednjo zahvalo: »Prijetno ginjen po izrazu ödanosü, izraženem mi na skupščini Jugosl. novinarskega udruženja v Ljubljani je Nj. Ve!, kralj blagovolil odrediti da se izreče ndeležnikom te skupščine toplo zahvalo.« * Izpremembe v državni službi. Minister pravde }e imenoval sodnika Viktorja Duri-nija za okrajnega sodniška brez stalnega elužbenega mesta Josipa Prijatelja pa za sodnika — oba za okrožno sodišče v Novem mestu Kanclistka Angela Černivec je po potrebi službe od sreskega poglavarstva na Sušaku premeščena k direkciji šum v Zagrebu. Inženjer Franc Oblak je imenovan za »talnega Haina v upravi za zaščito industrijske svoji ne. * Premestitve davčnih uradnikov. Pripravljen je velik ukaz glede premestitev davčnih uradnikov v okolišu finančne direkcije za Slovenijo. Premeščenih bo okoli 60 •davčnih uradnikov, nekateri na Hrvatsko in v Slavonijo. Premeščeni sc že: M;jo Fajt, davčni upravitelj iz Maribora v Šid (Slavonija), Pavel Golob, davčni pripravnik iz Ljubljane (davčni urad za ljubi iansko okolico) v Vukovar in Lovro Vavpot, davčni pripravnik iz Celja v Slav. Brod Premestitve drugih davčnih uradnikov še slede. * Izstop Iz našega državljanstva. Iz našega državljanstva so izstopili: Janez Straš-nik, ključavničar na Dunaju, pristojen v Oplotnico pri Konjicah na Štajerskem; Ana Žagar, kuharica na Dunaju, pristojna v lmeno pri Šmarju; Marija Kavčač, šivilja na Dunaju pristojna v Orehovce pri Ljutomeru; Berta Podgoršek, knjigovodkinja v Degeudorfu v Nemčiji; Terezija Zakelšek zasebnica v Kleinreiflingu, pristojna v letale pri Šmarju; Josip Janžekovič, usnjar nta Dunaju, pristojen v Rodoslovce pri Ljutomeru in Fran Mance, posestnik v St. Ul-richu v Avstriji, pristojen v Srdico pri Muf-tki Soboti. * Nova podmornica naše voine mornarice. Po vesteh Iz Nantesa se v francoski ladjedelnici »Ateliers et chanters de la Loire* sedaj dovršavajo dela na naši četrti podmornici, oziroma drugi, ki se gradi v Franciji Ta naša četrta podmornica, ki bo krščena na ime »Osvetnik«, bo kaikor vse kaže spuščena v morje koncem prihodnjega meseca. Tako »Osvetnik« kaikor tudi »Sme. h« ostaneta še dalje časa na vajah v fran-cosikh vodah, tako da se še ne ve, kdaj bost« prispela v naš Jadran, ker je to odvisno od uspeha manevrov. * Zgodovina Dalmacije iu njene umetnosti. Kakor javljajo iz Beograda, se Je znani zgodovinar dr Lujo Vojnovič, ki že dva meseca leži v nekem beograjskem sanatoriju, podvrgel te dni težki operaciji. И jo j« »rečno prestal Čim ozdravi, bo nadaljeval in končal svoje delo: kompletno zgodovino Dalmacije in njene umetnosti. Knjiga bo iz-§la v francoskem Jeziku. To izredno zinimi-vo delo bo evropsko Javnost informiralo o pravi zgodovini Dalmacije, ki jo z vsemi silami skuša falzifidrati fašistična Italija v osvojevalne namene. * Kongres planincev ▼ Zagrebu. Zveza planinskih društev naše kraljevine bo Imela 13. t m. v Zagrebu izredni občni zbor, ki bo v glavnem razpravljal o izpremembi do« sedanjih zveznih pravil, o intenzivnejši propagandi zan aše lepe ктаје ter o pospeševanju našega pflaninarstva. Kot delegata Slovenskega planinskega društva se bosta kongresa udeležila gg. dr. Fran Tominšek in Maks Hrovatin. V zvezi s kongresom bo priredilo Hrvatsko planinsko društvo 12. t. m. zvečer predavanje o Mount Everestu, a naslednjega dne skupni izlet na Sljeme. Kongres se bo vršil v prostorih Hrvatskega planinskega društva, Dolac št. 1., ob devetih dopoldne. * Koncert v korist Vllbarieve vdove. Hrvatski glasbeni zavod v Zagrebu bo priredil 16. t. m. skupno z Zvezo pevskih društev koncert v korist vdove skladatelja Vil-Чатја. Program ofesega izključno Vitharjeve kompozicije. Pri koncertu bosta sodelovali pevski društvi »Kolo« in »Svoboda«. * Odkup tobaka. V Hercegovini Je bil te dni končan odkup tobaka. Tobak Je bil tudi letos kakor lani slabe kvalitete. Neprod®. nega Je še nekoliko maloHstnatega makedonskega tobaka, kj pa ga bo odkupila posebna komisija. * Naročitev semena In sadik. Ljubitelje vrtov, ki žele. da bi jim ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva tudi letos preskrbela prvorstna semena in sadike, opozarjamo, Ы 6., pol 8. in 9. ari OLGA ČEHOtfA v divnolepem veieflmu Pe^el iiubavi (Marter der Liebe) Pcez'ia materinske 'jubavi. Pret»e ssjiva ustda magere, ki je jzgubiU svoie dete. Ganljivo! Prekrasno Slepar se Je pri strankah izdajat kot policijski komisar, odnosno tajni agent velikega županstva v Zagrebu. Slepar, ki Je nežna, no kam izginil, je star okrog 38 do 30 let. Je srednje šibke rasti, črnih las in je govoril hrvatsko. o— Vedno najnovejše bloze, otroški pla-ščkl in oblekice pri Krištoflč - Bučarju, Ljubljana, Stari trg. 176 Ples Jadranske Straže v slovanskih nošah r soboto 12. januarja v Unlonu IX. Slovanski večer <9.1.1929 Kazina vrbintc pu-.tolcv.iin senzacil „Pečina groze" Romantična pustolovna drama, polna ij. bavmn scen ter razburjivin momen ' o v. Avanture po Franci i, Angliji in v grških plan f ah. Vg avn viosi znani ROD LA R0CQUE in LUPE VEi Ei Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. uri. ТЫ. 2730. Kino »DVOR«. M-k'oš čeva 14 Sv Petra c. 22 * Zagonetna smrt občinskega beležnlka. V Hrvatskem Nauzimu pri Velikem Bečke-reku so prosi o soboto našli mrtvega v nje. govem stanovanju občinskega beležnika Berkoviča. Glava je bila prestreljena z re. voüversiko kroglo, poleg njega na tleh pa je ležal revolver. Berkovič, ki je bil v petek v Velikem Bečkereku, se je zvečer vrnil domov ter se mirno razgovarial s svojo ženo. Ponoči je ženo zbudil strel. Ko je prihitela na pomoč, Je že umiral. Berkovič je bil premožen človek, korekten uradnik in nI imel vzroka, da bi izvršil samomor. Zato se domneva, da je nekdo prišel v njegovo so» bo in ga ustrelil. * Cigani oropali trgovca V Kruševcu so v noči od petka na soboto neznani razbojniki vlomili v hišo trgovca Radosavlfeviča. Kei je v sobi bila samo trgovčeva mati so jo razbojniki zvezali v posteljno odejo in jo z udarci prisili, da je povedala, kje je shranjen denar. Odnesli so 10.000 dinarjev ln vložno knjižico Kruševačke banke, glasečo se na 25.000 dinarjev. Ugotovilo se je, da so zločin izvršili cigani. * Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo pol kupice prirodne grenčice »Franz-Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz-Josef«, ker vzpodbuja delovanje želodca in črevesa. Dobi se v vseh lekarnah. dTogerijah in špecerijskih trgovinah. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo 'zvršltev divjačine lisice, kune, dihurje in druge, kupuje in plačuje po najvšjih cenah L. ROT, MESTNI TRG I? * '"Miaue И— Rojstni dan kraljice Marije se bo praznoval jutri 9. t. m. V ta namen bo v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani ob 10. slo-vesna pontifikalna maša z zahvalno pesmijo, po kateri se bodo opravile svečane molitve za krailjico. V pravoslavni kapeli bo tega dne služba božja ob 9. v evangeljski cerfcvi pa ob 10. Vsi dTžavni uradi in javna oblast-va naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Vse šole bodo tega dne proste pouka. Ljubljanska mestna občina bo tega dne razobesila na vseh svojih poslopjih narodne in državne zastave ter prosi ostalo meščanstvo, da tudi ono stori isto. u— Rezevni oficirji se opozarjajo na določila čl. 474 službenih pravil. I. del po katerih so dolžni na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije 9. t. m. prisostvovati cerkveni svečanosti, ki bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja ob 10. Kdor nima uniforme, naj pride v cl-vilu. Pol ure prej se člani zberejo v pisarni pododbora (Kongresni trg 1), odkoder bo skupen odhod. u— Prireditev Rdečega križa, ki bo v pe-tek 11. t. m. ob 19.30 v dramskem gledališču bo nudila vsem obiskovalcem mnogo užitka Originalna je bila ideja, da se sestavi po angleškem viru lepo zasnovana igra zdravstveno-zabavne vsebine »Bacflöki — rogovilčki in solnce« Je njen naslov. Je to igra, ki se v tel obliki ln smislu prvič izvaja pri nas. Vmesne točke bosta izpolnila orkester in pevski zbor. Vso režijo vodi g. Lipah. Nadejamo se da bo cenjeno občinstvo uvaževalo lepo prireditev in pokupilo u— Obrtniki! III obrtniški ples. ki ga bo priredijo v soboto 12. t. m. Obrtniško d-ru štvo v Ljubljani v prostorih Kazine, naj združi v svoji sredi vse prijatelje resnične prijetne zabave. Bodi naj nam dokaz, da smo vsi tudi v družabnosti verni tovariši! Na svoj račun bo prišel vsakdo. Vsak naj s svojo udeležbo doprinese k čim lepšemu uspehu! u— C. M. koledovanje ▼ Narodnem domu sta priredili v soboto zvečer mestni moška in ženska podružnica v korist Družbe sv. Cirila in Metoda. Prireditev je bila prav lepa in so jo počastili prav odlični funkdjo-narji. Tako smo opazili divizijonarja ge.ie rala g. Danila Nediča, brigadnega generala g. A. Vukoviča, velikega župana g. dr. Fr. Vodopivca, župana dr. D. Риса, zastopnika Sokoistva in lepo število drugih odlič.iih gospodov ta dam. Nastopili so sv. Trije kralji in je vsak o sebi povedal z narodno pe smijo, kdo in kaj je. Spremljali so jih ca-stirci iz Betlehema. Med prireditvijo je prav pridno svirala godba dravske divizije. V občo pohvalo moramo omenjati vrli oev-ski zbor pod vodstvom učitelja g. Alojzija Potočnika. Mladina se je pridno vrtela in je prišla na svoj račun. Za dobro pijačo m jedačo so skrbeei narodne dame. Pohvalno moramo omeniti tudi nesebično pomoč Narodnega gledališča in posebne zasluge g. Emila Navinška za brezplačno iziwssjer.e vlasulje. u— Vrtnarska predavan)a, ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva se bodo vršila na šentjakobski šoli še v januarju, februarju in marcu. Drevl ob 20. bo predaval vrtnar, nadzornik Jos. Strekelj o vzgoji zelenjadnih špecijalitet. u— Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« moški in ženski zbor se bo udeležil pogreba pokojnega društvenega ustanovnega in iz-vršujočega člana in revizorja v sredo ob 16 izpred mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k Sv. Križu korporativno z zastavo. a— Pevci in pevke »Sloge«. V sredo ob pol 20. zvečer važen sestanek ln obvezna pevska vaja. Pozivam, da se vsi pevd In pevke točno in sigurno udeležijo. — Zboro» vodja. u— Pozabljen dežnik. Pri zadnj! magistra tni gremijalni seji je nekdo pozabil v mestni posvetovalnid dežnik. Lastnik naj se zglasi v mestnem gospodarskem uradu. u— Sukno in snežke Je zamenia! nepoznan gost na prireditvi v soboto zvečer v Mestnem domu. Naj Jih blagovoli čimprej vrniti lastniku s tem. da Jih odda pri Rešilni postaji v Mestnem domu. o— Drobna policijska kronika. Od nedelje na ponedeljek so bili priiavljeni policiji na. slednji dogodki: 1 tatvina suknjiča. 1 tatvina sani, 1 poškodba radio-anterte, 3 primeri kaljenja nočnega miru, 1 prekoračenja po» licijske ure, 1 prestopek obrtnega reda in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aie. tacija ni bila izvršena nobena u— Okraden hlapec. Hiapcc Josip Ban, uslužben v hotelu Štrukilj v Dalmatinovi njič, vreden 200 Din, ter se zopet izmuznil ti hlev. Ban je zaspal na postelji v hlevu pri odprtih vratih, kar je ponoti izrabil neznan tat ter se vtihotapil noter Ker ni niše; n?C primernejšega, te snel s kljuke Banov suknjič, vreden 200' Din, st se zopet izmuznil iz hleva. o— Ukradene sani. Angela Dragarjeva, soproga trgovskega usrtužbenca. stanujoča na Celovški cesti 68, Je" prijavila, da so v noči na 6. t. m. izginile z dvorišča omenjene hiše 1000 Din vredne stare sani. Satri je odpeljal človek, ki ga polfdja še ni Izsledila. Neznani tat je spravil sani bržkone kam na deželo. u— Neznan slepar. Ljubljanska polidja Je dobila obvestilo, da se Je te dni potikal po okolici Cerknice In po logaškem okraju sploh neznan moški, ki Je imel ponarejena potrdila od velikega župana Ljubljanske ob. last! in sreskega poglavarja v Logatcu, na pcdlagi katerih je skušal pobirati pri ljudeh milodare. Nabral je vsega skupaj 660 Din. u— Vabila za ples Jadranske Straže v slovanskih nošah v soboto 12. t. m. v Uni-onu so razposlana. Vsem. ki slučajno vabila niso dobili, sporočamo, da se dobe v trgovini Maček. Aleksandrova cesta. 54 u_ Hišni posestniki ljubljanski se ponovno opozarjajo, da pridejo takoj Po prepise katastrskih listov, ker je drugače nemogoče pravilno napraviti prijavo za zgradarino. 53 Iz Maribora a— Na rojstni dan kraljice Marije dne 9. t. m. se bo vršiia v stolnioi ob 10. slovesna služba božja Nato v sprejemni dvorani velikega župana vpisovanje čestitk. Vsi državni uradi ki javna oblastva razobesijo ta dan zastave. a— Angleški kapetan Fhich. član znan. stvene ekspedidje na Mont Everest v letu 1924., bo predaval drevl Mariborčanom v veliki dvorani »Uniona« o velezanimivih doživljajih pri pohodu na najvišio goro sveta. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovinah Majer. Höfer in pri »Putniku«. e- Preklicana občinska seia. Za četrtek 10. t. m sklicana občinska seja. ki naj bi rešila vprašanje kolektivne pogodbe med mestnim magistratom in mestnimi delavci, je bila preklicana z odlokom, ki so ga dobili včeraj občinski odborniki. a_ Borza dela. Zadnji teden se Je javilo pri mariborski javni borzi dela 141 brezposelnih. in sicer 100 moških in 41 žensk Prostih služb je pa bilo samo za 73 delovnih moči. 10 jih je odpotovalo na službena mesta izven Maribora. Borza dela ima v evi-dend 630 brezposelnih. a— Po nesreči se Je obstrelll. 17 letni Er-vin Napret Je našel na ulici star samokres in ker ni bil vešč ravnanja z orožjem tei ni vedel, da >e samokres nabil se mu je v roki sprožil. Krogla ga je zadela v dlan leve roke in obtičala v kosti. Odpeljati so ga morali v bolnico. a— Nezgoda na cesrti. Na leden! poti je padla 16 letna Erika St^rchova. brivska va-lenka na Zriniskem trgu Pri padcu si je poškodovala levo roko Na cesti v Lajterš-perg se je pa ponesrečil Anton Grobenc. Oba sta morala v bolnico. I? Celja >— Himen. V soboto 5. t. m. se Je poročil v Petrovčah pri Celju g. Janko Orožen, profesor na državni gimnaziji v Celju in odličen kulturni delavec, z gospodično Sabino Kmeclovo iz Celja. Mlademu paru naše iskrene čestitke.! — V nedeljo 6. t. m. se je poročil istotako v Petrovčah g. Friderik Širca (Risto Savin), general v pokoju in odličen slovenski skladatelj iz Žalca, z gospo Olgo Bergmanovo iz Žalca. Čestitamo! — Članski sestanek Celjskega Sokola za sestavo kandidatne liste bo v torek 8 t. m. ob 19. v telovadnid. Pridite polnošte» vilno! — Celjsko gledališče. V sredo 9. t. m. mo derna in izredno zanimiva ter napeta komedija »Dower-Calais«. Ker se vse dejanje vrši na ladji, prineso Mariborčani svoje krasne čisto nove dekoradje s seboj in riskirajo s tem defidt, ki Je ndzogiben. ako hiša ne bo razprodana. Upati Je torej, da se celjsko občinstvo odzove in napolni hišo do zadnjega sedeža. PRAVI UŽITEK so pražene кате (fino aromatlčne mešanice) tvrdke ANTON FAZ AR INC - CELJE. TRIGUtVANSKB PLES V CELJU 12. t. m. e— Občni zbor Celjskega pevskega društva se je vršil nedavno v društvenem lo-kalu v Narodnem domu. Udeležilo se ga je okrog 50 pevcev in pevk. Društveni predsednik g. Fink se je uvodoma spominjal umrlega agilnega odbornika g. Draga Per-tota. Iz predsednikovega poročila posnemamo: Društvo je stopilo 11. decembra minulega leta že v 35 leto svojega obstoja in spada med najstarejša pevska društva v Sloveniji. Ko se je pred 3 leti pojavila v društvu kriza je CPD premostilo vse tež-koče ter znova doka-alo da je bilo zdravo in življenja zmožno. Ko je prejšnji društveni pevovodia g. Ciril Pregelj letos po večletnem zelo uspešnem delovanju odložil svoje mesto ga je 7. marca lanskega leta nasledi g. Segula. Kljub skromnemu začetku se je vršil že 16. Juniia v Celjskem domu dobro uspeli društveni koncert v proslavo 60 letnice komponista g. dr. A. Schwa ba. Ta koncert je društvo ponovilo v La-Škem. Drugi koncert se je vršil 1. decerrtbra v Celjskem domu; ta koncert je pokazal, da stopa CPD v vrsto onih pevskih društev v Sloveniji, ki v resnid nekaj repre-zentirajo. Društvo bo gojilo v novem letu moderno, a tudi narodno pesem. Poleg me-šanega zbora naj se posveča pažnja tudi ženskemu in moškemu zboru. Ob koncu svojega govora se je predsednik zahvalil pevovodji ter pevkam in pevcem za njihovo požrtvovalnost. Tajniško poročilo navaja med drugim, da šteje društvo 33 pevk in 34 pevcev. 139 podpornih članov, 7 častnih in 4 ustanovne člane ter 2 pokrovitelja. Med društvenimi člani se še vedno aktivno udej-stvuje g. Ivan Likar, ki je član društva že od njegove ustanovitve. Blagajniško poro-čilo izkazuje neznaten primanjkljaj zaradi visokih režijskih stroškov pri koncertih. Pri volitvah odbora so bili izvoljeni: predsednik g. Fink, podpredsednica gdč. Zupančičeva, tajnik g. Mišja, blagajnik g. Žnidarlč. arhivarja gdč. Lovrenčeva gospodar g. VVohl-gemuth odbomici gdč. Levstikova in ga. Jerinova, pevovodja g. šegula. nregov namestnik g. Kovač, pregledovalca računov gg. Zalokar in Oražem, praporščak g. Pere. Članarina znaša za izvršujoče člane 12, za !>odpome 20 Din letno, ustanovnina pa 500 Din letno. Svečana proslava društvene 35 letnice se bo vršila pomladi. Pri slučajnostih se Je g. Šegula zahvalil pevcem za njihov trud in očrtal društvene naloge v prihodnjem letu. Do 207o poputta na vse zimsko blago v manufakturni trgovini Josb Šlibar, Ljubljana, Stari trg št 21. _(Poleg Zalaznika.) Kože divjačine so narodno premoženje najdražje plačuje za ce povhe, lisice itd. P. Sesuteo« !*!®M ana Miklošiče»» cesta. e— Opozorilo vojnim invalidom. Vsi člani krajevnega odbora Udruženja vojnih in. validov v Celju, ki poseduje legitimadjo za trikratno polovično vožnjo po železmd. se obveščajo, da prinesejo svoje legittmadje v odborovo pisarno, kjer se jim bo izpo-slovaJo žigosanje za tekoče leto. e_ Nevaren Izhod na cesto. Včeraj popoldne je postavil neki voznik svoj dvo-vprežni voz v vežo hiše štev. 1. v Aleksandrovi uiid in vrata na polovico zaprl. Konja sta se pa v času voznikove odsotnosti iz neznanega vzToka splašila in z vozom vred oddirjala skozi pol zprta vežna vrata na ulico. Pasantje so ju kmalu ustavili, toda popolnoma razbita je ostala na licu mesta polovica vrat. Ker je ulica na tem mestu zelo ozka. se je zahvaliti le srečnemu naključju, da ni biO nihče mimoidočih poškodovan. Iz Krama r— Smučarska nedetfa. V nedeljo se je oficijelno otvorila v Kranju zimskosportna sezija ob velikem zanimanju javnosti $mu» ški odsek kranjskega Sokola, ki šteje že nad 70 članov in članic, je priredil prvi trening pod vodstvom g. Kočarja z Jesenic. Na travnikih za Šempeterskim gradom pod Šmarjetno goro je bilo ves dan kakor na mravljišču. Nekaj smučarjev je odšlo tu« di k Sv. Joštu. Bilo je tudi več skupin Ljubljančanov, ki so napravili nato turo na Škofje Loko. Na trening za Šmarjetno goro so odšli Sokoli'smucarji korporativno izpred Narodnega doma, kjer sta jih bila nagovorila starosta br. Janko Sajovic in načelnik smuškega odseka br. Adolf Vran. r— Koliko se je v Kranju pojedlo mesa. Priobčujemo zanimivo statistiko, koliko je bilo lani v mestni klavnici zaklane živine in koliko je bilo uvoženega mesa od tujih mesarjev. V mestni klavnici je bilo zakla* nih 850 goved, 768 telet, 1095 svinj, 4 koma» di drobnice in 22 kozličev. Uvoženih je bilo v mesto 310 telet, 44 svinj, 36 koma* dov drobnice, 14 kozličev ter 22.665 kg raz» nega mesa in slanine. Sedaj naj vsak sam izračuna, koliko mesa pride povprečno na enega prebivalca v mestu na leto. r— Hišni lastniki se ponovno opozarja» jo od mestnega županstva, da vlože do 15. t. m. pri okrajnem davčnem oblastvu izpolnjene prijave o dohodku na zgradbe (zgradarina). Iz Kočevja k— Smrtna kosa. Tu je umrl znani fivU nozdravnik g. Arko Franc. Pokojni je bil priznan kot vešč a k v svoji stroki Pogre« ba, ki ga je vodil pravoslavni prota, se je udeležilo mnogo ljudi, kar priča, da je bil pokojnik zelo priljubljen med tukajšnjim prebivalstvom. — Na Rabu je umrl sin fo» toßrafa Verderberja Rudi, v starosti 24 let. Blag jima spomin. k— Koncert ao priredili ljubljanski rueki akademiki 29. decembra v tukajšnji dvora» ni hotela «cTrst». Izvajali ao na svojih ba« labjkah večinoma ruske narodne motive, a tudi skladbe ruskih skladateljev. Koncert je splošno ugajal; zlasti ruske narodne peemi ao prijale publiki. Po koncertu se je razvila prosta zabava s plesom, pri ka» terem je sviral jazz*band ruskih akademi» kov. k— Cankarjev večer. V četrtek, 3. t. m. zvečer so-priredili v dvorani hotela «Trst» kočevski akademiki v spomin lOletnice Cankarjeve smrti Cankarjev večer z zelo pe» strim in lepim sporedom. Reči moramo, da smo bili s tem večerom prav zadovoljni Žalostno je Ie, da so akademiki govorili sko ro pred prazno dvorano. Akademikom na» бе priznanie! k- Radio v Kočevfu. Radio se je v n«» бет mestu hitro uvedel in udomačil. Tako šteje sedaj Kočevje ie 37 lastnikov radi». Vsekakor napredek! k— Sezija plesov. V soboto 5. t. m. j« imelo kočevsko gasilsko društvo svojo ple» no prireditev. S tem plesom se ie začela tudi za Kočevje plesna sezija. Radio Izvleček iz programov LJUBLJANA 1577 a 4 kw), £*UKEb (309 m 0.7 fcw), PRAOA (349 m 5 kw> BRNO (441 o i iw). VAf&AVA »Ulm 10 kw). BERLIN <4JW го 4 kw), PRANKfURl (438 m «kw). LANOEN-BERO (469 m Л kw). STUTTOaRI 13»0 k» 4 kw), DUNAJ (517 m IS kw). LONLKA (Dave® fry 1604 m 35 kw), RIM 1448 m BU- OlMPESTA (558 m 20 kw). STOCKHOLM (Mo- tal« 1380 m 30 kw). Sreda, 9. jaouarla. LJUBLJANA 12-30; Reproduckama glasba ta borzne vesti. — 13.30: »tanje vode in časovna napoved. — 17: Koncert radii« orkestra. — 18.30. Pravljic«. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Pomen antike za razvoj evropske kulture. (Prot, dr. Bradač.) — 20: Slovenska moderna pesem; pode ga. Thierry Kavčukova. — Radio-orkester. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba m borzne vesti. — 17.30: Popoldanski koecert. — 20.35: Koncert Mozartovih in Schubentovtb komornih skladb. — 22. Lahka glasba. — PRAGA 19: Prenos ш brnskeiga narodnega gledališča — BRNO 19: Prenos iz brnskega nar. gledališča: Verdijeva opera »La Traviata». — VARŠAVA 17.45: Večerni koncert lahke glasbe. — 20.30: Brahmsove komorne skladbe. — 21.30: Nadaljevanje komornega koncerta. — 22.30: Koncert lahke glasbe. — DUNAJ 11: Koncert kvarteta. — 16: Popoldanska koncert orkestra. — 19.30: Simfoničen koncert orkestra (Hugo Wolf, Ber-lioz, Bruckner.) — Koncert lahke glasbe. — BERLIN 17.30: Koncert lahke glasbe — 20. Kaunova oipera «Meeiandra». — Lahka glasba. — FRANKFURT 16.35: Operetna glasba 20.15: Humor in tragika naše dobe. — 21.15: Violinski koncert - LANGENBERG 20.05: Poljuden koncert orkestra iti literaren večer. — Koncert iahke gtosbe. - STUTTGART 16.35: Prenos koncerta iz Framkfurta. — 19.15: Staira godba za ples — 2015: Koračnice od Mozarta do Hindernitha. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.20: Klavirski koncert. — 17-40: Ciganska godba. — 20.30: Dramski večeT in lahka godba. — LONDON 19.45: Pesmi R. Straußa — 20.15: Lahka glasba, — 20.45: Pevski koncert in vojaška godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Koncert lahke glasbe in dramski večer. — STOCKHOLM 18.30: Koncert lahke glasbe. — 19.45: Delibesova opera «Lakmč». Samostanski gospod doktor Pustolovščine Slovenca na račun patrov rn nun Kratko smo že poročali, kako je zlorab* ljal samostansko gostoljubnost po Slove» niji, na Hrvatskem in v Dalmaciji neki Slo« venec Berce, ki se jf samostanskim gospo» dom izdajal za zdravnika Ker bo slepar enяп tudi mnogim po Sloveniji, naj njego» ve pustolovščine kratko opišemo po naved* bah splitske «Nove dobe» V petek pred Sv. Tremi kralji je pri» javil Slovenec krojač gospod Franjo Tro* ha splitski policiji, da je na Sv Štefa? na srečal pri kapucinski cerkvi na Pojišanu patra Viktorina v spremstvu nekega mla* deniča. ki se mu je predstavil za Slovenca pod imenom dr Berceta. Pozneje je videl te^a dr. Berceta pri maši in pri obhajilu v kapucinski cerkvi V četrtek je prišel dr. Berce obiskat Troho v delavnico. Prav ta» krat je neki krojaški pomočnik zahteval od mojstra Trohe prijavnico za delavsko za» varovalnico, ker so ga bolele oči. Navzoči dr. Berce je delavca takoj preiskal in po» dal tudi diagnozo. Ko se je delavec vrnil i г .elavske zavarovalnice, je dr. Berce važ» no preči t al zdravniški recept in konstatiral, da zdravnik delavske zavarovalnice popol« noma iogiaša z njim in da je napisal isti recept, kakor ga ie hotel izdati on, dr Ber* ce sam. 2elej je 'udi pregledati delavnico, kjer je zaposlenih pet moških in 6 žensk ter se je ponudil, da izvede na njih takoj generalno vizito. nakar ga je g Troha od» vedel v bližnjo restavracijo, kjer je galant» nernu doktorju dal >.a piiačo. Med razgovorom v restavraciji pa je go» »pod Troha le začel dvomiti o zdravniških sposobnostih «doktorja» Berceta Med tem je prišel k Trohi kapucinski brat Spiro in mu skrivaj šepnil, da tudi kapucini sumijo v Bercetov doktorat in ga je prosil, naj etvar javi policiji. To se je zgodilo in v petek je policija aretirala v kapucinskem samostanu v Spli» tu famoznega doktorja Ugotovila je, da ее res гее Franjo Berce in da je bil pred 24 leti rojen na Studencu pri Ljubljani. Tam je obiskoval štiri razrede ljudske šole in je bil pozneje tri leta trgovski pomoč» nik pri trgovcu Kopitarju v Cerknici pri Rakeku. L. 1925 je šel k vojakom in je služil pri dravski bomičarski četi v Ljub» Ijani 18 mesecev za bolničarja Nato je bil bolničar v Zakladni bolnici v Zagrebu. Ta služba ga je zmedla Začel ?<• potovati po Jugoslaviji in se predstavljati za zdravnika Bd je v Ljubljani. Beograda v Mariboru in v Skofji Loki, kjer se je povsod pred» »tavljal za doktorja iz Dolenje Lendave Znašel se je končno v Mostarju, odkoder je čez Metkovič prišel 20. decembra v Split. Tu je obiskal razne, samostane, kjer so ga povsod pridržali na kosilu in na prenoči» 0ču. Po božičnih praznikih se je predstavi! Itudi kapucinskemu gvardijanu in mu re» Ы. da je prvič v Splitu in da se želi г njim seznaniti. Prijemi pater gvardijan ga je ra*1 aprejel in ga povabil na kosilo. Ker se je gosped doktor pritožil, da mu je slu» čajno zmanjkalo drobiža »o ga kapucini ob» držali in mu dali celico za prenočevanje Med tem je dragega gosta spoznal pater Viktorin in se z njim prisrčno pozdravil, ker je z njim poznan že iz celjskega kapu« črnskega samostana Tam so gospodje pa» tri mladega doktorja zelo obrajtali, ker da je v Varaždmu ustavil patru Ал zehn u ra» ka na želodcu. Tudi pri Blaženi Devici na Pojišanu, kakor se imenuje kapucinski sa» moetan v Splitu, je preiskal bolehne patre in konstatiral pri starejših revmatizem, pri bratu Vidu težko srčno napako, ki je tako huda, da se mora takoj operirati, vendar bi pa bila ta operacija tako nevarna, da mora pater sam pristati nanjo. Tudi v Makarski se je predstavljal za dok« torja in je med drugim izvabil sto dinar» jev od trgovca Vekoslava Moravca. V Ma» karsko pa je prišel ч sto dinarji, ki jih je dobil od gvardijana za zdravniške vizite kapucinov v samostanu. Šolske sestre na Lovretu v Splitu so pravkar prejele dopis» nico iz Mostarja od tamošnjih Frančiškank, naj ne rasedejo sleparju. France Berce se zagovarja, da se je pred» stavlja' za doktorja, da je lažje izhajal, ker je bil brez sredstev. Obdržali so ga v split« skem policijskem zaporu in zbirajo nadalj» ne informacije, kje je še vsepovsod gosto» val in zdravil samostansko gospodo. Naši onstran granic p— Fašistično glasilo «In Popolo di Trieste» usiljuijejo že dolgo časa na vseh koncih in krajih, ali kdor le more, se otrese te®a pustega dnevnika. *Picook>» mu dela konkurenco, ki se ne da tzpodbiti. Ob novem letu je pozval tržaški fašistični tajnik Cobo-li vse strankine organizacije v deželi, da morajo z vso silo poskrbeti za razširjenje «Popola« in poročati mu imajo točno, kaj so storili in kaj so dosegli. p— Via Coroneo — Hrenova ulica. Ljubljanski škof Tomaž Hren je ime! v Trstu tam, kjer je dane« via Сотопео. svoje vinograde. Ob poti, ki je vodila v vinograde, so pričeli zidati hiše. Nastala je »Crönova ulica«, Tržačanj pa so »Cröna« preobličili v »Coroneo«. p— Zapuščena Pula. V seji istrskega deželnega gospodarskega sveta so tožili, da je Puli odpadla brodovna industrija »Scoglio Olivi« zaposluje še 250 oseb napram tisoč pred 16 meseci. Ladjedelnica sploh ni vpisana v listi graditeljev кт. mornarice. Sklenili so, da poprosijo za vpis. p— Za letala so nabirali predlanskim prispevke in sicer bi bila morala dati vsaka provinca za eno letalo potrebno svoto. To se ni doseglo. Tržaška provinca je dala 193.572.50 Idr Vsega skupaj je 12,297 135 Ur, s katerimi se nabavijo »peroti domovine« P—V Trstu }e bilo lansko leto rojstev 3992, za 2903 manj nego v letu 1913! Umrlo je lani v Trstu 3868 oseb. Torej je bilo rojstev več za 124. Leta 1913 Je bilo 1770 rojstev nad smrtnimi slučafi Fašistično glasilo pravi, da je tako nizko število z'beli poniževalno za Trst in pričakuje. d a bo novo leto v demografičnem pogledu mnogo boljše Ni verjetno, da se to zgodi, ker so življenjske razmere v Trstu vedno slabše! Trst nima bodočnosti m že s« pričenja izseljevanje. Neki star Tržačan piše v »Fopolu«, da ie par let pred vojno zagnal alarm v nekem takratnem listu, da treba demografnčneea ravnotežja napram slovenskemu priseljevanju Poslušali so ga in uslišali Rojstva so se pomnožila povprečno na mesec za 500 Dostavlja pa pomen Iflrvo: »Ampak, takrat Je šlo' za to. da se ohrani ftaliianstvo Trsta.« V tistih letih si Je Trst lahko privoščil mnogo zibeti. ker je bilo blagostanje v njem. Sedaj ga pa «i in italijan-stva udi ni treba več ohranjevati Trstu! Pred sodniki Starec in mladenka Pravijo, da je Tomaž star dedec On pa vedno trdi nasprotno in to tudi s posebno vnemo dokazuje. Ima v Ljubljani lepo sobico, kjer živi prijetno življenje starega samca in spoštuje dekleta. Ko pa nekega dne Tomaža ni bilo doma, ga ie zopet obiskala neka Marjetica in vzela кат njegove hlače in še pat drugih stvari s seboj Ali se Je dekle starca naveličalo, ali je imelo drugega ljubimca, o tem kronika molči; res pa je. da ji je Tomaž za njeno uslugo pre-skrbel trimesečno prosto stanovanje v zaporu. O, kako je bila huda ki razburjena uboga Marjetica, ko je zagledala starega Tomažka pred kazenskim senatom; kar zrastla je pred njim im ga jela zmerjati, da ga spk)h ne mara. da ji Je sam več stvari podaril, a zdaiJ jo je naznanil. Tomaž pa }e vse izpovedal pod prisego. Ko je odhajal, je domala še dobil od Marjetic« klofuto za spontinček. saj Je že dvignila roko in jo stisniJa v pest. K sreči le bil paznik urnejši. Prijel Je deklioo za roko in Jo poučil, da se ona pač lahko pritoži, kakor Ji je že omenil predseduj, a Tomažka mora pustiti pri miru Maščevalec »Jaz varna pokažem, maščujem se, strašno s« maščujem,« j« vpil zapuščeni ljubimec Lojze iz Ljubljane, ki Je imel ljubico Rožioo, pa mu Jo je prevzel tovariš Rožica m njen novi fant sta plašno pričakovala, kaj se bo zgodilo in se skrivaj shajala na kloprei. fcjer je Rožici nekdaj prisegel Loijze svojo ljubezen, pa Jo Je ona tako hitro prelomila, naveličana njegov« ljubosumnosti. Ko sta zaljubljenca priSIa neW večer spet na klopico in 1« Rožica plašno pogledala, бе ne prihaja od druge strani maščevalec, sta se oba VREMENSKO POROČILO Veto»гп'пШ » LinbHnnl. 7. januarja 1929. Višina barometra 308.8 m 4rai opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Skopi)« Dubrovnik Split 01 * C Smer vetra tJarom lemper. > * in brzina > 0 v m in sek. /75-9 -12 ■»5 SSW 7 /77-7 -21 mimo f 89 -1 90 ENE 2 m 2. —4 Г 76 ESE 3 772-9 1.0 80 W 1 7688 4ü 6 NE 3 zahaja ol > 16.34. o C •o -- I jo 1 O U tO 10 3 00 10 Padavine Vrsta nejj sneg ▼ mm do 7. ar» 10 0 1 ln •o vsedla ki naenkrat divje krik nik. Oba ata se prekucnila ua tila io se potem prestrašena pobirala. a z grmovja sta začula škodoželjni smeh. Smejal se je Lojze, Ira je bil podžagal klop ю se tako maščevaJ za svoj« srčne bolečin«. Zdaj se pa smejete tudi ona dva, ker bo Lojze sedet precej ur na kiopici, ki bo pa bolj držala. kakor podžagana. Gospodarstvo jmpsrafura dane« v Ljubljani 1.7, najnižja —2.4 C. Dunajska vremenska napoved za taorek: Malo izpremembe Sport Glavna skupščina JPS Nedavno se je vršila v Beogradu glavna skupščina Jugoslovenskega Plivačkega Sa» veza, katere se je udeležilo 22 delegatov. Skupno je včlanjenih v Savezu 35 klubov. Od slovenskih klubov so bili zastopani Di» rija, LSK in Primorje iz Ljubljane, Mura iz Murske Sobote in Železničar iz Maribora Skupščina, ki jo je vodil inž. Miodragovič, je 12 ur plodno razpravljala o važnih vpra» šanjih plavalnega športa. Pen očita Po poročilih tajnika, blagajnika ln nad« zornega odbora se je razvila živahna plo* donosna debata. Iz teb poročil posnemamo med drugim, da je v letu 192b 35 klubov verificiralo 1037 plavačev, kar pomeni vse» kakor napredek napram prejšnjemu letu. Izdatkov je imel savez 80.000 Din, približ» no toliko pa dohodkov. Glavni dohodki so bili: Dar kraljice Marije 10.000 Din (kra* ijica Marija je kakor znano pokroviteljica saveza), subvencija 10.000 Din od JOK, dohodki prvenstvenih tekem v Beogradu 24 000 Din; vojno ministrstvo 3000 Din, beograjska občina 2000 Din, zbirka za Olimpijado 6300 Din Glavni izdatki pa so bili: 30.000 Din za slovansko plavalno pr» venstvo v Pragi, 12.500 Din za tisk novih pravil in pravilnikov, izplačilo dolga 5000 Din; propagandni film 6000 Din; režijski stroški za prvenstvene tekme v Beogradu 8500 Din JPS dolguje približno 9000 Din, mora pa dobiti skoraj isto vsoto od raznih podsavezov. Nova uprava Pri volitvah je bik izvoljena naslednja nova uprava JPSa: Predsednik inž. M. Ra« dojlovič, podpredsednik I. inž. Miodrago» vič, podpredsednik II. dr. Bukovala, tajnik I M Nikolič, tajnik II. D. Jankovič, bla« gajnik I. M Mirkovič, blagajnik II L. Fre denfeld, tehnični referent Ivo Suste (Beograd), odborniki: dr Vulovič, Miloš Rvbaf inž. Liler, inž. Markovic, Živalje-vič, Vitkovič; namestniki: Zeželj, Kolarič, Gjurič. Nadzorni odbor: dr. A. Leko, Kel» ner, Radojlovič. Razni predlogi Beograjski, splitski, dubrovniški in za» grebški podsavez ter bivša uprava JPSa so predložili celo vrsto predlogov, deloma glede izpremembe pravil, deloma o drugih vprašanjih. Soglasno so bili sprejeti na» slednji predlogi zagrebškega podsaveza: 1. da se prvenstvo za leto 1929 vrši v novem kopališču SK Ilirij- v Ljubljani; 2. da se uvede žrebanje po klubski pripadnosti, da se onemogoči, da bi se člani istega kluba medsebojno eliminirali v enem edinem predtekmovanju: 3. da JPS pristopi Med» narodnemu odboru za X. olimpijado v Za» grebu. Prvenstvo za leto 1929 se bo torej vrši» lo v Ljubljani, toda s pogojem, da bo uprava kopališča SK Ilirija ponudila tak tehnični in finančni aranžma, ki bi orno» gočil vsaj toliko dohodkov, kolikor so da* la dosedanja prvenstvena tekmovanja (pri« bližno 18000 Din čistega dobička). V Me-eavod je JPS delegiral predsednika ZPP Jova Esapoviča in blagajnika ZPP Julija Bartoliča. Državno plavalno prvenstvo Prvenstvo Jugoslavije v plavanju, skokih in v waterpolu se bo vršilo 9., 10. in 11. avgusta v Ljubljani. Program je naslednji: Juniorji- 50 m prosto. 4 krat 50 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno in skoki z de» eke. Juniorke: 50 m prosto, 4 krat 50 m pro» sto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, skoki z deske. Seniorji: 100, 400, 1500. 4 krat 200 m prosto, 200 m prsno, 100 m hrbtno, skoki z deske in s stolpa. Seniorke; 100. 400, 4 krat 100 m prosto, 200 m prsno. 100 m hrbtno, skoki z deske in s stolpa. Pari za waterpolo tekme Tekme se bodo igrale po sistemu po to6< kah, Igrajo prvaki podsavezov. Spored je naslednji: Petek 9. VIII Sombor : Dubrov« nik, Zagreb : Beograd. Split : Ljubljana, Split : Zagreb, Ljubljana : Dubrovnik, Beograd : Sombor. _ Sobota 10. VIII. Za« greb : Ljubljana, Sombor : Solit. Dubrov» nik r Beograd. Ljubljana : Beograd, Za» greb : Sombor, Dubrovnik : Split. — Ne» delja, 11 VIII. Ljubljana : Sombor. Za» greb : Dubrovnik, Beograd : Split. Termin slovanskega prvenstva v Varšavi je 17 in 18. avgusta. Službeno glasilo JPSa je beograjski «Sportista». Nedeljski smuSki tečaj та skakalce JZSS objavlja, da se bo vršil naslednji ne« deljski smuški tečaj pod vodstvom inž T Hanssena v Mojstrani, kjer se vrši tudi redni smučarski tečaj v skokih. Izbirna tekma za inozemske tekmoval s ce. Savez je določil smuško tekmo SK Bled dne 13. t. m. kot izbirno tekmo za inozem« ske tekme. Vsled tega se opozarjajo vsi tekmovalci, da se udeleže te tekme. Oni, ki ne bodo startali pri izbiri ne pridejo v poštev. Odobrltv blejskih skakalnic. JZSS odo. bruje na podlagi poročil inž. Janše in inž. Hanssena smuški skakalnici na Bledu kot športno usposobljeni. Zimskofspwtni program je izšel; in te» resenti ga dobe brezplačno pri JZSS. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija) Red» ni treningi v telovadnici se zopet vrše vsak torek in četrtek ob običajni uri, na kar opozarjam vse atlete. Danes se vrši pred treningom kratek a izredno važen sesta* nek. Udeležba je za vse atlete obvezna. Silvestrovo v morju Francoski poštni parnik «Jonnard» je bil na Silvestrov večer na poti med Alžirom in Marseillom. Ker je bilo vi« harno vreme, ie kapitan odredil da morajo vsi potniki ostati v kabinah. Sedem mladih liudi ga ni hotelo po* slušati in so odSli na krov Proti d rti «i uri zjutraj ie še? veb'kanski val preko ladje. Trije mladeniči, voiak, ki se je vračal domov na dopust, študent in tr» <"»vec. so izginili. Zaman so jih iskali. Pasivna trgovinska bilanca v novembru Navzlic pri lično ugodnemu izvozu v novembru, ki je bil kakor v prejšnjih mesecih večji kakor 1. 1927., je bila naša trgovinska bilanca tudi v tem mesecu pasivna Po podatkih generalne direkcije carin smo v novembru uvozili 160.852 ton (novembra 1927 126.930) v vrednosti 708.8 milijona Din (687.7 milijona Din). Napram lani se *e torej naš uvoz v novembru povečal za 83.922 ton ali 26.7 %, odnosno za 19.1 milijona Din ali 18 %. Ker pa j> naš iavoz. kakor smo pred kratkim objavili, znašal v tem mesecu le 402.400 ton (Я49.700) v vrednosti 642.3 milijona Din (622.4) je bila паза trgovinska bilanca v novembru pasi "na za 64.5 milijona Din (novembra 1927 pasivna za 65.3 milijona Din). Nastopna tabela nam kaže razvoj naše trgovinske bilance v prvih 11 mesecih preteklega leta (v milijonih Din): izvoz uvoz def. ali ?ut. januar 430.3 591.9 —161.6 februar 439,0 621.6 —182 6 m are 503.2 701.1 —197.8 april 428.5 657.9 — 229.3 maj, 431.7 659 5 — 227.8 iunij 454.4 590 3 —135.9 julij 493.8 619.5 —125.7 avgusta 693.8 645.4 + 48 4 september 692.3 713.9 — 21.6 oktober 666.1 778.9 —112.8 november 642.3 706 8 — 64.5 11 mes. 1928 5875.4 7286 8 —14*1.4 11 mesc. 1927 5871.5 6648.9 — 777.4 Kakor je iz gornjega pregleda razvidno, ie v prvih 11 mesecih pret. leta znala la pasivnost 1411.4 milijona Din. torej skoro dvakrat toliko kakor v is'em raarlobju L 1927. Ker pa se je izvoz napram 1. 1927. fclo nekoliko povečal, je povečanje pasivnosti pripisati le povečanju uvoza, ki je v 11 mesecih pret. leta napram istemu razdobju 1. 1927. naraste! za 6t'.5.3 milijona Din. Predlog za znižanje rentnega davka Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica ie pred kratkim poslala finančnemu ministrstvu in eeneralni direkciji davkov fred stavko el*»de potrebe znižanja rentn^ga 'Javka, iz katere posnemamo naslednje: S 1. januarjem ie izcmbila vplivnost odredba člena 98.. točka 4. finančn»očen-5} od 1. januarja 1927. V interesu ustvarjanja hranilnih vlog bi bilo ootrebno. da ie rentni davek čim manj občutljiv in da se vsaj za nekai let oprostijo branilne vlnge od tega davka. V široki nubliki še manjka nravo razumevanje za plodnnomo vlasranje prihrankov v denarne zavode, zato ie treba smisel za štedenje propagirati z davčnimi olajšavami Osemodstotni davek na obresti od vlog mora brez dvoma izzvati škodljive nosledice v ustvarjanju hranilnih vlos, kajti rentni davek pomeni dejansko znižanje obrestne mere za pol odstotka in še več. Po podatkih Udruženja vojvodinskih bank so znašale vse hranilne vloge v na5i irza-vi (brez vlog pri Poštni hranilnici in Drž. 'lipotekarni banki); koncem 1. 1925. 5568 8 milijona Din, „ ,. 1926. 6964.0 „ ,, 1927. 7004 8 V primeri z drugimi državami, fe «stanje hranilnih vlog pri nas zelo nizko. Češkoslo vaška, ki je po številu prebivalcev približno tako velika kakor Jugoslavija, je imela koncem 1. 1927 okrog 58 milijard Kč ali preko 97 milijard Din hranilinh vlog. torej 14 krat toliko kakor naša država. Navzlic lemu pa znaša davek na rente po novem češkoslovaškem zakonu o nenosrednib dav-kih le 6 %, torej 2 % manj kakor pri nas. Poleg tega ie treba upoštevati, da je dohodek od davka na rente v novem proračunu oreliminiran le z vsoto od 30 milijonov Din (kar odgovarja donosu rentnega davka pri 6 % obrestni meri od 7 milijard Din). Ta vsota v našem državnem proračunu in v naših državnih financah ne igra po svoji višini tako važne vloge, da je ne bi bilo mogoče /.nižati dočim bi imela na drugi strani škodljive posledice na stanje in dotok hranilnih vlog in na obrestno mero, katero bodo denarni zavodi morali eventualno povišati. Zato predlaga zbornica, da -e v tinnnčni дакоп za L 1929./30. vnese amandma, po katerem naj se v členu 69. zakona o neposrednih davkih predpisana davčna stopnja pri obrestih od hranilnih vlog pri denarnih zavodih zniža od 8 % na 5 %, pri ostalih obrestih in rentah pa od 15 % na 8 hranilne vloge do 5000 Din pa se naj oprostijo od rentnega davka. = Gibanje indeksa cen т 1. 1928. Po indeksu cen v veletrgovini, ki ga objavlja beograjski «Privredni pregled» je bilo gibanje cen lani naslednje. Totalni indeks, ki je v januarju znašal 1616 (L 1914 100), je do marca padel na 1600. nato ae je v maiu zo-oet dvignil na 1620, nakar je junija padel na 1521; do konca leta je opažati le manjše spremembe, decembra pa je znašal 1523. torej za 90 točk mar,i kakor r početku leta V zadnjih treh letih kaže indeks cen. izračunan po «Privrednem pregledu» le manjše spremembe. V decembru 1. 1926. je znašal 1548, v dfeembru 1927. 1578 in v decembru pret. leta 1523. — Indeks cen, ki ga ob-iavlja «Privredni pregled», seveda ni povsem zanesljiv. Z ustanovitvijo študijskega oddelka pri Narodni banki ря bomo v kratkem, morda že v tekočem mesecu, dobili uradni indeks cen ter bo s tem izpolnjena občutna vrzel v naši statistični službL = Pred porajanji *a ureditev predvojnih in povojnih dolgov v Franciji. Koncem preteklega tedna je bila imenovana delega-ija. ki se bo v Parizu pogajala 8 francosko vlado glede ureditve naših vojnih dolgov. Predsednik delegacije je dr. Milan Stojadinovid podpredsednik dr. Slavko Šečerov, eksperti pa so: general Joksimovid, dr. Velimir Sloj kovič, dr. Milan Radoaavljevič, Vitomir Koii-9tantinovič in Steinmete - Sorodolski. Delegacija bo skušala tudi najti sporazum s francoskimi posestniki predvojnih srbskih obligacij, ki. kakor znano zahtevajo plačilo v zlatu. Haaško razsodišče, kateremu je bil lani predložen ta spor. bo nadaljevalo razpravo o tem vprašanju v dnigi polovici februarja. Naša delegacija pa bo še pred ponovno razpravo skušala doseči sporazum s predstavniki francoskih oblisacijonarj^v Naš vojni dolg v Franciji znaša 1800 milijonov frankov (deloma baje zlatih), predvojni dolg pa okrog 750 milijonov frankov (zlatih = Konkurri in menični protesti pri be» grajskem trgovinskem sodišču. Število kon kurzov pri beograjskem trgovinskem sodi šcu je znašalo lani 125 napram 166 v L 1927. 115 v L 1926., 32 v 1. 1925., 15. v L 1924. in 8 v L 1923. Dočim je število konkuraov nazadovalo, se je število meničnih protestom povečalo. Lani ie bilo pri beograjskem trgovinskem sodišču protestiranih 8430 me uie napram 6592 v 1 1927. = Pogajanja sa izvoz bavksita fi naše države v Nemčijo. Iz Berlina poročajo, da s< vršijo med curiškim bavksitnim trustom in družbo Otavi - Minen na eni strani ter dalmatinskimi družbami, ki eksploatirajo bav-ksitna ležišča, na drugi strani pogajanja za izvoz dalmatinskega bavksita v Nemčijo Računa se, da bodo pogajanja v kratkem končana, — če pride do sporazuma, se bc produkcija bavksita v Dalmaciji, ki je leto» močno nazadovala, zooet dvignila. = Dobave. Strojm oddelek direkcije državueh žeb?emc v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe gHede dobave 20 ton kovaškega koksa ia 10 ton livarskega koksa. (Pogoji so na vipogled pni istem oddelku.) Direkcija državneea rudnika v Brezi sprejema do 14 t. m. po-nudbe glede dobave kWngerit-plo5C in pfl Direkcija državnega rudnika Brfrinje. pošta Kreka sprejema .do 17. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 k« karbida. DirekcHa državnega rudnika v Velelo sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobav« kabljev m enopolnih avtomatov. — VršHe se bodo naslednje ofertalne Ifetacije: dni 21 t. m. pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 1000 knb. metrov desk; 21. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 300 komadov hrastov* pragov; 23. t. m. pri opravi smodiSnice v Kamniku glede dobave 36.000 kg žvepla. (Pogoii so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 28. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu olertal.na ticitacr'ia glede dobave 3000 komadov nh v zadevi reparacij. Ce je po eni strani resnica, da nemško gospodarstvo procvl-ta, pravijo Nemci, je po dragi strani isto takšna resnica, da procvita samo na račun zunanjih dolgov, ki so znašali že o>b koncu predlanskega leta 4 in pol milijarde mark ro so se v tem Času še povečali. Umor s pomočjo magije? Pred nekaj dnevi se je pripetil na Nemškem umor, ki je povzročil veli* kansko pozornost javnosti. Pod moril* čevirn orožjem je padel vodja antro* pozofskega društva v Nemčiji, dr. Un* ge» iz Stuttgarta. Napadel ga je umo* bolni fanatik Wilhelm Krieger. Dr Unger je bil 65 let star in za* pušča vdovo s štirimi otroci. Po po» klicu je bil inženjer ter lastnik tvorni» ce za industrijske izdelke. V krogu tovarišev je užival veliko zaupanje. Antropozofskemu pokretu se je pri* družil že kot dijak in mu je bil ves čas eden njegovih najmarljivejših čla» nov. Po smrti Rudolfa Steinerja je pre» vzel vodstvo gibanja in tudi visok po* ložaj v družbi. Atentator Krieger je bil član antro» pozofskega društva v Nürnbergu. Od» povedal se je gibanju že pred sedmimi leti, toda po tem svojem koraku ni imel miru in se je čutil vedno in po» vsod ogroženega. Baje ga je duševno mučil dr. Unger, kateremu se je zdaj osvetil z revolverjem. S tem, da je etre» Ijal nanj, se je hotel, po lastni izjavi, oprostiti muk in večnega zasledovanja. Že pred leti, ko je dr. Unger imel predavanje o antropozofiji v Švici, je Krieger ovadil predavatelja oblasti ter je zahteval, da se kazensko postopa proti njemu. Oblasti pa tega niso sto« rile, ker niso imele zakonite podlage, da bi postopale proti Ungerju. In ta* ko je Krieger še naprej blodil po sve« tu z mislijo, da ga ima dr. Unger v tajni oblasti in mu hoče slabo. Leta in leta so ga mučile predstave, da vrši Unger nanj neki pritisk. Da bi se ga za vselej iznebil, je vzel revolver in ustrelil žrtev, baš ko je hotel dr. Unger stopiti na govorniški oder. Kriegerje« vo dejanje se posebno med antropo» zofi mnogo komentira. Stvar so vzele v roke državne oblasti, ki so atenta* torja zaprle, preiskava pa bo ugotovi* la, če je umorjeni antropozof res imel kaj vpliva na Kriegerja. ali če je vse skupaj le njegova bolna domneva. 13 razbojnikov proti celi armadi Na sueški cesti, ki jo turisti in avto« mobilisti zelo uporabljajo, je na sveti večer skupina 13 beduinov razbojni* kov napadla in oropala nekoliko dr* žavnih inženirjev. Egiptska vlada je poslala nanje več čet jezdecev na vel* blodih in eskadro letal. Razbojnike so ugledali v skalni puščavi južno od Kai* га. Čete so prodirale koncentrično pro* ti njihovemu skrivališču in posamezni oddelki so trčili nanje. Roparji so se branili z veliko pogumnostjo, ker jim streliva ne manjka. Posrečilo se jim je. da so odnesli pete proti Rdečemu morju. Tam so jih letala spet izsledila in s treh strani so jih začele zasledo* vati vladne čete, tako da jim je ostalo za beg prosta pot samo proti jugu, kjer pa jih čakajo na meji oklopni avtomo* bili. Roparji so od neprestanih bojev do skrajnosti izmučeni in se ne more* jo m':jer založiti z novimi živili. Via» da je odločena, da jh zgrabi žive ali mrtve, ker hoče napraviti razbojništvu ob prometnih cestah temeljit konec. Volkovi na Sedmograškem Iz Bukarešte poročajo, da je letos pritisnila izredno ostra zima, ki je po» sebno občutna v gorskih predelih dr» žave. Na Sedmograškem je mraz pri« gnal cele trope volkov med ljudi. Brez strahu so prehodili pot iz gozdov v doline, kjer napadajo na cestah ljudi in živino. Redki niso niti primeri, ko se vrže trop volkov na celo naselbino. V Tibletskih planinah so zverine na» padle tri pastirje, ki so se vračali do* mov s planin. Dva pastirja in njune črede ovac so raztrgali na kose. Tretji pastir se je rešil s pobegom. Neki kmet iz Vareste, ki se je proti večeru vra» čal domov, je takisto postal žrtev volč* jih zob. Vas Hamarie blizu Cluja je napadel trop volkov, broječ 45 repov. Odnesli so nad 50 ovac. Med prebi» valstvom je nastala velika panika. Pre» ganjali so volkove s kosami, vilami in cepci in šele po dolgem boju se je na» padencem posrečilo razgnati roparje. Rumunske oblasti so izdale nared» bo, naj se ljudje na kmetih zvečer dr» žfe doma, da ne bo toliko človeških žr* tev, kakor jih zaznamujejo statistike zadnjih tednov. Spalnica angl. kralja Jurija V. ▼ buckmghamski palači Aman Ullahov sin izginil Afganistanski kralj Aman Ullah ima sina, princa Omarja, ki se je do ne» davno vzgajal v Indiji, in sicer v Kal* kuti. Ko so izbruhnili v Afganistanu nemiri ter je bil kralj z dvorom vred ogrožen, pa je Omar khan, kakor mu pravijo v domači hiši, izginil brez sle* du iz Kalkute. Domnevajo, da se je to zgodilo radi tega, ker je prestolona* slednik očetu zelo gorak in velik na* sprotnik njegovih reform v domovini. Zadnje čase je živel v Alahabadu. Za» vezal se je, da ne bo ostavil mesta brez dovoljenja, sedaj pa je neglede na tc izginil neznano kam. Indijska vlada, ki je odgovorna za prinčevo življenje in prisotnost na njenih tleh, je v veliki zadregi. Princa iščejo na vse mogoče načine. Državno mejo so radi njegovega nestanka hermetično zaprli in tisti stražnik, ki bi princa prepustil ali izgrešil na pobegu skozi svoj revir, bo plačal to z lastno glavo. Lundborg za pričo v Rima Čitatelji našega lista se gotovo do» bro spominjajo Šveda Lundborga, ki je rešil Nobila in ga prenesel z ledene plošče med ljudi. Ves svet se je takrat čudil postopanju generala Nobila, ki h- bj moral kot vojak do zadnjega Kapetan Lundborg in ponesrečena Nobilova posadka na ledeni plošči. Originalno ugobancif-раГспГ-токо ppoiz vajajo je din o ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR VARUJTE SE IMENUSUČNUH P ОТ VOR В / Guy de Mauipassant: Grozen doživljaj (Konec.) — Poslušajte prigodo. Silno je preprosta. Juliette je imela že precej časa težke srčne napade. Prepričani smo bili. da ima srčno napako in pripravljeni smo bili na vse. Neki mrzli dan so jo prinesli vso trdo in mrtvo. Padla je bLa na vrtu. Zdravnik je ugotovil smrt. Bdel sem pri njej en dan in dve noči Položil sem jo v krsto in spremil na pokopališče kjer je bila položena v našo družinsko grobnico. To je biio na deželi, v Lorem. Hotel sem, naj bo pokopana z vserra dragocenostmi, zapestnicami, ogrljica-mi, prstani in z vsemi darovi, ki jih je imela od mene. in v svoji prvi plesni obleki. Morate misliti, kakšno je bilo то e srčno in dušno stanje, ko sem se vrnil domov. Imel sem samo njo. moja žena je bila že zdavnai mrtva. Stopil sem na pol blazen in izčrpan v svojo sobo in padel v naslonjač brez misli in brez moči. da bi se kako genil. Bil sem salo žalosten, tresoč se kot stroj, moja duša je bila kakor živa rana. Moj stari sobar. Prosper, ki mi je bi' pomagal položiti Juliette-o v krsto in jo opremiti za poslednje spanje, je prišel brez šuma v sobo in vprašal: — Ali hoče gospod kaj zavžiti? Odkimal sem, ne da bi izpregovoril. On je odvrnil: — Gospod nima prav. Gospod bo zbolel. Ali hoče torej gospod, da ga spravim v posteljo? Odgovoril sem: — Ne; pusti me! On ie odšel. Kako so minevale ure. ne vem nič. Oh, kakšna noč! Kakšna noč! Postalo ie mraz; ogenj je bil ugasnil v velikem kaminu in veter, zimski veter, mrzel veter, silen leden veter ie butal v okna z zlokobnim in enakomernim truščem. Kako so potekale ure? Sedel sem. ne da bi spal, zlomljen, strt. z odprtimi očmi, z iztegnjenimi nogami, z ohlapnim in mrtvim telesom, duh pa ie bil otopel od obupa. Kar zapoje mahoma veliki zvonec pri vhodnih vratih, veliki ve*n' /vonec. Zdrznil sem se tako, da je zaškripal sto' pod menoj. Težki in silni glas je bobne' oo praznem gradu kakor v grobnici. Obrnil sem se. da sem pogledal na uro Bilo je ob dveh zjutraj. Kdo naj bi prišel ob tei uri. In si'oma ie zvon znova dvakrat zapel Sl47abnjštvo se br°7 dvorna n! upalo vstati. Prijel sem svečo in šel doli. Da bi vprašal: — Kdo je? nisem sto- | ril. Pozneje me je bilo strah te slabosti. Počasi sem odmikal zapah. Srce mi je tolklo, bilo me je strah. Sunkoma sem odpral vrata in v senci sem zagledal nekaj belo oblečenega, nekaj kakor prikazen. Odmaknil sem se, odvrevenevši od groze in zamomljal: — Kdo... kdo... kdo ste Vi? Neki glas je odgovoril: — Jaz sem, oče. Bila je moja hči! Zares, mislil sem, da sem znorel. Umaknil sem se ritensko pred prikaznijo. ki je vstopila. Umaknil sem se in naredil, kakor bi jo hotel zapoditi, kretnjo, kj ste jo bili videli, kretnjo, ki me ni nikoli zapustila. Prikazen je odvrnila: — Ne boj se, papa; jaz nisem mrtva. Hoteli so mi ukrasti prstane in odrezali so mi prst. Kri mi je začela teči in to me je oživilo. In zares sem opazil, da je bila okrvavljena. Padel sem na kolena, sopeč, ihteč in hropeč. Potem, ko so se mi. še vedno tako prepadlemu, da nisem razumel strašne sreče, ki sem io bil deležen, potem sem jo pustil v svojo sobo, da je sedla v moj naslanjač. Nato sem šiloma pozvonil Prosperju, da bi zakuril, prinesel kaj pijače in šel po pomoč. Sobar je vstopil, pogledal mojo hčer od strahu in prepasti krčevito odprl usta, potem pa padel pri priči mrtev vznak. On je bil. ki je odprl grobnico, pohabil mojo hčer in jo potem pustil. Zakaj on ni mogel izbrisati sledov svoje tatvine. Še toliko mu ni bilo mar, da bi bil postavil nazaj krsto, ker je bil popolnoma prepričan, da ga jaz ne bom osumil, ki sem imei popolno zaupanje vanj. Sedaj vidite, gospod, da sva midva jako nesrečna človeka. Umolknil je. • T ______ Prišla je noč ter pregrnila samotno in žalostno dolinico. Mene pa je prešinil neke vrste tajinstven strah pred tema čudnima bitjema, pred tem obujenim mrtvecom in pred tem očetom s strahotnimi kretnjami. Nisem imel kai reči. saano zamrmral sem: — Kako strašna stvar! Za minuto pa sem nato pristavil: — Nemara bi se vrnili, zdi se mi. da je hladno. In vrnili smo se v hotel. ostati na ledu in dati pri reševanju prednost vsem svojim tovarišem. Zgodilo se je drugače. Nobile se je dal rešiti prvi, kar je povzročilo zlasti v tisku obširne komentarje. Pozneje je Lundborg pojasnil, čemu je teko postopal. Povedal je, da je bil Nobile tako izčrpan, da je bil skupini v ne» popisno breme. Zato ga je rešil prve« ga, čeprav je bil Ceccioni s človeškega stališča rešitve potrebnejši nego on. Sedaj je italijanska vlada potom svo« jega poslaništva v Stockholmu pozva« la Lundborga v Rim, da se pred pre« iskovalno komisijo izjavi o stvari, Lundborg se je že odpeljal v Italijo, kjer bodo poleg njega zaslišane še ne* katere druge osebe, predvsem taki, ki so bili ob času reševanja Nobilovih to« varišev na ruskem ledolomilcu «Kra* sinu». I агглто! sigurno sredstvo proti ka* LdtlUUlCl, šiju> katarju, prehlajenju, influenci, kroničnemu zapatjenju, branhitidi itd Dobi se v vseh le* karnah Proizvaja lekarna ARKO, П. Zagreb, llica št. IZ Z letalom brez pristanka okoli sveta b Amerike poročajo o sijajnem vztrajnostnem paletm топор lana «Question Mark», ki Je g lahkoto potolkel vse dosedanje vztrajnost ne po« lete. To je mogoče samo radi tega, ker je izumil letalec Hoyl (na sliki) posebno metodo za preskrbovanje zračnih vozil s kurilnim oljem ш vsemi drugimi potrebščinama med poletom. Ne-toolSko metrov nad vozilo, ki ga je treba preskrbeti, prileti drugo letata z bogatimi zalogami, ki jfh sipustd na prvo letalo. Bencin spustijo пап] s pomočjo daljše giumaste cevi, ki Jo pilot letala čisto preprosto pritakne k svoj iim bencinskim tankom. Ko so ti tanki polni, izpusti cev m letala se ločita. Kakor rečeno, je ЬЯ uspeh tega гашм sijajni polet «Qu es t ion Marka», a izvedenca pravijo, da ш daleč dan, ko se bo prvo letalo odpravilo na pot okoM sveta brez vsakega pristanka. t Rnsko-sveäskt * GALOšE in ' SNEŽNI - ČEVLJI f „Črapez" so nenadkriljiv« LCPO STANUVAN IB moderno opremljeno, sobe 40, 26 in 35 m2, vse moderne pritikline, se odda v najem s februarjiem 1929 v novi hiši, Beethovnova ulica 2. Ravnotam v pritličju tri velike sobe za pisarno ali ordinacijo. — Pojasnila v pisarni inž, Milana Šuklje, Beethovnova ulica 2, 1373 Wichel Zčvaco: 21 V krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. »To je res.« »Odločite se, gospoda.' АИ ste za Favsto? Ste Й pripravljeni, «la se lotite Pardaillana?« »Eh, tako nam smrti božje — za Favsto smo! Udrimo Pardaillana!« »Drž1™ v»* га obljulbo. Dovolite mi tedaj, da napijem princesi Favsti in njenim ,ondioarcem\ Na Fa-vsüio zmago in na vašo »lavo, gosipoda moja!« »Na Favstino zmago In na naSo slavo!« )e v zboru ponovila trojica. »In zdaj, gosipoda, na pot!« »Kam pojdemo, gospod d;e Bussi-Leolerc?« »V Španijo!« IX. Pardaillan in Favsta se srečata. Busei- Ledere, Montsery, Sainte-Mafeie In Chalabre so pre-lahali Francijo, prestopili Pireneje in se spustili v Katalonijo, na-dejaje se, da tu srečajo Favsto ali pa vsaj najdejo kako sled o n.ejj V Leridii so se ustavili, da bi se oddahnili in povprašali. »Njena visokost,« je odgovori! krčmar, še preden je Bussl utegnil skočiti s konja, »se je blagovoMla oglasiti v našem mestu. Uro Se ni tega, kar je odrinila proti Saragosi, da krene od ondod v Madrid, stolno mesto našega presvetlega vladarja, kralja Filipa. Njena visokost potuje v nosünici, došfc jo boste brez težave.« Četvorica je razjahaia. »Lačni smo in žejni,« je rekel BussL »AH imate kaj za mafico? Ne skoparite z jedjo in pijačo.« Nekaj rndnu-t po teh besedah je krčmar postavil na mizo hlebec kruha, pobi meh vina, tri ogromne čebule, pečeno jarčje pileče in skledo kuhanega fižola. »Izvolite, svetla gospoda,« se je obrnil k potnfkom. »Malokdaj se zgodi, da postrežemo gostom s tako pojedina Bog vam jo blagoslovi!« »Tri sto peklenščkov!« je zarenčal Montsery. »Te ostanke Iz prašičjega kotla imenuje pojedino!« »Ne bodimo izbirčni,« je dejali Bussd-Leclerc, »in navadimo se te kuhe prej ko moremo, zakaj boljše ne bomo našli nikjer.« Čez uro ali kaj so tovariši spet za jahali i konje in se spustili za Favsto. Kmalu so zagledali njeno nosilnico, ki se je zibala med bogato odcičemmi mezgi. V bleščeči soinčni pripeki se je vila kaimenita cesta ob podogu hriba in se vzpenjala na majhno planoto, s katere je segal pogfied daleč na vse strani Na tej planoti se je nosilnica za trenutek ustavila. Favsta je opazäa jezdeca, kd je s spuščenimi vajeti dirjal proti njej. Zasenčita si je oči z roko in ga spoznala. »Bussi-Leclerc!« se je zavzela. »Kaj deila Bussi-Leclerc na Španskem ?« Tako misleč je mignila t roko in Montalto, ki je stal na konju tik ob nosilnici, se je sklona, da bi jo bolje slišal »Kaixfinal, spustite te jezdece do mene... če bodo hoteli govoriti z menoj.« Bussi-Leclerc ki «ordinarcl» so se ustavili pred nosilnico in jeli s klobukom v roki čakati Favstinega odgovora. «Ali iščete mene, gospod de Bussi-Leclerc?» se je oglasila naposled. Bussi se je naklonil. Favsta ga je pomerila z očmi in nadaljevala brez vidnega začudenja: «Kaj ml imate povedati, gospod?» «Gospa opatica montmartrskih benediktink me je poslala k vam.» «Kkvdina de Beauvilliers tedaj še ni pozabila Favste?» «Princese Favste ne pozabi nihče, kdor je bil le enkrat tako srečen, da je stal pred njo.» Bussi je premoiknil, da M videl učinek svoüh besed. A Favsta je brezčutno povzela: »Kaj ima gospa opatica do mene?« »Sporoča varni, da je Njegovo Veličanstvo Henrik Navarski podrobno poučen o nalogi, ki jo hočete izvršiti pri Filipu Španskem... Čuvajte se, gospa! On, M sam hlepi po francoskem prestolu, se ne bo ustrašil ničesar, da vas ustavi in pogazi... Čuvajte se! Neprijatelj vam je za petami!« »In vas je poslala k meni Klavdina de Beauvilliers s tem svarilom?« je zamišljeno vprašala Favsta. »Da, gospa.« »Slišala sem, da se je kralj Henrik nastani v monfcmartrski opatiji... Ali je to res, gospod?« Naročdo, m.> vsa. dopita-, tvcofojb matih. oglasov, ja> poslah, m. Oglasno od, dalak -Julra-' bubljasui,. i. Tdi h. 2402 ^ГЖЈ-tnuntCLf. a. prurlojbub*. jt, vposlw oba/uun, z /uirocU/m-, su Xah,<>glasL,h^sluiifO v posredovala* in, rocyaL I к» гьсипллл, obcuurloa,. uroka, beseda. ^ro pcu~. — f/aj ■ t mjznfJrL jsuasak Vin, у-. Vn^lojbtna, &a> fifrv din,J-. , ПМя Ujt ti, слггв, oglasu ia, prvobcuo Črkovni- račun,- polhu, kra niltuca Cj4tbtygjia,sl П&42 > oglasu trgovskega, aU nüdajwuga, značaja,: vsaka basidas Duu r-. - Neu nanjjx zjussk Via, toVrurfojbuuv za šifro Dm, 5- Ъ pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2,— kKčite telei. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro ▼ Šiški telef štev. 3203. Za naslove Trgovci, pozor! V najem oddam u več let lokal . kuhinjo in stanovanjem. Primerno s* fl. lijalko ali samostojno trgovino Blizu poeta je in pri državni cesti. Janko Meterc, Zabr-*nica št SS. p. Ziromlca Gorenjsko. I Špedlcfjsko podjetje dobro vpeljano, i lepimi prostori. votove, konje Ud. dam ▼ najem Tudi lep trgovski lokal na glavnem trg« K Bresnik, Celje — Dolgo polje 1. Я" f atakarico ii-k si>etnico sprejmem na deidi. — Po-ftiidb» i« oglasni oddelek «.:-• .-j*, pod «ZsuneeljiTa «i.-- -... ia». 627 Šiviljo Й dobro perilo po- A^ijs-., gprejmem. Na-0Фт ' те oglasni oddelek 3 fafcr?« МО Služkinjo »,(.&«■■? ji 'o, za vsa hišna i-tls ; kuho »prejme Kulte*. iekovec. 621 t tehniško praktikantinjo 'л f'"it-?ne rodbine in t .-tohrln, spričevalom «red-'ss .Чг'й (gimnazije, meič i'-tr. s'i liceja.) iščem za T." 10. Ponudbe pod i ri. -Močna in zdrava» ca ;.-.-'.teni oddelek «Jutra» бзг Kroj. vajenca sprejmem i veo oekrbo т hiii, oetalo po dogovora. Anton Som, Klane 7 Kranj. 404 Služkinjo isreibano ▼ kuhi in perilu, * dobrimi «pričevali, 20—28 le* staro, Bdem ta Ljubljano. Naetop čimpreje — Naelov pove ogla«, oddelek < Jutra». 825 J avijalka za volno fSjT.i^rfca) i večl^no prak *c >b| stalno službo Na-r xive oglasni oddelek «Jutra». 846 Čevljar, pomočnike sa elegantno šivano delo sprejme Aifom« Z a r n i k, Gajeva 8. 606 Postrežnlco USem ta čet dan. Poljanska eeeta it. 18/11, deeno. 410 Natakarico pridno in pošteno sprejmem takoj v dobro Idočo gostilno na deželi. Ako je mogoče z nekaj kavcije in dobrimi «pričevali. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 688 Zastopnika mlajšega in agilnega. s eedežem v Mariboru, iičem z» okolij Maribor — Ponudbe na naslov. Ojuro Engelhardt, trgovina juž-nog voda. Sužak. 626 Velik zaslužek! Sprejmem zanesljiv* ш «podobne ljud^ *a prodajo »reči državne razredne loterije ta vee kraje države. «Slavija». k. d.. Beograd Skopljaneka 6/1 46367 Cenj. nevestam se priporočam ta Mvanje perila, rodna dela, predti-ekanje, entlanje, fina it-delava. — Sprejemam tudi popravila. Pridem na dom tudi teven Bl-eda. Marica SokMč, Bled-Mlino. 591 Damske krojače popolnom« izvežbane pomočnike «prejme ▼ stalno delo tvrdka «Elite», Ljubljana. Prešernova ulica 9. 155 Služinčad kuharic« »obanee. aat*ka-ric« bitne Ud dobe najlažje službe * Beogradu — ako ее oglas* birou Eko nonuja — Beograd Vasina ulic» 11 44S77 Služkinjo mo#no in zdravo, ki smoina kuhe, üvanja Id bi pomagala tudi v tr- govini, staro od 85—80 let sprejmem. Naslov v ogl«em oddelku «Jutra» 549 Dobrega Žagarja ампеа, zmožnega rezanja ve8 lietov. »prejmemo akordna. stanovanje na žari Ponudbe na narr Hi na Plača Korespondentinjo periektno In samostojno moč iščem. — Zahteva se znanje sloveneke, erbohrv. in nemške stenografije — Ofertu priložiti prepie spričeval, »liko in ouriculmn vitae na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Samostojna moč 82». 582 Mesečni zaslužek do 10.000 Din se nudi ree-nim interesentom Nobena laž ali temu podobno Beelen taslužak — Samo do копсл februarja sprejema ponudbe podružnica Jutra v Mariboru pod šifro «Eksistenca» Priložiti je 10 Din Za stroške. 851 llev: ribar, Medija-Izlak« 897 Zastopnika dobro uvedenega, e sedežem v Ljubljani, sprejmemo га veo Slovenijo, ki je strokovnjak v prodaji triko perila zimskega in letnega kakor tudi kup in ki potuje po velikih in malih meetih Ponudbe z referencami na Sarajevo, pretinac br 207 277 Šoferska šola jolastveno koneeeijoniiMa Hamern ik Ljubljana, Oa а»јвка 86 Telefon 2236 Permanentni teč»)) м vse BB4 Nemščino poučujem po najboljši metodi — kon-verzacija in teorija. — Sa-lendrova ulica štev. 4/П 565 Inštruktorja za matematiko iiče real-čan IV. razreda Ponudbe z navedbo honorarja na oglas, oddelek «Jutra» pod «Inštruktor». 586 Drž. vpokojenec želi meeto v pisarni, ali kot skladiščnik, inkaeant, sluga i. dr. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Vestna oeeba». 641 Ö. Tli Rntman: Janko in Stanko i 87. Letela sta visoko nad reko Gango, т kateri se je kopalo na tisoče domačinov; ob ijenib bregovih so stali nešteti hramovi z bleščečimi se zlatimi kupolami Nato sta tbrzela preko snežnih gora himalajskih, ki ю najvišje na svetu, preko mrkih ttbetskih planot in preko suhe, neskončne pujčave. po kateri so ее pomikale dolge karavane potrpežljivih velblodov. Prinesli so bili svoje tovore na Kitajsko in so se zdaj vračali « čajem, svilo in drugim dragocenim blagom, ki ga je bilo treba spraviti v daljne kraje, morda celo v Rusijo. Kot gospodinja kuharica pri kakem vdov-cu ali starejši gospe želim mesta Dopise na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Dobra kuharica št. 350». 539 Trgovski pomočnik špecerijske ia delikatesne stroke, s prav dobrim ipri-cevalom in dovTŠtno trg grem šolo, «če kakršni koli službe. Gre tudi dva meeeca samo za hrano — Drago pj dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra* sog Otroška vrtnarica išče službo k otrokom. — Dopiee na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Vzgojiteljica». 524 Vsako pisarn, delo l>rev*an^ giMpomčn;, aa dom, ali nekaj ur v tednu v pisarni, po ieeti uri — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod äifr0 «PUar niško delo» 175 Pisarniški uradnik i večletno prakso, zmožen nemškega in slovenskega .etika, godbenik, iiče primerne namestitve, najraje notawtei pisarni Nastop ?lužbe takoi Ponudb« naj se vpošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod M Trg. Praktikant star 19 let, iaučen v tr-vini mešane stroke želi 4uibo praktikanta v ma-aufakturni trgovini ali to-d! v meiani stroki Imam tudi šoferski izpit ia Ы opravljal tudi Šoferska dela Dopiee je poslati na upravo »Jutra« Maribor pod »Zvest in taaedjiv«. 867 Šofer 2B tot etar, oženjem, H- učen ključavničar ki le-lezoetrugar, (možen vseh popravil iiče službo k tovornemu aH osebnemu vozu Dopise je poslati na upravo »Jutra« Maribor pod »Treten in sanesljiv«. 866 Boljša gospa iiče mesto gospodinje pri ЬоШ rodbini. - Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglae. oddelek «Jutra» pod značko «Gospa». 664 Kdor prodaja ali kupuje AUTO naj m obrne n« naslov: Karoi Cameraik Ljubljana. Dunajeka eeeta 88 (Jugo-Auto. telefon 2236) ш vpo. šlje popis voza. kakršnega želi prodati ali kopiti Pri tem uiMedovanja se najbolj varujejo interesi prodajalca ia kopov 82 HiIS. m Ш Finančnika od 26.000 Din naprej sprej-l Pogoj: najvišje ob-1 It^ d^TLr «|; ^lnčnp stanovanje - - 'a sob, kabineta za služ- kinjo in veeth prkikiin oddam t L februarjem. — nudim službo. Ponudbe na oglae. oddelek «Jutra» pod «Varno št. 60». 650 TL £2 Gozd zaraščen, v okolici Ljubljane prodam. Naslov oglasnem oddelka «Jutra» 536 državne Srečke ratredne Dekle i lepimi »pričevali, ki ra-l zame kuho in vea higna dela, išč« službo «15 januarjem. Naelov v oglas, oddelku «Jutra». 651 kupite takoj pri L Peva-1 lek, Židovska uliea it 4. Pošilja tudi po pošti. 2961 Vsakovrstno zlato zapoje po «aJvUjtb • Ceme — Invellr -lobljaaa. Woitov« allea ji 881 Novozldano hišico etojeio v notranjosti parcele prodam. Pri oeetj lep loterije I stavbni prostor ali začasno Elektrika, vodovod, parketu Cena tn naslov v ogL oddelku «Jutra». 63S Stanovanje 8 «ob s pritiklinajni, električno ratsvetljavo in »v. s kopalnico iščem ta vselitev 1. maja t. L — Ponudbe t navedbo cene naj-keeneje do 28. januarja na ogla«, oddelek «Jutra» pod «Preselitev». 559 Ia bukova drva samo suhj kupi vsako mno žino Praznik, Zagreb, Kanal Prvovrstnih drv večjo množino ima naprodaj Ernest Bregar, posestnik, Trbovlje 2, Pod mejo. 882 'iti Sobo oddam » 16. januarjem samo boljšemu solidnemu in stalnemu gospodu. Naelov v oglasnem oddelku Jutra. 548 Opremljeno sobo poceni oddam na trgu 8/II, deeno. Starem 565 Sobo tirnim vhodom in eiei-razsvetljavo, v sredini mesta oddam goepodu Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 560 « poael trično Opremljeno sobo strogo separirano oddam 1—2 gospodoma na Taboru št. 5/П, levo. 428 vrt, nA lepem solnčnatem kraju v bližini cestne železnice Cena 89.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». Stanovanje sob • pritiklinami,. v c«ntru mesta 12 gdc. ali 2 gospoda Trgovsko hišo kupim, najraje v Maribora 2-« elektriko, . ^ išče tričlanska uradniška družina ta takoj ali potne-5051 je. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro :Elektrika 500». 600 sprejmem » 16. januarjem v sredini mesta na hrano in stanovanje. Eelektrična razsvetljava. — Naslov oglasnem oddelku «Jutra» 604 — Cenjene ponudbe na podružnico «Jutra» boru pod «1887». Stanovanje Märi-1 eobe in kuhinje oddam v I 267 Zeleni jami št. 220. 535 j Boljša šivilja išče delo na dom ali v sa-I lono. Naslov v oglasnem [ oddelka «Jutra». 658 VxrhisUw Divan s predalom dobro ohranjen, kupi Jos. Oblak, Gline« ХШ/11. 646 Trgovski pomočnik mešane stroke, mlad in | agilen prodajalec, vseetnan-sko zanesljiv, želi svoje I mesto premeniti v kako boljio trgovino Najraje re v kako večje mesto v 'loveniji. Cenjene ponudbe na oglaanj oddelek «Jutra» pod §ifro «Treten». 5471 Omara pripravna za modietovko ali trgovino, naprodaj. — Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 677 Trgovsko hišo enonadstropno, tik cerkve, I v sredini trga mariborske oblasti, na zelo proimeitnem kraju, t krasnim stanovanjem in pritiklinami, t zalogo prodam Ponudbe na podružnico «Jutra» v Marl-| boru pod «Dgodno Maribor». 5091 Stanovanje trisobno, event. dvosobno I » kabinetom iščem ta maj v centru mesta Cenjene ponudbe na oglas, oddelek' «Jutra» pod značko «Tričlanska rodbina 800». 5571 Sobico iičam. Ponudbe e ceno na oglasni oddelek «Jutra» pod «Gospodična». 612 Stanovanje s 8 sobami in kopalnico, Sobo okueno opremljeno, pritlično, eoln&no, strogo separirano, s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam na Vrtači S. 516 Lekarnarji, pozor! I centru mesta, zamenjam 1 v »redini lepega trga Slo- manjšim. Ponudbe na ogL Natakarica želi stopiti v službo t 1. februarjem, ozr. 15. januarjem Je zvesta, marljiva in ima že večjo prakso. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». ' 692 Vinske sode I nove ali rabljene kopi Jure Lasao, Jesenice. 4981 Vinske sode večj«, kletne, kupim. Po-1 nudbe pod mačko «Zdra-1 va posoda» na oglas. odd. «Jutra». 6061 Razpis Direkcija dri rndnlka Velenje razpisuje na dan 26 januarja 1929 ob 11 uri nabavo In Izolacijo parnih vodov in armatur«. — Ponudbe fe kolkovati s 5 Din Pogoji in pecifikacija cevi so na vpogled pri podpisani veak delavnik med uradnim) arami Ia pisarne Di-__. , , i rekcije dr« rudnika Ve- nonadstropno hIŠO|lenJ«, br. 78/П. 406 pripravno za trgovino, na Gostilno dobro idočo, prodan 1 vsem inventarjem, radi odpotovanja Nizk» najemnina. cena nitka, po možnosti takoj za prevzeti. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 581 venije. na najlepšem prostora, letovičarski kraj, sredini sreza, je najirodaj telo lepa trgovska hiša krasnim in velikim trgovskim lokalom, primernim za lekarnarja Lepo stanova nje, vrt in neka i posestva V okrožiu do 80 km «o 4 brez vsake lekarne in je bodočnost leikamarju sijajno signrana - Vprašanja pod šifro «4 tdravniški dietrikti brea lekarne» na oglasni oddelek «Jutra». 886 KmetHsko posestvo 31 oralo» gozda. 8 oralov njive, travniki, sadje, hmelj. hiša in gospodarsko po-"lopje na prodal " 56 ООО Din K Breenik. Dolgo polje i. Celje 884 odelek «Jutra» pod «Stanovanje 77». Gospodično prejmein na stanovanje šifro I Rožni dolini Naelov pove 678 oglasni oddelek «Jutra» Stanovanje , _ ,, t sobami, v centru SObiCO meeta iiče » 1 februarjem ^^ ь иа6по бв(1п<> ^ РЫа opremljeno, takoj oddam 700—1000 Din meseČM. - minj goepodični. Naslov v Ponudbe na oglas, oddelek oglasnem oddelku «Jutra». «Jutri» pod «Februar». 679 51 < Krasno stanovanje ki pri-1 palači t vsem komfortom in tiklinami, v novi takoj oddam. — Dopiše na I oglas oddelek «Jutra» pod itajerka». 5941 Sobo oddam v »redini mesta eni ali dvenu osebama Naelov oglasnem oddelku Jutra. 452 Stanovanje 3—4 sob, po možnosti t uporabo kopalnice in vrta, i§čem * 1. majem — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Trgovec» 698 Prazno sobo preprosto, iiče šivilja. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Sredina mesta». 433 prometnem kraju v Trbov-1 ljah prodam. Ietotam po- [ ceni prodam železne | polževe stopnice Naslov pove oglas, odde-1 lok «Jau*». 638 Koks sah. po 80 Din 100 kg vea no v zalogi v mestni t" nami (611 Železno blagajno Werthelm Џ. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Blagajna». 670 Tvorniške prostore srednje velike, lahko tudi dvoriščna zgradba, iščem v Ljubljani. — Pooudbe t navedbo cene in opisom na I „ , I oglas oddelek «Jutra» pod 8 kupim. — I «Tovarniikj 1 prostori». 496 Trgovski lokal večjim skladiščem kupim ali vtamem v najem ako mogoče v Mariboru Cenj. ponudbe na opravo «Jutra» v Mariboru pod šifro «1887» Opremljeno sobico oddam solidnemu goepodu Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 664 Večjo sobo elegantno opremljeno, ▼ išče s 1. februarjem sobo I növ1 * lePilB »««to- i veo oskrbo. Ponudbe na dom, oddam solidnemu go- Dijakinja oglas, oddelek «Jutra» pod Šifro «Centrom mesta». 684 spodu. Istotam na razpolago mirna in Učna podstrešna soba. Vrstovškova H. 9 (Mirje). 675 Družabnika po možnosti šoferja s ks-1 I pitalom iščem aa ustanovi- LOKal tev avtomobilske proge. — I v boteln Tratnik takoj od- — ——— "" 1— РгиШЫ Vcpifi «8» Ne moreni Bolezen doma. Mogoče П./9. Prisrčne . . moje vse, tahvaljeni 637 «Upanje» Hvala. Ljubim vroče, samo Tebe Svidenje želim? Poljube — Ljubica. 630 2 orožn. podolicirja izven Slovenije, stara 28 let, a 100.000 Din prihrankov, želita znanja z boljšimi gospodičnami Cenj. ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Janko in Jože». 584 499 Otflla Dvigni piemo. Poljub. Dama ki je glaaom njenega dopisa imela čakati v nedeljo ob 11. uri v kavarni «Zvecda» levo od vhoda, se naproša za ponoven dopis pod ieto Mačko na oglaa. oddelek «Jutra», * naslovom, kam bi pisal ko ее vrnem. 663 Violino za 150 in klarinet e dar ta 800 Din prodam. Naelov v oglaenam oddelku Jutra. 561 HarceiU in kletke poceni Naelov v oglaanem ka «Jutra». odde 548 Lep pes čistokrven, 7 mesecev »tar, volčje pasme naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 57$ Šivalni stroj «Singer» v dobrem stanju, ki todi plete (Stika) kupi Lojzka Obrul, Sv. Lovrenc na Pohorju. 523 «Speranza» Dvignite piemo. 668 «Vera» Javite pod prejšnjo Hfro sestanek — in sicer v drugem krajo. Јаа мо bil odsoten. сед Runi! Brce ljubeče po Tebi hrepeneče ljubezen vroča do Tebe žgoča! 690 'А 41АЛ* A Poročil Ы gdč. ki bi omagala inteligentnemu uradniku s 8—6000 Din za izpolnitev važnega izuma. Natančnejše pismeno. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Lepa bodočnost 6000». Katera gospodična se bi hotela seznaniti t svrho ženitve t ml^jm goepodom, v dobrih razmerah. Ponudbe t sliko, ki se na tahtero vrne, je poslati na naslov; Peter-nel K, Bue dela Casenne 14, Mumeta, Moeelle, Fran-ce. 644 Nov gramofon (kovčeg) poceni prodam. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 643 Kompletni godbeni inštrumenti na pihala naprodaj Plačilni pogoj] po dogovoru. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Godba 20. 629 Stare gramofonske plošče o p i m. Cenjene ponudbe do 15. t. m. na oglaeni oddelek «Jutra» pod iifro Obrabljene». 558 Poceni naprodaj: sesalni plinski motor, 14 k. ». (Sauggasmotor), pol-nojarmenik (Vollgatter) 65 cm širok, oljne hydraulične stiskalnice, različni stroji za obdelovanje Ieea, leseni vijaki 5/8 matice in й drugi redmeti. Ivan Sirak, Maribor, Pobreška cesta IS 21 Slike za legitimacije tdeluje najhitreje fotograf diu« t Lvi;__ Hugo Bibšnr Sv Petra Ljubljana — 811 Smučarske kroje itdeiuje najceneje MuršiS Ljubljana. Mestni trg 25/1 81> Recepte za tcdelavanje kreme si čevlje, muholovce, žganje likerje itd. prodam Le ban, Spielfeld, Avstrija 35* Mati-sirota bi rada dala 9 mesece* staro deklico ta svojo — Naslov v oglasnem oddelki «Jutra». 40( Telefon Int. 494 Popravila vseh pisarniških strojev. IVAN LEGAT, Maribor špecijaiist za pisarniške stroje Vetrimjska uL 30. Puhasto perje razpošiljam po p o v a e i jo najmanj 5 kg po Dtn 381 Naslov v oglaanem oddelku kg. - Izkoristite priliko, | «Jutra», 646 dokler traja zaloga - L. Bratovi«. Zagreb. Iflea 88, kemična čistilnic» perja 1» Ajdovo moko po 5 Din. garantirano pristno od 25 kg naprej razpošilja Pavel Sedej. umetni mlin, Javornik Gorenjsko 251 Opremljeno sobico separirano, išče gospodična Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «800». 567 B. S. 408 Kroj. prikroievalec izvežban tudi moške konfekcije želi meeta delovodje ali nekaj primernega Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor, pod »Izurjen« 863 14letna deklica tek) uboga, toda zdrava In krepka, želi dobit! primerno službo pri pošteni družini. Ponudbe na oglaMii oddelek «Jutra» pod «14». Ženske smučI rabljene, poceni n» Domobranski vila BarboriS. naprodaj cesti — 874 Trgovec t večjim kapitalom 1 milijon Din) •odelojoS družabnik v „ lMno trgovsko podjetje — Cen чье ponudbe n« po-družnioo «Jutra» т Maribora pod «1887». 889 Btlvnfco v MerUkem kraiu po м(о fhl« ugodni ceni prodam. _ Krompir, grah . „ —I---i prod: •topi kot I nudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «18.000». 662 p j rdečo 6ehulo, orehe in ja-1 bolka kupuje H Novak, Maki' ' Zagreb, Maksimimka 64. —I Ponudbe prosim > navedbo cene. 8871 Sobo [m vhodom ln eiek-čno razsvetljavo oddam s 16. januarjem. Naelov oglasnem oddelku «Jutra» 678 3 zlata naliv, peresa in skoraj novi dekliiki čevlii poceni naprodaj na Cankarjevem nabrežju 8/1, vrata 4 660 5000 Din posojila rabim takoj ta trgovsko podjetje. Mesto Л dru-žabništvo tasigorano. Po- Gostilno » 1»parirano sobo, v eentru Ljubljane oddam takoj nudbe o« oglasni oddelek najem Potreben kapital ta «Jutra» pod «Januar 7». odkup inventarja 84.000 Din 6831 Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Takoj plačljivo». 680 Radio-aparat tricevni Hartley, popolno- Iščem osebo I S kavcijo do 80.000 Din, ki bi Imela veselje do vrtnarstva Trgovino Stanovanje prosto, I mešanega blag vzamem v najem. — Po- „ . ,- ■, i--------- —■ oglas, oddelek I nudbe na oglasni oddelek Naelov v oglasnem oddelku | «Jutra» pod šifro «Dober | «Jutra» pod «Trgovina». ......... .---" n«rsiva stanovanje proeto, mešanega blaga vtaa ma nov izvrsten v funkciji г»в ^^ ^ Дороги, kjerkoli v najem. -ln izdelavi, poceni prodam Ponudbe na oglas, oddelek nadbe na oglasni odd «Jutra». 0661 tadulek». 666' 696 rom. Drva popolnoma »nha. bukovi* In premog dostavlja v vsaki množini na dom tvrdka A. Jeraniič Kairlovška e & Telefon 3457. 158 Drva hokove In hrastov» odpadke od parketov dostavlja I po nitki eenl aa dom parna | žaga V Scagnetti L ju hl j» ta gorenjskim kolodvo Krasno sobo opremljeno — a posebnim vhodom oddam • 16. Jan. traven kavarne «Evropa» boljšemu in stalnemu gospodu ali dami. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». m Prazno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 671 Opremljeno sobico sredi mesta oddam solidnemu goepodu e 15. jan. Naslov v oglaanem oddelku «Jutra». 687 (ji 8 Poslovni lokol v bližini glavnega kolodvora se odda s 1. februarjem t. L Naslov pove oglasni oddelek .Jutra'. —" ZASTOPSTVO se nahaja sedaj Ljubljani, Miklošičeva nI 6 Gospodarska pisarna DR IVAN ČERNE poslopje Ljudske posojilnice.) 1373 :«'JUTRO» St, 7Г ш= 8 Torek, 7. t 1929 nflZNHIlILO. Naznanjam cenj. občinstvu, da se le preselil k meni dobro poznani čevljarski mojster FILIP GEZA, preje nahajajoč se pri tvrdiki Aleksander Oblat. — Izdelovalo se bode po meri vse vrste damsikih čevljev do najfinejših luksuznih, prav tako tudi moške fine in tudi športne čevlje po zelo ugodni ceni. 1369a Se priporoča tvrdka MATEJ OREHEK, Kolodvorska ulica štev. 26. Razpis Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 21. januarja 1929 ob U. uri nabavo 147 kom. svetilnih armatur. Pogoji in Specifikacija se dobe pri podpisani. . <... i Iz pisarne: Direkcije drž. rudnika Velenje, br. 81/II. 1359a Kupujte „Zvezdanko" MHUEMTURtiH PROPHJH angleSkth In CeSklb Stola o za вЫеке oseh urst suknje pourSnike, plaSCe itd. pri furdki П О V H K Ljubljana od 7. do 20. iannarfa na Kongresnem trgu 15 OblfCIfe! Пе zamudile! flm K/il и««1амяи?4мI Ostanki za paiooKno ceno! Ш9 411 јарППГНПг IE! Ob nastopu ▼ «voj« 49. leto vabi ИкЖФ Osebne sanke nove, kupljene, elegantne, šele dvakrat rabljene, za šest oseb, primerne za družino, se poceni prodajo. — Natančna pojasnila pri kolarju g. Mandelcu, Kočevje, Podgorska ulica. 1367a 1335 a Potnika za papirno stroko, ki je dobi o uveden po Sloveniji in Medjimurju v papirnicah in trgovinah papirnega blaga. Z dobrimi referencami ob dobri proviziji iščemo. Ponudbe na poštanski pretinac 34, Zagreb i. Odvetnik ima pisarno Ljubljana, Tavčarjeva ul. 3 pritličje. 1377 Dogodke шИ tleti popisuje dr. 3van t ah v Knjigi spominov. jjroširana velja 3>ln 30.-, v - platno vezana Din 40*- - Jzdala 237 Knjigarna Tiskovne zadruge v Ijubljani Prešernova 54 (nasproti gl. poste) V eboboki žalosti naznanjamo, da Je naš srčno ljubljeni dobri soprog и oče, gospod Vinko Pokom mestni uradnik, v nedeljo, dne 6. t m. po kratici mučni bolezni, mirno v Gospodu га-&pai. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 8. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti za toipračar&ko vojašnico št. 8 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. Jamaifla 1929. Globoko žalujoči ostali. 1376-a Najboljše kupite! NOGAVICE, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike (vestje), žepne robce, KRAVATE, ovratnke, SRAJCE, sifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejico, ročne torbice, aktovke, dežnike, Športne in toaletne potrebščine samo 24 a JOS. PETELINC, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). ffepreiosiliuo! i.« »Schneewelsst lasni generator (v stokleolci) m pomladi м 30 teta vrne osivelim lase® prirodno barvo. Povsem neškodljiv, dobiva se v vseh drogecijah. lekarnah io parfumertjah Ce ga kje ne dobite, ga pošljem proti vpošillatvi zneska 40 Din 2 stekl. franko Drogerlla BALLA, Vel Bečkerek. воя ■!■ WH I I !■!■■ ■ ......II I, || I m min IIIHIIIH m ■ иимиииимм Obilna Ljnbljana Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, hčerka, sestra itd., gospa Zofija Bolha roj Miklsvc r soproga trgovca. dne 6. t. m. po daljšem trpljenju, bogu vdano preminula Pogreb drage pokojnice se vrši v torek, dne 8. Januarja 1929 ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Celovška cesta št, 14, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 7. Januarja 1929. 1371 Žalujoč! soprog in hčerka ter ostali sorodniki. ObSin» Ljubi jan* Ueetni pogrebni UT*d Globoko užaloščeni naznanjamo, da nas Je dne 6. t. m. ob pol 2. uri ponoči, po daljšem, amkepolnem trpljenju za vedno zapustil naš predobri, srčno ljubljeni soprog, oče. stari oče, brat, stric in tast, gospod Ivan Plehan železniški nadsprevodnik v pokoju Pogreb nepozabnega nam pokojnika se vrS v torek, dne 8. januarja 1929 ob pol 4. url popoldne lz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Svetemu Križu. Dragega pokojnika priporočamo v molitev. V LJUBLJANI, dne 6. Januarja 1929. 1368a Globoko žalujoči ostali. Ljubljanski Zvon naš najodtičaejši lepo«lovni mesečnik čitajoče Slovence v кто* tvojih naročnikov. Ljubljanski Zvon prinaša zanimive izvirne romane jn povesti. Letos se bo nadaljeval ia končaj veliki zgodovinski roman SERENISSIMA, Ы Je v prvih dveh deffli, ki tvorita celoto rase, našel veliko število vnetih CMa-teljev. Dramatično razgibano dejanje »e vrši v našem Primorju, Benetkah, na Cipru ki v Italiji. Krajše novele Hi povesti bodo objavi« Jnš Kozak, P. Go-Ba, A. Novačaa, M. Smuderi. Fr. Bevk, M. Jaxc, B. Kreft to dragi. Prav posebno se bo odlikoval esejistični del, v katerem bodo obravnavali domače m tuje probleme naši najboljši esejisti. Umetniške priloge bodo prinašale poJeg portretov tudi reprodukcije domačih ln tujih mojstrov. Ljubljanski Zvon izhaja mesečno la velja celoletno 120, polletno 60, četrtletno 30, za Inozemstvo 150 Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova alica 54. ■ing-*. . .v Д.. . „ ' v . 'i. ;.АЛ fest. V globoki tugi naznanjam v svojem in v imenu svoje hčerke -IVI ar je vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo g vest, da je Bog poklical v boljše življenje našo ыспо ljubljeno ženo in skrbno mamico, sestro, svakinjo in ieio, gospo MIMI BREUER-jevo soprogo stavbenika ki je danes ob 14. uri po dol^i, mučni bolezni, Bogu udana, za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 9. t. m. ob l/j 17. uri iz mrtvašnice javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico K večnemu počitku. V LJUBLJANI, dne 7. januarja 1929. Jaroslav Breuer, stavbenik soprog Občina LJubljana Umuu pogrebu uvod Ure* poaebnega nanmnfla. Mestni pogrebni uvod Občina Ljubljana V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem io znan» cem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, sin, brat, zet in svak, gospod Lado Hartman uradnik Ljubljanske kreditne banke dne 7. t. m. po daljšem, mukapolnem trpljenju, previden s »vetotajstvl za umirajoče, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo, dne 9. januarja 1929 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. januarja 1929. Zahnjoča soproga Vera Hartman; Marija Hartman, mati; Franjo, Mira, brat in sestra; rodbini Hartman-Koman. I: javljamo tužno vest, da je po dolgi bolezni preminul naš uradnik, gospod Vladislav Hartman Blagopokojni je bil več let naš zvest sotrudnik, ki ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Pogreb se bo vršil dne 9. t m. ob 4. pop. iz mrtvašnice deželne bolnice. V Ljubljani, dne 7. januarja 1929. Ljubljanska kreditna banka T IO % v- 192Л BIRG •RIGA - % J КВАДРДТЪ TRGOVCI (čevljarske delavnice, salanterije) PAZITE!! (Za groslste poseben popust.) Edina prjijka. da si nabavite (Za groslste poseben popust.) PRAVE STARORUSKE GALOSE „ SNEŽNE ČEVLJE , ,„, „RIGA QUADRAT" direktno iz tovarniškega skladišča v Beogradu, Karadjordjevi ul. 13. (Telefon 30—75). Edino skladišče v kraljevini. Oddaja ocarinjeno blago. JJreiuie Davorin fiavlien. izdaja za konzorcij «Jutru Adoli Ribnikai. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiftkarnaria Franc Jezei&ck. Za ioaeratai dol ifi odfiotoren Alojzij Novak. Vai i Ljubljani.