Gaj zaslužnih mož, poslednje domovanje našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca na dan pogreba. Tisoči in tisoči so se zgrnili okrog njegovega groba, da bi mu rekli zadnjikrat »Zbogom«. »S cerkvenimi obredi se poslavljamo od zemskih ostankov dr. Antona Korošca, z molitvijo in sveto daritvijo se spominjamo njegove duše, da jo Gospod Bog sprejme v večno življenje, V globoki hvaležnosti se sleherni Slovenec in Jugoslovan klanja spominu moža, ki je vse svoje sposobnosti, vse moči, vsa sredstva posvetil svojemu narodu, da ga pelje na pot, ki vodi v svobodo, blagostanje in lepšo bodočnost. Dvajset let star se je odločil za duhovski poklic, V cvetu živahne in zdrave mladosti je nadarjeni abiturient žrtvoval naravno težnjo po družini in potomstvu in se ves brez pridržka postavil v službo svojega malega, s trdno odpovedjo ljubljenega naroda. Prepričan je bil, da bo mogel v duhovskem stanu najbolje služiti Bogu in svojemu narodu, ko ga ne bo oviral noben ozir na družinske obveznosti. Svoboden in vnanje neodvisen, vedno za vsako osebno žrtev pripravljen je kot duhovnik mogel stati ob svojem narodu v vsaki uri. Temeljito je študiral bogoslovne vede. Poleg običajnega bogoslovnega kurza v domačem učilišču je nadaljeval teološko na-obrazbo še na univerzi ter si pridobil doktorat v bogoslovju. Zdelo se je, da se mu odpira pot k znanstvenemu delovanju. A božja Previdnost ga je namenila za drugo polje — na težavno politično polje ga je usmerila. Mladega kaplana je dobri Bog izbral, da je nam Slovencem dal voditelja v usodni zgodovinski uri, ki nas je kakor Mozes pripeljal v svobodno narodno državo, da je dal nastajajoči Jugoslaviji kovača, ki ji pomaga utrditi jeklen temelj. Najodličnejši njegovi sodclavci so te dni v govorih in člankih orisali dr. Koroščevo veličino in njegovo velikansko življenjsko delo. Iz vsega, kar je delal in žrtvoval, se vidi, da ga je tudi v politiki vodil oni svečeniški duh osebne odpovedi in požrtvovalnosti, kateremu se je v najlepši mladosti posvetil. Dr. Anton Korošec je tudi kot politični voditelj in kot državnik ostal v svojem najglobljem bistvu duhovnik, t. j. mož, ki se žrtvuje za druge, sebe pa pozablja in zapostavlja. Kakor pravi duhovnik vidi in išče le duše in njihovo srečo in je pripravljen za nje vse žrtvovati, lastno življenje — tako je delal dr. Anton Korošec. Ker je bil poln svečeniškega duha, so ostale njegove roke čiste, dajale so, da, razsipale, jemati niso znale, niso hotele. Živel in umrl je brez premoženja — in bi vendar brez vsakršne kršitve pisanih zakonov na svojih položajih mogel imeti bogastvo. Njegove roke so delile, trosile vse, kar je imel in zaslužil. V knjigi življenja, ki se v nebesih vodi, so zapisane vse vsote, ki jih je njegova radodarna roka delila, delila neštetim od mladega stremečega znanstvenika do bolehne sirote in do skrite redovnice, ki v vsakdanjih tihih žrtvah in molitvah božji blagoslov kliče na delo onih, ki v težkih časih vodijo usodo naroda. Iz neštetih hvaležnih src se dviga danes prošnja k Bogu, naj mu »milostno povrne z večnim življenjem«. Na dr. Antona Korošca smemo po vsej pravici obrniti besede psalmista: »O n trosi in daje ubogim; njegova pravica ostane vekomaj« (ps 111, 9). Iz istega svečeniškega duha je izhajalo vse njegovo narodno, politično, državniško delovanje: žrtvovati se, iskati pota in načina, kako narod privesti k svobodi in sreči, kako državo utrditi v skupnosti vseh upravičenih interesov, v redu na znotraj in moči na zunaj; zvesto in dosledno skrbeti za narod in državo, bodisi na vodilnih in odgovornih mestih, bodisi v neiskanem in nezaželenem mirovanju. — Kloniti ni znal, obupavati ni mogel nikdar, ker je veroval in upal v pravičnega Boga in križanega Odrešcnika, kateremu se je od svoje mladosti posvetil. Zato je bilo prav in je simbolično dejanje, da so mrtvega predsednika senata in prosvetnega ministra odeli v mašniško obleko in ga kot duhovnika položimo k zadnjemu počitku, saj ima prav v duhovništvu korenine njegova veličina, katero mu brez zavisti priznava vsak, tako njegov pristaš kakor njegov politični nasprotnik. O njem v polni meri veljajo besede pobožnega Siraha, ki je dejal o vodnikih svojega ljudstva: »Njih srce ni bilo s p a -čeno, in se niso od Boga obrnili; njih spomin bodi tedaj blagoslovljen... in njih ime naj ostane vekomaj« (Sir. 46, 13—15). Ostane nam še poslednja prošnja: Gospod, Ti si dejal: »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« — »Ti veš, koliko je naš voditelj in veliki sin naše domovine storil dobrega posameznim in vsemu narodu — sprejmi to, kakor da je Tebi samemu storil in po svoji božji obljubi povabi njegovo dušo: »Pridi, prej-mi kraljestvo, ki ti je pripravljeno od začetka sveta.« Gospod, usliši nas in stori to. Amen.« (Pogrebni govor ljubljanskega knezoškofa dr. Gregorja Rozmana oh rakvi našega voditelja dr. Antona Korošca v stolnici 17. deccmbra 1940.) Ls?o OVIH Poštnina piafana v gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 18. decembra 1040. Stev. 291 a ___Cena 2 din Od 1. nov. daljo naročnina mesečno SO din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno OG din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/HL Tel. 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Cek. rač.: LJubljana St. 10.G50 za naročnino in štev. 10.319 za inserato. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj,Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Slovo od očeta v žaru večne luči v stolnici »Zakaj pa nam jih no pusto delj časa .. .?« jo vzdihnil postaven kmetski človek, ki je s svojo družino prišel od daleč ter jo davi zgodaj pripeljal v stolnico, da se poslovi od moža, ki so se ga navadili pri njem doma klicali že več let za očeta... Potem pa so vsi pokleknili in molili, kakor je to pri njih navada iz roda v rod, kadar jemljejo slovo od sorodnika ali prijatelja, ki ga je poklical Bog. To je bil samo en prizor, ujet izmed tisočih in tisočih, ki so se snoči in danes odigravali v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. Toda tako krepak, tako izrazit, da je zajel v par besed čustva, ki so danes stiskala ves slovenski narod. »Zakaj pa nam jih no puste dalje časa...?«, se je vprašal slovenski človek v nemi bolečini, ko je po očetovi smrti zazrl pred seboj temo bodočnosti. Oče pa je ležal tam pred oltarjem, obdan s cvetjem, ki so mu ga natrosile ljubeče roke. Okrog njega so gorele sveče, simbol pojemajočega človeškega življenja. Nad njim pa je svetila večna luč, ki govori o življenju, ki nikdar ne mine, ker se čez prag smrti razteza tja v neskončno večnost. Večna luč mu je svetila vso noč, svetila mu je danes med slovesom. Večna luč, straža Najsvetejšega Rešnjega Telesa, ki mu je oče pred 4oročat svoje ljudstvo, da mu sveti in kaže edino pravo pot k Bogu, kjer se končajo vse življenjske ceste. Kako radi, kako radi bi bili prisluškovali razgovorom, ki so so v svitu večne luči, za človeško uho neslišno, a slišno za naše srce, šepetali to noč in te zornice med Tabernakljem in dušo očeta slovenskega naroda. Kako radi, pravim, ker potem bi bila naša žalost manjša. Bog že ve, zakaj »jih ni pustil dalje časa med nami«. To je morala danes vsakomur povedati stolnica sv. Nikolaja, ki se ji je približal .Vsa topla je bila, vsa domača, vsa naša. Zdelo se nam je, da smo prišli domov. N'i čudno: večna luč, za nio Bog, ki mu je slovenski narod tako vdan, pred njo pa truplo očeta, ki je bil naš, mi vsi pa njegovi. Mnogo pred f). uro so začele prihajati osebnosti. za katere so bile s črnino pogrnjene klopi stolnice. — Počasi. Vsak je obstal pred kupom cvetja, sredi katerega je ležala neizprosna krsta, se zamislil, sklonil glavo in šel v svojo klop. Tako se je polnila. Ko je bila ura 9, so bili že vsi sedeži zasedeni. Častno stražo gasilcev je zamenjala straža Slovenskih fantov. Na oltarju so se prižgalo sveče. Sijaj je bil pomaknjen nazaj k oltarju, ki je v čudovitih barvah za žarel nad oltarjem iz rož sredi cerkve pod kupolo. Sončni žarki so se prikradli skozi okna ter šli poljubljat krsto s cvetjem. Kar zaživele so rože, ko se je začelo veličastno cerkveno opravilo, s katerim samo Cerkev zna zaključiti življenjsko pot človekovo, pa naj bo velik v svetu, ali majhen. Se. opravilo Ko so orgle zabučale zamolklo in v žalost povite zvoke, ki so zatrepetali tja pod cerkvene oboke, je stopil pred oltar mariborski vladika knezoškof dr. Tomaži?, obdan od velikega spremstva, da daruje sv. mašo za pokojnega očeta Slovencev. V spremstvu so se nahajali belgrajski nadškof dr. Ujfič, ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, stolni prošt prelat Nadrah, stolni kanoniki prelat Vole, dr. Žerjav, dr. Zupan in Vovk, ki so bili ožja asistenca pri sv. maši, nadalje ves stolni kapitclj ljubljanski, ki sta se mu pridružila še mariborska stolna kanonika dr. Mirt in dr. Alojzij Osterc ter zastopniki kolegiatskih ka-pitljev iz ljubljanske in lavantinske škofije. Zbor na koru je vodil osebno stolni dekan dr. Kimovec. Medtem ko je mariborski vladika s svojo ožjo asistenco pristopil k oltarju, sta belgrajski in ljubljanski vladika zavzela svoje prostore, stolni kapitelj je zasedel kor. Na koru so zadoneli prvi akordi Kochovega »Dies lrae< z orkestrom. Odlični pogrebci Stolnica je nudila prizor, kot ga verjetno v svoji dolgi zgodovini še nikdar ni. Najvišji državni odličniki so zasedli prostore pred katafalkom, liodisi zastopani po visokih osebnostih, bodisi osebno. Na levi strani katafalka je bil prostor za zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Vladarja in njegovega namestnika je zastopal poveljnik dravske divizijske oblasti divizijski general Ljubomir Stefanovič. Pred oltarjem sv. Rešnjega Telesa na levi strani je bila pogrnjena klop za sorodnike, kjer je zavzela prostor edina sestra pokojnega dr. Antona Korošca, z bližnjimi sorodniki iz Biserjanov pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Vlada in uradni zastopniki Prve klopi na desni in na levi strani so bile pripravljene za zastopnike vlade. V njih so zavzeli prostor: podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, voditelj Hrvatov, Jevrein Tomi?, belgrajski župan, zastopnik ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča. ki je sam l>olan in se pogreba ni mogel udeležiti, minister dr. Miha Krek, minister za gradnjo Danilo Valovi?, minister za telesno v/.gojo ljudstva Dušan Panti?, inž. Terček, lslanec dr. Adolf Golja. Kot predstavnik naše največje industrije v Sloveniji je prisostvoval tudi gen. ravnatelj jeklarn KID na Jesenicah g. Nooth. Med pogrebci pa je bilo tudi še veliko število uglednih obrtnikov in industrijcev ter zelo veliko uglednih članov trgovskega stanu iz vse Slovenije, ki jih je vodil predsednik Združenja trgovcev g. Stanko Meden. Časnikarski stan je bil zastopan po predsedniku Združenja g. Stanku Virantu ter številnih sodelavcih raznih jugoslovanskih listov iz vseh krajev države. Iz Splita pa se je pripeljal g. Zvonko brajevič, direktor »Nove dobe«. Zdravniški stan je bil zastopan po predsedniku zdravniške zbornice primariju g. dr. Meršolu, upravniku splošne bolnišnice v Ljubljani, dr. Fer-larnu, vodji radioinstituta dr. Cholevi, upravniku Ženske bolnišnice prof. dr. Zalokarju, direktorju Higienskega zavoda dr. Ivu Pircu, g. J. šuštarši-ču, upravniku bolnišnice v Celju, Jožefu Stegna r-ju, nadupravitelju bolnišnice v Mariboru, primariju dr. Radšelu, prosektorju dr. Kušarju in kir. asistentu dr. Žitniku iz mariborske bolnišnice. Poleg naštetih so bili zastopani tudi še drugi zdraviliški domovi kakor Golnik, bolnišnica v Kranju, bolnišnica v Novem mestu, bolnišnica v Brežicah, Slovenjgradcu, Slov. Bistrici, Leonišče, Šlajmerjev dom, nadalje razna zdravilišča v Sloveniji kot Rogaška Slatina, Dobrna, Radenci iu druga. Lekar-narski stan sta zastopala dr. Kmet iti mag. pharm. Murniajer. Kmetsko zvezo je vodil predsednik senator Brodar v spremstvu genralnega tajnika dr. Vor-šiča ter številnih odbornikov in članov iz vseh delov Slovenije. Gasilsko zvezo je zastopal starešina dr. Kodre v spremstvu odbornikov in številnih gasilcev, ki so prevzeli častno stražo pri truplu pokojnega državnika v banski palači in v stolnici. Zbor rezervnih častnikov je zastopal dr. Vr-hunc v spremstvu številnih članov odbora in članov združenja. Zadnje klopi so bile zasedene od zastopnikov učiteljskega stanu in duhovščine v črnih oblekah. Kot zastopnika učiteljskega stanu navajamo g. Alfonza Koprivo, vad. učitelja, ki je poleg tega še zastopal karitativno zvezo Slomškove družbe io predsednika centrale v Mariboru. Duhovščina in zadružniki Od duhovščine, ki se je udeležila pogrebnih svečanosti, navajamo po redu, kakor so sedeli jx> klopeh, ki so jim bile predpisane: ravnatelj Hra-stelj, mestni svetnik mariborski, ravnatelj mariborskih mestnih podjetij, ravnatelj Cirilove tiskarne in predsednik mariborske Mestne hranilnice; Alojzij Pohar CM, kot zastopnik duhovščine iz Belgrada; ravnatelj dr. Fran Volčič, ravnatelj salezi-janskega deškega• konvikta v Ljubljani; pater Rafael Bogataj OMC iz škofje Loke, dr. Gracijati Heric, frančiškanski provincial v Ljubljani; dr. Peter Grabič, franjevački provincijal -iz Splita; pater Oton Kocjan; gvardijan in kustos o. Capic iz Škofje Loke; pater Matej Vodanovič, gvardijan frančiškanskega samostana M. B. Lurške v Zagrebu; fr. Jožef Majcen za konvent usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu; škof. kancler Jože Jagodic, dr. Scnondorfer iz Maribora, Bohanec Franc iz Vranskega, Andrej Farkaš, salezijanec iz Ljubljane, Ir. Mirko Godina, provincijal novoustanovljene slov. minoritske provincije v Ptuju; komtur Valentin Učak, provinc, komtur križevniškega reda; Tome Alojzij, zastopnik vseh gluhonemih v Sloveniji; fr. Jan de Deo Fuštranec, prior usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu, Ivan Vindišar, župnik v Trnovem; Alojzij Košmerlj, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani; J. Barle. župnik pri Sv. Jakobu; o. I. Tavčar, župnik na Viču pri Ljubljani; n. Kazimir Zakrajšek, župnik pri Sv. Krištofu v Ljubljani; dekan Zagreb iz Šcnt Vida pri Ljubljani; stolni kanonik Šimenc, vodja škofijskih zavodov v Šenl Vidu na čelu vsega profesorskega zbora in vseh prcleklov ler dijakov; župnik Miha Jenko iz Most pri Ljubljani; zastopstvo Družbe očetov jezuitov pod vodstvom p. Lederhasa; Pokorn Jožef za Icskovško dekanijo, lerbinek Ivan za Sve-čino, Maksimilijan Pilit CM s tremi misijonarji iz Orobelj pri Domžalah; prot. šoštarec za gimnazijo v Murski Soboti, Urankar Konstantin OFM, gvardijan iz Brežic; pater Gabrijel OFM, gvar-dijan iz Maribora; nadalje vsi ljubljanski kateheti pod vodstvom odbora katehetskega društva, župnik Gornik iz Beguni; eden najbližjih prijateljev pokojnega voditelja Slovencev, župnik Zabret z Bleda; številna duhovščina iz lavantinske in ljubljanske škofije, med njimi dekani in župniki iz lMjstnega okraja dr. Koroščevega ter nepregledna ninožica dekanov, župnikov in kaplanov iz vseh krajev Slovenije. Izredno številno so bili zastopani zadružniki, ki so prišli iz vse države. Opazili smo predsednika Glavne zveze hrv. gosp. zadrug dr. Avguština Juretiča, ravnatelja Zadružne zveze v Zagrebu dr. Gorlana, podpredsednika Glavne Zadružne zveze dr. Postiča iz Belgrada, dr. Iva Kuntariča, ravnatelja Zadružne zveze v Zagrebu, predsednika Zveze nabavlialnih zadrug Miloša Štiblerja, zastopnika srbskih zemljoradniških zadrug Milosavljeviča v spremstvu dveh kmetskih zastopnikov, dr. Pavla Markoviča in Pavla Marinkoviča iz Novega Sada, Kosto Mirkoviča kot zastopnika Zveze srbskih kmetskih zadrug iz Belgrada. Družbo šolskih sester, katerih veliki dobrotnik je bil pokojni dr. Anton Korošec, je pri pogrebu zastopala vrhovna predstojnica mati Terezija Han-želič v spremstvu treh šolskih sester. Sestre usmiljenje je zastopalo dvoje sester iz osrednjega vodstva družbe. častniki Mogočen vtis je napravilo častno zastopstvo častniškega zbora ljubljanskega, ki je poleg v začetku naštetih višjih častnikov poslalo na pogreb veliko število častnikov, ki so želeli izkazati zadnjo čast borcu za Jugoslavijo in velikemu vitezu Ka-radjordjeve vladarske zvezde. V tem imeniku imenoma niso zapopadeni zastopniki neštevilnih velikih in manjših organizacij, ki ali sploh niso mogli v cerkev, ali pa njihova imena zaradi velike udeležbe niso mogla biti zapisana, ali pa so hoteli v svoji skromnosti ostati nepoznani, kakor je nepoznana njihova polna in iskrena ljubezen do pokojnega voditelja. Naj ne zamerijo, če 60 nekatera imena bila objavljena, druga niso bila. Pred Bogom in pred očetom v nebesih leži razprostrta vsa knjiga udeležencev, tistih, ki so mogli priti v Ljubljano, a tudi vseh tistih, ki niso mogli in ki so danes, ko sc je slovenski narod poslavljal od trupla očeta, molili po slovenskih cerkvah po Sloveniji ali tiho prebirali rožni venec doma v svojih zasneženih domovih. Bog ima V6e zapisane Naš pokojni oče tudi. In vsak, kdor je danes prosil za njegovo dušo, vsak bo deležen plačila. Morda je na onem svetu bil tihi, nepoznani skromni dar še bolj prijeten očetu, ki mu je danes vse jasno, kakor pa zunanji sijaj in videz njegovega pogreba. , Med vso sv. mašo so prevladovale v cerkvi krasne melodije Kochove »Dies Irae*, ki iih je mojstrsko vodil stolni dekan dr. Kimovec. Petje in instrumentalna godba sta bila pogostokrat tako v dušo segajoča, da so si ljudje brisali solze. Ko je bila sv. maša končana, je stopil v škofovskem ornatu na prižnico ljubljanski škof dr Gregorij Rožman, ki je imel nagovor, ki ga objavljamo na prvi strani. Škof dr. Rožman zna krasno govoriti. Iz srca govori v srca. Toda tokrat je bil v vsej preprostosti svoje božje be6ede monumentalen Pokojnega voditelja nam je postavil v našo sredo v vsej duhovni skromnosti in požrtvovalnosti kot služi-telja vseh po božjem poklicu, kot očeta slovenskega ljudstva, ki mu bo odslej kot veliki duhovnik njegov priprošnjik pri Bogu ob strani Device Marije, kraljice Slovencev, ki ji je slovenski narod polagal na srce še zadnje dneve pred svojo smrtjo. Škofove besede so vse presunile in ne verjamemo, da bi bil kdo zapustil stolnico hladen in neprizadet nad duhovno veličino dogodka, ki ga je tako čudovito lepo pribil za vso slovensko zgodovino ljubljanski škof in očetov prijatelj dr. Gregorij Rožman. Ko so odmevi škofovega poslovilnega govora, ki je vsem vlil svetle upe v bodočnost, umolknili pod oboki stolnice, se je začel krasni pogrebni obred pred katafalkom. Zaporedno so trije škofje blagoslavljali truplo, prosili za dušo pokojnikovo in jo priporočali božjemu usmiljenju Na široko so padale kapljice z blagoslovljeno vodo po katafal-ku in po vseh prisotnih, kakor da bi nas hotele združiti v eno okrog očeta in njegove duhovne dediščine. Veličastno so odmevale molitve vladik cerkve in duhovščine, ki so se kot mrmrajoča reka nadaljevale po cerkvi in ven okrog cerkve, kjer so stale tisočglave množice in molile z onimi v cerkvi. S kora je zazvencla pesem »Vigred se povrne«. Kako smo je bili vsi potrebni te stare, a vedno nove in vedno lepe slovenska pesmi, ki nam čez grob tja v večnost obljubuje novo pomlad. Kako smo je bili vsi potrebni in veselil Vsi, ves slovenski narod, kajti naša radijska postaja jo ie oddajala naprej po zvočnikih, tako da so jo lahko peli povsod po slovenski zemlji, kier so se deset in deset tisoči dreniali okrog radijskih zvočnikov in pili, pili, pili tolažbo in upanje v zvokih Antonu Korošcu Po trudnem delu si omahnil v mir, v spokojnost svetlo, ki pravilne ziblje v naročju Njega, ki je vsemu vir, ki snov oživlja in vse živo giblje in nosi k sebi. smotru, v dopolnjenje. Sam srbi -vest si bil — mož vse življenje, za bližnjega si se vsega razdal — podvrgel lastno občestvu hotenje, ptamtel v ljubezni kakor kres svetal. JVo tehtnici ho svoji čas presodil: si večji človek ali narodnjak, ko k večni si in časni sreči vodil svoj narod ljubljeni na vsak korak. Pod vznožjem Večnosti sc Tvoja deta bleste ko dragocen, svetal zaklad — uteha sladka, misel preneseta: Presrečen, ki o Gospodu si bogat! Griša Koritnik. Minister dr, Miha Krek, senator dr. Kulovec in nimi ostanki pokojnega dr. A. Korošca iz pesmi »Vigred se povrne«. Da, vrnila sc bo, vsa razkošna, vsa mlada in vsa življenja polna, če bomo sledili duhovnim smernicam očetovim. Vrnila se bo vsa bohotna, vsa bogata in neizčrpna v svojih darovih, če bomo ohranili vero v slovenski narod in v njegovo božje poslanstvo. Vrnila se bo pomlad, večna pomlad, kadar bomo z očetom vred zbrani okrog Matere božje in Večnega očeta. S to pesmijo v srcih so slovenski fantje iz gore cvetja, z oltarja rož dvignili rakev s truplom pokojnega očeta in jo na svojih ramah odnesli ven /Vesel 35, Gost in nepregleden špalir ljudstva je že davno pred začetkom sprevoda zusedel obe strani cest, ki vociijo od stolnice do Navja. Od Marijinega trga skozi Miklošičevo cesto. Masarv-kovo tja doli do šmartinske cesje so stali dijaki in dijakinje ljubljanskih srednjih in meščanskih šol s svojim učiteljstvom. Dijaške kolone so se potem nadaljevale spet na Linhartovi cesti do Navja. kjer je bilo postavljeno dijaštvo raznih trgovskih in drugih šol. Za gostimi vrstami dijaštva pa je stalo drugo občinstvo, tako da so bili hooniki na Miklošičevi in Masarvkovi cesti docela zasedeni, šibkejši špalir je stal v drugi polovici Masarykove ceste in na Šmnrtinski cesti, se je pa spet začel zgoščevati tja gori proti Navju, kjer je bilo vse polno ljudstva Vsi ti ogromni tisoči — gotovo nad 35.000 — so vztrajali ure dolgo ter čakali sprevoda in krste, da bi se tnko zadnjič poslovili od velikega voditelja svojega naroda. Dasi je bil mraz tako silno vn I i k. je ljudstvo vzdržalo. Ko bi bilo vreme toplejše, bi bila množica brez dvoma tako velika, oa bi ne bilo za njo nili prostora nn teh velikih cestah. S |hi-božno pieteto so ti desettisoči stali ter spoštljivo pričakovali krste. Tu pa tnin je kdo na tihem pošepnil kako besedo svojemu sosedu in se spomnil tistega, ki se zdaj poslavlja od svojega naroda. Napeto pričakovanje je obšlo te množice. ki se ni menila niti za mraz niti za utrudljivo čakanje, da bi le mogla zadnjikrat izkazati vsaj košček tiste ljubezni, ki v njej gori za velikega sina našega naroda, kateri zdnj v slavnostnem triumfu jemlje slovo od svojih Slovencev. Od daleč se končno zaslišijo glasovi vojaške goobe, ki je na čelu sprevoda igrala žalo-stinke. Vso množico prevzame sveti mir. Pre-mra/ene roke se sklepajo k molitvi in od mraza modri obrazi se obračajo v pričakovanju tja doli. odkoder zvene zvoki žalnih koračnic. »Zdaj gredo! Zdaj gredo!« Kakor tih šepet gre od ust do ust. ?.e peketajo med špalir jem kopita policijske konjenice ter ropotajo motorji policijskih motornih vozil. Toda množica pušča ta prizor mirno, ker ona pričakuje nekaj drugega, kar ni za oči in gleoanje, pričakuje bridkega slovesa, ko se srce stiska v bolečini in žalosti. Pri misli, da bo zdnj zdaj treba zadnjikrat gledati krsto, kjer leži truplo velikega Slovenca in Jugoslovana, se marsikomu udero solze. Treba pa je čakati dolgo čakati. Najprej prihajajo mogočne čete gasilcev z zastavami. Nato prihaja slovenska mladina v krojili slovenskih fantov in deklet. Spredaj kakor reka na široko se počasi giblje sredi med množico cel gozd krasnih zastav in praporov, Čudovito lep pogled, ki bi ob slavnostnih prilikah kar omamljal oko ins rce. ko bi zdaj ne bilo treba misliti na žalostno slovo. Prihaja katoliška mladina naših visokih šol. ki v dolgih vrstah koraka mimo. moška in ženska, z rožnim vencem v roki, in na glas moli rožni venec za dušo svojega velikega očetovskega prijatelja. To je pogreb, kakršnih smo vajeni v poštenih slovenskih vaseh. Mladina obnavlja zdrave in rešilne tradicije svojih prednikov ter manifestira to na pogrebu svojega mrtvega voditelja. »...ki je za nas križan bil,« se glasi moljtev korakajočih molilcev. Iz srca v čakajočem špalirju s pobožnostjo, kakršna se človeka loti le ob najbolj pretresljivih doživetjih, tiho ali na glas odgovarjajo: »Sveta Marija! ... Prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni tiri. Amen!« Kdaj pride On? Dolgo ga ni, preveč je listih. ki ga spremljajo v svoji ljubezni. Molitev so oddaljuje, prihajajo dolge vrste nosilcev vencev, Lepo za pogled, srce se začenja stiskati, ker ti venci govore, da bodo položeni na kupček zemlje, pod katero bo do angelske čakalo vstajenja tisto srre. ki je v bojih in delu za svoj narod onemoglo nehalo hiti. Kdo bi štel te vence in presojal njihovo lepoto, ko pa bodo tako hitro ležali nn zemlji in jih bo minila vsa krasota. Ljubezen, ki jo razodevajo, pn ne bo minila. Zdaj prihaja! Množica si skoro ne upa dihati. Glave so odkrite sklonijo, oči pa v nemi in ljubezni |wlni bolečini zro tjakaj, kjer konji na topovski lafeti vlečejo tisti kos losa. v katerem je našlo zadnji zemski domek truplo številni narodni poslanci so ponesli krsto s telcs-stolnice, od koder naj bi nastopil zadnjo pot. na ulico, kjer je že čakalo spremstvo, kot ga doslej slovenski narod še ni dal nobenemu svojemu sinu. In stolnico je spet zagrnila tišina. Le večna luč, ob svitu katere se je voditelj pogovarjal s svojim vodnikom, le večna luč je živo svetila, kakor da bi hotela še bolj poudariti, da to ni bilo slovo, da je to, kar smo doživeli, bil prihod pomladi za vse tiste, ki v globini svojega srca verujejo v Večno luč tako otroško in globoko kakor naš pokojni oče. v špaltritc izkazuje časi moža. čigar srce je bilo in delalo le za svoj narod, cigar duh je mislil in molil le zu blagor svojega ror.u. Tudi ta množica je del tistega rodu. In zato se ji srce stiska, solze vro i/ oči, iz prsi pa prihaja lih in neizrekljivo polmžen vzdih: »Gospod Bog! Daj duši našega dr. Antona Korošca večni mir in pokoj I Naj mu sveti Tvoja večna luč!*Povrni mu ob svojem prestolu vse tisto, kar je v svojem življenju storil za nas. za naš narod, za svoje ljudstvo, za svoje siromake!« Ta molitev je kipela v nebo, nepopisno goreča in proseča, ko se je krsta vozila mimo in se |>očusi izgubljala v daljavi... Joža Vovk: Trije orli Zarja zadnjo je ugasnila nočno zvezdo, orel je zaplavat nad pečino skalno, s silnimi perutmi je zakrilil v jutro in tri orle zbudil — svoje gnezdo. Sonce z žarki se jc upiralo v pečine, orel zarod zvabil v zračne je višine, letanja učil jih, meril je globine, k soncu kazal svojim orlom ravno pot. V. njim letijo trije mladi orli, vsi ponosno, smeti, razigrani, polni mladih sil in neugnani z njim letijo mladi orli . .. V soncu se jim svetijo peruti, žarki padajo navpik v pečine, a — vihar z daljave na oblakih jezdi in v temo zavije vse prepade in globine. Orel neutrudno s krili oblake reže, kaže orlom pot v viharju razbesnclrm, srčpo zroč. lahno in v letu smelem z njim letijo trije mladi orli. C.ui. vihar zdai najbolj divjo nesem tuli, kot od silnega potresa gora poka, orli varno v gnezdo so pripluli, sredi bliskov, strel nihče ne stoka. Orel zadnjič dvignil je peruti in nad gnezdom onemoglo še zakrili, a viharji so poslednjo moč mu spili, zdaj sami so trije mladi orli ... **fl spt Iz stolnice so najožji sodelavci velikega pokojnika prenesli na svojih rokah kislo s Iru-plom ler jo položili na topovsko lafelo, v katero je bilo vpreženih šest konj. Vojaštvo jc slražilo častno stražo ob krsti, kakor tudi častna čela slovenskih fantov pod vodstvom g. Ilvaleta. Duhovščina na čelu z belgrajskiin nadškofom dr. Ujčičcm, ljubljanskim škofom dr. Hožma-nom in lavantinskim škofom dr. Tomažičem ler kapillji ljubljanske in lavantinske škofije, se je uvrstila pred škofijo, na kar ie ves prednji del sprevoda, ki je prišel z Vodnikovega Irga, de-filiral mimo lafete pokojnega voditelja ler se uvrslil v sprevod, kakršnega žc davno ni videla Ljubi jana. Na čelu sprevoda so uslužbenci pogrebnega zavoda nosili črn pogrebni križ. nato pa še drugi lep črn nagrobni križ. Nalo je sledila godba 40 pcšpolka triglavskega pod vodstvom višjega kapelnika g. F. Ilorcoga ler častna čela vojaščine V prvih vrslah je korakalo zastopstvo gasilske zajednice nn čelu z dr. Kodreloin, za njimi pa 25 zastav gasilskih društev. Tem zastavam je sledilo več gasilskih čet, med ka-Icrimi je vzbujala pozornost gasilska čela KI D z Jesenic. Skupno število gasilcev je bilo okrog 300. Za gasilci je šla močna železničarska godba (okrog 70 mož) kateri so sledile strumne vrste slovenskih fantov pod vodstvom Iva Ker-mavnerja. Za predsedstvom so nosili zastavonoše, spremljani od pribočnikov, zastave po- ln potem? Bo še kaj? Minilo je! Pač živ spomin na našega rajnega! Ob roki gospe bunove stopa \ sa onemogla m utru jena stara koroščeva sestra Micka, list« dva, ki stopata tik za krsto pred njo, pa sta njena sinova, Koroščeva nečaka. Množica spet stopa nazaj v živo stvarnost. Mimo se vrste množice pogrebcev, spredaj vlada, ban. gospodje v cilindrih, zastopniki kmetov. delavcev, obrtnikov, učiteljev, uradnikov vseh stanov oo najvišjih do najnižjih, ktjr dr, Korošec je bil vodnik in prijatelj vseh. Dolgo je trajalo Noge so ozeble, roke vso trde, ko priropota mimo še baterija, ki sklepu sprevod. Množice se razhajajo: »Takega pogreba Ljubljana še ni videla in ga nikoli več ne bo! — lakega pogreba ni imej doslej Se noben Slovenec in ga ne bo. — Tnko je slovenski narod spremil svojega voditelja dr Korošca. — To je bil i/ra/ ljubezni, ki si jo je bil dr. Ko-rošee v svojem življenju zaslužil, ker je med slovenskim narodom sejal vero, upanje in ljubezen!« kakršnega ni videla sameznih odsekov, katerih smo našteli 58. Nato pa se v strumni vrsti korakalo uniformirano članstvo, katerega število ie presegalo 900 mož. Za njimi je šla nova godba nalo pa zastopstvo Dekliških krožkov s svojo zastavo, s Iremi venci ler kakih 300 članic v krojili. Zastopstvo Sokola je šlo v ci vi I ii s sokolskimi znaki ler so v depu-taciji iz 17 oseb počaslili spomin velikega narodnega borca osvoboditelja in za državo zaslužnega političnega delavca. Takoj za Sokoli so dolge vrste redovnic, katerim je bil dr. Korošec največji dobrotnik in gosi njihove oskrbe, lako sestre iz Marijanišfa. kjer ie pokojnik stanoval 7.a časa bivanja v Ljubljani, kakor tudi bolniške, šolske itd. Prav lo. da ie tako velik državnik znal cenili neizmerno osebno žrlev teh redovnic, ga je postavilo v očeh občinstva še v svetlejšo luč ler ga poudarilo kol človeka, ki je znal ločiti duha od gmote, žrlev od koristo-Ijiibnosli. Sestre so molile sv. rožni venec za dušo pokojnika ler molile iz dna svojih čistih duš: Daj mu Gospod večni mir in pokoj! da so k njihovim molitvam pridruževale svoje prošnje ludi ljudje, stoječi v špalirju. Vseli redovnic smo našteli kakih 360. Njim ie sledila Hakovniška godba, na kar se je začel najganlji-vejši del sprevoda, ko je slovensko dijaštvo, organizirano v Slovenski dijaški zvezi ler Akademski zvezi z vsemi klubi moških in ženskih društev počastilo v mogočnem šlevilu pokojnika, ki je bil njihov največji dobrotnik. Gotovo Najbližji sorodniki dr. Antona Korošca na pogrebu. Na levi gospa banova, poleg nje sestra dr, Antona Korošca, Odličniki, ki so spremili dr. Korošca na zadnji poti: v ospredju na levi popredsedmk vlade dr. Maček, v sredi z*stopn:k Nj. Veličanstva kralja divizijski poveljnik general Ljubomir Steianovic, desno ban dr M. Natlačen. Na levi za dr. Mačkom belgrajski župan Tomič kot zastopnik obolelega predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, desno za diviz. poveljnikom generalom Steianovičem gradbeni minister Vu-lovič, levo za banom minister za telesno vzgojo naroda Pantič. bi bil pokojnik najbolj vesel te mlade, odločne mladine, ki si nabira na univerzi zakladov dulia, pri lom pa oslnne vsa skromna i 11 navezana na vero in duhovne vrednoto svojih staršev, lor se no boji odkritih glav molili po ulicah sv. rožni venec za dušo svojega največjega dobrotnika. Ta dekleta in li fantje so pravi nosilci Koroščevega duha, je lisli in tak rod, kakršnemu jo Korošec zapustil v dediščino izpolnitev svojo oporoko, ki je ni napisal, pač pa jo izpolnjeval z vso zavesi jo zgleda: čuvati narodno samobitnost slovenstva, ki se kažo tudi v živi veri, lor varovali in gradili svobodno Jugoslavijo! Tudi število le učečo se mladine je presenetljivo veliko in vredno Koroščevega mina. Našteli smo jih nad poltisoča. prišlo zopet nekaj zastav fantovskih odsekov, ki so prišli s poznejšimi vlaki. Sedaj pa se je bližala nepregledna vrsta vencev, ki so jih dr. Korošcu vkljub pozivu odbora, nai njegovi prijatelji darujejo na mesto vencev v dobrodelne namene, darovali njegovi častilci v državi in Sloveniji šc posebej. Prvih 16 vencev so poklonili najvidnejši predstavniki jugoslovanskega državnega in javnega življenja, venci Nj. V. kralja, kneza namestnika, vlado in tujih poslaništev (nemški, italijanski) banovine. ljubljanskega mesta, mariborskega, celjskega in ptujskega, Zadružne zveze, ki je vzbujal splošno pozornost, posameznih slovenskih občin, ustanov, privatnikov, prijateljev itd., itd. Saj smo našteli vsaj 00 vencev, ki so jih nosili zastopniki ustanov, dočim sta sledila šc dva voza, polna najlepšega cvetja lako, da lahko trdimo, da je bilo nad 150 vencev. Za venci so šli pevci — združeni pevski zbori, z zastavo pevskih društev. Za njimi so nosili častniki ljubljanskih gurnizii visoka odlikovanja pokojnikova, v prvi vrsli red Karad jord jovičove zvozile 1. stopnje lor najvišja odlikovanja tujih držav, ki so vsa priznavala plodno in koristno delovanje velikega državnika za državo in njegov narod. Za nosilci odlikovanj so jo uvrstila duhovščina v koretljih (kakih 200) ter pevski zbor ljubljanskih bogoslovcev, ki jo med potoni pol pogrebne psalme pod vodstvom prof. Snoja. Njim je sledil lavantinski stolni kapitelj, za katerimi so stopali voditelji pogrebnega sprevoda: belgrajski nadškof dr. Ujčič, ljubljanski škof dr. Kožnian 111 lavantin. škof dr. Tomažič V spremstvu častne četo vojakov in slovenskih fantov so topničarski konji pripeljali nn lafeti krslo s truplom pokojnika, za katero so stopali najožji sorodniki: njegova dva nečaka ter edina seslra, ki jo jo spremljala soproga bana ga. Natlačenova. Za njimi pa daljnje sorodstvo tor sosedje rojstne vasi Biserjani v Slovenskih goricah. Z molitvijo so li najožji sorodniki in rojaki pospremili ponos svoje krvi in vasi na zadnji poli. Za sorodniki so stopali predstavniki najvišjih državnih in samoupravnih oblasti s kraljevim zastopnikom gen. Stcfanovičem, zastopnikom osrednje vlade dr. Mačkom, ministri dr. Krekom, dr. Panličem in Vulovičem Icr banom dravske banovino dr. Natlačcnoin na čoln. Vsi ti so so udeležili ludi pogrebnih svečanosti v cerkvi in smo iili že lam imenovali. Zn njimi pa so sledili bivši ministri in bani, senatorji in poslanci, vodilni poliliki .IHZ. župani slovenskih avtonomnih mest z ljubljanskim županom dr. J. Adlešičeni, slovenski župani z občin, odborniki itd., zastopniki vseh organiziranih skupin v Sloveniji, ki so se udeležili pogreba svojega zaščitnika in zagovornika. Vse kulturne ustanove, gospodarsko in politične so bilo predstavljene s svojimi najpomembnejšimi člani, katerih ne moremo imenovali vseh. Bila je tu vsa kulturna Slovenija do zadnje organizacije, saj je šlo za krsto dr. Korošca gotovo še več ljudi v vrstah, kakor prod njo. Samo v sprevodu jo bilo gotovo do 15.000 ljudi. Če pa štejemo h Koro-ščevim pogrebcem vso spremstvo, ki 11111 ie tvorilo časlen špalir, io šlo število lako visoko, da lahko rečemo, da se je vsa Slovenija po svojih predstavniki in iz vseh krajev udeležila pogreba svojega voditelja in ga pospremila med ne-smrlnikc v Navje. Jasno zimsko sonro jo priveslalo v najvišji dan, ko so, jo ob trota nišoga Panleona začelo zadnje slovesno opravilo zemeljske poli našega pokojnega voditelja. Tam s snežnobole ceste se je liho bližala prošnja pesem in naraščala v posmrtni psalm, ki ga je pospremil tik do groba. Ko je prihajal še bliže, jo zavela okoli njegove krste glasna molitev zadnjega dela rožnega venca. Visoko je poslednjič vzrastla krsta nad okolico in nad ogromnimi množicami, ki so se zgrinjale okoli Navja.'Zlato je zablestel križ. zabliskalo so je okovje in že so je krsta priklonila ob odprtino grobnice po zadnji blagoslov iu zadnjo slovesno molitev za večni mir in pokoj. Poslednji pobožni spomin mu jc poslal lavantinski knezoškof dr. Tomažič, ki sc je v kratkih besedah spomnil življenjske poti svojega dragega duhovnega sobrata, ki je v prestolnici lavantinske škofije začel svojo posvečeno pot in svoje narodno delovanje. Velikemu dobrotniku naj bo ljubi Bog večni plačnik. Nato je lavantinski vladika izmolil za pokojnega voditelja in častnega kanonika lavan-tinskoga stolnega kapitlja zadnje očonaše. Takoj nato je stopil na govorniško tribuno podpredsednik kraljevske vlade dr. Vladko Maček, voditelj hrvatskega naroda, in se od našega velikega voditelja poslovil s temi besedami: Podpredsednik vla?Je dr. Kačck Materi zemlji izročamo listo, kar od dr. Korošca pripada zemlji. Gospod Bog je vzel k Sebi njegovo dušo, nam pa .ie pustil spomine na njegova dela. |)r. Korošec jc kot mlad politik stopil v prve vrste borcev za svobodo malega, toda žilavega slovenskega naroda. V moški dobi doživlja polom tisoč- Podpredsednik kr. vlade dr. Vladko Maček govori ob odprtem grobu dr. Korošca. letnega cesarstva, doživlja svobodo slovenskega naroda, toda s pronicljivim očesom državnika takoj pojmuje, da mali narodi sami ob sobi ne morejo obstajati; dola tisto, kar jc najnaravnejše: sodeluje pri ustvarjanju skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vsak porod jo težak, pa tudi dr. Korošcu ni bilo lahko voditi politiko. Toda vidimo, da sla v vsem političnem življenju vodili dr. Korošca dvo ideji: prva jo ideja slovensko narodno individualnosti, druga ideja pa jc bila trdnost skupne domovino kraljevine Jugoslavijo. Znln moramo pa dobi, ko je po vseh perlpehjah kontno ve ml ar prišlo do sporazumevanja Srbov in Hrvatov, vagin,iili. da ima Iu velike zasluge dr. Korošec. In ko sloje Srbi. Hrvati in Slovenci proti vsakemu kot trden. nepredoren zid, ima velike zasluge dr. Korošec. , v , V imenu kraljevske vlade kličem: Večna slava dr. Korošcu. Vsi navzoči so sprejeli govor podpredsednika kr. vlade s trikratnim vzklikom: »Slava!« Za podpredsednikom kr. vlado dr. Vladkom Mačkom je govoril zastopnik predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča. bivši minister in belgrajski župan Jevreni Tomič. Govoril je tudi v imenu belgrajske mestne občino in se poslovil od našega voditelja s temi besedami: Belgrajski župan Tomič Stojte pred grobom velikega pokojnika, moram izpolnili bolestno in težko dolžnost, da se v imenu predsednika kraljevske vlude g. Dragiše Cvetkoviča poslovim od nesmrtnega dr. Korošca, predsednika sonata kraljevine Jugoslavije, ministra prosveto in prvega podpredsednika JHZ. Zadržanemu zaradi bolezni je predsedniku vlade in predsedniku glavnega odbora JHZ g. Cvetkoviču zelo žal, da ne more prisostvovati izkazovanju poslednje časti enemu izmed največjih sinov naše države, da ne more neposredno izraziti svojega priznanja državniku redkih sposobnosti in da ne more izkazati svoje globoke hvaležnosti svojemu prijatelju in sodelavcu pri urejanju in utrjevanju velike jugoslovanske države, ki se ji je dr. Korošec ves žrtvoval. Toda četudi ni navzočon, vendar sporoča vsem našim jugoslovanskim bratom od snežnega Triglava do Peristera, od plavega Jadrana do Timoka, da je 1-1. december dan naše splošne žalosti. Tega zimskega jutra jo ugasnilo v jugoslovanski prestolnici življenje dr. Antona Korošca, enega od tvorcev in graditeljev Jugoslavije; prenehalo jo bili plemenito srce borca in zaščitnika jugoslovanske misli, iz našo sredine se je umaknil državnik in človek, ki je užival globoko spoštovanje Srbov, Hrvatov in Slovcncev. Ljudje sposobnosti dr. Korošca se redko rode. Desetletja pa tudi celo stoletje mine, da se v naši sredini rode ljudje takšne avtoritete, kakor so bili dr. Korošec, Nikola Pašič in Stjepan Radič. Danes pokopavamo zadnjega nosilca in izrazitega predstavnika te naše velike dobe, iz katere je vzklila naša narodna svoboda in naša mlada država. Kadar bodo pisali zgodovino Jugoslavije, bodo ta tri velika imena vtkana in nerazdružijivo vezana z njenim rojstvom in njenim izgrajevanjem. Ko so slopili v javno življenje in se vrgli v trnjevo politično borbo, so proglasili načelo narodne in nacionalne svobode. Tej vzvišeni ideji, ki označuje vse velike ume in narodne velikane, so do zadnjega diha služili, čuteč dušo in razpoloženje svojega naroda, so bili v svojem neumornem dolu tako vztrajni in požrtvovalni, da so dosegli aureolo narodnih mučenikov. Vsakdo od njih je nosil svoj križ v zavesti, da je to edino pravilna pot v službj narodnih interesov. Njihovo delo je biio sprva ločeno in omejono na sredino, kateri so pripadali, pa se je pozneje zlilo in združilo ter dobilo skupni cilj: svoboda vsoh Jugoslovanov in srečnejša bodočnost njihove skupne države. Tej veliki ideji se je dr. Korošec posvetil že pod konec prošlega stoletja tor ji dal pravi značaj in polno vsebino najprej v štajerskem deželnem zboru in nato v dunajskem parlamentu. Do todaj je on pripadal svoji ožji domovini. Do teh usodo-polnih dni je bil on samo vaš, bratje Slovenci, a od tedaj je postal dr. Korošec tudi naš. Njegova odločnost, njegovo brezkompromisno stališče, njegova državniška koncepcija ga je potisnila v prve vrste in na čelo jugoslovanskega gibanja. Branoč svoje stališče kakor tudi prizadevanja vseh Jugoslovanov v dunajske mparlamentu je zadal smrtni udarec dvojni monarhiji in s tem postal pomembna evropska politična osebnost. Kmalu zatem je prišlo do pročitanja majniške deklaracije v cesarskem svetu, kar predstavlja največji dogodek pri dolu za zedinjenje Jugoslovanov. Ta zgodovinski revolucionarni akt ga je končnoveljavno napravil za voditelja slovenskega naroda ter obenem onemogočil vsak poskus, da sc razbije gibanje, ki jc bilo tedaj zajelo vse Slovane v avstroogrski monarhiji. V teh usodopolnih in zgodovinskih dneh je dr. Korošec pokazal vso prisebnost in daljnovidnost, dvo lastnosti, ki sta svojski samo državnikom velikega sloga. To lastnosti jo tudi obdržal in ju prenesel na svoje kasnejše politično delovanje. Kot predsednik Narodnega veča iu zatem v zedinjeni skupni, domovini je dr. Korošec pokazal ne parno prisebnost in daljnovidnost, nogo tudi široko pojmovanje vseh vprašanj, ki so bila številna in cesto zamotana. Njegovo nenavadno izkustvo kakor tudi njegovo hladno in logično presojanje so pomagali pri pravilnem reševanju vseh pomembnih vprašanj. Zaradi teh visokih kakovosti je pokojni dr. Korošec sodeloval v mnogih vladah in v raznih političnih kombinacijah od zedinjenja pa do smrti. Njegova delavnost, njegova ljubezen do domovine, kakor tudi njegova vdanost in zvestoba do naše slavne dinastijo KaradjordjeviSev ni prenehala niti en sam hip brez ozira na to, ali je bil na oblasti ali je bil v opoziciji. Tudi kot resorni minister ali kot podpredsednik ali predsednik vlade je bil ves predan poslu in v toliškni meri avtoritativen, da je jsamo njegova navzočnost vlivala zaupanje in olajšanje. Njegovo sodelovanje v vodstvu državnih poslov je ustvarjalo občutek, da smo na zdravi poti in da gremo proti dobremu cilju. Odtod se je po pravici ustvarilo mnenje, da je dr. Korošec neobhodno potreben in da se nobeden naš važnejši notranji problem ne more rešiti brez njegovega sodelovanja. Ne more se roči, da na tem potu vztrajnega dela za blaginjo naše domovine dr. Korošec ni imel nasprotnikov. Vendar je bil mnogo bolj in več cenjen kakor kritiziran, kar v ostalem ni nič nenavadnega v naši sredini, ki ni navajena, da bi izkazovala priznanje svojim zaslužnim ljudem že za njihovega življenja. Toda vendar ostane nepo-bitno in izven vsake diskusije: dr. Korošec je bil velik narodni voditelj in z njegovim delom se j)0-naša ne samo njegova ožja domovina in bratje Slovenci, nogo vsa Jugoslavija. Dr. Korošec je veliki sin našega naroda, ki globoko obžaluje njegovo smrt, zavedajoč so, da on zaslužno.pripada galeriji njegovilrnajzaslužnejših velikanov. Toda vkolikor jo smrt dr. Korošca velika izguba za državo, jo šo večja za JRZ, katori je bil tvorec in i>rvi podpredsednik. Zamisel o ustvaritvi jugoslovanske stranke, ki bi so raztezala čoz vse državno ozemlje, so jo začela v onih usodopolnih dneh, ko jo bilo našo politično življenje neznosno zaradi svoje razdrobljenosti in zaradi svoje zaostre-110'sti. Žalostni dogodek leta 1028 z vsemi svojimi posledicami jo preprečil to veliko politično zamisel. Do njeno ustvaritve jo prišlo šolo lota 19155. Tedaj jo bila ustvarjena edinstvena politična organizacija, v katero so stopilo Radikalna stranka, Slovenska ljudska stranka in Jugoslovanska muslimanska organizacija. Ko jo la prišla na oblast 111 prevzela odgovornost za upravljanje države, jo poslala vloga dr. Korošca v našem političnem življenju so pomembnejša. V tej novi politični dobi jo postal eden glavnih stebrov in borcev za državno preureditev, za katero jo dr. Korošec težil žo od prvih dni našega zedinjenja, posebno pa šo po sprejetju vidov-danske ustavo. Prizadevajoč se za širšo avtonomijo in dekoncentracijo, za sistem, ki bolj odgovarja našemu narodnemu življenju in naši stvarnosti, pa vendar ni izgubil z vidika končni cilj vsoh nas, da so v doglednem času s pomočjo novih metod Zgradi edinstven naroden duh, ki bo ogreval z enakim nacionalnim žarom vso sinovo jugoslovansko državo. Zvost svoji politični preteklosti in zavedajoč so interesov domovine, je dr. Korošec brez pridržka podprl akcijo predsednika g. Cvetkoviča in politiko naše stranko. Ta politika prinaša pozitivne uspehe, katerih vrednost 111 pomen se šolo danes pravično coni. I11 kolikor bolj se. bomo odmikali od 26. avgusta 1939 in zgodovinsko objektivno razsojali o vseh momentih, tem bolj bomo uvidevali pomen in visoko vrednost politike, ki jo jo potom naše stranke zastopal neumrljivi dr. Korošec. Brez dvoma bodo nasledniki dr. Korošca šc nadalje izvajali njegovo politiko, ki bo še naprej ostala dosledna načelom, ki so izraženi v programu, za katerega uresničenje se je poleg g. Cvetkoviča najbolj zavzemal dr. Korošec. Zalo ga bomo tudi še po smrti cenili in spoštovali v naših vrstah. Njegovemu svetlemu primeru bomo sledili še naprej, zavedajoč so, da bomo najbolj služili interesom domovino, kralja in naroda, če bomo stopali po njegovih stopinjah. Naposled, dragi bratje in sestre, naj mi bo dovoljeno, da se poslovi mod dragega pokojnika v imenu Belgrada, v imenu našo prestolnice, ki je ljubila dr. Korošca prav lako toplo, kakor Ljubljana. Polni dve desetletji je veliki državnik preživel v naši sredi. Tako se je vživel z nami in mi z njim, da so ga Belgrad in Belgrajčani smatrali kot svojega. Kar ne morejo se sprijazniti z okrutno resnico, da na belgrajskib ulicah ne bodo več srečavali simpatičnega lika, plemenitega gospoda, ki je vedno in prisrčno s prijateljskim nasmehom odzdravljal pasantom, posebno onim iz malega delovnega sveta, za katerega je imel dr. Korošec polno razumevanje in trajno simpatijo. Doumel je dušo Belgrada in Srbije ter imel za njiju več ljubezni in razumevanja kakor kateri koli državnik, ki je rastel v njuni sredini. Belgrad in njegovo življenje v vseh svojih, manifestacijah je privlačeval dr. Korošca kot človeka visoke, inteligence in kot politika. Njogov uspeh v politiki je v velikem delu uspeh tega medsebojnega poznavanja. Zato prestolnica Jugoslavije ni nikdar nehala verovati v ljubezen in iskrenost nacionalnih čustev dr. Korošca. Zato mu je Vtačiila zveštbbd in zvestobo ter ga sprejemala zmerom prisrčno in loplo. Zato vlada danes za dr. Korošcem velika žalost i v Belgradu i v Ljubljani. To sta dve mesti našo lepe domovine, ki sta enako ljubili dr. Korošca in ki se enako ponašata z njegovimi doli. Slava in hvala dr. Korošcu, velikemu državniku in zaslužnemu sinu jugoslovansko domovine! Po govoru zastopnika predsednika vlade gosp. Dragiše Cvetkoviča je stopil na govorniko tribuno zastopnik ministra za prosveto g. Miha Krok in se z ginjenimi in globoko občutenimi besedami po-slovli od pokojnega voditelja našega naroda in našega velikega učitelja z naslednjimi besedami: Minister dr. Miha Krek Vsa naša narodna družina se v žalosti topi in slovenska zemlja je v črnino zavita. On, ki je bil voditelj tudi med največjimi slovenskimi možmi, ki so nas vodili ob prelomu dob iz narodnega suženjstva v svobodo, odhaja od nas. V velikem času, velikem po trpljenju, po strahotah, odločitvah in po pomenu za vse sedanje življenje Slovencev, nas je Bog posebno blagoslovil, da smo imeli dr. Korošca, dr. Jegliča, Janeza Evangelista in okrog njih venec požrtvovalnih, sposobnih in odličnih narodnih borcev. Bil je Janez Evangelist Mojzes svojega rodu in časa, bil je dr. Jeglič slovenski veliki duhoven in vzgojitelj, a oba in vsi so vedeli in hoteli, da je njihov in naš voditelj le on, dr. Korošec, naj- Častniki naše hrabre vojske neso na zadnji poti visoka jugoslovanska in tuja odlikovanja dr. A. Korošca. -.; ■.-.. - ž • V- .:■ .-. " .■>■■• j • ■ ' • ..."■. ..■. % . . __ Vozovi z neštetimi venci spretnejši, najvztrajnejši, za vodstvo najsposobnejši, narodov ljubljcnec, umetnik politike. Umetnik politike za dosego teženj malega naroda je bil dr. Korošec. Odkar je zastavil svoje pero med vrstami propagande, ki jc branila našo severno mejo, je ta trdno stala. Branili so jo dr. Korošec in njegovi sodelavci. Ko se je pokazala njegova značilno lepa postava v deželnem zboru v Gradcu, jc zapihala ostra in zdrava slovenska sapa po zaprašenih klopeh in zastarelih programih tega deželnega zastopstva. In Dunaj in Budimpešta sta priči njegovih čudovitih potez, silnih nastopov, 1 mojstrskih kombinacij in spretnih udarcev, ki so ' kovali novo zgodovino Slovencev, Hrvatov in Srbov ter vsem malim slovanskim narodom dvojne monarhije. Preko krvavega morja svetovne vojne je vodil svoj narod k odrešenju in vstajenju v zedi-njenje s Hrvati in Srbi — v Jugoslavijo. V Jugoslaviji — obljubljeni deželi svojih sanj in ciljev — je delal in gradil, trpel in ustvarjal, da je vse premagal, vse ovire poteptal in od uspeha do uspeha hitel; ne zase, za svoj slovenski narod in njegove brate Srbe in Hrvater Izteklo se je to čudovito življenje, ta slovenski Božji dar. Strašna tema je nastala, ker ni več njegove luči. Groze nas je, Bog zna, da li bomo vedeli kam, ko ni več vodnika, ki je naprej kazal? Glejte, narodni naš oče in voditelj, sedanji slovenski rod je razred Vaših učencev, ki Vas iz vsega srca ljubi, hvaležno spoštuje in ceni brez pridržka. Ker je božja volja, da ste nas zapustili, ob Vašem grobu naše solze skromno kažejo vso ljubezen, ki jo je zmožno človeško srce preko groba. Ta ljubezen je napolnjena z živim hrepenenjem, da bi Vašo voljo izpolnjevali, Vaše želje prav zadeli, po Vaših načrtih in namenih živeli ter delali. Živi dr. Korošec je slovensko ime odrešenja, mrtvi dr. Korošec je naš program. Bodimo v politiki stvarni in previdni, nas je učil dr. Korošec. Dobro odmerimo moči, okolnosti in sredstva, da dosežemo največji možni uspeli. Kadar pa je šlo za osnovne narodne pravice, za načelne in važne stvari, ni nič računal, nič tebtal, ves se je svetli misli vodnici izročil in se srdit vrgel v boj, šel v trpljenje za našo stvar, drzno tvegal in stavil na tehtnico vse do poslednje karte. Zgled nam je kot krmar v viharju in kot vztrajen delavec pri rednem dnevnem političnem poslu. V tej strašni uri ločitve, ko strast narodnega in socialnega sovraštva zopet okrog nas vojske vodi, prosimo z dr. Korošcem Vsemogočnega, naj obvaruje svojim Slovencem mir in edinost. Pridne, poštene, složne Slovence hoče dr. Korošec! Taki hočemo ostati in vse svoje življenjske moči po njegovem zgledu dati za dom in rod, za narod in za kralja! Vsi Slovenci smo ob Vašem grobu. Od prle-ških goric tja v Mursko in Dravsko polje, po vseh slovenskih krajih, z dolin v hribe in gorske velikane odmeva zvonjenje k Vašemu pogrebu. Dr. Korošec nas združuje danes v narodni bolečini od vzhoda do zahoda, od vseh strani slovenskega sveta. Dvignjenih glav in krepkih src pojdemo s te božje njive kovat bodočnost, ki bo nas vse združila v veseli, srečni, končni in popolni zmagi Vašega narodnega bojnega cilja! Oče naš! Dva milijona sirot Vam trepetaje kliče: Z Bogom! Na vse zbrane je napravil govor gosp. ministra dr. Kreka izredno globok vtis. V imenu ljubljanske mestne občine in v imenu slovenskih občin je stopil nato na govorniški oder ljubljanski mestni župan dr. Juro Adlešič, ki je v svojem govoru izvajal: Ljubljanski župan dr. Adlešič Slovenski župani so mi zaupali častno nalogo, da se kot župan slovenske prestolnice v imenu vseh slovenskih občin poklonim njih največjemu zaščitniku in dobrotniku dr. Anionu Korošcu. Za slehernega slovenskega župana posebej bi moral v dolgem govoru naštevati neprecenljive zasluge velikega pokojnika, ki jo bil za nje v posameznih občinah izvoljen za. častnega občana. S tem pa, da so ga vse občine izbrale za svojega najodličnejšega častnega občana, so ga postavile na najbolj vidno in častno mesto, ki ga more dali narod svojemu voditelju. S tem naše občine vsemu svetu izpričujejo, da ga naš narod po pravici imenuje očeta naše domovine. Tu okoli po teh arkadah in po spomenikih se Mesto sama zli1 ta imena iz slovenske zgodovine, iz narodnih in osvobodilnih bojev, imena naših pisateljev, pesnikov, umetnikov, lo vzdržal kakor je sicer majhen, če bo znal gospoda rsko na p redovati. Pravega zadružnega duha si nas učil, zadružne ideale pa tudi branil v |x>gumoin, ki smo ga vsi črpali iz Tvojega velikega duha. Nikdar ne bomo pozabili, kako si nam sporočal s Hvara v tožkih dneh dvojne krize: Rajši glavo kot svobodo. Eden zadnjih Tvojih podpisov so blesti na vlogi v obrambo svobode zadružništva. Zadnji Tvoj javni govor na slovenskih tleli na skupščini Zadružne zveze je bil poziv k pogumu in vztrajnosti. '23 let si nas vodil uspešno kot predsednik Zadružne zveze in kot vreden naslednik očeta slovenskega zadružništva dr. Kreka. Izpolnil si svojo dolžnost. Pripovedoval si sam, kako si kot mlad dijak vpisan v skrivno društvo podpisal z lastno krvjo prisego zvestobe in ljubezni do slovenskega naroda. Mi pričamo danes: To prisego si izpolnil v polni meri. Na Tvoj odziv na naš zadnji pozdrav, predsednik naš, sprejmi obljubo svojih zadružnikov: Glej, po Tvojem zgledu hočemo tudi mi sjiolniti svojo dolžnost v polni meri. Za tem govorom je pristopil nn govorniško tribuno akademik Leskovar, ki je poslal velikemu prijatelju in velikemu dobrotniku naše mladine nekaj kratkih zahvalnih besed v slovo. Ura je bila že skoraj pol dveh. ko se je zaključevalo pogrebna slovesnost na Navju. Čez nesmrtno počivališče naših velikanov se je razloglo zadnje petje v slovo tistemu, ki je slovensko posem tako ljubil in jo tako rad poslušal. Pevski zbor je zapel »Usliši nas, Gospod!« Ko jo potihnil tudi ta zadnji žalni klic. za njim, so pristopili h krsti svoji in odličniki in se zadnjič poklonili njegovim zemskim ostankom. Za njimi pa se je mimo odprtega groba začela valiti dolsra množica pogrobeov, ki so mu s pobožno molitvijo in zvesto mislijo poslali zadnji spomin v slovo. Človek dr. Korošec je bil plemenit značaj Njegovo naročilo Slovencem: Marija na Brezjah bodi Kraljica vsega slovenskega naroda Kdor hi hotni pisati o dr. Korošcu kot Človeku in značaju, bi moral o tem spisali pač celo študijo, če ne celo kar debelo knjigo. Danes ni čas za to. Te vrstice imajo zgolj ta namen: na nekaj značilnih vzgledih povedati slovenskemu človeku, kakšen je bif njegov veliki vodnik kol človek. Po'danes vse piše in govori, knko velik politik in državnik je bil rajni naš Korošec, kako velik Slovenec in Jugoslovan je 7. njim umrl, pa kar skoraj pozabljamo povedati, kako velik in dober sin katoliške Cerkve z njim lega v grob. 1 oz.ab-ljamo tudi, kako prav je imel rujni in nepozabni gospod prosi Andrej Kalan, ko je dejal: '»Veliko sem delal v življenju v javnem življenju. Toda danes, na starost, me po vendarle najbolj tolaži misel, Če sem kdaj komu kaj dobrega storil.« ln prnv tak jo bil ludi rajni dr. Korošec. Najrajši je prebival v ljubljanskem Marijanišču. knkor bi ga zamisel te velike karilalivne ustanove kar vezala nase. Ravno to dni, ko vsa Slovenija žaluje za njim, nekateri govore, kakšen bogataš jo bil dr. Korošec. Ne vem koliko hiš in vil je imel le v Belgradu! V resnici pn dr. Korošec v Belgradu uiti pohištva v svojem skromnem stanovanju ni imel svojega. Niti svoje kuhinje ni imel, marveč je nioral po gostilnah iskati hrane, kar je bilo najbrž tudi vzrok njegovo prezgodnje smrti. Dr. Korošec bi bil pac lahko imel no le hišo. ninrvrč celo palačo v Belgradu, ko bi bil lislo, kar |0 s svojim dolom zasluzil ali bi bil lahko zaslužil, deval nn kapital. Pred mnogo leli so »a je ros enkrat polotila Želja, da bi imef v Belgradu svoj domek. In si jo res kupil majhno pritlično predvojno belgrajsko hišico, 'loda kol resen in uvideven mož jo spoznal, da ga bodo dolgovi požrli, če sp tega bremena kar takoj ne iznebi. ln lako je lislo hiširo prodni. Kar jo za njo dobil in kar jo ostalo njegovega, je žo davno vso trikrat razdal revežem ne lo v Belgradu, marveč zlasti v Ljubljani in Sloveniji. _ Pisec teh vrstic v svojem življenju m poleg dr Kreka poznal še nili enega človeka, ki hi mu bilo lako malo do denarja, kol dr. Korošcu. Vendar je bila mod njim in dr. Krekom velika razi k . Dr Krek je svoj denar kar sproti razdal medlem ko jo dr. Korošec vedel, kaj denar pomeni. In zato L o previdno in z ljubeznijo nalagal na tisi kanila! od katerega mu tečejo najboljše obresti od sobote zjutraj, ko je z njim ..top P-'dvojega Stvarnika, ki ie izpolnil svojo obljubo. »Kar si stori Mojemu najmanjšemu bratu, si Men storil! Ravno zadnje dn, prod ^^^o e pripravlja velik božični dar za revno o rok.a in študente, zlast denarja ^>iiskh oblek,za d . n 1 oh. zmanjkalo denarja .. Co ni mi m i rPvnjh SŠiEfe ho 13 dcEkovOstalo praznih rok, toda dva milijona hrošča, ki jc bil vedno zelo dareflliv dO vsakega, ki je v potreb, je lo, da o iz Ljubljane vedno suh prihaja v Belgrad. i«J 0 jo lansko leto nekoč mudil v Ljubljani, ga pogoni dva meseca ni bilo več na spregled. Celo v Belgradu je M proti svoji navadi čudovito nirem Ko ga je nekdo pobaral, zakaj ne gre v Ljub Jano meseca se je z odgovorom izmikal. Nato pa je Sdkrito povedal: »Zalo. ker nimam denarja, k, " siromak tako čislal in ljubil čeprav je v njem videl voditelja slovenskega naroda ki so e večkrat srdito boril zoper be grajski centralizem. in je v njem gledal katoliškega duhovnika sred, pravoslavne sredine, je bilo vzrok njegovo dobro srce. Kolikokrat se je zgodilo da je povabil na sprehod prijatelja, s katerim sla pro ^o dnevu ali' proti večeru hodila po belgra k h ulicah, kjer prebivajo najrevnejši ljudje. Tam so ie pogovarjal z ljudmi, se menil z njimi, nalo pa svojega spremljevalca povabil na večerjo Spremljevalca sovo ni peljal v holel ali restavracijo marveč v majhno ljudsko kuhinjo, kjer sla sedla za neobtesano mizo, kjor je dr. Korošec naročil po eno norci io fižola, kakršnega so jedi, drugi siromaki 1 ljudski kuhinji pri isti mizi. Tukaj se je spoznaval z ljudmi, spoznaval njihove krize in težave m se večkrat močno olajšan ali pa ce o suh vračal domov. Dr. Korošcc jo svoj denar nalagal na tak kapital. Kdor o njem drugače govori, mrtvemu dela strašno krivico , Kakor jo sicer dr. Korošec bil poosebljena skrb in natančnost, kadar je šlo za izvrševanje dolžnosti, prav tako je bil kar lahkomiseln, kadar bi bil moral skrbeti za samega sebe, zlasti za svoje zdravje. Bolan ni hotel biti, ker se je zavedal, da ga bolezen ovira v izpolnjevanju nalog, ki so mu bile naložene. To najbolj dokazuje tale vzgled iz tistega tedna pred smrtjo: . , . „ Neknko teden dni prod smrtjo se dr. Korošec ni dobro počutil. Prijemala ga je kolika, ker je menda nekje v gostilni nekaj takega jedel, kar mu jo delalo težavo. Ker težave niso hotele ponehati, mu je njegov prijatelj g. Stjepan Barič, ki ga je obiskal na domu, svetoval, naj bi poklical zdravnika. O tem seveda dr. Korošec ni hotel nic slisati ter jo Bariču precej drastično odgovoril. G. Bario jo uvidel, da so Korošec ne bo dal omehčali, da bi sam klical zdravnika. Zato je brž stopil k telefonu ter hotol sam poklicati zdravnika v Koroščevo stanovanje. Dr. Korošec pa hud. G. Barič se za njegovo jezo ni več menil ter je kar pograbil slusalko, da bi zavrtel šlevilko. Tedaj se dr. Korošec kar na ves glas zadere na Bariča: »Slišite, čigavo stanovanje jo lo? Moje ali vaše? Kako si upate v moje stanovanje klicati ljudi, ki Jih ne maram sprejeti?« G Barič je ugovarjal ter začel vrteti številko za zdravnika. Takrat pa dr. Korošec vslane, obleče suknjo vzame klobuk ter pravi: »Ce torej mislite, da jo io stanovanje vaše, prosim izvolile kar povabili semkaj kogar koli hočete ter se mu dajte preiskavati, kakor vas je volja! Jaz pa bom medtem zunaj na ulici počakal, da bosta opravila!« In je stopil k vratom. G. Barič Jc mornl spustit, slusalko, dr Korošec so Je zasmejal ler dejal: »Prav lako! Ce bi prišel zdravnik k meni. bi morda vendarle našel kako borzen, kar bi mi ne bilo prav -.« Ne bilo bi mu praV. ker bi bil moral najbrž spet v posteljo ler so zdraviti, kar bi ga bilo oviralo v izvrševanju njegovih dolžnosti. Tak je bil dr. Korošec. Dr. Korošec je bil katoliški duhovnik. Kol človek je bil lep, ve»el, duhovit in zabaven ter v vsaki družbi dobrodošel. Tudi dr. Krek jo bil vesel, šegav in duhovit. Oba sla bila preprosta, vendar je bila med njima velika razlika. Dr. Krekov nastop je bil elementarno preprost in ljudski, dr. Koroščev pa fin in uglajen. Dr. Krek jo bil rojen ljudski tribun, dr. Korošec pa rojen voditelj Njegovo obnašanje je bilo tako polno prirojeno avtoritutivnosti, da si jo lahko privoščil marsikako besedo, ki mu jn nihče ni vzel za zlo, ker je bila izrečenn tako, kakor jo i«' znal izroči le on. Tako jo mogel kol katoliški duhovnik mirno občevali ludi v krogih pravoslavnih krščanskih ali pa muslimanskih bratov, ne da i>i bil kdaj koli zaradi njegovega nastopa nastal kak nesporazum. Pri ton, pa dr. Korošcu nikdar ni bilo treba dolut, kakih koncesij. Značilen je tale vzgled iz zadnjega časa: Bil Je povabljen na volik obod, ki je Imel uradni značaj Bilo je nn potek, pa so vseeno servirali meso. Sedel je polog odličnikov pravoslavne vero. bilo pn jo vmes tudi nekaj katoličanov, katerih pa ni nič molilo oh petkih jesti meso. Sicor hi oh taki priliki tudi z a dr. Korošca no bilo greh, ko bi bil jodel meso. Toda dr Korošec je odklonil lor prosil za postno jed Vprašali so ga: »Zakaj pa no Ješ pečenke?« On pa je vedro odgovoril: »Kakšen vodja »klerikalcev« pa bi bil, ko bi tukaj drugim katoličanom dajal slab vzglod in v potek jedel meso?« Vsi navzočni so njegove besede lopo sprejeli. Posledica je bila. da so so odrekli listikrnt mesa tudi nekateri drugi katoličani, kateri sicor oh petkih Jedo meso, in da je jedlo postno ludi nekaj pravoslavnih. Močno značilna njegova lastnost je bila, da kot katoliški duhoven svojega globoko notranjega verskega Izživljanja nikdar ni obešal na veliki zvon. 1'rav zaradi tega mu je marsikdo ludi v katoliških vrstah, če že ne v besedi, pa v mislih delal krivico. Dr. Korošec je svojo verske vaje vedno sam opravljal. Pn se jo vendarle zgodilo, da ga je ta ali oni, če jo nenadno stopil v njegovo sobico na stanovanju ali celo v pisarno njegovega kabineta, našel z molkom v roki, ko je molil rožni venec. Dr. Korošcc Je bil namreč velik častilec Matere Marije. Ko je letos na praznik Marijo Brezmadežne dno 8. decembra prišel v Zeuiun mnševat v kapelico zavoda šolskih sester, so ga te vprašale, katero ninšno obleko naj mu dajo. On pa je odgovoril: »Tisto zlato, ker jo zlata za Marijo komaj dovoli dobra.« Na listi Marijin praznik se dolgo ni hotel poslovili od šolskih sester ter ie mnogo govoril z njimi o Mariji. Nazadnje jo dejal, da bi se na tak praznik pač spodobilo poromali še na kako Marijino božjo pol kje v bližini. Povedali so mu, da je taka božja pot blizu Sremskih Karlovcev in se imenuje »Marija Snežna«. Takoj so je odpeljal tja ler vzel s seboj še dve sestri na božjo pot, kjer je dolgo pobožno molil pri Marijinem oltarju. Ko se je pod večer vos veder in vesel vrnil v Belgrad, so vsi mislili, da je bii kio na izletu v družbi. Ko jo dr. Korošec zadnja lota večkrat za dalj časa prebival o počitnicah tin Gorenjskem, je bil prav gotovo vsak tedon najmanj po enkrat na Brezjah, kjer je obiskal Marijo Pomočnico. Včasih je bil tudi po trikrat na teden tam. Če so je le kje blizu lam mudi!, je vodno dejal spremljevalcem: »Pojdimo še malo na Brezje!« Dr. Korošec je tisti politični voditelj slovenskega naroda, ki je letošnje poletje s prijatelji rnzodel, zakaj lako želi, da bi jiostale Brezje slovenska narodna požjn pot in brezjnnska Marija Kraljica vseh Slovencev, Razlagal je: Večkrat nastopijo časi v zgodovini narodov, ko narodne misli niti nr moreš voč juvno ne razširjati, no branili ne govoriti o njej. Pa mora takrat vendarle vsak narod vzdržati, da se ohrani. Takrat mora Marija biti tista sila, ki varuje >n ohranja narod. Tako imajo Poljaki svojo črnstohovsko Marijo, mi Imejmo pa brozjansko za svojo Kraljico, ki naj nas vodi in 7,a nas skrbi, ko tega nihče drugi ne bo mogel in smel. Zato pa je že zdaj treba znnesti med vso slovensko ljudstvo veliko misel, da brezjanska Marija ni le pomočnica in krnljica Kranjcev ali Štajercev. marveč vseh Slovencev kot naroda. CeSčenjo Marije, Matere božje naj postane narodna dolžnost vsakogn Slovenca! To Je tisla velika dr. Koroščevn misel, ki zveni zdaj kakor oporoka voditelja in očeta, kateri je telesno odšel, nas pa izročil v dobro varstvo. Zelo lepo in pobožno ter znupljivo Je častil tudi Malo sv. Terezijo. Pred nekaj meseci so ga prijatelji svarili, naj se vnruje, kor se sliši, da nasprotniki njegovih krščanskih idej nameravajo zoper njega atentat, da bi so ga iznoblli. Dr. Korošec je pn značilno po svojo zamahnil z roko in dejal: »Ne bojte se znme! Meni noben atentator nič ne more. ker Imam za seboj sv. Malo Terezijo.« Koliko je dr. Korošec izdajal iz svojega za revne cerkve, koliko drugih dobrih del je storil, toga vsega živ človek nikdar no ho vedel. Dr. Korošec je o vseli takih stvareh molčal, jih ni hotol nili prijateljem pripovedovati, dn ne bi izgubil kaj obrr-sti od velikega kapitala, ki si ga je s svojimi dobrimi deli za vero, Cerkev in siromake naložil pri Večni Ljubezni. Dasi je umrl nenadno, ni umrl nepripravljen. Zvesti častilec Marijin in bojevnik njenega božjega Sina je umrl na Marijin dan. ki Je sobota, kar nam, ki verujemo, upamo in ljubimo, dokazuje, da je umrl v varstvu Matere Marije, ki je Njena slika polog slike njegove rajne matere edina krasila njegovo skromno spalnico iu mrtvaško sobo. Korošec med nesmrtnimi čuvarji slovenskega genija Fod arkadami našega Panteona je obstala njegova krsta in sprejemala naše zadnje žalne pozdrave in izraze hvaležnosti. Pokrivala jo je v črnino zavita slovenska trobojiii-ca, to je bilo edino kar je bilo na krsti in to je bilo tudi vse. Vojšfak svojega naroda umre z zastavo svojega polka in svojo države na svojih prsih in je ne izpusti iz rok niti v smrtnem boju. Tudi sam je obležal pred nami 7, našo zastavo nn prsih in kot najzvestejši njen čuvar in najpoguninejši njen vojak jo je še v smrti stiskal tako trdno, tla si jc je ponesel v grob. * Ko so ga nesli tja proti zadnjemu zemeljskemu domovanju so ga ponesli mimo velikanov našega duha in mimo oblikovalrev našega narodnega obličja in vse naše kulturne vsebine. Rahlo se je nagnila krsta, ko jc krenil naprej na svoji poti proti arkadam pri grobu Jerneja Kopitarja in kot naš največji najbolj zaslužni minister za prosveto se je rahlo pozdravil z velikim znanstvenikom in oblikovalcem našega srbskega jezika. Kopitar se mil je rahlo zahvalil za pozdrav za njegovo veliko dejanje, ko nam je ohranil univerzo in nam podelil Akademijo znanosti in umetnosti. Pot je šla naprej v gnj naših zaslužnih in nesmrtnih čuvarjev vseli naših narodnih vrednot in bogastev. Kot govornik in bližji rojak se je ob skupni pisateljski grobnici za hip srečal z Razlagoni in Raižcm, dostojan- stven je bil pozdrav med njim in Levstikom ter Stritarjem. Ko je zavil sem za oglom proti svojemu domu, je tam v daljavi blestel v lepem in svetlem soncu Bleiweisov doni z značilnim spomenikom in že so so odprla vrata njegovega domovanja med Jurčičem, Matijem Čopom, obema Cimpormaiioma na eni strnili in med Hradcckiin, Podlimbarskiin in Valcnto na drugi strani. Njegov dom je prav v sredini arkad, velik je in prostoren. Tani ho domoval v osred-ju naših velikanov, ker je bil tako lep izraz naše ljudske sredine, tako razsežna in preprosta sinteza vsega, kar slovenski narod liočc, pomeni in ustvarja. * Tani na Navju bo sedaj počival v sredini med našimi vzorniki kot prvak in gledal na nas in na naše snovanje. Iz tiste najvišje in najlepše duhovne sredine bo zrl na nas in skrbel za nas. In ob njegovem domu smo sc poslovili vsi složno, zedinjeni in enotni v spoznaju, kako velika je naša bolečina zaradi njegove izgube. Ko smo tam jemali slovo od njega, smo se stiskali vsi ob njegovi krsti, kmetje in meščani, delavci in gospodje, mladi in stari, šibki in krepki. Vsi smo se v lepi za-stopnosti združili ob njeni in mu za slovo obljubili, da nikdar ne bonio pozabili na naloge in vrednote, ki jih jc on zasadil v našo narodno sredino. Posmrtna maska pokojnega dr. Antona Korošca, kakor po smrti. je posnel kipar Lojze Dolinar takoj Sodelovanje naše vojske pri pogrebu dr, Korošca Kot bivši ministrski predsednik in aktivni minister ter nosilec najvišjih odlikovanj je bil g. dr. Anton Korošec deležen tudi na svojem pogrebu najvišjih časti, ki mu jih je izkazala naša vojskn Nn pogrebu našega velikega državnika je odlično sodelovala tudi naša vojska. Že pred 9 zjutraj se je postavila pred stolnico častna četa z vojaško godbo na čelu. Častno četo so tvorili 4 vodi 40. pcšpolka Triglavskega, sami mlaoi stasjti vojaki. Vojašk'i godbi pa je jioveljeval višji vojni kapelmk g. Ferdo llercog. Kmalu jo prispela tudi topovska _ lafeta, pred katero je bilo vpreženih 6 konj. Ob izhodu iz cerkve pa se je z golimi sabljami v rokah postavilo 12 jioilčastnikov-narednikov, ki so pozneje tudi spremljali krsto do pokopališča. Poveljnik odredov, ki so sodelovali pri pogrebu, je bil major g. Milivojevič. Pred krsto je stopalo tudi 12 častnikov, poročnikov- in pod |>o ročni kov. ki so nosili najvišja odlikovanja, katera je začasn svojega življenja prejel pokojni voditelj g. dr. Korošec Anton. Venca Nj. Vel, kralja Petra II. in Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla so nosili prav tako podčastniki naše vojske. Za krsto pa je v prvi vrsti odličnikov stopal zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. poveljnik dravske divizije, divizijski general g. Ljubomir Stefanovič. Med drugimi odličniki smo opnzili še poveljnika za utrjevanje, divizijskega generala g. Leva Rupnika, nadalje planinskegn generala g. Lukiča, pehot, generala g. Masiča in artilerijskega generala g. Ferda Janeša. Nadalje so bili zastopani komandanti vojaških edinic ljubljanske garnizije s številnimi višjimi in nižjimi častniki. Prisostvoval je pogrebu tudi poveljnik dravskega žanoannerijskega polka, polkovnik g. Alojzij Barle. Poleg naše aktivne vojske se je pogreba udeležilo tudi posebno odposlanstvo Združenja rezervnih oficirjcv in bojevnikov. Častni sprevod je zaključila baterija topništva iz sestava 16. artil. polka. Muslimanska delegacija pri pogrebu Muslimane iz Bosne in Hercegovine, sodelavce dr. Djaferja Kulenoviča, ministra za gozdove in rudnike, so zastopali pri pogrebu našega voditelja: Senatorji: Llzeiragn lladži Hasanovič, Nurija Pozderac in narodni poslanci: Izmetbeg Gn vrankapetnnovič, Bečir Djonlagič. Forid Ccrič in or. llifzijn Gavran-kapetauovič. Slovenci v Zagrebu položili venec na krsto v posebnem vlaku Zagreb, ll\ decemebra, b. Posebni vlak z zem-skimi ostanki predsednika senata in prosvetnega minislra dr. Antona Korošca so prispeli v Zagreb davi ob 2.30. Vlak je bil sestavljen iz furgona, 5 salonskih vagonov in 3 vagonov I. razreda. Na vagonu, v katerem je počivalo truplo dr. Korošca, je bil velik križ. Na postaji v Zagrebu so pričakovali vlak člani in predstavniki Slomškovega prosvetnega društva in katoliški akademiki družtva »Danice«. Prav tako so pričakovali vlak prijatelji pokojnega dr. Korošca, med drugimi tudi dr Zlatko Kuntarič, soproga industrijalca Težaka in drugI. Predstavniki zagrebških Slovencev z dr Zamikom na čelu so stopili v vagon, kjer je ležal pokojnik ter mu izkazali zadnjo fast. Položili so tudi lep venec na njegovo krsto. Tudi dr. Stanko Š veri juga je položil venec na krsto svojega pokojnega tovariša, Radovljica Fantovski odsek Radovljica je imel žalno ko-memoracijo za svojim velikim prijateljem dr. A-Korošcem, voditeljem slovenskega naroda. Gospod župan Franc Resman na je v ganljivem govoru orisa! blagega pokojnika. Fantja smo s tega žalnega sestanka poslali žalno pismo na merodajno mesto. Naša fantovska prisega je zvestoba dr Koroščevim načelom. Slava nepozabnemu voditelju! ,Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli4 Pod leni naslovom piše »Straža v viharju«: Velik, nov kovčeR je v predsobi. Kdo Ra je prinesel? Ženska iz Marljanlšča je prisopihala z njim. To pošiljajo R, minister za akademike, za Vincencijevo konferenco. Odpre-mol Skoraj nova poletna obleka. 6 novih srajc, 20 parov nogavic, par čevljev, 20 kravat, robci, druRo perilo. Pošiljka me spravi v zadrego! Pred nekaj dnevi je Dragi prinesel zaboj z obleko, čevlji, zimsko kučmo in klobuk! Za lo pošiljko se mu še nismo zahvalili in že je nova lukni. Vprašal sem Dragi ja: odkod la kučma: E pa minister hodi v čaršljo, pa kupi to in ono... Pa R. minister nosi ta klobuk in lo kučmol Da, dvapula in dosla. Pišemo torej zahvalno pismo: Velespošlo-vani Rospod minister: Za pošiljko z dne X. X. in kovčeR z obleko in perilom se najiskrenejše zahvalili jemo. Prav zdaj je spet povpraševanje po oblekah ild. 2—3 ledne pozneje javlja Ra. Nallačenova: O. minister dr. Korošec je dal nalog, da se kupi volna za 30 toplih maje, dala sem iili delati in stane vsaka 250 din! To ie bila prav zadnja pošiljka in prav le dni smo razdeljevali Koroščeve inajce med akademike! »Prijateljstvo« ministra Korošca z našo A'inc. konferenco se je započelo ob prvih začetkih naše konference leta 1931—32. Iz internacije v livarn ie pošiljal redno 100 din mesečno, enkrat celo vrečo dalmatinskih fig. Ko je prišel v Ilelgrad, so se njegove pošiljke podeselorile. G. minister Korošec ni hotel kupovati blaga, ampak jc pošiljal svoje lastne obleke, ki so bile vsem prevelike in ie naročil, da se morajo prenaredlli, kol bi želel, da nosijo akademiki njegove obleke; navadno je dodal 500 din za predelavo obleke! Ne pretiravamo, če nuavinio. da ie poslal do 50 oblek, na stotine srajc, nogavic, kravat, klobukov in čevljev. Obleke so bile lako rekoč vse nove, nosil jih je sam nekajkrat in potem dal akademikom. Urfj, chtk dmtete, [fcMM^- o . j. meti zdum zM Navadi ga pravoiasno na KAL0D°HT proti lobnemukamr^ SARGOV UUIIIIUI'".' . 'V jfrS Večkrat smo mu pisali v zahvalnih pismih, da je naš največji dobrotnik, on pn ie nam večkrat sporočil: pošljite mi vedno dosli položnic, da ne boni v zadregi. .. V vseh leh slvnreb ie bil tib sporazum med nami. — On je odpiral neulrudliivo svojo roko in spel odšel v Belgrad . . . zdelo se ie, da mu zveni vedno beseda Gospodova v ušesih: Lačen sem bil in ste me nasitili. Nag sem bil in sle me oblačili . . . C.e pravijo, da gredo prijatelji samo do groba, dobra dela pa spremljajo dušo pred večnega Sodnika, bo prtljaga dobrih del, s katero bo stopil pred ožji prestol, ogromna — velikanska. L. E. i< v. Žalni zbor slovenske katoliške dijaške mladine Koga je bolj pretresla smrt našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca kakor slovensko aka-deftisko in srednješolsko mladino, ki jo je pokojni voditelj tako ljubil, ona pa mu je to ljubezen goreče vračala. V soboto popoldne ob treh se je zbralo nad 1500 akademikov in srednješolcev na žalni zbor, ki sla ga priredile Slovenska dijaška zveza in AZ v frančiškanski dvorani. Dvorana je. bila premajhna, da bi sprejela vso množico naših akademikov in srednješolcev, ki so prihiteli na žalni zbor, čeprav je bil na mnogih srednjih šolah popoldne pouk in je bilo mnogo akademikov zaposlenih pri pogrebnih pripravah. Na lepo okražen oder je stopil najprej zastopnik Slovenske dijaške zveze, akademik Leskovar, ki je v kratkih uvodnih besedah razložil pomen svečanosti. Besede, »odslej »e bomo s ponosom imenovali Koroitcva. mladina«.-, so imele na vse prisotne neizrekljivo globok vtis. Nalo je govoril učiteljiščnik Čuješ o žalostnih čustvih, ki navdajajo slovenskega dijaka ob bridki izgubi dr. Korošca. Čeprav ga ni več živega med nami, bo vendar odslej tudi mrtev vodil slovenski narod ln njegovo mladino dub našega nesmrtnega voditelja Korošca, ki mu slovensko katoliško dijaštvo prisega večno zvestobo. Na sporedu so bile še pevske točke akademikov, govor akademika Klemenčiča in recitacija gdč. Tomšičeve, ki je recitirala Terčeljevo »Umrl jo može, ki jo je spesnil nalašč za to priliko in jo prinašamo na drugem mestu. Zadnja točka je bila molitev za domovino in narodnega voditelja. Iz vse žalne svečanosti je dihalo globoko spoštovanje in topla ljubezen mladega dijaškega rodu do svojega velikega dobrotnika. Oče je umrl (Filip Terčelj) Zasanjali smo se v sveto ročl Kako ob jaslicah nam bo lepo! Zunaj blestelo bo jasno neb6 v hiši pri peči bo toplo, gork6,.. In mi, otroci prejasnih dni smo sanjali sanje odprtih oči: Tiho bo potrkal na vrata in stopil med nas — naš ata. »Jejl Oče! Da si vendar priSell« In on s pogledom bo toplim objel vse svoje otroke. Iztegnil bo roke in nam razdelil božičnih darov. Da — naš oče — bo prilel gotovo za božič domov ... Zvoni. Že prihajal Ves nasmejan, mladostno svež, ■ prožnim korakom, vesel in zdravi »Hejl Le naprejl« — Tu je--brzojav. Dobri Bogi Saj ni mogoče! Da trpka resnica: Umrl nam je očel Jaslice so postale krvave, tema je padla pod jasno neb6 božični zvonovi mrtvaško pojo, Oče je umrli Daleč od nas oči je zaprl. In družina joče: Umrl nam je — očel Joj, kako temin bo nai sveti večer, joj, kako gr'oz£n — božični je miri In mi? Mesto pisanih plaičev, oblekli črne smo halje, mesto v jasne noči, zazrli smo v temne se dalje, brez jaslic in sveč, brez božičnih darov: Očeta so v trugi prinesli domov. In tam, kjer naj bi žarelo božično drevo, kjer naj bi v jaslicah, v lučkah blesteče sanjalo Dctece božja sladko — nai mrtvi oče_ leži in večno spanje spi v trugi črni v obleki temno-srebrnil Joj, kak6 teman je nai sveti večeri Pa je pred dnevi ie mislil na nasi V radosti svetil se mu je obraz, ko je v daljini mislil na dom. »Kako je Sloveniji? Morda je mraz? Kako je v gorih ln le preko gora, kjer je razlito ogromno gorji kjer v joku in smrtni senci trpijo moji Slovenci.^ ( j Za praznike pridem domov >z »s.,, * vami bi rad sveto noč praznoval...« In zdajl Zdi se, da stopa med nas, med svoje najljubše. Že dviga roko, prihaja na oder in bere med smrtno tišino oporoko. Mladina, pogum! Proč solze! Na delo! Ne bo vas zadelo usodno gorje! Pri Bogu bom prosil na sveti večer, naj zlije nad narod ljubezen in mir. In vi? Ne zabite naukov in opominov očeta, vodnika, bogatega, ubožca: V molitvi se spomnite doktor Korošca! Slovenska mladina!_ Tvoja misel edina je Bog, narod in domovinal Nagovorjeni govor na Koroščevem grobu Dr. Miloš Trivunac, dekan iilozolske fakultete na belgrajskem vseučilišču, je prišel na pogreb dr. Korošca v imenu vseučilišča, toda zaradi zamude zagrebškega vlaka je prišel šele po končanih pogrebnih obredih. G. Trivunac je imel med tem pripravljen prosvetnemu ministru dr. Korošcu v slovo naslednji govor: »Kot odposlanec belgrajskega vseučilišča imam danes žalostno dolžnost, da se poslovim od pokojnika kot prosvetnega ministra. Lahko rečemo, da je bil pokojnik iskreni prijatelj belgrajskega vseučilišča in da je to pokazal ob vsaki priliki. Nobenega vprašanja ni hotel rešiti, ne da bi preje vprašal vseučiliški senat in rektorja. 'ludi pri manj važnih vprašanjih je, kakor se jc on skromno izrazil, »vprašal za svet« in nikoli ni pozabil reči: »Hvala lepa!« Slučaj je hotel, da so sc najtežji izgredi, ki so se dogodili na belgraj-skem vseučilišču, dogodili prav v času njegovega kratkega ministrovanja. In čeprav bi on ob tej priliki kot odgovoren minister bil lahko občutljivejši, ni niti najmanj ugovarjal, temveč je 6prejcl mišljenje senata, kot bi svojega sploh ne imel. Vedno je ponavljal, da bo vselej spoštoval univerzitetno avtonomijo, in iz vseh njegovih dejanj sc je videlo, da ie govoril iskreno. Tako je sodelovanje med pokojnikom kot ministrom prosve-te in bclgrajskim vseučiliščem bilo vzorno, nikdar ni bilo kakega nesporazuma, in žaluje za pokojnikom nc samo kot prosvetnim ministrom, ampak tudi kot za svoiim prijateljem, in mu bo ohranilo večen spomin. Slava mu!« za večne čase pričala rodovom, da je živel enkrat človek, ki je rešil svoj rod stoletnega robstva... Mojzes naš, večna Ti hvala in slava! Zastopniki Rejs ul Ulena Fehim F. Spaha — na pogrebu Muslimanskega verskega jniglavarja llejs ul Ulema Fehim F. Spaha je zastopal pri pogrebu dr. Antona Korošca zagrebški muftija g Izmed F. Mnftič, njegov tajnik pa jc bil vojni inian II ali I 1 m a m o v i č . • »Hrvatski Dnevnik" o dr. Korošca Jutri bo slovenski narod izkazal zadnjo čast dr. Antonu Korošcu, predsedniku Slovenske ljudske stranke in velikemu slovenskemu rodoljubu. Ves naš tisk, tako hrvatski in srbski, kakor slovenski, je enodušen v tem, da je z dr. Korošcem prenehala močna politična osebnost, ki je večkrat — - . ,,„..■ . , m ; grala zelo važno vlogo. Dr. Anion Korošec je moslojnejsa bo Hrvatska leni močnega stopil v politično življenje Jugoslavije kot pod- ------- ortunističiiih razlogov. Hotel je povečati vpliv svoje stranke, ki je bila v neprestani borbi z liberalci. Razmere so bile ta; ke, da so bili Slovenci vedno po eni svoji stranki zastopani v vladi. Dr. Korošec je, računajoč s stanjem, ki vlada v državi, stremel za tem, da njegova stranka po možnosti pride na oblast in da j>rido-biva Sloveniji one koristi, ki jih prinaša sodelovanje pri oblasti. Po drugi strani je skušal dr. Korošec via facti zavarovati avtonomijo svoji slovenski domovini. In zarec, priznati je treba, da Slovenija niti od daleč ni čutila teže centralizma tako, kakor je to čutita Hrvatska. Ko je bila ustanovljena Dravska banovina, so bili zbrani v njej vsi so-venski kraji. Dr. Korošec je upal, da bo s sodelovanjem z dr. Stojadinovičem lahko dosegel notranjo preureditev Jugoslavije. Ker ga je vodila ta misel, je imel zveze tudi z nami Hrvati. Prišel je v Kupinec brez spremstva žandarjev in brez čete detektivov in je imel sestanek s predsednikom dr. Mačkom. Danes, ko leži dr. Anton Korošec na odru. se mora priznati, da je njegova zasluga, da na Hrvatskem pri volitvah 1. 1038. tli bilo tistega pritiska, ki se je pričakoval in na|x>vedoval. Pokojni dr. Korošec je spadal med tiste poli-; tike, ki so delali brez hrupa. Zaradi tega širši javnosti niso niti znane njegove poteze. Nekaj pa stoji: da je dr. Korošec bil spočetka in v svoji du-M vedno ostal slovenski avtonomist. Na tem av-tonomističnem programu je tudi dobival zaupanje vtčine slovenskega naroda. To je program, ki ga j* zannMil kot dediščino svoiim naslednikom. Ni dočakal končne preureditve Jugoslavije, toda umrl jc pomirjen, vedoe, da bo imela njegova domovina v tej preurejeni lugoslaviji isti jioložaj kot Hrvatska. Sorodno gledanje na državno preureditev vodi Slovence k sodelovanju s hrvatskim narodom. Zgraditev hrvatske samostojnosti je v življenjskem interesu Slovencev, ker čim močnejša in sa-i, tem močnejša in samostojnejša" bo Slovenija. Napačno je mišljenje, da morajo Slovenci jx>dpirati centralizem. Ko se o tem govori, se navadno misli na nekaj sto slovenskih uradnikov izven Slovenije, kakor da bi bilo teh nekaj uradnikov slovenski narod in kakor da ti ljudje ne l>i našli kruha v svoji reorganizirani domovini, ki bi imela samostojno oblast v mnogo večjem obsegu kakor jo ima danes. Ce imamo vse to jired očmi, smo prepričani, da bo slovensko av-tonomistično gibanje tudi jx> smrti dr. Korošca ohranilo vso svojo moč in da bodo predstavniki slovenskega naroda našli pot in način, da obnovljene stike z nami Hrvati še nadalje utrjujejo v skladu z novim položajem v državni skupnosti, ki je v skladu z željami velike večine slovenskega naroda. Dr. Jože Marjetic: Naš Mojzes odhaja ... Ob odprtem grobu dr. Kreka je govoril dr. Korošec kot prerok: — — »Dvignite glave, ker bliža se Vaše odrešenje...«! Zibcenarji smo takrat čepeli na vrhovih Mte Chieso in Mte Cucca v južnotirolskih gorah v vojnih zakopih. Nismo ga videli, nismo ga slišali, — čutili smo ga v svoji trudni duši in v svojih žilah...: Dr. Korošec — Mojzes slovenskega naroda! Na božični večer je na Mte Val di Bella leta 1017 stotnik Alfred I.avrič pl. Zaplaz vpričo mene in praporščaka Lavrina zakričal na telefon komandantu polka Voentouriu: »Dr. Korošcu bom javil vse krivice, ki jih nam delate!«... Slovenski Mojzes je vodil svoj narod po začrtani poli; krivulja mu je bila ravna črta... V »Doinagoju« sem z Mojzesom leta 1021 prvič razgovarjal. Mnogo današnjih vplivnih političnih osebnosti na Hrvaškem je gledalo v takratnem Domagoju« Korošca kot hrvaško-slovenskc-ga Mojzesa. Leta so prešla — — —• V internaciji na otoku Hvaru sem z njim drugič, razgovarjal. Zanimal se je tudi za zagrebške Slovence... Vesel pogled, topla beseda in mehka roka je bila razstanek. Leta 1938 sem z njim tretjič in zadnjič razgovarjal. S telefonom me je poklical v svoi kabinet ' notranjih zadev. Vse moje odgovore si je zapisal. ... in na zagrebške Slovence ni pozabil —--.Na vprašanje, zakal ne pride nikdar več v Zagreb, je smejoč odgovoril: »Ja, dragi prijatelj, lo si želim in tudi to bom doživel! Ničesar si pa bolj ne želim kot to, da me ne bi Hrvatje kleli, ko hom umrl...!« In dogodilo se je. da jo naš Mojzes — umrl Doživel ie sanje svojih mladih dni: Prost mora biti, prost naš rod. na svoji zemlji svoj gospod!.. Kakšen ie bil rodoljub, kakšen državljan in kakšen karakter, zapisala bo zgodovina. Bil sin slovenske verno matere... Bil je ponos slovenske duše! »Zaplnhutala so težka temna krila črne zim ske noči in njegova domovina in njegova držav je povesila kot splašena golobica svoje poroti... Slovenski genij in Plečnikov duh naj zgradi na grobu našega Mojzesa granitno stavbo, ki ba i v- - PfiPBšPl tpSM m Davi je umrl v Zavodu sv. Stanislava v Sent Vidu nad Ljubljano profesor Fr. Omerza. Pokojnik je dojx>lnil 51 let plodovitega in izredno delovnega življenja. Rodil se je v Zupeči vasi pri Cerkljah na Krškem polju ob zeleni Krki. kamor je vedno rad hodil iskat zdravja in moči za novo lelo. Ko je bil goden za gimnazijo, ga je oče odpeljal v Novo mesto na gimnazijo; po novi maši na Dunaju se je posvetil klasičnim jezikom. Pokojnik je bil dober učitelj in prevajalec klasikov, zlasti Homerja, cerkvenih očetov in navdušen dramaturg. — Z njegovo smrtjo ijgublia Zavod sv. Stanislava dobrega in zvestega učitelja. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 8 zjutraj na šentviškem farnem pokopališču. Več bomo o pokojnem g. profesorju pisali v jutrišnji številki. Naj mu sveti večna luč! stoletje 2ena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK FI7TFI71 RADIO d.to.u LJUBLJANA, Mlklallteva ccstt t RADIO V AL. UUBUANA. Dalmatinova ulita 13 ANTON BREMEt, CEUE. Mikloiltava ulica iti L LUSlCKV. MARIBOR. Rorolk« (»JU ittv. 11 Novo vodstvo JRZ v Sloveniji Sklepi širše seje Banovinskega odbora JRZ v Beli dvorani Unlona Včeraj ob 4 popoldne je bila seja širšega banovinskega odbora JRZ v Ljubljani pod predsedstvom podpredsednika banov, odbora ministra dr. Kreka. Na seji so bili zastopniki vseh okrajnih organizacij JRZ iz vse Slovenije, ki so člani tega odbora. Gospod minister dr. Krek je v krasnih besedah naslikal politično delo pok. voditelja in predsednika banov, odbora dr. Korošca in jc posebej poudarjal, da bo najboljše poroštvo našega uspešnega dela — edinost med nami. Seja je bila sklicana z edino točko dnevnega reda, da se izpopolni banovinsko vodstvo stranke in določi politični naslednik pok. dr. Korošca. Gospod minister dr. Krek je predlagal naslednjo listo; predsednik dr. K u 1 o -v e c Franc, biv. minister in senator, podpredsednik Snoj Franc, bivši minister, tajnik dr. Krek Miha, minister, blagajnik Kranjec Marko, tajnik JRZ v Mariboru. širši banov, odbor je predlagal v glavni odbor JRZ v Belgradu kot predsednika dr. Kulovca. Na izpraznjeno mesto dr. Kulovca v glavnem odboru pa g. Kranjca Marka. Predlog g. ministra dr. Kreka je bil soglasno in z velikim odobravanjem sprejet. Gospodarstvo Odlikovanja naših gospodarstvenikov Na predlog ministra za trgovino in industrijo so v imenu Nj. Vel. kralja kraljevski namestniki odlikovali: Z redom Jugoslov. krone III. stopnje g. Ivana Avseneka, industrijca iz Ljubljane; z redom sv. Save 111. vrste: Karla čeča, industrijca iz Ljubljane, Avgusta Tostija, komisarja Zbornice za TOI, llijo Paniča in Zvonimirja Martinkovičaj z redom Jugoslov. krone IV. stopnje: Ivana Kocmurja, ravnatelja 1. delavskega konzumnega društva v Ljubljani, Miodraga Savica, Dragomirja Pejiča, Dimitrija Bogejaviča, Jovana Zivkoviča. Petra Mlade-noviča in inž. Ljudevita Veslaja; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: ar. Frana Č-rneta, ravnatelja Mestne hranilnice v Ljubljani, m Franca Urbanca, veletrgovca v Ljubljan; z redom sv. Save IV. stopnje: Antona Verbiča, trgovca v Ljubljani, Maksa Hrovatina, tiskarnarja v Ljubljani, Jovana Sondo,; Vojina Iliča, Dragomirja Rakiča, Dragomirja Leko, Momčila Petroviča in Damjana Popoviča; z redom Jugoslovanske krone V stopnje: Viktorja Medena, veletrgovca iz Ljubljane, in Vinka Kunstlja, industrijca z Vrhnike, z redom sv. Save V. stopnje: Alojzija Šmuca, tajnika Združenja trgovcev v Ljubljani, France. Pavlina. Karla Kregar-ja, Ivana Železnikarja, Janka Kreka, Zvonimirja Lukiča, Dominika Čebina, Janka Čepona in_ Jakoba Vilharja, trgovce iz Ljubljane; Jakoba Dimnika, mes. mojstra iz D. M. v Polju; nadalie Savo Sa-vina, Milivoja Putnika, Obrada Jankova, Milana Novakoviča, Stevana Krstita, Konstantina Jova-noviča, Žarka Ugrinova, Božidarja Žugiča, Milisava Markoviča. Borze Dne 17. decembra. Denar Ameriški dolar 55,— Nemška irtarka U.70—13.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 10,445.909, na belgrajski 18,085.000 din, od tega v markah 116.975 in 765.000, v drahmah 27.000, v švicarskih fiankih 249.072 in v dolarjih 10.799. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 179.000 din. Belgrad — uradni tečaji: Curih 100 frankov ..... 1028.64—1038.77 London 1 funt...... 174.57— 178.77. Newyork 100 dolarjev ček . . 4425.00—4485.00 Newyork 100 dolarjev kabel . . 4447.00—4507.00 Belgrad — svobodno tržišče: Curih 100 frankov..... 1271.10-1281.10 1-ondon 1 funt.......215.90— 219.10 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Belgrad — zasebni kliring: Belgrad 100 drahem..... 41.65— 42.35 Belgrad 100 mark...... 1772.00—1792.00 Sofija 100 din...... 54 40 denar Curih. Belgrad 10, Pariz 8.50, London 16.40, Newyork 431, Bruselj 69.25 (nom.), Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229.50 (nom.). Berlin 172.50 (reg. marka 54. trg. marka 36.50), Stockholm 102.725, Oslo 98.50 (nom.), Kopenhagen 83.50 (nom.), Sofija 4.375, Lisaboua 17.24, Budimpešta 85, Atene 3, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.15, Hel-singfors 8.75, Buenos Aires 101.625. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Zagrebu 457—460 v Belgradu 455—457 Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 100.50 denar, agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 4,-,7_4<30, begi. obv. 78 denar, dalm. agrarji 75— 76, 6% šum obv. 73—74, 4% cev. agrarji 54 denar. 8% Bler. pos. i04—108, 7% Bler. pos 97 denar. 7% pos. DHB 104.50 denar, 7% stab. pos. 05—96. _ Delnice: Narodna banka 6550 denar, I'AB 200 blago, Trboveljska 375—385 (375), Sladk. tov. Bečkerek 700 denar, Oceania 750 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100.50 denar, agrarji 58 denar, vojna škoda promplna 455—457 (457, 456.50), begi. obv. 81.50—81.75 (81.75). dalm. agrarji 76.75-77 25 (77). 8% Bler. pos. 106—106.50, 7% Bler pos 9675 denar (98). _ Delnica: Narodna banka 6600 denar, PAB 196.50 denar (drftbni komadi). 2itni trg Novi Snd. Vse nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet srednji. „„„ „ Sombor Oves: bač., srem., slav. 322.50—327.o0 . - . . . o -, — nnr on rt F!*nl-_ jecinen: nac. okoi ooniooi ouu—<><<} — ,,,.„,. bač.' beli 2% 447.50— 452.50. Tendenca nespremenjena. Promet majhen Novi g. predsednik dr. Franc Kulovec se je zahvalil za izkazano zaupanje in izjavil, da hoče sprejeto dediščino skrbno varovati in delati v soglasju z vodstvom stranke. Izjavil je, da je program novega predsednika, program pok, voditelja dr. Korošca, ki ga pozna vsak Slovenec. Prečital je brzojavko, ki jo je poslal predsednik ministrskega sveta g. Dragiša Cvetkovič, ki je pozdravil sejo z naslednjo brzojavko: Nr. Mihi Kreku, podpredsedniku banovinskega odbora JRZ, Ljubljana. Belgrad, 17. dec. Danes, ko se izročajo posmrtni ostanki velikega sina slovenskega naroda zemlji, ki jo je tako zelo ljubil in za katere ideale se je vedno odločno in neustrašeno boril, je moja žalost toliko večja, ker mi zdravstveno stanje ni dovolilo, da na tej zadnji poti pokojnemu dr. Antonu Korošcu osebno izročim svoj zadnji pozdrav v trenutku, ko se slovenski narod z veliko bolečino poslavlja od svojega najizrazitejšega predstavnika. Vi, njegovi nasledniki, zatajite srčne bolečine, zadušite svojo bol in zastavite vse svoje sile, da njegovo delo še nadalje živi. Disciplina, ki Vas je vedno krasila, duh, ki Vas je vedno krepil in vodil, in vera v končno zmago vaših slovenskih idealov, naj vas še nadalje vodi po poti, po kateri je tudi dr. Anton Korošec odločno in pravilno hodil. Prosim Vas, da kot njegov najbližji sodelavec na prvem sestanku njegovih političnih naslednikov sporočite moje globoko sožalje in iskrene želje, da se započeto delo do konca izvede v slavo onega, ki ga danes ne objokuje njegova ožja domovina, temveč tudi vsi kraji naše lepe jugoslovanske domovine. Dragiša Cvetkovič, predsednik Glav. odbora JRZ. S seje banovinskega odbora je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu: Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, Belgrad: S prve seje banovinskega odbora JRZ v Ljubljani po smrti blagopokojnega voditelja dr. Antona Korošca pošiljamo Vašemu kralj. Visočanstvu izraze odkritosrčne vdanosti. Dr. Kulovec, predsednik banov, odbora JRZ. Gospodu predsedniku Dragiši Cvetkoviču je bila odposlana sledeča brzojavka: Za izraze sožalja in bodrilne besede se Vam, gospod predsednik, iskreno zahvaljujemo. Ideali dr. A. Korošca so naši ideali in po njegovi poti hočemo odločno in složno hoditi. Dr. Kulovec, predsednik banov, odbora JRZ. Seje banovinskega odbora sta se udeležila zastopnik g. predsednika vlade belgrajski župan Jevrem Tomič in gospod ban dr. Marko Natlačen. Novi g. predsednik dr. Kulovec je ob pol petih zaključil sejo banovinskega odbora. Predsednik vlade čestita I Belgrad, 17. dec. Ko je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič zvedel, da je izvoljen za novega predsednika banovinske JRZ v Sloveniji gospod minister dr. Fran Kulovec, je telefonski naročil gospodu Jevreinu Tomiču, bivšemu ministru in belgrajskeinu županu, ki se je nahajal v Ljubljani na pogrebu slovenskega voditelja or. Antona Korošca, naj osebno obišče g. predsednika ministra dr. Kulovca in mu čestitc-i k izvolitvi. Gospod Jevrem Tomič je nato tako'j odšel na stanovanje k gospodu predsedniku g. dr. Franu Kulovcu in mu izrazil čestitke predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, ki mu čestita kot predsednik vlade in kot predsednik glavnega odbora JRZ. Nato ga je obiskal še njegov osebni tajnik Anastasijevič. Žalna svečanost mladine JRZ v Ljubljani Programatični govor dr. Franca Kulovca Ljubljana, 17. decembra. Danes popoldne je bila širša žalna seja JRZ., ki so se je udeležili vsi odborniki nad 300 krajevnih organizacij MJRZ v Sloveniji. Dvorana, v kateri je bila žalna slovesnost, je bila vsa v črnem, na odru je bilo 13 stolov, od kalerih je 12 stolov zasedlo vodstvo MJRZ v Jugoslaviji s predsednikom dr. B. Pircem na čelu in banovinski odbor MJRZ za dravsko banovino. Žalno sejo je začel inž. Sodja in ob otvoritvi pozdravil navzočne v imenu strankinega vodstva. Žalno slovesnost je začel pevski zbor članov MJRZ pod vodstvom tovariša Kranjca. Zapeli so >Vigred se povrne«. Za pesmijo je govoril žalni govor inž. Jože Sodja, podpredsednik banovinskega odbora za dravsko banovino, katerega govor bomo prinesli jutri. Na koncu govora so vsi navzoči izmolili očenaš za mir pokojnikovi duši. Komaj se je žalna slovesnost zaključila, je prišel predsednik banovinskega odbora za dravsko banovino, bivši narodni poslanec 11. Smersu, in oznanil novico, da je za predsednika stranke v Sloveniji soglasno izvoljen g. m. v p. dr. Franc Kulovec. Mladina je takoj sj>oročila svojo željo, da vidi svojega novega predsednika. Čez nekaj časa se je pojavil predsednik stranke dr. Franc Kulovec v spremstvu g. ministra Snoja, senatorjev in bivših poslancev. Predsednik banovinskega odbora MJRZ R. Smersu je v imenu mladine novoizvoljenega predsednika stranke lepo pozdravil in 11111 k izvolitvi česlital ler mu obljubil zvestobo in vdano delo vse mladine za ideale stranke. Gospod predsednik dr. Fran Kulovec se je lepo zahvalil čestitkam ter izvajal: Na dan. ko se poslavljamo od našega največjega voditelja dr. Antona Korošca, ki je tako rad zahajal med mladino, se je izkazalo, da vlada med nami disciplina in sloga. Ko sem slišal predlog, da nameravajo mene izbrati za predsednika, mi je bilo težko. Bog mi je priča, da nikdar nisem hrepenel po tej časti. — Toda ko sem videl enodušno željo vseh, sem odgovorno m?°«o sprejel. Obljubljam, da bom z vsemi silami in 1. vašo podporo vedno delal za cilje, za katere se je bo- ril naš veliki pokojnik, za zmago krščanskih načel v javnem življenju iu za slovensko avtouo-inijo (burno ploskanje). Slovenska avtonomija je veliki ideal, za katerega se bom vedno boril 1 vašo pomočjo. Mladina je bila vedno tista, ki se jc z vso odločnostjo v vseh časih borila za narodove pravice. Mladina, ki jc vedno znala žrtvovati svoje silo, je prednja straža vsako stranke v narodu, ki hoče uspehov. Kdor no pozna žrtev v politiki, nima uspehov. Politika je neprestan boj, jc neprestano žrtvovanje človeških sil in sposobnosti za ideje, ki so v korist narodu in državi. Obljubljam, da bom moško z vašo mlado podporo doprinašal žrtve za naše ideale. Prepričan sem, da jc zahteva po slovenski avtonomiji v popolnem skladu z državno zamislijo naše ljubljeno Jugoslavije. Sam ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič nas v daljšem telegramu bodri, naj bomo pogumni in složni. . Mi ljubimo to državo, saj smo jo soustvarjali in lo v njej si zamišljamo življenje naše avtonomije. Imamo na čelu naše lepe Jugoslavije naš domači vladarski dom Karadjordjevičcv, ki naj ga Bog poživi (več minutno ploskanje). 7j vero v Boga, v Ijralja in državo ter svoj narod, se bomo borili za večjo socialno pravičnost med ljudstvom. Socialna pravičnost v državi jc porok notranjega miru in zunanje moči države. Zato. mladina, hodi naša krepka opora, vi, ki ste naš up in nada bodočnosti!« Za tem je g. predsedniku čestital g. dr. Bojan Pire v imenu glavnega odbora MJRZ v Belgradu ter v imenu vseh belgrajskih tovarišev iz MJRZ, ki so se prišli v Ljubljano poklonit velikemu sinu slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu in so sedaj srečni, da morejo pozdraviti prav njega, katerega osebnost je porok nadaljevanja dela pokojnega dr. Korošca v dobro slovenskega naroda in države. Potem je v imenu MJRZ v Ljubljani čestital g. predsedniku dr. Franu Kulovcu inž. J. Sodja in naglasil, da bo ljubljanska mladimi vedno z ognjevitim delom podpirala njegova stremljenja. Zato naj Bog blagoslovi delo in dodeli dolgo življenje novemu voditelju, predsedniku stranke. Novi predsednik je bil rojen 8. januarja 1. 1884 v Dolenjih Su-šicah pri Toplicah na Dolenjskem. Gimnazijo je študiral v Kočevju in v Ljubljani. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in na Dunaju. V mašnika je bil posvečen 1. 1907. Leta 1910 je bil na Dunaju promoviran za doktorja bogoslovnih ved. Med leti 1910 do 1914 je služboval na škofijski gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano; med svetovno vojno je bil vojni kurat, 1. J9I9 je bil izvoljen za glavnega tajnika SLS. Leta 1920 je bil glavni urednik »Slovenca«. Pri SLS je izvedel leta 1919 strankin organizacijski statut, podčrtal avtonomistični program stranke, ki ga je potem razlagal slovenskemu ljudstvu na številnih shodih, Do 1. 1922 je izvedel reorganizacijo stranke, ki jo je vojna močno zrahljala. Leta 1922 in 1927 je bil v novomeškem okraju izvoljen.za narodnega poslanca. V belgrajski narodni skupščini je bil Dr. Franc Kulovec član vseh važnejših odborov, zlasti finančnega odseka. Od julija do novembra 1. 1924 je bil minister 1. 1924 je bil minister za kmetijstvo v Davidovič-Koroščevi vladi. Od februarja do aprila 1. 1927 pa je bil kmetijski minister v Uzunovičevi koalicijski vladi. Po vojni je tudi zelo živahno sodeloval v načelstvih osrednjih zadružnih organizacij; zelo vneto je širil zlasti kmetijsko produktivno zadružništvo. Kot član načelstva v vseh podjetjih KTD je ves čas zelo vneto sodeloval. Leta 1919 je osnoval jugoslovansko Kmečko zvezo,'ki ji je dal tudi program in ji izdelal pravila. Leta 1928 se je Kmečka zveza spremenila iz politične v strokovno organizacijo. Kot časnikar je sodeloval pri dijaškem listu »Zora«, pri »Mentorju«, znani so njegovi politični članki in felj-toni v »Slovencu«. Več let je stalno pisal uvodnike za »Domoljuba«. Leta 1932 je bil istočasno s pokojnim voditeljem dr. Korošcem interniran od diktatorskega režima, in sicer v Foči, nato pa v Sarajevu. Po letu 1934 se je spet posvetil aktivni politiki in mnogo deloval pri organizaciji stranke. Po ustanovitvi JRZ je postal glavni tajnik banovinskega odbora JRZ za Slovenijo in član ožjega glavnega odbora stranke v Belgradu. Za senatorja je bil imenovan prvič 1938. Pri oe-cemberskih volitvah 1938 v skupščino je bil izvoljen z ogromno večino v novomeškem okraju za poslanca, je pa mandat odložil v prilog svojemu namestniku g. Vebletu. Drugič je bil za senatorja imenovan' 1940. Novi predsednik dr. Kulovec je vedno spadal med najožje sodelavce in zaupnike velikega pokojnega voditelja dr. Antona Korošca in kot takšen nastopa njegovo mesto. K globokemu zaupanju, ki ga je stranka izkazala g. dr. 1 r. Kulovcu se iskreno radujemo in mu prisrčno čestitamo ter želimo, da bi ga na visokem položaju vsa stranka enodušno podpirala in mu jjomagala nositi- težavno in odgovorno breme. Vsi srbski kraji stave dr. Koroščev spomin Hudo prizadeti belgrajski Slovenci žalujejo Belgrad, 17. dec. m. Vsi tukajšnji časopisi prinašajo obširna poročila o prihodu vlaka s posmrtnimi ostanki predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Antona Korošca v Ljubljano, o I ganljivem sprejemu na kolodvoru, prenosu v bansko palačo in v stolnico, kakor tudi o govoru ba- J na dr. Natlačena in rektorja univerze dr. Kušeja. Poročevalci tukajšnjih časopisov zlasti poudraja-jo, da so kljub velikemu mrazu tisoči in tisoči ure in ure čakali, da bi se lahko poklonili velikemu državnemu voditelju, se poslovili od njega in se mu zahvalili za vse, kar je storil dobrega za slovenski narod. Današnja večerna »Pravda« pa prinaša že na celi tretji strani podrobna poročila o pogrebnih svečanostih v Ljubljani. Tudi v prestolnici se ljudje še zmerom nahajajo pod težkim vtisom, ki ga je napravila smrt vslikega {»kojnika. Zlasti se belgrajski Slovenci nikakor ne morejo pomiriti z mislijo, da je vse to, kar se je zgodilo res, ter se sprašujejo, ali niso to le samo sanje. Morda bi lažje prenesli udarec, če bi bil naš narodni voditelj vsaj pred smrtjo ležal bolan. Ker smo že naučeni prenašati težke udarce možato in dostojanstveno, bomo tudi ta udarec prenesli še boli odločno strnjeni, korakajoč po poti, ki jo je začrtal naš veliki narodni voditelj, kateremu je Bog v plačilo za njegovo življenjsko trnjevo pot nak.onil že na tem svetu najlažjo in najlepšo smrt. Kako jc vse hudo udarila nenadna smrt našega narodnega voditelja, pričajo še vedno neštete brzojavke, ki jih sprejema min. dr. Krek in v katerih spoštovalci našega voditelja iz vse države še vedno izjavljajo brzojavna sožalja in pa žalne komemoraci je, ki so bile v teku današnjega dne v Belgradu, Novem Sadu, na Cetinju, v Peči in v drugih mestih. Med drugimi so prispele v kabinet ministra dr. Kreka v teku današnjega dne brzojavna sožalja: od dr. Nika Novakoviča, bivšega ministra, Djura Mikašinoviča, bivšega jk>-slanca, dr. Prvoslava Ladiča, člana Državnega sveta v pok., Dušana Djuriča, bivšega senatorja iz Tuzle, inž. Srečka Pusta, profesorja dr. Ivana Bu-ljana, člana Glavne kontrole, Milana Baniča, bivšega jx>slanca, Ante Mastroviča, bivšega ministra, Vase Dimifia, bivšega poslanca, Mare vdove dr. Milana Kostiča senatorja, Zveze zajednice Doma in šole v Belgradu, dr. Aleksandra Kostiča, univ. profesorja in drugih Belgrad, 17 dec. m. Danes ob 11 doj>oldne so bile v cerkvi Kristusa Kralja v Krimski ul. žalne molitve za pokojnim dr Korošcem. Prisostvovali so predvsem uradniki prosvetnega ministrstva. Med drugimi so bili navzoči šef kabineta ministra dr. Kreka Mencinger, tajnik kabineta Potar Jože in Man, vršilec dolžnosti načelnika oddelka za pouk g. Dalja, inšpektorja Kotnik in šuškič. iz oddelka za srednje šole inšpektorji Prijatelj. Štefan in Cvetkovič, referenti Rožman, Janoševič in Jovanovič, iz splošnega oddelka šef računsko - ekonomskega odseka Schmant, šef personalnega odseka Sto-ianovič. referent Končnik, iz oadelka za ljudske šole šef personalnega odseka Lojanica z nešteto drugimi uradniki in uradnicami. Žalna svečanost je napravila na vse prisotne globok Belgrad, 17. dec. m. Danes dopoldne ob 11 je bila komemorativna seja Glavnega prosvetnega sveta v spomin pokojnemu prosvetnemu ministru dr. Korošcu. Predsednik sveta dr. Jo-van Radonič je imel govor, >v katerem je poudaril vse številne zasluge in odlike, ki so krasile pokojnega dr. Korošca kot človeka, politika in prosvetnega ministra. Prisotni so počastili spomin or. Korošca z enominutnim molkom in na ta način oddali zadnjo čast svojemu resornemu ministru. Prosvetno ministrstvo danes dopoldne v znak žalosti ni delalo. Načelniki oddelkov s šefi odsekov in višjimi uradniki so prisostvovali žalnim molitvam, ki so bile v cerkvi Kristusa Kralja. Novi Sad, 17. dec. m. Vse zadružne zveze in ostale zadružne organizacije v Novem Sadu so priredile komemorativno sejo v sj>omin zadružnega voditelja dr. Korošca, predsednika senata in prosvetnega ministra ter predsednika Glavne zadružne zveze. Komemoracijo je pričel Dušan Jovanovič, predsednik Zadružne zveze, nakar je dr. Milan Glavin, upravnik zveze agrarnih zadrug govoril o j>okojnem dr. Korošcu kot jjolitiku, državniku in zadružniku. Cetinje, 17. dec. m. Ob priliki smrti predsednika senata dr. Korošca je cetinjska občina poslala predsedniku vlade Cvetkoviču, ministru dr. Kreku in ljubljanskemu županu dr. Adlešiču sožalne brzo- '^Peč, 17. dec. m. Dopoldne je bila v tukajšnji katoliški cerkvi maša zadušnica za jx>kojnega dr. Korošca, ki jo je daroval Lovrenc Mitrovič. Belgrajske novice Belgrad, 17. dec. m. Dopoldne je bik slava Združenja nosilcev Karadjordjeve zvezde z meči v Častniškem domu. Slave se je udeležil osebno tudi Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Prisostvovali so ji patriarh Gavrilo, odposlanec predsednika vlade načelnik političnega oddelka Velibor llič, vojni minister armadni general Pešič, odposlanec gradbenega ministra Vasilije Mirkovič, zapovednik Belgrada armadni general Petrovič, šef glavnega generalštaba general Kostič ui številni bivši ministri in višji častniki. Vinska razstava in sejem v Ormožu lelos no bo decembra meseca kakor običajno, ampak šele dne 15. januarja 1941. Prijave vzorcev za razstavo se sprejmajo vsak dan v pisarni Kletar-skega društva z. z o. j. v Ormožu. — Vina letošnje trgatve se sicer nekoliko počasi, vendar nad pričakovanje ugodno razvijajo ter bodo tudi nova vina prav dobra, harmonična in pitna. Vpričo količinsko zelo slabe trgatve bodo na razpolago še kar dovolj velike količine, ko doslej s temi vini ni bilo skoraj še nobenega prometa zaradi nekoliko jročasnega razvoja. — Kletarsko društvo v Ormožu vabi vse interesente, tako vinogradnike razstaviialce kot gostilničarje in vinske trgovce, da se za razstavo in sejem prijavljajo. Za razstavljalce so na razpolago posebne prijavnice, ki se na zahtevo pošljejo. Angleška ofenziva v Afriki Glavni boji preneseni v italijansko Libijo Italijanska poročila Nek,je v Italiji, 17. dec. AA. Štefani: Službeno poročilo št. 19» glavnega stana italijanskih oboroženih s'l se glasi: Nekje v Italiji, 17. decembra. A A. Štefani: Osmi dan bilk -v puščavski fronti v Cirenaiki, označuje ista silovitost kakor poprejšnji dan. Naše letalstvo jc navzlic najbolj neugodnim vremenskim razmeram razvijale svoje delovanje iu podpiralo odpor čet, obenem pa s svojimi lovskimi in bombniškimi oddelki izčrpavalo sovražnika. Na morju s i naša torpedna letala zadela z dietna torpedoma neko pettisočtiinsko križaako, ki je bombardirala Bardijo. Pet naših letal sc ni krililo. V Vzhodni Afriki na sudanskem bojišču: Delovanje pal.rot in lopnišUa. Včeraj dopoldne je bilo eno sovražnikovo letalo, ki jc poskušalo bombardirati Diredavo, zbilo od našega lovskega letala, k, se je dvignilo po prvem alarmnem znaku. Med sovražnikovim napadom, o katerem poroča poročilo št. 101. je naše lovsko letalo zbilo eno angleško letalo, ki se je zrušilo v plamenih. Angleška poročila Kairo. 17. decembra. Reuter. Angleško poveljstvo vzhodne armade objavlja sledeče službeno ponvi lo: V zahodni puščavi so angleške čete zasedle S « I I u lil in trdnjavo Ca p p u z z o, ki leži že na ozemlju italijanske Libije. Zajetih je bilo večje število sovražnih letal. Angleške čete danes nadaljujejo svoje napredovanje onstran libijske meje, Danes so zasedle trdnjave Fort Musaid, Fort Sidi Omar in Fort Shefferzen. Boji se razvijajo tik pred Bardio, kjer naš pritisk proti sovražniku slutilo narašča, kajti angleške čete dobivajo stalne okrepitve iz Egipta. 1'onočj so avstralske čele z uspehom napadle sovražni transport, ki so ga varovali. Vse je bilo zajeto. Na sudanski fronti se razvijajo operacije naših patrol v vedno večjem obsegu. Položaj sam pa se zaenkrat ni spremenil. Zasebni Reuterjev poročevalec v zahodni puščavi poroča, da vojaške oblasti še nočejo objaviti podrobnosti o načinu, kako jc bila vzeta trdnjava Sollum in kako so angleške čete čez libijsko mejo prodrle 23 km pred' Bardio. Le toliko je znano, da so se Angleži tudi tukaj posluževali obkolje-valnih operacij s teiii, dn -o posadkam v Sollumu in Capuzzi onemogočili vsako zvezo z glavnimi itali|anskiini četami ter jih tako prisilili k predaji. Italijank predvsem pa fašistična milica, so se pri Soilumu srdito branili in je prišlo do zelo krvavih bojev, v katerih so bile izgube na obeh straneh zelo velike. Angleško letalstvo Kairo, 17. decembra. Letalsko poveljstvo poroča: Naši bombniki so bombardirali vsa itali-_ janska letaFšča med Tobiukom in Bardio. Naša bojna letala so ves dan brez oddiha napadala sovražnika in sodelovala pri delovanju suhozem-ske vojske. Mesto Bardia je bilo hudo bombardirano. 12 ton bomb je padlo na vojaške zgradbe in na že'ezniško postajo. Nastali so veliki požari. Včeraj so naši lovci seslrelili skupno S sovražnih letal. 15 pa so jih zajeli, lako da je sovražnik izgubil skupno 23 letal, medlem ko Angleži niso imeli not ene izgube. Angleško-nemška fronta tiapadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 7 decembra, A A. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Nemški bojni čolni so opazili preteklo noč pri 6vojem patroliranju po Kanalu močnejše oddelke sovražnikovih rušilcev. Po krajšem spopadu 60 se sovražnikove enole umaknile naši čolni pa so se nepoškodovani vrnili domov. Kakor je bilo sporočeno, se je kapitan Kretschmer s svojo podmornico vrnil z dolge plovbe, med kalero je potopil 34.936 ton sovražnikovega vojnega brodovja Ta podmornica je dosedaj potopila skupno 252.100 ton in je kot prva pn potapljanju sovražnikovih ladij postavila rekord nad 250.000 ton. Ta podmornica je med drugim potopila tudi tri sovražnikove pomožne k žarke in britanski rušilec Rarlmg, Predpreteklo noč so nemški oddelki z uspehom izvedli ponoven napad na Sheffield. Ugolovilo se je. ga je pri tej priliki prišlo do več eksplozij in da je izbruhnilo večje število požarov. Včeraj je zaradi megle samo mfuii-še število letal napadalo London in druge vojaške objekte, prometne zveze in zbirališča čet. Doseženih je bilo več zadetkov. 500 km zahodno od Irske je bil izveden bombni napad na dve sovražnikovi trgovski ladji. Na eni teh ladij je bil poškodovan zadnji del. druga ladja je bila težko zadeta, in se smatra, da se je potopila Preteklo noč so britanske letalske sile letele nad zahodno in jugozahodno Nemčijo. V Mannheimu so britanske rušilne in zažigalne bombe poškodovale razne zgradbe in povzročile požare, med drugim tudi na dvorcu in v neki bolnišnici. V nekem drugem mestu je bila prav tako zadeta bolnišnica. Zadeti sta bili tudi dve tovarni, vendar ie škoda neznatna. Ubitih je bilo 10 oseb, ranjenih pa 50. Naše protiletalsko topništvo je zbilo eno leialo Bristol Blenheim in eno letalo tipa Spitfire. Naša lovska letala so uničila en sovražni baražni balon. Letalstvo naše oborožene sile splob ni imelo izgub. »Nemčija ne more več nazaj« Hamburg, 17. decembra, Propagandni minister dr. Gobbels je imel danes opoldne govor pred delavci — podjetja Blom uod Voss in pri tej priliki poudaril, da se sedanja vojna, katero Nemčija vodi, lahko imenuje narodna vojna v najboljšem pomenu besede. Nato je dr. Gobbels rekel, da bo vojna proti Angliji odločala o življenju in bodočnosti 80 tndijonov Nemcev, Nemčija ne more več nazaj. Angleška poročila London, 17, dec. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Napadi sovražnih letal na Anglijo so bili manjšega značaja in niso trajali čez polnoč. Bombe so padle na razne kraje v državi. V severni in srednji Angliji je bilo poškodovanih nekaj stanovanjih hiš" in trgovske zgradbe, Število ubitih oseb ni veliko. Na London je padlo samo nekaj bomb in je škoda, povzročena na zgradbah, neznatna. Reuterjev za6cbni poročevalec pristavlja, da je bilo hudo prizadeto neko mesto na ustju reke Temze, kjer je bilo uničenih precej hiš. Včeraj popoldne pa je neko nemško letalo nenadoma prišlo izpod oblakov ter s strojnicami napadle potniški vlak na progi .v vzhodni Angliji. Napad je trajal četrt ure in je bilo nekai ljudi ranjenih. Churchill o vojni London, 17. dec Reuter' V spodnjem domu so se poslanci razburjali zaradi govora, ki ga je imel stalni tainrk zunanjega ministrstva sir Robert Van-sitlart. Nato je odgovoril Churchill, da je v Anglip zafz TKetia. r^zclio-f Kdo bi tako kupoval, namesto da M vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrccno 0 le kvalitetno X U N G S H A M - K R1' P T O N "" žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobte in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI! Bombe so priletele tudi v bližino tovorne postaje v Baselu. Ubite so štiri osebe, več jih je pa ranjenih. Obiastva so uvedla preiskavo. Vojna na morju navada, da sme vsakdo svobodno povedati svoje mnenje. Za vlado pa so obvezna samo mnenja, ki jih izražajo člani vlade, odnosno parlament sam. Na vprašanje, če bi ne bilo dobro, da bi Nemci kmalu trpeli ponižanje zaradi poraza, je Churchill odgovoril, da njemu zadostuje, ako Nemčija trpi poraz, čeprav brez ponižanja. Churchill je nadalje odsvetoval javnemu mnenju, naj 6e nikar preveč ne veseli krajevnih zmag bodisi na suhem, na morju, ali v zraku. Anglijo čakajo še hude ure in ludi na tiste mora biti angleški narod pripravljen. O bilki v Afriki ne more nič posebnega poročati, razen to, da bitka traja dalje in da 6e pomika vedno bolj v Libijo. Lord Beaverbrook o vojni London, 17. decembra, t. Reuter. Letalski mini-e.a | ster lord Beaverbrook je imel v radiu govor, v "* katerem je izjavil, da Anglija postaja vsak dan bolj močna, toda da potrebuje vedno več bombnih letal. Anglija se ne boji zračnih napadov podnevi. Te je že obvladala. Sedaj mora najti načinov, da jih onemogoči tudi ponoči. Anglija se nc boji več, da ne bi v industrijski bitki za čim večjo proizvodnjo letal končno zmagala. Bombe na Basel London, 17. decembra. Reuter: Ponoči so po švicarskih poročilih baje padle na švicarsko mesto Basel nekatere težke bombe. Švicarski listi pišejo, da so bile bombe verjetno namenjene nekemu cilju na nemškem ozemlju, toda so po nesreči padle na švicarsko ozemlje. Ena ženska je bila pri prvem napadu ubita, pri drugem napadu pa tri. Švicarska vlada pripravlja protest, ki ga bo odposlala angleški vladi, ker dolži angleške bombnike. Bern, 17. decembra. DNB: Štab švicarske vojske poroča, da so v noči od 16 na 17. december tuja letala preletela Švico. Letala so vrgla nekaj bomb v okolici Basela v okraju Guldendingru. London, 17. decembra. AA. Reuter: Poročilo britanske admiralitete o izgubah trgovske mornarice v preteklem tednu pravi, da je bilo potopljenih 19 britanskih trgovskih ladij s skupno tonažo 86,740 Ion. tri zavezniške ladje z 12.397 tonami in ena nevtralna ladja s 1513 tonami. To jc bil dober vojni leden, kar 6e tiče izgub. To majhno razmerje izgub je v glavnem posledica zelo slabega vremena, ki je vladalo pretekli teden. S temi izgubami znašajo, povprečne tedenske izgube od začetka vojne 65.122 Ion, ne vštevši tu izgube pri izselitvi iz Dun-kertjua. Berlin, 17. deccmbra. A A. DNB: V noči med 15 in 16. decembrom so med svojim delovanjem v Kanalu naleteli nemški hilri motorni čolni na močan oddelek angleških rušilcev. Po kratki borbi so sc britanske sile umaknile', nemški motorni čolni pa so se vrnili nepoškodovani. Napadi na Nemčijo 7 urni napad na Mannheim London, 17. decembra. Reuler: Ponoči so naši bombniki ob ugodnem vremenu sedem ur bombar-diraJi glavno industrijsko središče ob gornjem loku Rena, Mannheim. Bombardirane so bile lovarne za anilin v Ludwigshafenu, ki so največje te vrste v Nemčiji. Izbruhnili so požari, ki so v jutranjih urah z vso srditostjo požirali tovarniške Zgradbe. Nadalje so bile vržene bombe največjega kafibra na železniško po6lajo, na železniška stališča in na razne pristaniške zgradbe na obrežju Rena. Velikanske eksplozije so nastale v predmestju Neckarstadt. Vse predmestje je zajel velikanski plamen, ki je segel več 100 metrov pod nebo. Nadaljne bombe so bile vržene na letalsko tovarno v Speycrju, ki leži južno od Mannheima ter na tovarno za letala v Heilbronnu, ki jc bilaf zažgana. V ponedeljek podnevi so naši bombniki bombardirali letališča v Belgiji in na Nizozemskem, ter še6t trgovskih ladij ob francoski obali. Ena ladja se je potopila. Posebno velika skupina bombnikov je napadla nemško oporišče za podmornice v pristanišču Bordeaux, kjer so najležje. bombe zadele pristaniške naprave. Vsa naša letala so se s teh operacij vrnila, Grški pritisk v Albaniji traja Italijanska poročila | Nekje v Italiji, 17, decembra,' t Poročilo št. 193 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Grčiji se glasi; Na gfšjtem bojišču zatišje na odseku 9 armade. Prejšnje dni so se posebno izkazali polk gre-nadirjev in polk »Lanciere« iz Milana. Rim, 17. dec. Štefani. Proučevanje bojev, ki jih Italija bije na grški fronti, pravi »Messaggero«, more roditi samo prepričanje, da je usoda Grčije zapečatena in da bo tudi Anglija na koncu poražena.Grki in Angleži bi mogli gojiti upanje samo tedaj, če se Italija ne bi borila toda dejstva dokazujejo, da se Italijani hrabro bijejo in da si ničesar drugega ne žele kakor boj. To je eden izmed prvih činiteljev v smeri končne zmage. Tudi drugi činitelji, kakor na primer odnef med obojimi silami, zemljepisni in strateški položaj ter možnost blokade in protiblokade so v korist Italije. Kar se Grčije tiče, se bo v kratkem potrdila premoč italijanskih sil Po drugi strani pa angleška iniciativa v Egiptu ne zmanjšuje ogražanja angleških postojank v Egiptu in tudi ne izključuje gibanja italijansekga brodovja ne poti skozi Suez ter tudi ne dovoljuje koncentracije angleških pomorskih in letalskih sil za obrambo Anglije ter pomorskih zvez z ameriškimi Združenimi državami. Treba je le še nekaj časa počakati, pa se bo videlo, da britanske iniciative v Sredozemlju niso prinesle Londonu odločilne premoči, s katero je računala angleška propaganda. Ozadja Lavalovega padca Ali monarhija — ali narodnosocialistični režim v Franciji Bern, 17. dec t. Associated Press: Iz Viehyja poročajo sret no"e, raznovrstne razlage o ozadju Lavalovega izgona iz francoske vlade. Se vedno ni jasnih poročil o vzrokih, ki so napotili maršala Petaina, da je tako strogo postopal z Lavalom in da je svojega naslednika po uslavi dal celo zapreti , Najbolj verjetne se vedno še zdijo raziage. da je nameraval Laval v zvezi s svojimi nekdanjimi simpatijami med levičarji napravili prevrat, odstaviti maršalu Petaina in samega sehe postavili za noveca vladarja Francije Pri l"in podjetju da bi mu bili sli na roko narodno-socialistični krogi, katerih miselnost je Lnvalu. ki je po srcu nacionalist a tudi socialist, všeč. Po današnjih poročilih so ie položaj loliko razbislril, da je nameraval Laval svoj udar izvesti s pomočjo krivulje. Laval je bolel od maršala Petaina doseči, da bi se bil preselil v Pariz. Tamkaj bi bil potem s polnočjo oblastnikov v zasedenem delu Francije strmoglavil maršala Petaina ir. sklenil z Nemčijo dokončen mir in ustanovil nacionalno socialističen režim pri katerem bi mu bili pomagali njegovi levičarski prijatelji. Maršala Petaina so o teh spletkah informirali rojali«;i, ki sami pričakujejo trenutka, ko bodo s'pomočjo maršala Petaina mogli v Franciji obnoviti l-raljcstvo. Ko je maršal to zvedel, je zaprl Lavala, ki je vse priznal. Grška poročila Atene, 17. dccembra, t. Atenska agencija poroča: Poročilo št. 51 grškega generalnega štaba se glasi: , Naše čete so na raznih delih fronte v Albanm nadaljevale krajevne operacije, ki so se vse končale uspešno za našo vojsko. Zastopnik vlade je na konferenci tiska pojasnjeval položaj na albanskih frontah, kako da se Italijani na vseh treh odsekih še vedno umikajo dalje proti morju. Če bi nc bilo slabega zimskega vremena, bi bilo napredovanje grških čet še večje. Poročila, da sta Himara in Tepcleni že zasedeni od grških čet, na vojaških mestih zanikajo, pač pa priznajo, da so grške čele tik pred Himaro in da so pri Tepeleniju na obeh straneh doline zasedle postojanke, ki ležijo že daleč za mestom samim in je samo še vprašanje dni, da sc bodo Italijani morali umakniti tudi iz tega mesta. Italijani v sredini fronte in ob obali srdito prolinapadajo. toda napadi so bili odbiti in je bilo pri tej priložnosti ujetih nad 2000 italijanskih vojakov, poveljnik 42. italijanskega polka pa je bil v boju ubit. »Associated Press« poroča ir. Albanije, da boji za Tepeleni, ki ga imenujejo ključ do Valone, trajajo z veliko srditostjo dalje. Tudi danes so Italijani napravili protinapade, ki pa so bili zasuti delno v snežnem viharju, delno pa v grškem odporu. Grki so povsod na višjih postojankah, kar jim v boju proti Italijanom pride prav. Tudi na odseku pri Podgradcu, od koder grške čete prodirajo do petrolejskih vrelcev v dolini Devoli, so bili danes boji srditi. Tamkaj so grške čete odrezale večje skupine italijanskih postojank in jih delno ujele, delno pa prepodile, Italijani so pripeljali na bojišče težke topove, da bi preprečili grško napredovanje proti Elbasanu, kar pa grškega pritiska ni zmanjšalo Atene, 17. dccembra. Reuler. Z grške strani izjavljajo, da je položaj na albanski fronti stalno Amerika bo dala Angliji 80 milijard din letno Washington, 17. decembra; Reuter: Associated Press poroča z visokega uradnega mesta, da jc Anglija predložila formalno prošnja v Lisa za finančno pomoč. Ameriška agencija pravi, da ni bilo ničesar sporočenega o vsoti, in značaju tc prošnje, vendar pa sc iz Ic izjave lahko razbere, tla te prošnje ni mogoče označiti kot prošnje za posojilo. Čeprav ni hotel dati popolnoma jasnega odgovora, pa je ameriški finančni minister Morgen-thau izjavil časnikarjem, da so njihove informacije točne. Finančni minister Morgenihau je uradno obvestil časopisne agencije, da je. ameriška vlada dobila od angleške vlade sporočilo, ki ga je izročil angleški delegat sir Frederik Philipps, da ne more naročali več vojnega materiala v Ameriki, razen, če dobi od ameriške vlade za to potrebne kredite. \Vashingion. 17. decembra. Reuter: Časopisni poročevalci so vprašali finančnega ministra Mor-genthaua, ali je angleška vlada do I o. ure predložila ameriški vladi prošnjo za posojilo. Morgen-thau je odgovoril: Moja ura sc je ustavila. Časnikarji so Morgenthaua vprašali nato, ali ima la izjava kakšen poseben pomen. Morgenihau jc odgovoril: Vse, kar vam morem reči, je to, da sc mi je tira ustavila. Ameriški finančni minister je nato dodal, da mora vsako uradno poročilo o finančni pomoči Veliki Britaniji priti iz Bele hiše, in ponovil svojo izjavo iz prejšnjega tedna, ko jc rekel. da se ne more nikakršna finančna pomoč podeliti brez dovoljenja kongresa. Potem so časnikarji vprašali Mo+genlhatia, kako so visoki uradniki narodne -obrambe iu državnih financ reagirali, nn podlagi poročitan državnega • podtapuka.. Velike Britanije, sira Philippsa, o finančnem stanju Anglije. Morgenihau je odgovoril: Nihče ni omedlel. Na koncu je Morgenthau dejal, da nc more komentirati vesti, po kateri bi USA rajši podelila Angliji kakšno finančno podporo, kakor pa posojilo. Newyork, 17. decembra. DNB: Iz navadno dobro poučenih krogov je izvedela agencija »Associated Press* v zvezi z angleško prošnjo vvashington-ski vladi za finančno pomoč, da se la angleška prošnja nanaša v prvi vrsti na finančno pomoč, ne pa na posojilo. Angliji je posebno do tega, da dobi od Waslungtona obljubo, da bo mogla kupovati v USA vojni material, ko bodo izčrpana finančna sredstva Anglije, deponirana v USA. »Nočem biti drugi Wilson« Vfsahington, 17. decembra. DNB: >\X'ashington Times Herald« je izvedel iz navadno dobro obveščenih virov, da je predsednik Roosevelt sporočil vojvodi Windsorskemu, ko ga je le-ta pred kratkim obiskal, da bo držal obljubo, ki jo je dal pri volitvah, in da bo vse storil, da se USA ne zaplete v vojno. Roosevelt je dodal, da ne misli poslali drugi Wilson in da bo zalo vse storil, da odvrne vojno od Združenih držav. Kljub temu bo pa vse storil, da bo USA z vsemi svojimi sredstvi podprla Anglijo. To je Roosevelt odgovoril vojvodi Wimlsorskemu na vprašanje, ali pojde USA v vojno, ali bo pa vsaj pristala na to, da bi ameriške vojne ladje spremljale razne angleške trgovske ladje. Rooseveltovo darilo: 80 milijard Newyork, 17. dccembra. Stefanh Daily News< poroča, da bo predsednik Roosevelt predlagal kongresu, da se Angliji obljubi možnost nakupov v Združenih državah v znesku I milijarde letno, in sicer z denarjem, ki bi pomenil ameriško darijo, ali pa povračilo za pravice Združenih držav, ki izkoriščajo angleške otoke v Ameriki. Po poročanju istega lista je ameriška vlada sporočila angleški vladi, da pristane na lo. da zavzame mesto britanskega veleposlanika v NVashingtoiiii ena izmed treh političnih osebnosti, namreč Archibakl Sinclair, \Valter Gitrine, ali pa \Valter Lyton. Dr. Maček odpotoval Ljubljana. 17. decembra. Podpredsednik vlade in predsednik HSS dr. Vladko Maček je po pogrebnih svečanostih v Ljubljani, kjer se jn v imenu vlade poslovil od dr. Korošca, takoj odpotoval v Zagreb. Zastave na nemškem in italijanskem konzulatu na pol droga Na dan pogreba dr. Antona Korošca sla tu-njSnji nemški in italijanski konzulat izobesila zadovoljiv "za 'grške čete, da se sovražnikove ko- ! svoje državne zastave na pol droga. i______: i__: ____i'. ... nfi<< A t c rt nto(?nvi nrnlt- " ■■ ■ • ■ ■ y v • r Hrvatska duhovščina na pogrebu ' dr. Antona Korošca [ Med delegacijo posebnih častilcev in prijatc-jev dr. Korošca smo opazili tudi kanonika dr. An- ione pomikajo proti morju, da so njegovi proti napadi odbiti in da se bijejo izredno srditi boji posebno pri Stivovcu, 1500 metrov visokem vrhu, in da so Grki ujeli italijanske vojake Atene, 17. dec t Atenska agencija. Angleško letalsko poveljstvo poroča- Naši bombniki so silno napadli Drač. V pristanišču so nastale velike eks-pfozije. Vsa naša letala so se vrnila. Zemunskn vremenska napoved: Močan mraz v vsej državi, posebno na severni polovici. Postopno se bo zvedrilo v vseli krajih. Samo v planinskih predelih bo nekoliko bolj oblačno. Na nrimorju bo divjali* bljrin. Iona Slaviča, profesorja in stolnega kanonika dr. Josipa Marica, predsednika PAB-a Stjepana Ba-riča, dr. Josipa Andriča dr. Zlatka in dr, Juka Kuntariča, dr Gortana, dr. Maričiča, Nikola Jaga-tija in Vlado Sironiča. Dalje kanonika Kresmira Pečnjaka, prebendarja Jesiha, Sljepana Mikulčeka, v imenu frančiškanske provincije presv, Odkupile-lia pa sc ie udeležil pogreba provinciial dr. Grabit* Tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri Najlepši igralski parvljubavni drami prolinjenega okusa. - Življcnska tragedija klavirskega virluo/a. • Klavirski koi.ccrt Sehiibcrtove „Serenade". Celje spominu dr. A. Korošca Celjsko javnost je smrt našega narodnega voditelja močno presunila. Vsi naroČilu Celjani so razobesili na svojih poslopjih žalne zastave in tako izkazali spoštovanje Onemu, s katerim je bilo C olje lako tesno povezano V trgovinah so izstavili slike pokojnega narodnega voditelja. V celjski opatijski cerkvi je bila v torek ob 8 zjutraj /alna služba božja, ki jo je oznanil g. opat Peter jnrak Vse šole so imele žalne službe Ivož.je kljub temu. da so «e odpeljale iz Celja množice v Ljubljano, so bile cerkve polne. V ponedeljek zvečer so imel,- komemoraci jo 77.1), krajevna organizacija JRZ, nn kateri je govoril o pokojnem voditelju g. Fazarinc. ob 5 popoldne pa je bila v mestni posvetovalnici /alna seja celjskega mestnega sveta pod predsedstvom g. župana oja je bil 28730 : 282.00 točkam za Madžarsko. Podrobni rezultati na teh tekmah so bili naslednji: posamezniki: točke krogi braol ja konj drog proste vaje 1. Mogyorossy 9,70 9,70 9,50 9,80 9,50 48,2 2. Gugliel metli (I) 9.00 8,SO ' 9.50 9.60 9-50 48.0 5. To t h 9.50 9.80 9,60 9.60 9,50 48.0 4. Pataki 9.60 9,70 9.20 9,30 10,00 47,8 5. Santha 9.80 9,60 9.00 9,70 9,70 47,8 6. Gaal , 9.90 9,60 8.90 9,60 9.40 47,4 7. Neri (I) 9 50 9.40 9,70 9.00 9,70 47,3 8- llajdu 9,30 9,50 9.50 9,20 9.70 47,2 9. Fioravanti (l) 9,40 9,40 9.50 9,50 9,50 47,1 tO. Amedeo (I) 9.20 9.00 9.60 9,30 9.40 46,5 11. Armelloni (1) 9.30 9.40 8.70 9.70 9,20 46.3 12 Perego (I) 8,SO 8,90 ' 9,00 9.40 9,60 45,7 1+ Zanetli (1) 8.60 9,00 9.20 9.50 9,40 ' 45.5 H. Bortsok 9.20 9.20 9,40 8.20 9,50 44,7 15. Teinesi (I) 8,60 9.40 9,30 8,80 9.60 44,7 16. Tcrnelli (I) 9,30 8,80 4,00 9,40 9,10 40,6 moštva: . Madžarska 5780 57,80 56,30 57,50 58,00 287,51) •Itlija 56,30 56.00 56,50 56,90 57,20 282,90 1. Boca Juniors 22 16 4 2 30 2 Htt racan 22 15 2 5 32 8. Independente 22 13 6 3 32 4. Gim. y Esgriina 22 11 8 8 25 5 Newells 22 9 6 7 24 6. Estudiantos 22 11 2 9 24 7 Kiver Plata 22 9 6 7 24 8. Platense 22 10 3 9 23 9. Racing 22 10 3 9 23 10. San Lorenzo 2*2 8 4 10 20 11. Banfield 22 8 3 11 19 12 Lanus 22 9 1 12 19 13. Rosario Central 22 7 4 11 18 14. Chacarita Jun. 22 7 8 12 17 15. F. C Oesto 22 6 4 12 16 16. V. Sarficld 22 6 2 13 16 17. Tigre 22 7 2 13 16 18 Atianta 22 5 2 15 12 SK Planina, smučarska sekcija ima v četrtek ob 7 v akademskem domu na Miklošičevi cesti sestanek. Odlično nemško hokejsko moštvo »Borlinor Schlittschuhklubc je že na Švedskem. Berlinski igralci bodo naštopili v dveh tekmah proti švedskemu klubu S. K. Gootha. Švedski klub bo nato igral povračilni tekmi v Berlinu. Sporazum mod plavalnimi klubi Na zagrebškem sestanku je bil kakor smo že poročali, dosežen končno vendarle sporazum med plavalci. Srbi bode tudi sodelovali v ligi s svojim klubom. Na občnih zborih bo poslej glasovalno razmere J (Slov.): 6 (Hrv-):3 (Hrv.). Pri JPZ poslej ne bo vrhovnega zbora za sodnike, ampak bodo samo zbori pri narodnih zvezah. V zamejstvu pa bodo lahko sodili samo mednarodni sodniki, ki jih bo imenovala JPZ na predlog narodnih zvez. Ker so dobili Srbi pravico za vstop v ligo, od ostalih ligašev pa ni hotel nihče izstopiti, je bdo sklenjeno, da se bo tekmovanje v ligah, če bo ostalo 6 udeležencev, vršilo v dveh skupinah. Prvo bodo tvorili boljši klubi (Ilirija, Viktorija tn Jug), drugo pa ZPK, Bob in Jadran. Prvak iz srečanj med prvaki narodnih zvez se bo lahko boril z zadnjim v drugi ligi za vstop v ligo, prvak druge lige pa z zadnjim iz prve skupine za vstop v prvo Hgo. Tekme bodo dvodnevne, ker bo 6pored precej razširjen, in sicer na ves olimpijski program ter discipline 100 m prsno in 3X100 m mešano za moške in žen- ske. Mnogo truda je bilo treba, preden so obmorski klubi pristali, da bodo v ligaške tekme ponovno uvedeni skoki, in sicer dva obvezna in dva neobvezna za moške. Klubom je do 31. t. m. prepuščeno, da se izjavijo, ali so pripravljeni sodelovati v lig« po novem sistemu; če ne, se bo to tekmovanje 6 preostalimi izvedlo kakor dosedaj. Pri reševanju nekaterih poznejših predlogov in pritožb je v splošnem prevladoval duh pomirjenja in sporazuma. Glavne savesne prireditve prihodnjega leta bodo: 17- avgusta drž. juniorsko prvenstvo v Dubrovniku v izvedbi HPK, 80.—31. avgusta tro-boj Srbija Hrvatska Slovenija in 6.-7. septembra revanžni dvoboj Madžarska—Jugoslavija na Sušaku. Troboj med reprezentancami narodnih zvez 6e bo v bodoče po turnusu ponavljal vsako leto 6. septembra '*— prihodnjega leta izjemoma 31. avgusta — z enakim sporedom kakor v ligi in glede ozemeljske razdelitve pri posameznih narodnih zvezah bo glede včlanjevanja novih klubov odločal redni občni zbor. To pride seveda vpoštev samo za Hrvate in Srbe. Važno je bilo tudi dejstvo, da morajo biti vsi sklepi na občnih zborih v bodoče biti sprejeti z dve- Pomoč letalcem, hi pristanejo na morji Nemška vojska je preskrbela za nemške letalce, ki se morajo spustiti na morje, posebne »reševalne postajice«, ki plavajo raztresene po morju in nudijo ponesrečenim letalcem rešitev in prvo pomoč. Majhne »reševalne postajice«, ki plavajo po morju, so podobne telefonskim celicam. Okrog njih je na vseh straneh platno, da jih letalec, ki plava jx> morju, lažj doseže. Zmufeni lctalec, kateremu se posreči doseči tako postajico. lahko v njej zaspi in se za silo odpočije, no da bi se potopil. V majhnem prostoru so natrpani deli obleke, posoda za kuhanje, nekaj hrane, tobaka cigaret in majhna lekarna. Pripravljene so tudi zastave in doni, s katerim lahko ponesrečeni opozori flase rešilna letala ali motorne čolne. Vsak dan pregledajo te postaji«-, če so v rodu in čo se jih je mogoče poslužil kak ponesrečeni letalec. Rečem Vam: TA HRANAzaKOŽOI Z BI0CEL0M JE ČUDOVITA/" Io dokazuje, do se kožo do hronih'1 MOJ zdravnik ml je dejal, da se BIo-cel. vsebovan v tej posebni hrani za kožo, pridobiva iz skrbno Izbranih mladih živali. Globoko prodre v kožo tn dovaja ji hrano ki je potrebna, da postane čvrsta, sveža in mlada. Biocel je Iznašel neki glasovitl dermatolog. Zdaj Je Biocel kombiniran z rožnato kremo Tokalon baS v pravem razmerju, da lahko redi kožno tkivo. Uporabljajte to kremo zvečer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon. V 3 dneh Vam bo pokazala pot. da se rešite napak svoje polti ln ohlapnih mišic lica. Pri poizkusih, ki Jih je na kliniki neke znane univerze ta dermatolog napravil na ženah v starosti od 5.3 do 72 let. so gube izginile v roku šestih tednov. Protijudovski zakoni tudi v Tunisu Po francoskctn zgledu so izšle prolijudovsko odredbe tudi v Tunisu. Odslej jo prepovedano med sili, Vl"ll » » Ulllf,,. j j. ------ mod drugim Judom tudi sodelovanj« pri časoj>i-sih, gledališčih ali radijskih oddajah. ' ., ■f0 Stanovskim tovarišem in prijateljem naznanjamo z žalostjo, da je danos po dolgom trpljenju, oskrbljen s sv. zakramenti, v 50. lotu svojega življenja umrl preč. gosjiod Omerza Franc profesor Pogreb bo v četrtek, dne 19. decembra 1940, ob 8 zjutraj v št. Vidu nad Ljubljano. Odličnemu profesorju, književniku in vzornemu vzgojitelju ohranimo časlen spomin. Št. Vid n. Lj. 17. dccembra 1940. Profesorski zbor škof. klas. gimnazije v Št. Vidu n. L«j. Alphonse Daudet: 119 Jakec Prevedel Fišer Franc Jakec je dobil to pisemce neko sobote zvečer, ko mu je gospa Belizarjeva likala perilo za naslednji dan- Nenaden odhod in nenavadno kratko besedilo sta jakca navoali s hudo slutnjo. Čakal je osem dni. da bi mu doktor ali Cecilija pisala in mu razložila to skrivnost, toda zaman. Dejstvo je, da niti doktor, niti Cecilija nista nikamor potovala; gospod Rivals zato ni maral, da bi zaljubljenec prišel, ker ga je hotel pripraviti na hud udarec, na nepričakovano in nerazumljivo Cecilijino odločitev, o kateri pa je mislil, da jo bo vnukinja še preklicala. Tako nenadno je to prišlo. Ko se je doktor nekega večera vrnil domov, je našel Cecilijo nenavnono bledo in nerazpoloženo. Zaman je poizkušal, da bi jo pri večerji spravil v dobro voljo. Ko je nekaj pripovedoval in slučajno dejal: »Ko bo Jakec v nedeljo prišel...« je odgovorila: »želim, dn ne pride.« Presenečen jo je pogledal. Ponovila je bleda na smrt, toda zelo odločno: »Želim, da ue pride... Naj sploh več ne pride.« »Kaj to pomeni?« »Zelo resno mislim, stari oče: Ne morem se poročiti z Jakcem« »Ne moreš?... Čemu me strašiš? Kaj sc je zgodilo.« »Nič posebnega. Sprevidela sem. Motila sem sc. Ne ljubim ga.« . »Za l»ožjo voljo!? Kaj naj to pomeni? Cecilija, otrok moj, premisli vendar. Imela sta kak ljubezenski prepirček. kakšno otročarijo« »Ne, stari oče, prisežem ii, ua ui nobena otročarija vmes. Jakca imam rada kot bratca in to je vse. Silila sem se, da bi ga ljubila; zdaj vidim, cla je nemogoče « Doktor je obupano zakrilil; sjsomnil se je na svojo hčer. »Ljubiš koga drugega?« Zardela je. »Ne, ne, nikogar ne ljubim. Nočem se poročiti. Naj ji je gospod Rivals govoril kar je hotel, naj ji je očital kar koli je hotel, ona je odgovarjala vedno in isto: »Nočem se poročiti « Skušal je vplivati na njen ponos, Kaj bodo rekli sosedje? Ta mladi mož je prihajal že več mesecev k njim in vsi «o vedeli, cla je njen zaročence... liotel je vzbuditi čustvo in usmiljenje pri njej, pa je n jega samega prezrlo. »Pomisli, kako strašen tioaroe je to zanj. Njegovo življenje je raztrgano, bodočnost izgubljeno.« Cecilijine poteze so se krčevito nap'?le. Go-sj»od Rivals jo je prijel zn roko. »Deklo, prosim te. . Ne prenagli so s tako odločitvijo... Počakaj še nekoliko... Premisli še dobro .. .« Toda ona mu je odgovorila mirno in odločno. »Ne, stari oče. nemogoče je... Vem, da mu bo zelo hudo: Toda čim delj bi čakala, toni slabše bi bilo. Poleg toga bi preveč trpela v njegovi bližini. Te laži, tega varanja nc bi mogla prenesti« »Torej naj mn jaz pišem poslovilno pismo?...? Je dejal doktor in zelo jezen vstal. — No prav; bom že . . Toda ... vražje ženske!.. « Pogledala ga je tako obupano, tako bleda in trepetajoča, da se je ustavil sredi svoje jezo. »Ne, deklica, saj sc ne jezim nate, to je samo trenutno... Končno je pa vse to bolj moja kot tvoja krivda. Premlada si bila. Ne bi smel pustili... Ah! stas norec, star norec!,,* Do zadnje ure bom počenjal neumnosti.« Jakcu pisati je bilo najtežje. Dva- ali trikrat je poizkusil takole: »Jakec, dečko moj, dekle te ne mara več...« Potem pa si je mislil: »Bolje je, če z njim osebno govorim...« In da bi si prioobil na času, da bi sc pripravil na to mučno srečanje. je poslal Jakcu pisomcc. cla jih osem dni ne bo doma, ker je še nekoliko upal, da se bo med tednom Cecilija premislila. Teh osem dni nista o tem nič govorila. Ko pa je prišla sobota, je gospod Rivals dejal svoji vnukinji: »Jutri pride. Ali si še vedno istega mnenja.« »še vedno!« je dejala odločno Jakec je prišel v neoeljo zjutraj kot običajno in od kolodvora do Ltioles je kar tekel. Silno je bil razburjen, ko je stopil čez prag. »Gospod vas pričakuje v vrtu,« mu je dejala služkinja, ki mu ie prišla odpreti. Pri srcu ga je zazeblo, zaslutil jo nesrečo. Prepadom obraz dobrega doktorja ga jo še boli prestrašil. Ta človek, ki jc štirideset let prebil pri bolniških posteljah in bil priča najhujših človeških bolečin je bil zdaj prav tako razburjen in prepadon kot Jakec. »K je jc Cecilija?« ... To so bile prvo besedo ubogega dečka. »Ni je, dragi, poslal som jo,.. tja doli... nekaj ča«a ostane tam.« »Dolgo?« »Da, zelo ciolgo.« »To se pravi . . to se pravi, da me ne mara več, gosjxxl Rivals?« »Doktor ni odgovoril. Jakec se je moral usesti na klop, da ni padel. »Jakec. ne obupuj . Saj si bo še premislila ... Tako minila je! Mogoče je to samo njena muha « »Ne, gos|xid Rivals, dobro veslo, da Cecilija ni muhasta... Tak sunek z nožem v srce se BS stori iz muhavosti... Prepričan sem. da je dolgo premiljevala, preden jc to sklenila in dajo je to veliko stalo. Vedela je, kaj njena ljubezen pomeni za moje življenje lil da bo s toin, ko mi je njo iztrgala, uničila tudi to. Če ie torvj to storila, je storila i/, oolžnosti. Moral bi bil na to računati. Saj ni mogoče, da bi taka sreča doletela prav mene! Nc vosle, kolikokrat sem si dejal: »Prelepo je. da bi se uresničilo...« No. vidite, in ni se uresničilo!« S skrajnim naporom jc zadržal jok, ki ga je dušil. Š težavo je vstal. Gospod Rivals ga je prijel za roko: »Oprosti mi. ubogi moj deček... Vsega seni jaz kriv Mislil som. da (>osta srečna« »Ne, gos|)od Rivals, ne obtožujte se Kar je prišlo, je pač moralo priti. Cecilija je bila previsoko nad menoj, cla bi me mogla ljubiti. Smilil sem se ji in to jo jo za nokaj časa privedlo v zmoto. Sedaj vidi Ijolj jasno in strah jo jo razonlje, ki naju loči Je žo tuko! Poslušajte dobro, dragi gospod, in tudi njej povejte. kar vam bora dejal. Strašen jo udarec, ki mi ga je zadala, toda jezen nc morem bili na njo . ..« S široko kretnjo je pokazal polja, nebo in vse obzorje. t.... Lani, prav takega dno kot jo današnji, sem začutit, da jo ljubim in nuslil sem, da me bo tudi ona lahko ljubila. Začela se jo najsrečnejša, edina srečna doba v mojem življenju in če se spomnim nazaj. «o mi zdi, oa jc ludi bila vso moje življenje Tistega dne sem se rodil in danos umiram. A za to blagoslovljeno dobo v kateri som pozabil na svojo žalo*lno u*odo. so moram zahvaliti Ceciliji in vam Nikdar ne Ivoni pozabil.« Ljubeznivo se je izvil iz krčevitega doktor-jevega objema »Odhajaš, Jakec?... Ne boš večerjal z menoj?.. « »Ne. hvala, cospod Rivals!.., Preveč žalosten irost bi bil.c MAM OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovonjslcl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno Najmanjši znesek za mali oglas 15 din — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. P^MvtGETABILNA PARNA K0PEL ZA omz ^ŽTlV Dobiva so v vseh strokov-P^fl nih trgovinah. IMHM \USB22R Vosek la. rumen ln bel, lina večjo količino po ugodni coni naprodaj : Meda r na, Ljubljana, židovska ulica C. Ogljarje rabim takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro plačani« 1»2S6. (b Zanesljive poverjenike za Ljubljano, Maribor tn Celje ter druge večje kraje dravske banovine sprejme zavarovalnica »Sava«. Ljubljana, Sv. Tetra 2. Gtinjbnice, gumbe, plise, monogratne, enlel, a>.ur fino in hitro izvrši Ljubljana. Frančiškanska ulice nasproti hoteln Union Ve?enje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Samostojna kuharica vajena vseli gospodinjskih del, srednje starosti, išče službo samo na deželo. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 19014 Harmonije, pianine strune za glasovirje, glasove, klavljature dobavlja najceneje Ivan Kacin Domžale. Zahtevajte cenik! (g ■■anaa&KgasKBBais ©p©z■ poslovnem prostoru Ljudskega doma, ■ Strelska ulica 12. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za poslovno lelo 1939/40. 4. Volitev tretjine odbora. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Slikanje uttttk doma je bilo pred kratkim skoro nemo-Koče . . . sedaj pa Vam tvrdka Zeiss Ikon nudi nekaj posebnega: CONTAX 113 s kovinskim zaklopcem do Vlaso sekunde; s svetlobno najmočnejšo optiko do Zeiss Sonarja 1 :1,5 z vdelanim samosprožilcem,sve-in avtomat, premikanjem filma; sspojenim iskalcem in telemetrom in mnogimi drugimi prednostmi. Vaš folotrgovec Vam bo rad pokazal C0NTAX III prospekte pa lahko dobite brezplačno pri N. P a v I o v i ču Beograd Vlajkovičeva ulica 9—11 pošt. pr. 411 Inserirajte v ..Slovencu" I SJBIHBBSE Mesto vsnkoir.-i drugega obvestila. Maribor, Sodna ulica 1--v lastni palač Vašim dragim za Božič živlfenslco polico „DRAVE Z a h j e v a j t e prospekte in obisk zastopnikov! Umrl nam je predragi soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospo"d posestnik in trgovec Zapustil nas je po daljšem bolehanju dne 17. t. m. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 19. t. m. ob 1/3li iz hiše žalosti v Žužemberku na farno pokopališče. Žužemberk, Sušak, Žalna, Grosuplje, Ljubljana dne 17. decembra 1940, Ana, roj. Javornik, soproga; Anica, roj. Zurc, Dragica, roj. Magdič, sinahi; Slavko, Joško, Milan, Uroš, sinovi; Jasna, Andrej, Janez, vnuki in ostalo sorodstvo. VSE VRSTE ŽIME NUDIMO PO IZREDNO NIZKIH CENAH L ^ ŽIMA". TYRŠiVA 37 LJUBLJANA Iskrena hvala vsem. ki so nam ob nenadni izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica ild., gospoda OH® m izrazili svoje sočutje, poklonili vence in ga spremili na zadnji poti ali drugače počastili njegov spomin. Posebno hvalo izrekamo domaČemu g. župniku profesorju Alojziju PavliČu in šolskemu upravitelju g. Radovanu Gobcu za njune ganljivo poslovilne govore v domači hiši na Marofu. v cerkvi in pred grobom, ostali častili duhovščini, pevskemu zboru jurklošlrskemu in šolski mladini za zapete žalostinke. V J u r k 1 o š t r u, dne 17. decembra 1910. Žalujoče rodbine: Smid, Potočnik in ing. Petriček Mestna občina v Ptuju žaluje ob izgubi svojega častnega.meščana in voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca predsednika senata in prosvetnega ministra Večna mu slava ! Predsednik: dr. Itctnec 7i lunnclnvantlrn tiskarnn v Liiihliani: Jože KramariS uh rfumvvluvv Izdajatelj: Inž. Jože Sodja