STAJ ERSKIGOSPODAR Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftloitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspr«ise: In der Ostmark, vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr,- im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr," zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 14- IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 8. April 1944_Einzelpreis 10 Rpf O pravicah in dolžnostih Spodnještajercev Državnopravno pozicijo in politični vrstni red prebivalstva na Spodnjem Štajerskem v okviru Reicha izza aprila 1941 označujejo štiri skupine, čijih pravice in dolžnosti je jasno orisal šef civilne uprave z zakoni in odredbami. Definitivnim nemškim državljanom s pravno pozicijo državnega meščana so bili na Spodnjem Štajerskem proglašeni tisti možje in žene, ki so se že za časa jugoslovanske države politično jasno priznali k življenjski in usodni skupnosti Nemcev z vsemi iz tega iz-virajočimi posledicami. Ti možje in žene so definitivni člani organizacije Steirischer Hei-matbund (rdeča članska izkaznica), kateri je bila poverjena določitev državnopravnega stanja vseh prebivalcev Spodnje štajerske. Kdor se kot nosilec rdeče članske izkaznice preko navadne mere s storitvijo in požrtvovalnostjo ter z jasnim priznanjem dejanja odlikuje v svetovnem nazoru nacionalsocializma, ima možnost, da se ga sprejme v voditeljski red nemškega naroda: NSDAP. Ta sprejem na absolutni bazi prostovoljnosti se izvršuje neodvisno od imena, poklica in staleža izključno pod vidikom značaja, storitve in brezpogojnega priznanja življenjskih načel nacional-socialističnega svetovnega nazora. Široki masi spodnještajerskega prebivalstva je bilo po prostovoljnem priznanju k nemškemu življenjskemu redu z aprilom 1941 s provizoričnim članstvom organizacije Steirischer Heimatbund (zelena članska izkaznica) priznano nemško državljanstvo na preklic. Njihove dolžnosti in pravice odgovarjajo bistveno tistim, ki jih posedujejo definitivni državljani, vendar morajo šele s priznanjem k Fiihrerju in narodu dejansko dokazati svoje odlike, da bi tako pridobili nekoč definitivno državljanstvo Reicha. Od leta 1941 naprej se je zamoglo tisočem Spodnje-štajercem, ki so izpolnili te predpogoje po strogi oceni, priznati definitivno članstvo organizacije Steirischer Heimatbund in s tem definitivno nemško državljanstvo. Na ta način se jih je sprejelo kot popolnoma enakopravne Nemce v našo skupnost. Tudi tu se ne zahteva samo razumljiva izpolnitev -splošno prevzetih obvez, poklicnih storitev itd., temveč jasno, dejansko dokumentirano priznanje k Reichu. Tu se je moralo postaviti iz globokega zgodovinskega znanja izhajajočo zahtevo po obvladanju nemškega jezika. Čeprav so bili Spodnještajerci in Nemci politično in kulturno povezani v skupnem tisočletnem Reichu, so se nasprotniki posluževali jezikovne zapreke v svrho sejanja razdora ter za agitacijo tujih političnih idej in načrtov. Iz jezikovne razlike so hoteli ljubljanski in primorski invazorji, ki jih je ojačil Napoleonov poskus ustanovitve ilirskega kraljestva, konstruirati na Spodnjem štajerskem Slovence, čeprav je ta pojem v našem prostoru šele produkt 19. stoletja. Temu nasproti stoji, da so Spodnještajerci in Nemci skozi celo tisočletje harmonično služili pod zastavami Reicha. Da bi za vse bodoče čase postali taki poskusi motnje s strani tujih sil že v kali iluzorični, je nujno, brezkompromisno in načelno treba rešiti jezikovno vprašanje. To se ne dogaja s kakšnimi policijskimi ukrepi ali prisilnimi odloki, temveč na osnovi svobodne volje in sklepanja Spodnještajercev, ki tako grade večen in neporušljiv most k Reichu. Jasno in nedvoumno pa mora vedeti vsakdo, Generalfeldmarschall Busch beging sein vierzigjähriges Dienstjubiläum Ein Feldwebel aus dem Stalle des Generalfeldr marschalls überreicht dem Jubilar einen Leuchter, den er und seine Männer in den dienstfreien Stunden selbst geschmiedet haben. PK.-Kriegsberichter Hermann (Sch.). da prejme definitivno nemško državljanstvo samo tisti Spodnještajerc, ki izpolnjuje poleg svojih drugih obvez tudi to jezikovno zahtevo. Tudi glede termina za uk nemščine in uporabo nemščine ne sme biti nikakih nejasnosti. V uvodniku, ki sem ga nekoč objavil v Englischer 3000-BRT-Dampfer im Dodekanes auf Grund gelaufen Ein deutsches Kommando setzt zu dem Wrack über. Größer und größer werden die Umrisse des Schiffes und je näher sich das kleine Boot an das Schiff heranschiebt, desto größer wird die Aufmerksamkeit des Kommandos, das die Waffen schußbereit in den Händen hält. PK.-Kriegsber. Ottaschal (PBZ — Sch.). »Marburger Zeitung«, sem izrazil, da ne polagamo nikake vrednosti na to, sprejemati ▼ uri zmage pijanih pajdašev. Ne potrebujemo manifestacij pritrjevanja, in veselja za Nemčijo takrat, kadar bodo zvonovi proglašali nemško zmago. Ne maramo nič slišati o tistih, ki še danes potujejo med dvema svetovoma, ki paktirajo ali simpatizirajo s sovražnikom, ali pa, da bi bili tembolj sigurni, strogo nevtralno zasledujejo dogajanje, da bi se pozneje kot hijene bojišča priznali k zmagi. Priznanje in obnašanje, uk nemščine in uporabo nemščine ne zahtevamo takrat, ko se bodo naši vojaki vračali iz bitke v domovino in ko bo sonce sijalo nad srečnim Rei-ehom, temveč danes, ko še zmaga ali poraz ležita v rokah Previdnosti. To ni nikaka propagandistična fraza, temveč nepobitna resnica in stvarnost, da se bomo napram vsakemu Spodnještajercu nekoč vpostavili tako, kakor se je on vpostavil ▼ času borbe. To velja za vsakega posameznika, prav tako pa tudi za sklenjene skupnosti, če na primer neka spodnještajerska Ortsgruppa, ki leži vsekakor na meji našega področja, izkazuje 17 vojaških dezerterjev, njeni ljudje pač ne morejo pričakovati, da bomo z njimi nekoč postopali istotako kakor s sosedno Orts-gruppo iste velikosti, iz katere izpolnjuje doslej 120 vojakov svojo dolžnost na fronti, dočim nosijo štirje EK I in 18 drugih EK II, medtem pa njihovi očetje in matere izpolnjujejo kot kmetje in delavci do zadnjega svojo dolžnost. Mi beležimo, da bomo nekoč lahko postavili jasna stališča. Gotovi intelektualni krogi Marburga, ki obvladujejo nemški jezik in ki od časa do časa, ko je postala borba trša in vojna poročila ne javljajo vedno samo nemških uspehov, govorijo na promenadi slovensko, pač ne smejo pričakovati, da bomo nekoč v uri naše zmage verjeli njihovim nemškim manifestacijam pritrjevanja, pa naj si bodo jezikovno še tako lepa in prepričevalna. Takrat nas ne bodo zmotile doneče besede in tudi ne največje zastave. Kdor danes, po treh letih nemškega vodstva na Spodnjem Štajerskem, še ni smatral za potrebno, obiskovati jezikovni tečaj in se učiti nemščine, se ne sme čuditi, ako v uri zmage ne bomo polagali na njegovo sosedstvo v naši domovini nikake vrednosti. Klanjam se pa pred široko maso naših delovnih ljudi v mestu in na deželi, ki kljub največjim težavam in zaprekam razumejo znamenja časa ter se trudijo v izvajanju zadnje konsekvence svojega priznanja k nem-ikemu redu. Da so naši možje in žene z belimi lasmi in s starimi hrbti odvezani te obveze, je samo ob sebi razumljivo. Naj le mirno molijo v svojem starem dialektu za našo zmago. Mladina naše dežele stoji pod lastnimi zakoni, ona je naša in ni je sile na svetu, ki bi jo zamogla odtujiti Reichu v bodoče. V prihodnjih mesecih bomo državljane na preklic, ki svojemu priznanju iz aprila 1941 doslej niso pustili slediti nobenega dejanja, odpustili iz naše skupnosti ter jih degradirali na zaščitence. Zaščitenci na Spodnjem Štajerskem uži-vaj6 zaščito Reicha, ne da bi pripadali naši skupnosti. V kolikor so bili dodeljeni tej skupini iz plemensko-bioloških vidikov, bom smatral v bodoče kot mojo odlično nalogo, omi-ljevati trdote in napačne odloke potom posebnih komisij. Jasno pa je, da ne polagamo nikake vrednosti na to, dajati članstvo naše narodne skupnosti idijotom, kretenom, pijancem, asocialnim tipom, zločincem, mešancem ali nosilcem tuje krvi. Zaščitenci iz političnih razlogov, v kolikor niso biil avtomatsko internirani, ne smejo upati, da si bodo na novo pridobili naše simpatije v uri zmage, tiste simpatije, ki so si jih pokvarili v času boja. O tem poglavju se bo nekoč izprego- Diplomatski napori sovražnega tabora Churchill, Stalin in Roosevelt se bodo sestali - Nadaljevanje živčne vojne Po informacijah, ki jih objavlja nemški tisk iz berlinskih virov, nameravajo zavezniki nadaljevati svojo diplomatsko ofenzivo. Tako je neki londonski list objavil vest, da je pričakovati nove konference zavezniških politikov ter da se je bodo udeležili Stalin, Churchill in Roosevelt. Čeprav so priprave za to konferenco šele v povoju, se vendar množijo vesti o novem sestanku med Churchillom in Rooseveltom. Nekatera poročila govorijo tudi o sestanku med Churchillom in Stalinom. Angleški tisk se zelo rad ukvarja s takimi domnevami, ker služijo tudi v to svrho, da zasenčijo vsaj deloma notranjepolitično zmešnjavo. Značilno je tudi, da se množijo vesti o de-misiji zunanjega ministra Edena. V londonskih političnih krogih predlagajo, naj bi se v bodoče bavil samo še z vodstvom Spodnje zbornice. Za tako rešitev se zlasti zavzema laburistični »Daily Herald«, ki očita Edenu totalno zmešnjavo v postavljanju političnih ciljev. Edenu so zamerili zlasti njegovo zadnjo izjavo, da je sodelovanje med zavezniki odlično. Temu nasproti pa je »Daily Herald« mnenja, da temu ni tako. Nekateri angleški listi se bavijo že z Edenovim naslednikom. Tako so se sedaj pojavila imena Lord Cranborne, Lord Beaverbrook in Cado-gan. Nezadovoljstvo širokih angleških krogov z Edenovo zunanjo politiko je postavilo diplomatsko aktivnost naših nasprotnikov v čudno luč. V ostalem se razteza ta aktivnost celo na daljne politične sfere sveta. Z neke vrste zavistjo poroča angleški tisk o neki spremembi sovjetske politike na Daljnem vzhodu. Angleži zatrjujejo, da je značilno, če želi Moskva vzdrževati z Japonsko dobre od-noša je. Angleži so mnenja, da je iskati v tem dejstvu moč Sovjetije oziroma ugled, ki si ga je pridobila v zavezniškem taboru. Angleška politika skuša ohranjevati svoje pozicije, ne prihaja pa do tiste aktivnosti, ki jo kažeta Sovjetska Unija in Amerika. Med Anglijo in Sovjetijo je po ugotovitvi lista »Yorkshire Post« vse polno nepojasnjenih političnih vprašanj. Tu je Balkan, tam so Dardanele, tu je zopet Bližnji vzhod, vse skupaj pa je prostor, ob katerem se drgnejo tako angleški kakor tudi sovjetski interesi. Zavezniki nadaljujejo živčno vojno proti tistim deželam, proti katerim so že preje pod-vzemali svoje agitacijske navale. Ker je bila Madžarska odtegnjena sovražni diplomatski in agitatorični akciji, se je obrnila ost proti Romuniji. Vsled dogodkov, ki se odigravajo na južnem odseku vzhodne fronte, misli sovražnik, da je prišel sedaj čas, ko lahko tudi Romunom svetuje brezpogojno kapitulacij. Romunski narod pa se zaveda, da od zapadnih sil nima pričakovati nikake pomoči v boiu z boljševizmom, saj bi pomenila sovjetska poplava konec romunskega naroda. Istočasno nadaljujejo živčno vojno proti Finski. Zavezniki se trudijo, da pogajanja med Moskvo in Helsinkijem ne bi bila pretrgana. Končno še bodi omenjeno, da je bila Dostavliena tudi nevtralna Turčija pod ameriški pritisk. Ame-rikanci grozijo namreč z ustavitvijo dobav olja. Ameriške bom be v na Švico Nevtralna Švica je doživela 1. aprila predpol-dan na lastni koži najzgovornejši dokaz, kako spoštujejo Zedinjene države njeno nevtralnost, ne oziraje se na to, da so simpatije mnogih Švicarjev bolj na sovražni kot na nemški strani. Ameriški bombniški odredi 60 imenovanega dne ob 10.30 preleteli oba kantona Thurgau in Schaffhausen. Bilo je nekako ob 11. uri, ko so se vsipale ameriške bombe na znamenito mesto Schaffhausen, kjer izdelujejo po ovarnah med drugim žepne ure svetovnega slovesa. Ameriške bombe so povzročile velike požare in 6ilna razdejanja. Zlasti okrog trga Herrenacker, kjer 6e nahaja najlepši del mesta, 60 nastala največja razdejanja. Ameriški letalski gangsterji so s svojimi bombami uničili v Schaffhausenu umetnine nenadomestljive vrednosti. Med drugim so bile uničene 6like 6tarih slikarskih mojstrov, muzeji, galerije itd. Število človeških žrtev, ki jih je zahteval ta divjaški napad, je razmeroma veliko. V par minutah so bili uničeni ali zažgani najlepši deli prekrasnega mesta ob reki Rhein. Vojaštvo in civilne oblasti so prihitele takoj na pomoč prizadetemu prebivalstvu. Med žrtvami, ki jih je zahteval ta gangsterski na- pad, se nahaja tudi član kantonalne vlade dr. Schoch. Na trgu Herrenacker se je v času bombardiranja pravkar odigravalo tržno vrvenje. Na trgu se je v kritičnem trenutku nahajalo kakih 500 ljudi. Ko so padale bombe na hiše okrog trga, so ljudje v paničnem strahu zbežali v bližnje hiše in kleti. Bil je naravnost čudež, da ni padla niti ena bomba na sam Herrenacker. Muzej za naravo- i slov je, ki se nahaja v bližini imenovanega trga, je bil takoj v plamenih. V nedeljo še švicarski listi niso zamogli sporočiti točnega števila človeških žrtev, ker so izpod razvalin izkopavali vedno nove žrtve. * List »Tribune de Lausanne« piše v svojem komentarju ameriškega zločina med drugim sledeče: »To je bil najtežji atentat na našo nevtralnost od početka te vojne.« »Suisse« piše: »V vsej Švici vladata bol in gnev. Od začetka vojne do danes še Švica ni doživela tako krvavega dne. Kar vemo že zdaj, nam zadostuje: nad 50 mrtvih, nad 100 ranjenih, uničene cerkve in stanovanjske hiše, kulturno delo več generacij je bilo v par minutah uničeno. Okrutna je ironija, da je londonska »Times« šele te dni priznala našo nevtralnost, sedaj je pa ameriško letalstvo uničilo eno izmed nas najslikovitejših mesti * V zvezi z napadom na Schaffhausen je vsekakor zelo zanimiva izjava, ki jo je podal ameriški glavni stan v Angliji. Ta izjava pravi, da so vsled iz- vorila odločilna beseda. Jasno je, da se bodo tudi tu napravile pozneje razlike med tistimi, ki kot nosilci nesrečne dedščine niso mogli postati člani naše skupnosti in med tistimi, ki so politično odpovedali. Jasno in samo ob sebi razumljivo pa je, da preko tega vsak Spodnještajerc brez ozira na svojo državno-pravno pozicijo zgubi glavo, če paktira z boliševiškimi tolpami ali pa pripada organizaciji OF. Da moramo biti trdi, je zahteva ure in zahteva naših vojakov na fronti K temu nas obvezuje tudi skrb za mir v naši prekrasni Spodnji Štajerski. Tuji državljani na Spodnjem štajerskem uživajo po mednarodnem pravu ponujeno pravno pozicijo, v kolikor spoštujejo in iz- polnjujejo zakone in dolžnosti v Reichu. Vojno dogajanje določa skupno z našim političnim hotenjem obraz Spodnje Štajerske. Daljnosežna usodna borba našega naroda in njegovih zvestih zaveznikov bo dosegla v prihodnjih tednih in mesecih na ogromen način, ki si ga ne moremo predstavljati, svoj višek in tudi odločitev. V teh, pred nami ležečih viharnih dneh bodo Spodnještajerci ohranili čast in zvestobo. Fronte so jasne! Skozi noč in meglo, vihar in žrtev k zmagi! D r o c k und Verlag- Marburger Verlags- and Druckerei-Ges. m b. H — VerTagsleitungr Egon Baumgartner Haupt-Schriftleiter: Friedrich Golobi alle In Marburg/Dran Badgas» I Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr 3 vom 10 April 1943 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gib« keinen Anspruch auf RflckiahluM Merodajni so splošni vidiki Kakor je razvidno iz poročil, ki jih je objavilo nemško vrhovno poveljstvo v teku zadnjih tednov, je nemška vojska skupno z zavezniškimi odredi izpraznila po zakonih gibljive strategije velika področja Sovjetije. Vojna poročila govorijo o mestih, ki jih poznamo že iz prve svetovne vojne. Boji se vršijo v vzhodnem delu generalnega guverne-menta, v Bukovini, v Transnistriji, romunski Besarabiji itd. Sovražnik je s strahovitimi izgubami pridobil na terenu, toda ta dobitek ni v nikakem razmerju do cilja, ki si ga je postavilo sovjetsko vojno vodstvo. Nemško vodstvo je ohranilo povezanost fronte ter je v načrtnih umikalnih operacijah zmanjšalo daljavo svojega dovoza k fronti. Sovražnik ni nikjer raztrgal nemške fronte, kar je smar trati kljub geografski preložitvi bojev proti zapadu kot odločilno dejstvo. Pri vrednotenju vojnega dogajanja se moramo zavedati, da so vsa bojišča organski povezana in da je treba trenutno stanje evropske obrambe presojati s splošnih vidikov. Nikakor torej ne smemo ločiti dogajanja na vzhodni fronti od dogodkov, ki s« odigravajo v Italiji in nad Reichom. Dejstvo je, da sovražnik v svojem zaletu proti Evropi nima beležiti nikjer uspehov, ki bi utegnili uplivati odločilno v njegovo korist. Dejstvo je, da se anglo-ameriške divizije krvavo lomijo ob fronti pri Cassinu in v mostišču Anzio—Nettuno, neovrgljivo dejstvo je nadalje, da nemška obramba sijajno odbija an-glo-ameriško gangstersko letalsko ofenzivo. Kakor poročamo na drugem mestu, je zbila nemška letalska obramba nad Reichom ▼ prvih treh mesecih leta 1944 nič manj kot 2926 sovražnih letal. Če pomislimo, da je sovražnik s tem izgubil 20.000 mož letalskega osobja, nam bo takoj jasno, da je izgubil sovražnik eno celo divizijo mož in oficirjev, ki so jih morali mnogo mesecev šolati r svrho njihove izobrazbe. Na vzhodu se j« vojno dogajanje sicer premaknilo bolj proti zapadu, toda fronta evropske obrambe stoji kljub množinskemu navalu boljševikov, ki doživljajo pri slehernem sunku strahotne človeške in materijalne izgube. Gre torej za materijalno bitko, čije namen je prozoren: obrabljanje sovražnih sil v vsakem pogledu. To se je nemškemu vodstvu posrečilo doslej v polni meri. Merodajni so torej splošni vidiki, ne pa ločeni pogledi na ta ali oni sektor skupne fronte. Obramba Evrope se vrši ▼ gališki nižini in v Karpatih ali ob Pruthu z isto žilavostjo in doslednostjo kakor pri Cassinu in v letalski bitki nad Reichom. Letalska bitka nad Karavankami Preteklo nedeljo predpoldan se je razvnela nad Vzhodnimi alpami in južno od njih letalska bitka, čije višek so opazovali nad Karavankami in severno od mesta Klagenfurt. Ameriški bombniški odredi so prileteli nad imenovano ozemlje v spremstvu močne lovske zaščite. Že pri prihodu so bili deležni vročega sprejema, ki so jim ga priredili nemški enomotorni in dvomotorni lovci. Nemški lovci so pri tem že zbili celo vrsto ameriških bombnikov, katerim pa ameriški lovci niso mogli učinkovito pomagati. Nemški lovci in rušilci so napadali s toliko silo, da se je borba prenašala s svojim težiščem med same bombni- m Lagebesprechung im Hauptquartier ein« Heeresgruppe im Osten __PK.-Krieqsberichter Schröter-Osten (Sch.). Bombe na Budimpešto in Bukarešto Kakor poročajo iz Budimpešte, je sovražno letalstvo napadlo pretekli ponedeljek madžarsko prestolnico. Sovražni bombniški odredi so se pojavili nad mestom tudi v noči na torek. Obramba, ki so jo izvajali nočni lovci skupno s protiletalsko artilerijo, je bila tako odlična, da ni prišlo do koncentričnega napada. Bombe so napravile nekaj škode in povzročile nekaj požarov v posameznih delih mesta. Madžarski listi podčrtavajo dobro držo budimpeštanskega prebivalstva, obenem pa izražajo svoje zadovoljstvo spričo odličnega vtisa, ki ga je napravilo sodelovanje nemške vojske pri reševanju prebivalstva, V ostalem izražajo listi razpoloženje prebivalstva, ako žigosajo z besedami gneva teroristične metode sovražnih letalcev, češ, da tak način vojskovanja nikdar ne bo zlomil bojnega duha madžarskega naroda, temveč ga bo še ojačil. List »Magyarsag« piše med drugim: »Sedaj so ameriški letalci pokazali tudi madžarskemu narodu, da se ne ravnajo po vojaških ciljih, temveč da jim gre za prelivanje krvi in za uničevanje vrednot. To delajo v slepi veri, da bodo s tako nečloveškim postopanjem zlomili odpor madžarske- ga naroda. List »Fiiggetlenseg« piše, da se odvrača madžarski narod s studom od narodov, ki pomagajo boljševizmu v borbi, ki jo vojskuje Evropa za svojo kulturo. Anglo-ameriški teroristi se v ničemer ne razlikujejo od boljševikov, ker so z njimi identični. Madžarska vlada se je sestala še istega dne k seji, ki se je bavila z napadom na Budimpešto in s potrebnimi ukrepi. Ministrski predsednik Sztojay je ugotovil pohvalno, da je bila drža prestolniškega prebivalstva vzorna. Prebivalstvo je pri prvih ukrepih odlično sodelovalo z oblastmi. Člani vlade so na to pregledali škodo na licu mesta. Obenem so pričeli z delno evakuacijo Budimpešte. Evakuirajo v prvi vrsti deco, ženske in stare ljudi. Da bi preprečili prenagli beg ljudi, so zaprli vse kolodvore in je odhod iz mesta dovoljen samo s posebnim dovolilom. Vlada je obenem razširila preki sod za umore in slučaje ropa, ako se ti slučaji tudi ne zgodijo le ob zatemnitvi ali ob letalskem alarmu. V popoldanskih urah preteklega torka so močni ameriški bombniški odredi napadli tudi romunsko prestolnico. Bombardirali so jo v štirih valovih, številne bombe so povzročile razdejanja in človeške izgube v centru mesta ter v nekaterih stanovanjskih predmestjih. Dejstvo, da so zadeli izključno stanovanjska predmestja, dokazuje, da so izvedli sovražni letalci povsem teroristični napad. Prebivalstvo je bilo povsod disciplinirano. rednih težav orientacije in slabega vremena pomotoma padle bombe na švicarski teritorij. Bernski list »Der Bund« opozarja Amerikance, naj se ne izmotavajo. Neovrgljivo dejstvo je, da je vreme 1. aprila omogočilo krasen razgled na Schafi-hausen, Rhein, Rheinfall in Bodensee so tvorili tudi za Amerikance in njih slabo poznavanje evropske geografije dobre možnosti za pravilno orientacijo. Napad na Schaffhausen je napravil na vse nevtralne države porazen vtis. V Washing-lonu »obžalujejo« ta »incident«, obenem pa ga tudi bagafelizirajo. Amerikanci govore celo o »pomoti«, ki je že možna ... Amerikanci in Angleži so že ponovno prekršili švicarsko nevtralnost s svojimi poleti preko švicarskega teritorija. Vsi tozadevni protesti Švice v Londonu in VVashingtonu so bili zaman. Odgovarjali so navadno tako, da so mrmrali razne fraze. V ostalem pa se ni nič spremenilo. V zvezi s tem je znimiva ugotovitev, da je moralo nedavno enega samega dne v Švici zasilno pristati 16 ameriških letal. Katastrofa v Schaff-hausenu je pokazala, da so bili švicarski protesti upravičeni. Značilno je tudi, da je dopisnik angleške agencije Reuter v Zurichu — nasprotujoč tako ameriški trditvam — zatrjeval v svojem poročilu, da je bila vidnost nad Schaffhausenom odlična. Ljudje radi tega ne morejo pojmovati, kako neki so zamogli Amerikanci bombardirati kar cela predmestja v koncentričnem napadu. Die Brillanten für Major Rudi Der Führer hat Major Rudi, Gruppenkomrnandeur in einem Schlachtgeschwadex, als 10. Soldaten der deutschen Wehrmacht das Eichenlaub mit Schwertern und Brillanten zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes verliehen. Novi nemški obrambni uspehi na vz hodu Srditi boji med rekama Dnjesfr in Prut — Tarnopolski branilci odbijajo hrabro vse sovjetske napade — Nemške čete prodirajo v področju Kovela 30. marca je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se nemške čete umaknile neovirano od sovražnika na povelje na nove postojanke. Južno od Balte in v področju med Dnjestrom in Prutom so bili zavrnjeni jačji sovražni napadi v hudih bojih. Južno od Proskurova še traja srdita bitka z menjajo-čim se uspehom. Mesto Černovice je bilo izpraznjeno. V področju mesta Stanislav so v teku srdite borbe z napredujočimi sovražnimi skupinami. Hrabra posadka mesta Tarno-pol je ponovno odbila koncentrične napade sovjetov. V področju mesta Brody so naše čete izjalovile srdite sovražne poskuse prodora v težkih bojih. Pri tem je bilo zbitih 16 od 27 vpostavljenih sovjetskih tankov. 31. marec: Sovjeti so med spodnjim ukrajinskim Bugom in med Dnjestrom ter med Dnjestrom in Prutom napadali ves dan. Nemške čete so jih zavrnile ob težkih izgubah za sovražnika. V enem odseku se še vršijo boji z napredujočimi boljševiki. Romunske čete so zavrnile sovražnika ob Prutu ter iztrgale sovražniku več vasi. Jugozapadno od Proskurova so v teku srditi obrambni in napadalni boji. Zapadno od Stanislava je bila razbita neka sovražna motorizirana skupina. Pri Tarnopolu je bojevitost nekoliko ponehala. V področju Brodyja je razbila neka nemška oklopniška edinica jpčje boljševiške pehotne in oklopniške sile. Kovelska posadka je odbila več sovražnih napadov ter je pri tem uničila 15 sovražnih tankov. Severno od Kovela so se zrušili močni sovjetski napadi. Med Dnjeprom in Čausijem so nadaljevali boljševiki svoje poskuse prodora s svežimi rezervami, toda njih prizadevanje je bilo zaman. Jugovzhodno od Ostrova in iužno od Pskova so se odigrali številni, toda brezuspešni sovjetski sunki. Jugozapadno od Narve so nemške čete obkolile glavnino vec sovjetskih divizij, ki so bile nato uničene. V teh bojih je sovražnik izgubil nad 6000 mrtvih, 59 tonov in mnogo drugega orožja in ma-terijala. 1. april: Še vedno traja obrambna bitka na jugu vzhodne fronte med spodnjim ukrajinskim Bugom in Prutom, jugozapadno od Proskurova, pri Stanislavu, pri Tarnopolu in v področju Brody-ja. Boljševiki so v teh bojih izgubili 38 tankov in 20 topov. Severno od Kovela in pri imenovanem mestu so se zrušili številni sovražni napadi. Kljub rastočemu sovražnemu odporu so naše čete pridobile pri protinapadih na terenu. sijem in Dnjeprom so bili zavrnjeni močni lokalni sovjetski napadi. Južno od Pskova so bili zavrnieni sovjetski poskusi prodora v srditih bojih. 2. april: Severozapadno od Berezovke, med spodnjim ukrajinskim Bugom in ob Dnjestru so napadali Sovjeti z močnimi pehotnimi Jin oklopnimi silami. Nemške čete so izjalovile te napade in uničile pri tem 71 sovjetskih tankov. Med Dnjestrom in Prutom so nemške in romunske čete zavrnile več sovražnih skupin. Pri tem je bil sovražnik preprečen v svojih opetovanih naporih, prodreti proti Jassy-ju. Sovražne sile, ki so poskusile prekoračiti odsek Jijia, so bile v protinapadu odbite. Jugozapadno od Proskurova in v področju Stanislava so nemške čete v lastnih napadih pridobile na terenu. Odbiti so bili močni sovražni protinapadi. Hrabri posadki mest Tarnopol in Kovel sta se sijajno obnesli. Severno od Kovela so se izjalovili srditi sovražni napadi. Ju|no od Pskova je sovražnik nadaljeval svoje napade s pomočjo tankov in bojnih letalcev. V tem odseku je bilo v dveh dneh uničenih 90 sovražnih tankov. Boji še trajajo. 3. april: Zapadno od Očakova so se izjalovili sovražni poskusi prekoračenja reke. medtem pa so bili zapadno od Berezovke odbiti jačji sovjetski napadi. Med Dnjestrom in Prutom, v področju Černovic in severno od Dnjestra se odigravajo težki boji. Pri Stanislavu so zavrnile madžarske čete sovražne sile v protinapadu. Tarnooolska posadka je tudi to pot odbijala najtežje sovražne napade. Istotako so se izjalovili napadi boliševi-kov na kovelsko posadko ob odločnem odporu branilcev. Severno od Kovela so zavzele naše čete več važnih višinskih postojank. Med Dnjeprom in Čausijem so nemške čete v sedemdnevnih bojih preprečile poskuse prodora 17 sovražnih strelskih divizij, ene motorizirane in dveh oklopniških brigad ter tako iz-vojevale odličen obrambni uspeh. Boljševiki so imeli najtežje, krvave izgube. Južno od Pskova so vrgli boljševiki v boj nove rezervne divizije ter številne tanke in letala. 4. april: Zapadno od Berezovke so se izjalovili opetovani napadi Sovjetov. V področju od Černovic in severno od Dnjestra se nahajajo naše čete ob težavnih vremenskih in cestnih razmerah še dalje v težkih bojih. Mesto Tarnopol je odbilo vse obnovljene srdite napade sovražnika. V področju mesta Brody so Sovjeti na več mestih brezuspešno napadali. V protinapadih so bile odbite sovražne sile. Srditi lokalni napadi so se razvijali tudi severno od Kovela. Južno od Pskova, kamor so prispele nove sovjetske rezerve, je sovražnik zaman nadaljeval svoje poskuse prodora. Naše čete so izvojevale v trdih bojih nov in popoln obrambni usoeh ter pri tem uničile 24 sovražnih tankov. Tako so boliševiki izgubili v tem odseku v treh dneh 172 tankov. 5. april: Vzhodno od spodnjega Dnjestra so se odigravali brezuspešno sovjetski nana-di. Med Dnjestrom in Prutom so v teku srditi boji s sovjetskimi oklopniškimi odredi. Titdi z nemške strani so vrgli nove sile v boj. Severno od Jassy-a so zavzele romunske čete močno zasedeno višinsko ozemlje ter prizadejale boljševikom velike izgube. Severno od Černovic se je neka nemška bojna skuDina severno od Dnjestra prebila nazaj k zapovedanemu ciliu. Med Stanislavom in Tarnoco-lom ter južno in severozanadno od Brod-Ma so naše čete v protinapadih zavzele številne vasi ter prizadejali boljševikom velike izgube. Težki udarci za anglosaško letalstvo ke. V teku teh napadov je padal bombnik za bombnikom v stranske doline rek Enns, Mur in Drau. Uničenih je bilo 54 štirimotornih bombnikov. Samo del posadk teh bombnikov, se je zamogel rešiti s padali. Mnogi padalci so se pobili v zaledenelih področjih gorovja. Amerikanci so vrgli številne -bombe kot balast. To je najboljši dokaz, kako huda jim je predla s strani nemške obrambe. V teku kratkih treh ur so ameriške letalske sile iz Južne Italije doživele težak poraz. 500 mož letalskega osobja se s tega poleta ni več vrnilo nazaj. Računati je tudi s tem, da se je vsled dolgega leta in posledic letalske bitke zrušilo še mnogo bombnikov, tako da je pravi obseg letalskega poraza še mnogo 30. marca ni javilo nemško vrhovno poveljstvo z južne fronte nikakih posebnih dogodkov. Poškodovane so bile v Sredozemskem morju tri sovražne trgovske ladje z 18.000 brt. Sovražno letalstvo je izgubilo nad italijanskim prostorom 11 letal. 29. marca je bombardiral ameriški bombni odred področje okrog Braunschweiga. Skoda in izgube so majhne. V letalskih bojih je bilo zbitih 12 sovražnih letal, med njimi 12 štirimotornih bombnikov. 31. marec: Tudi 30. marca ni bilo na italijanski frontf nikakih posebnih dogodkov. Jugozapadno od Cassina je bila uničena neka obkoljena sovražna skupina, ki se je žilavo branila. Bilo je mnogo ujetnikov in plena. V pretekli noči so izvojevale nemške obrambne sile pri odbijanju angleških terorističnih napadov doslej največji uspeh. Uničile so 132 štirimotornih bombnikov. Hitra nemška letala so bombardirala cilje v Londonu in ob južni obali Anglije. Na norveški obali je bilo zbitih sedem angleških torpednih letal. Nemške podmornice so v Atlantiku in v Indijskem oceanu potopile štiri ladje s 24.000 brt in neko stražno ladjo. Obenem sta bila zbita dva sovražna bombnika. 1. april: V Italiji se je izjalovilo več sovražnih sunkov proti vzhodnemu delu Cassina. Nemška artilerija je razbila več municijskih skladišč. V boju z anglo-ameriškim dovozom je bilo marca potopljenih 29 trgovskih ladij s 156.000 brt, poškodovaflih pa je bilo 31 ladij s 176.000 brt. Obenem je bilo potopljenih 22 rušilcev, dvoje podmornic in 12 hitrih čolnov. Štirje rušilci in 15 hitrih čolnov je bilo deloma tako težko poškodovanih, da je računati z njih potopitvijo. 2. april: Pred severo-afriško obalo so nemška letala potopila iz neke spremljave dvoje tovornih ladij z 18.000 brt. Deset drugih ladij s 63.000 brt je bilo skupaj z nekim rušilnem , tako težko poškodovanih, da je računati s potopitvijo velikega dela teh ladij. 1. anrila opoldne je priletel ameriški bombniški od-ed z lovskim spremstvom nad jugozapadno Nemčijo. Skozi oblake je vrgel nekaj bomb, ki so povzročile nekaj škode in izgub med nrebival-stvom. Del teh bomb je padel na švicarsko ozemlje. Zbitih je bilo 21 ameriških letal, med njimi večinoma štirimotornih bombnikov. 3. april: V Italiji tudi včeraj ni bilo nikakih pomembnejših bojev. Pri napadu ameri- j ških bombnikov na naselbine v jugovzhodni Nemčiji je bilo v srditih letalskih boiih zbitih i 54 sovražnih letal, med njimi 50 štirimotor- j nih bombnikov. V mestu Steyr je nastala ! škoda. 4. april: Severozapadno od Cassina so nemške čete odbile močne naskončne odrede ter ujele več sovražnih vojakov. V opoldanskih urah 3. aprila je ameriški bombniški. odred izvedel teroristični napad na Budimpešto. V pretekli noči je sledil drugi, toda slabotnejši napad na madžarsko prestolnico. V predmestjih je nastala škoda. Prebivalstvo je imelo izgube. Nemško-madžarska obramba je zbila 17 sovražnih letal. V Severnem morju so napadle naše podmornice v zadnjih dnevih sovražna brodovja ter potopile 14 rušilcev in korvet, med njimi več velikih rušilcev razreda »Tribal«. 5. april: V Italiji ni bilo beležiti razun uspešnih lastnih naskočnih podvigov nikakih posebnih operacij. Nemška dalekometna artilerija je po dnevu in po noči bombardirala Anzio in Nettuno. I}nevni napad ameriških bombniških odredov na Bukarešto je povzročil škodo ter izgube med prebivalstvom. * Program stranke Kakor je znano iz zgodovine nacional6ocializma, je Adolf Hitler dne 20. februarja 1920 v slavnostni dvorani »Hofbrauhaus« v Miinchen-u na velikem političnem zborovanju prečitaJi in objavil program stranke Nationalsozialistische Deutsche Ar-beiter-Partei, skrajšano NSDAP, ki se je takrat nahajala šele v povoju. Zborovalci so takrat z velikim navdušenjem odobrili strankin program, ki jih je takoj .zaje] ter strnil na isti način pozneje nadaljnje tisoče in milijone nemških 60-rojakov in končno ves nemški narod ter ga združil v novem prepričanju, v novem upu in v novi veri, da je v nacionalsociali6tičnem svetovnem nazoru. Strankin program je bil privlačna sila, ki je Fuhrer-ju v največji meri pomagala pridobiti nemški narod ter ga pomnožiti s tistimi prvimi šestimi pionirji in tovariši, ki so, začeli graditi njene prve temelje ter so po srečnem naključju našli 6vojeqa Fiihrer-ja, ki io je nato dvignil in razširil do razmaha, ki nima primere v zgodovini. V svrho poglobitve v temeljni pomen programa NSDAP — ter v istočasni program organizacije Steirischer Heimatbund, ki 6loni na istem programu ter tvori nekakšno predšolanje in prehod za prevod in sprejemanje Spodnještajercev v imenovano stranko — prinašamo dobeseden prevod istega. Bralcem bo pri razmišljanju o posameznih točkah strankinega programa brezdvomno padlo v oči, da je zajel Fiihrer v svojih petindvajsetih točkah načrt za rešitev, obnovitev in bodočnost nemškega naroda in Reich-a, ki ga je v največji meri praktično že doživel, » kolikor ga še ne izvaja. * Program NSDAP je časovni program. Njeni voditelji izjavljajo, da po dosegu v strankinem programu postavljenih ciljev ne bodo postavljali novih, da bi v svrho umetnega dviganja omogočali nadaljnji obstoj stranke. 1. Zahtevamo združitev nemškega naroda napram drugim narodom ter odpravo Versaillske in St. Germainske mirovne pogodbe. 3. Zahtevamo dežele in zemlje za prehranjevanje našega naroda in za naseljevanje presežka našega prebivalstva. 4. Državljan je lahko samo tisti, ki je nemški sonarodnjak. Sonarodnjak je lahko samo tisti, ki je nemške krvi, ne ozirajoč se na vero. Radi tega ne more noben Žid biti nemški sonarodnjak. 5. Kdor ni državljan, naj živi v Nemčiji samo kot gost ter mora stati pod zakoni, ki veljajo za tujce. | POLITIČNE BELEŽKE □ Slovaška bo irtvovala vse za svobodo domovine. Slovaški notranji minister Šano Mach je izjavil v zvezi z novimi vladnimi ukrepi, da je čas resen. Iz vsega, kar se bo storilo ali opustilo, je razvidno, da se Slovaki zavedajo 6voje odgovornosti. Doslej nas ni nič iznenadilo, pripravili smo se pa tako, da nas tudi v bodoče ne bo nič iznenadilo. Zavedati 6e moramo, da je sovražnik pred vrati in da imamo radi tega še večje dolžnosti. Slovaški narod bo te dni doprinesel dokaz, da hoče vse žrtvovati za svojo svobodo. □ Novo ameriško vojno posojilo. Iz Washing-tona poročajo: Ameriška vlada bo v kratkem razpisala novo vojno posojilo v višini 16 milijard dolarjev. □ Borba na življenje in smrt. »Romunski list »Timpul« piše: »V tretjem vojnem letu smo že zopet v sredini boja na življenje in smrt, boja, ki se odiqrava na našem teritoriju s sovražnikom, ki nas hoče uničiti. Ta nasprotnik mora računati z našim celokupnim odporom in s pomočjo, ki nam jo nudi naš nemški zaveznik. Sovražniku zoper-6tavljamo vso našo odločnost, boriti se z vsemi sredstvi in pod vsako okoliščino. Narod, ki v neizprosni življenjski borbi ne ume plačevati krvnega davka, nima pravice do svobodnega življenja.« □ Nemški vojni ujetniki širijo letake. Nemški vojni ujetniki — tako poroča ameriški list »Time« — so na vožnji skozi mesto Tishomingo v Okla-homi delili letake v slabi angleščini s sledečo vsebino: »Ameriški narod, ali si hotel to vojno? Ali hočete žrtvovati svoje življenje za židovstvo in kapital? Vaši očetje, bratje in sinovi padajo sedaj in ne vedo čemu. Nemčija bo zmagala! Prišel bo Hitlerjev svetovni nazor.« NSDAP. 6. Pravico do vodstva in izdajanja zakonov sme imeti samo državljan. Zato zahtevamo, da upravljajo sleherni javni urad, brez ozira na njegovo vrsto, pa naj si bo v deželi ali občini, samo državljani. Pobijamo korumpirano parlamentarno gospodarstvo, zasedanje položajev, ki slone samo na vidikih 6trankarstva, brez ozira na značaj in sposobnost. 7. Zahtevamo, da se država obveže, skrbeti v prvi vrsti za pridobitno in življenjsko možnost. Ako ni mogoče preživljati vsega prebivalstva države, se mora pripadnike tujih narodnosti (ne-državljane) izgnati iz Reich-a. 8. Vsako nadaljnje naseljevanje Ne-nemcev je preprečiti. Zahtevamo, da se vse Ne-nemce, ki so se naselili po 2. avgustu 1914 v Nemčiji, prisili, da takoj zapustijo Reich. 10. Prva dolžnost vsakega državljana Je, da dela duhovno ali telesno. Delovanje posameznikov ne sme biti v nasprotstvu z Interesi splošnosti, temveč mora biti v okviru celote In v korist vseh. Radi tega zahtevamo: 11. Odpravo dohodkov brez dela in truda. 12. Z ozirom na ogromne žrtve v dobrinah krvi, ki iih zahteva vsaka vojna, se mora osebne obogatitve potom vojne označiti za zločin zoper lasten narod. Zato zahtevamo popolen odvzem vseh vojnih dobičkov. 13. Zahtevamo podržavljen je vseh (doslej) že podružbenih (trustov) obratpv. 14. Zahtevamo udeležbo pri velikih podjetjih. 15. Zahtevamo velepotezno ureditev starostnega zavarovanja. 16. Zahtevamo ustvaritev zdravega srednjega stanu in njegovo ohranitev, takojšnjo posplošenie veleblagovnic in zakupno oddajo letih po nizkih cenah obrtnikom ter najstrožje upoštevanje vseh obrtnikov pri državnih, deželnih in občinskih dobavah. 17. Zahtevamo zemljiško reformo, ki bo prila-godena našim nacionalnim potrebam, Izdajo zakona za neodškodovano razlastitev zemlje v splošno koristne zadeve, odpravo zemljiških najemnin in preiprečenje vsake špekulacije z zemljiščem. K tej točki je Adolf Hitler dne 13. aprila 1928 podal 6ledečo izjavo: »Napram lažnjivim razlagam točke 17, programa NSDAP, od strani naših nasprotnikov, je potrebna sledeča ugotovitev: Ker stoji NSDAP na stališču privatne lastnine, je samo ob 6ebi umevno, da se zadeva »neodškodovane razlastitve« nanaša samo na zakonite možnosti, da se zemljišča, ki 60 bila pridobljena na nepravilen način, ali pa niso uprav- □ Amery naj odstopi! V nedeljo se je v Londonu vršilo zborovanje, ki se ga je udeležilo kakih 2000 odposlancev Indijske lige. Eden izmed govornikov, Krišna Menon, je izjavil, da zasleduje angleška vlada v Indiji samomorilno politiko izolacije naroda. Zborovalci so sprejeli resolucijo, ki zahteva osvoboditev 15.000 mož in žena, ki hirajo po angleških ječah. Kakih 8 do 9 milijonov Indijcev je umrlo vsled pomanjkanja v prehrani. Zborovalci so zahtevali demisijo ministra za Indijo Amery-a, ker je ta mož zapreka za pomiritev Indije. Potrebna 6o pogajanja za sestavo vlade na-rodneg edinstva. O Švicarski protest v \Vasbingtonu. Kakor poroča agencija Reuter, ee je podal švicarski poslanik v Wash.ing.tonu v državni departement za zunanje zadeve, kjer je ustmeno protestiral proti bombardiranju švicarskega mesta Schaffhausen. Kakor je medtem javila švicarska uradna agencija, so ameriški letalci v nedeljo zopet preleteli Švico. To se je zgodilo 24 ur po gangsterskem napadu na Schaffhausen. □ Vprašanje morskih ožin. V sofijskih diplomatskih krogih se trdovratno vzdržuje govorica, da bo Sovjetska Unija prihodnje d»i Izročila turški vladi posebno noto. V tej noti bo Moskva zahtevala za bivše italijansko brodovje, ki ga je sedaj prejela Sovjetija, svoboden prehod skozi darda-nelske ožine in Bospor v sovjetsko Cmo morje Eden izmed turških listov, istanbulski »Tanin«, se bavi z omenjenim vprašanjem ter pravi, da bi Turčija v tem slučaju zapustila svoje nevtralno stališče. Ankara ne bo nikdar in pod nobenimi okolščinami spremenila svojega 6tališča. Uradno — tako pripominja »Tanin« — še turška vlada do dosedanjega trenutka^ni bila informirana o taki zahtevi Sovjetske Unije. ljana po vidikih ljudske blaginje, če je potrebno, razlasti. To je usmerjeno temu primerno v prvi vrsti zoper židovske špekulacijske družbe. Adolf Hitler«. 18. Zahtevamo brezobzirno boj zoper tiste, ki škodujejo s svojim delovanjem interesom skupnosti. Navadne ljudske zločince, oderuhe, dob Pekarske prekupčevalce itd. je kaznovati s smrtno kaznijo brez ozira na vero in pleme. 19. Zahtevamo, da se nadomesti materialističnemu svetovnemu redu služeče rimsko pravo • splošnim nemškim pravom. 20. Da se vsakemu zmožnemu in pridnemu Nemcu omogoči višja izobrazba ter na ta način dosega vodilnih položajev, mora država skrbeti za temeljito ureditev naše celokupne ljudske izobrazbe. 21. Država mora skrbeti za dvig zdravstvenega stanja naroda potom zaščite mater in otrok i prepovedjo dela mladine, s telesnim utrjevanjem potom zakonito določene telovadne in športne obveze ter z največjim podpiranjem društev, ki se bavijo s telesnim utrjevanjem mladine. 22. Zahtevamo odpravo plačaneqa vojaštva tei ustanovitev narodne armade. 23. Zahtevamo zakoniti boj zoper politične laži ter širjenje istih potom tiska. Da se omogoči ustvaritev nemškega tiska, zahtevamo: a) da so vsi uredniki in sotrudniki časopisov, ki izhajajo v nemškem jeziku, nemški 6onarodnjaki; b) da morajo imeti vsi nenemški časopisi za svoje izhajanje izrecno dovoljenje države. Taki časopisi se ne smejo tiskati v nemščinii c) da je vsaka udeležba na nemških časopisih Ne-nemcem zakonito prepovedana. Kot kazen za prestopke zahtevamo ustavljenje takega časopisnega podjetja ter takojšen izgon na istem udeleženih Ne-nemcev iz Reich-a; d) časopisje, ki se pregreši zoper splošno blaginjo, se mora prepovedati 24. Zahtevamo svobodo vseh verskih izpovedi ▼ državi, v kolikor ne ogrožajo njenega obstoja ali pa ne nasprotujejo nravstvenemu in moralnemu čutu germanskega plemena. Stranka kot taka stoji na stališču pozitivnega krščanstva, ne da bi se konfesijonelno vezala na kako gotovo izpoved. 25. Za izvedbo vsega tega zahtevamo uvedbo močne osrednje oblasti Reich-a. Brezpogojno avtoriteto političnega osrednjega parlamenta nad celotnim Reich-om in njegovimi organizacijami v splošnem. Ustanovitev stanovskih in poklcn h zbornic za izvedbo po Reich-u izdanih okvirnih zakonov v posameznih zveznih državah. — Voditelji stranke obljubujejo podvzeti vse, da se izvedejo brezobzirno vse tukaj opisane točke strankinega programa in, če bi potreba zahtevala, z vpostavo lastnega" življenja. □ Nov režim na Madžarskem. Madžarska vU ■ Vesele velikonočne prazniize želi uredništvo tedni&a „štajerski Gospodar"! Velika noč - praznik pomladi in vstajenje narave V srednjem veku se je porodila tudi misel barvanja velikonočnih jajc. Barvali so jih i saznimi barvami ter risali na nje razne sliie ali pa pisali različne verze, ljubavne izjave, teke itd. Zgodovinski viri trdijo, da je pri tem rdeča barva igrala največjo vlogo. Z rdečo barvo so pobarvali, s slikami okrasili ali pa z raznimi besedili popisali največ velikonočnih jajc. Pozneje je cerkev v nekaterih deželah uvedi celo obvezno oddajo velikonočnih jajc, ki so morala biti barvana in sicer kot darila za potrebe cerkve. Tako so velikonočna jajca postala nekaj splošnega, da so jih barvali tudi tisti, ki jih drugače ne bi, kar je to navado ukoreninilo skoraj pri V6eh krščanskih narodih, ki obhajajo Veliko noč. S tem so jajca kot velikonočna darila narasla v časti in vrednosti ter 60 mišljena vedno tako, da bt obdarovancem prinesla eamo dobro in veselo. Omeniti je še, da je barvanje jajc bilo v raznih dobah podvrženo raznim spremembam. Menjalo se je barve, slike, izreke, verze in tudi ljubezenske izjave. Po nekod so dekleta risala svoje ljubavne tajne na velikonočna .jajca ter Jih nato darovala svojim idealom, kar so obratno delali tudi fantje. Zanimiva je tudi kulturna zgodovina nemškega naroda, ki je tudi o barvanju velikonočnih jajc v raznih časih in deželah zbrala mnogo gradiva. Bil je Nemec tisti pesnik, ki je v nekem svojem verzu rekel, da je stvarstvo najprej ustvarilo Jajce in šele potem kokoš, in ker so imeli jajce, ne da bi imeli tudi kokoš, je prvo jajce znesel zajec. S tem je duhovit mož na humorističen na-čan hotel nekako osmešiti velikonočne navade prikazovanja zajčka s kokošjimi jajci. Starodavni pogani so imeli ob nastopu pomladi velik praznik. V času, ko je prebujajoča 6e narava sledila poslavljajoči se mrzli zimi in so topli sončni žarki prebujali rastline in organska bitja k novemu delovanju in udejstvovanju, so naši pred več tisoč leti živeči predniki, ki jih poznano pod imenom pogani, obhajali praznik preporoda narave ali pomladi. Preporoditev in obnovitev vsega življenja v naravi, si seveda ni6o znali pravilno razlagati. Zato je bil ta praznik pri ■jih med največjimi in najbolj čislanimi. To j« glasom izročil, ki jih je pozneje prevzela in ohranila pojavljajoča in izpopolnjujoča se znanost, prešlo v zgodovino, kar sloni na znanstvenih dognanjih. Z napredovanjem in razvojem civilizacije 60 ss naši davni predniki sčasoma približali dobi, ko •o se pojavila razna verska gibanja, ki so zajela takratno človeštvo ter ga poučevala in mu doprinašala 6voje obrede, šege in navade. Ker j« pa, kakor pravijo Spodnještajerci, »navada železna klada«, ki jo je težko odpraviti, so ljudstva kljub prevzemu raznih verskih izpovedi takratnim duhovnikom nagajali s tem, da so kljub prepovedi po poganskih običajih obhajali nastop pomladi. To veseljičenje ob nastopu pomladi je bilo tako trdo in globo ukoreninjeno, da so verski učitelji «videli, da tudi z najhujšimi kaznimi ne bodo odvadil človeštva teh razvad. Sklenili 60 kratko- rnalo, dovoliti svojim verskim pristašem obhaja-nje pomladi, in sicer na ta način, da 60 to proslavo uvedli v svoje verske obrede, ter jo časovno določili na isti letni čas. Na ta način je postalo verskega značaja mnogo šeg in navad, ki so jih poznali pogani kot oboževalci naravnih, nerazumljivih čudovitosti sonca, svetlobe, toplote itd. Simboličnost praznika pomladi in naravnih sil, ki 60 najbolj vidne pomladi okrog velike noči, danes v kulturni dobi dvajsetega stoletja ni veliko manjša, kakor je bila pred tisoči let, ko 60 se še pogani na svoj način klanjali vsakoletnemu prvemu cvetličnemu cvetu in zelenemu listu ter mladi ljubezni organski' bitij. Ze prvotni ljudje so v svoji primitivnosti občudovali takrat jim neznane sile narave in jim je ravno pomlad s svojim razvojem, bila najbolj priljubljena. Najlepši in najljubši letni čas je tudi še dandanes pomlad. Praznika pomladi ali Velike noči ter vstajenja narave se veseli staro in mlado. Tudi živali in rastline imajo zadovoljive občutke, ko jih pomladanska toplota osveži. Pomlad, ki ima svoj začetek okrog praznika pomladi, je najbolj lep letni čas. Pomlad je razdobje novih vzpodbud, novega dela in ustvarjanja, praznik pomladi ali Velike noči je preporod v življenju vseh naravnih bitij, prav posebno pa vsega človeškega delovanja. Velikonočna jajca Stari Germani, predniki današnjih Nemcev, so 'že v svoji prvi dobi smatrali jajca za Vir vsega organskega življenja in rodovitnosti v splošnem ter so ista v ¡.ji.o/ih verskih ob eilih, ki so sc-nela na malikovanju, igrala odlično vlogo. Prvotno so se stari Germani posluževali jajc samo Za darila, kadar je bilo treba malikom darovati kako žrtev. To je bil najbolj potreben primer v pomladanskem času, ko je narava probujala življenje organskih bitij in rastlin. V jajcu so gledali dušo, kot inkarnacijo to je nastanek meja, mitičnih sil božanskega ali demon-stceua izvora Minula so stoletja, nakar je nastopila doba krščanstva z novimi verskimi nauki, in cerkev je prevzela in uvedla stari germanski narodni običaj s pomladanskimi jajci v svoje šege. Tako so iz jajc, ki so igrali pri starih germanskih plemenih znamenja pomladanskega preporoda in ponovnega vzpona plodovitosti, nastala velikonočna Jajca, katera poznamo tudi na Spodnjem Štajerskem. V srednjem veku je vrednost velikonočnih jajc le narasla. Cerkev je namreč v tisti dobi v postnem času prepovedala uživanje jajc, nakar so jih ljudje še dosti raje in z večjim užitkom ■živali na velikonočne dni. Velikonočni običaji na Spodnjem Štajerskem Kdor bo v današnji številki »Štajerskega Gospodarja« prečital velikonočne prispevke in se v iste zamislil, bo priznal, da imajo vse velikonočne šege in navade, ki jih poznajo narodi, svoj izvor in nastanek v nekdanjem življenju tistih plemen, ki so živela že pred tisoči leti. Od staršev na otroke prenešene navade so se izročale od generacije do generacije in kakor je človeštvo že davno pred zgodovinsko dobo, posebno deželah, kjer imajo zimo in poletje, pozdravljalo naravni pojav — dohod pomladi — ter ga na 6voje načine obhajalo, tako so se ti običaji z gotovimi spremembami in dopolnitvami potom izročil ohranili vse do današnjega dne in se izražajo v velikonočnih navadah in šegah. Pa naj si kdo misli o pomenu in koristi velikonočnih običajev kar hoče, gotovo je, da so isti ne samo v splošnem zanimivi, za naš narod tradicijskega in veselega značaja, temveč tudi iz znanstvenih vidikov zgodovinsko pomembn1. Kakor V6ak narod, tako predstavljajo tudi Spodnještajerci v svojih ljudskih običajih v veliki meri svojo narodno svojstvo. V kolikor nam prostor dopušča, hočemo v nastopnem v glavnih potezah opisati vsaj nekdj spodnještajerskih velikonočnih običajev, ki so se v raznih delih naše mile ožje domovine ohraniii in jih bodo verjetno prevzeli tudi naši zanamci. * Za Božičem je Velika noč največji praznik Spodnještajercev. Ze ves veliki teden vlada na našem podeželju bolj slavnostno in praznično kakor delovno razpoloženje. Po vseh hišah se ta teden pripravljajo na dostojno praznovanje velikonočnih praznikov. Praznovanje se v glavnem začne že v četrtek. Delo na njivah, travnikih, v gozdovih in vinogradih že ta dan počiva, hrana je pa postna. Se večji post je na veliki petek, ki je hkrati najtežji dan za gospodinje. V kolikor še do takrat niso napekle in nakuhale, se izvrši la dan. Medtem ko so ženske že prve dni velikeqa tedna očistile hišo, stanovanja itd., so moški ¡n otroci na veliki četrtek in veliki petek pri pospravljanju gospodarskih in hlevskih poslopij, aii pa gredo v vinograde po vino za praznike V nekaterih vaseh pravijo, da je vreme velikeqa petka nekakšna napoved žetve: če dežuje bo suho in slabo leto, sonce pa oznanja veselo leto z bogatimi pridelki. Na veliko soboto poškropi družinski poglavar in lastnik kmetije s krstno vodo hleve, njive in gozdove ter seveda tudi živino in člane svoje družine, kar pomeni nekakšno zaščito pred nesrečami in boleznijo Fantje otroških let skrbijo, da jim žarijo drevesne gobe, ki so jih nosili, /kakor dekleta krstno vodo, k blagoelovljenju. Tleče «jo- veliko noč s svojo najboljšo vrsto vina vse svoje be nosijo potem po vseh prostorih domače hiše, vinograde, tako kakor njive z blagoslovljeno voda jih podkadijo. Tudi te čuva pred raznimi ne- do. srečami. Ko nastane velikosobotni večer, prižgejo v nekaterih vaseh pred cerkvami smolene baklje, ki so Muce od vrb, ki ravno cveto, ponudijo na veliko noč na krožniku kravam in teletom, da bi jih s tem obvarovali pred nalezljivimi boleznimi. Su- natlačene v sklede ter gorijo do polnoči. Med- he grane istih vrb pa preženejo v letnem času tem pa odmevajo melodije itarih spodnještajer-skih pesmi od hriba do hriba. Okrog polnoči prižgejo po visokih hribih In gorah velikonočne kresove, ki so vidni daleč po deželi. Na velikonočno nedeljo je po vseh hišah najlepši red, čistost in svežoet To velja tudi za živino. Vse je bolj praznično in čedno, najbolj pa takozvani »blagoslov« «11 »žegn« (Segen), to so blagoslovljena velikonočna Jedila, sestavljena i* vseh mogočih dobrin, ki Jih zmore spodn ješta|er-eka kmečka kuhinja in njena pridna gospodinje. Od takozvanega velikonočnega kruha, ki so g« nosila dekleta na velikonočno soboto z drugimi jedili k blagosJovu, dobijo vsak po en kos, tudi živali z izjemo mačke, ker v njej se pojavlja »ho-di duh«. Tisto dekle, ki po blagoslovljenju kruha prvo pride s svojo košaro kruha in ostalih jedi domov, bo dotično leto najprej nailo zakonskega moža. Po nekod se na velikonočno nedeljo oblečejo 1» obujejo vsi ljudje v svoja nova oblačila in obuvala, ki so jih morali krojači, šivilje in čevljarji ravno za veliko noč napraviti. Ker se vstajenje v večini krajev ne vrši v soboto popoldne, temveč v nedeljo zjutraj, prižiga- točo, če se jih prižge ter vihra v smeri bližajoče ae nevihte. Važno opravilo je barvanje velikonočnih jajc, ki ae vrii v raznih krajih na različne načine. Vsaka oseba dobi vsaj po eno jajce, ki mu pravijo tudi pisanka. Fantje izročajo pisanke dekletom In ohretno, sosedi sosedom itd. Tudi tujci, ki bi ae na Veliko noč zatekli v kako hišo, dobijo pi- Spodnještajerci se trdno držijo navade, da ostanejo na velikonočno nedeljo doma. Šele v ponedeljek gredo na obiske in sprejemajo obiske sorodnikov, sosedov itd. v svrho izražanja velikonočnih voščil. Otroci ne pozabijo na svoje botre, ki so tudi do neke meje čislani kakor krvni sorodniki. pri vseh takih sestankih pa navadno nikjer ne manjka prigrizka in kupice spodnješta-jersikega vina. Na ta dan se mnogokrat izgladi o tudi kaki spori med sosedi. Velikonočni pondeljek namreč nekateri tako visoko cenijo, da tudi osovraženemu človeku, če bi prišel na obisk, ne odrečejo svoje gostoljubnosti, pač pa molče predejo preko zadeve, ki je morebiti opravičeno skalila nekdanje lepo in složno razmerje sosedstva. Lintver je prinašal ljudem strah in smrt Spodnještajerska velikonočna pravljica. V moji otroški dobi sem v rojstnem kraju blizu Gonobitz-a od raznih starejših ljudi slišal neštetokrat, prav posebno pa v velikonočnem času, pravljico sledeče vsebine: »Gora GonobitzJberg, ki stoji tik trga Gonobitz tat ji Je najbližnja hiša grad kneza Windisch-grStz-a, je bila, je in ostane najbolj nevarno gozdov)« naših lepih 6ipodnještajerskih krajev. Ne gre toliko za težko prehodno strmo goro, ki Je divje in gosto zaraščena z drevjem vseh vrst, I kakor za nevarnost in strah, ki pretita iz njene jo tudi med opravilom po gozdovih in vrhovih zemeljske notranjosti in lahko postaneta usodna kresove. Nekdaj povsod običajno streljanje z mož- *a trg in njegovo okolico. narji je že marsikje opuščeno, pač ne manjka pri Globoko v zemlji gore živi namreč že od pra- vsta jen ju nikjer godbe. davnih časov lintver, to je nepopisno velika. Po vstajenju se doma zberejo vsi člani družine nevarna in ogabna zver, ki je tako velika, težka ter hlapci in dekle, nakar mora vsaka oseba od in močna, da se trese cela gora Gonobitzberg in vsake blagoslovljene jedi nekoliko zavžiti, nakar vse sosedno gorovje do zaključno Watsch- 6e vse to nekoliko zalije • takozvano »božjo kap- berg-a, če v svojem velikanskem brlogu s svojim med Gonobitz-om in Poltschach-om, tik ob železniški progi, cesti in toku reke Drann. Lintverova koža je trda kakor jeklo, neranljiva, neobčutna in slična ščitom, kakor jih imajo želve na svojih hrbtih. Z eno besedo, lintver je zver in pošast, ki ji ni primere ter stalna življenjska nevarnost za prebivalstvo trga Gonobitz in okolice, ker se vsak čas lahko pripeti, da bo prišel kakor nekdaj zopet iz gore, ki jo bo pri tem do polovice razrušil in podrl, trg z okolico in prebivalstvom pa uničil. Da se to doslej še ni zgodilo, gre zasluga nekemu junaškemu mladeniču, ki ie ž;vel v Gono-bitz-u ter bil tam domačin pred davnimi stoletji, in je z žrtvovanjem svojega življenja odvrnil to nevarnost vse do današnjega časa. 2e naši davni predniki so poznali obstoj tega lintvera v gori. Nekdaj je ta pošast vsako leto okrog Velike noči s svojim izhodom iz podze- ljico«, ki je zrasla v domačem vinogradu. Med ko- odurnim repom in silnimi šapami razbija okrog meljskega bivališča na 6vetlo povzročala lokalne šilom razrežejo tudi velikonočni kruh ali potico, sebe. Lintver ima tri enake glave, ki 60 tako potrese, povodnji ter požirala žive ljudi in živali, nakar se otroci z dobljenimi kosi lahko odstranijo od mize in hitijo na njive, kjer je lani nekdo ne- strašne, da so nekateri ljudje umrli od strahu _________ _ .... že pri pogledu njegovih požrešnih treh žrel, ki kaj ukradel. Tam zakopljejo v zemljo nekoliko neprestano pljuvajo ogenj, žveplo, vročo vodo lupin od blagoslovljenih jajc. Marsikje zakopljejo razen jajc tudi blagoslovljene koščke lesne gobe aH pa oboje 6kupaj. Žerjavico od blagoslovljene drevesne gobe natrosijo v nekaterih delih tudi na njivo, kjer raste zelje, kar preganja krte, miši in podobne škodljive živali. Luskine velikonočnih jajc, ki Jih navadno bar- in strup ter grizejo in pikajo, najraje pa zagra- Najraje je grabila dorasla dekleta. Cim je pogoltnila mlado deklino, je pustila moške, otroke in stare ljudi pri miru ter izginila zopet nazaj v svoje podzemeljske luknje. Pri tak;h prilož- bijo ljudi in živali ter jih kar v živem stanju no6tih je potok, ki izvira iz gore Gonobitzberg, požirajo. Kakor glave, tako gorostasne so tudi njegove tope. Dvanajstnožna zver uporablja svoje velikanske tace za hojo, plezanje preko visokih alp, plavanje in rokovanje. 2e njegov udarec z re- vajo, predno jih nesejo k blagoslovu, so v ne- poin z lahkoto zruši Windischgratz-ov grad, uda- katerih predelih epodnjeitajerskega naselja trncH dobro sredstvo za odganjanje kač od kmečkih hiš, če jih natrosi okrog hiSnlh poslopij. V vinogradnth krajih poškropijo po nekod ne Izvor velikonočnih šeg in navad Sirom zemeljske oble imajo narodi različne velikonočne običaje in navade. Vse te šege pa izvirajo iz prevzetih izročil In so stara tisoče in svojim vernikom pridigali in jim pripovedovali navadno poplavil trg Gonobitz in nižje ležečo okolico vse do reke Drann, ki je radi tega tudi stopila čez svoje bregove. Na vsako leto krog Velike noči je trg Gonobitz na opisan način izgubil številne prebivalce in med njimi gotovo najmanj eno doraslo deklico, nakar je bil za leto dni zopet mir. Ljudje so se tega tako navadili, da so nekateri moški predlagali, češ, dodelimo in žrtvujmo prostovoljno sami vsako Veliko noč po enega doraslega dekleta, ki naj ga določi žrebanje, kar nam bo prištedllo izgubo drugih ljudi. Dotičnega dekleta pa lahko lintveru postavimo tam nekje v bližini izvirka našega potoka v gori. Ko bo na ta način dobil našo žrtev, se bo menda ah Velike noči razni verski pridigarji, govorniki takoj vrnil nazaj v goro in gorja bo veliko manj. in izbrani ljudje po svetiščih ali svetih prostorih Temu so se uprle seveda najbolj ženske, stare rec • iapo bi pa podrl najmanj tri hiše do tal. Njegova prsa, tTebuh in hrbet imajo obliko gore in je ta zver po svoji zunanjosti in obsežnosti tako velika, kakor gora Plankensteiniberg, ki 6toji tisoče let Znanstveni dokazi govorijo o starih poganih, ki so s svojimi pomladanskimi veselicami in slavnostnimi prireditvami, ki so jih vsakoletno ob nastopu ipoimladi prirejah na čast in v spoštovanje sili, ki je prebujale naravo. Pozneje nastopajoča cerkev je, kakor marsikatero pogansko ie-qo, prevzela tudi navado obhajanja pomladi ter jo proglasila za praznik. Is tega se je sčasoma in mlade, ter so namero seveda v kali preprečile. Ko se je neke Velike noči — bilo je to zadnjikrat — lintver zopet prikazal ter razen številnih prišlo vzporedno z ostalim raavojem do praznika^ kresov uvedla v svoje obrede in sicer v obliki no- kaj smešnega. To je predstavljalo po današnjih pojmih nekakšno pomladansko ali velikonočno pravljico, čemur je navadno sledil velikonočni smeh ah razveseljevanje. Mnogo dežel je ta dan moških, otrok in starcev, požrl tudi najlepše de-prirejalo tudi kresove ali velikonočni ogenj V kle v trgu, je to njenega izvoljenca tako zabo-ogenj «o navadno vrgli veverico, konjsko glavo, lelo, da je 6klenil žrtvovati lastno življenje, da alt pa kozji rog, kot prošnjo za dobro letino in bi se zveri maščeval. Celo leto je koval in pri-zdravje živine. Pozneje je cerkev to prižiganje pravijal tozadevni načrt Ko je končno prišel zo- Velike noči ah Vstajenja, ki ga obhaja ljudstvo dandanes. Cerkveni ia verski praznik velike ienja hičk na poti v cerkev. Simbolične jedila velikonočnih jajc, gnjati itd. noči, kakor ga pozna «ve* »^dandanes, so uvedli j^jj predstavljajo simbole ali znamenja vstajenja _ "" ~ ~ narave ali pa rodovitnosti zemlje. To, kakor tudi v poznejši dobi uvedeno barvanje velikonočnih jajc, je seveda tudi prevzeto iz pradavnine ter ohranjeno po nekod vse do danes. Kakor barva- la določili nekakor v drugem stoletju po današnjem štetju časa. Zasledovanja zgodovinskih virov načina proslavljanja pomladi so ugotovila, da so nekatera ljudstva že v srednjem veku na popolnoma sličen nje jajC| teko je tudi z velikonočnimi zajčki in način obhajala ta praznik, kakor že davno pred jagnjetL V novejši dobi so ljudstva od zajčkov njimi izumrli poganski narodi. Sonce, ki so ga po- preila na jagnjeta iz testa. Oboževanje ognja, ki zdravljali, kakor da Je obnovljeno in zopet oživelo, so čislali s plesi, povorkami, kričanjem, igrami, bojem in ognjem. Manjkalo tudi ni žrtev, ki so jih darovali soncu, ker so gledali v njem nekakšnega vsegamogočneia ali božanstvo. Zimo, ki jih je zapustila, so predstavljali nekateri narodi na praznik pomladi ali vstajenja narave z lutko, jo našemili ter pred zbrano ljudsko množico javno zažgali ali pa kamenjali. Kjer so ljudstva živela ob rekah, jezerih ali morjih, so take lutke na isti način potopili. V času, ko so ljudje že Imeli cerkve oziroma vere, je bila navada, da so na praznik pomladi Je v Evropi ohranjeno še v mnogih deželah, daje povod, da se istočasno počasti cvetje palmovih vejic, pri nas najbolj vrbovih gran, ki cvetijo okrog Velike noči v lepo izgledajočih macah. Kakor nekdaj, se še danes večkrat zakoplje nekaj tega cvetja v zemljo, ker so davno preminuli prvi obdelovalci zemlje verovali, da bo radi tega bolje rodila. Zanimivo je, da 6« dežele v tropičnih krajih, za svojo istočasno z nami obhajajoče Veliko noč morajo posluževati drugih cvetov kakor mi, ki živimo v Evropi. Tropične dežele namreč nimajo Istočasno tudi pomladi, temveč stojijo aprila meseca v drugem letnem času. pet veliki teden, je pa odšel v goro ter pri izvirku potoka čakal lintvera, da bi ga napadel, čim se pokaže te notranjosti gorskega skalovja in zemlje. t Bilo je na veliko nedeljo zjutraj, ko je hraber in na »igumo smrt pripravljen junak po tri dni in tri noči trajajočem čakanju opazil, kako ie prihajala zver. Gora se je tresla, kamenje ie pokalo, potoki so naraščali in naenkrat se je premaknila velikanska, vratom podobna skala, iz katere je počasi prilezla pošast ter takoj opazila čakajočega napadalca. Mladenič, ki je bil pripravljen iti v lintverovo ŽTelo po poti, po kateri ie šla njegova izvoljenka, je napel svoj lok za streljanje, neustrašno pomeril ter mirno izstrelil puščico v srednje lintverovo žrelo. To se ie zgodilo, predno ga je zver s svojim bruhanjem ognja in strupa teT vroče vode zamogla razorožiti in zagrabiti. Izstrelku je bliskovito sledilo njegovo drugo dejanje. Z ostro sulico je zadal lintveru še bodljaj v s puščico ranjeno žrelo, nakar je šele izgubil zavest ter bil pogoltnien. Ves dogodek je opazovalo nekoliko drugih pogumnih mož, ki so gledali vse to skriti v bližini »WiiMiSiSil > ■ Bilder aus dem Kriegsgeschehen Oberleutnant Lohrscheid hat sich als Kommandant eines Panzerzuges bei den schweren Kämpfen um Tarnopol besonders ausgezeichnet und wurde aus diesem Grunde im Wehrmachtbericht hervorgehoben. PK.-Kriegsberichter Lechner (Sch.)>. uradu ter opazili še to, da je zver po prizadetih ranah v žrelu svoje 6rednje in ranjene glave kazala vse znake bolečin in poškodovanja ter med llzanjem z jezikoma ostalih dveh žrel žalostno zlezla s pogumnim fantom v trebuhu, na-saj v notranjost 6voje gore. Po tem dogodku prebivalci okrog lintverove : Bore niso več videli te pošasti. Vsako leto ob velikonočnih praznikih so pa slišali, kako se leta obrača v svojem brlogu, kakor da bi poskušala iskati izhod ter se po nekdanji vsakoletni navadi podati na lov za ljudmi. Poškodbe, ki jih )e Mntver dobil od požrtvovalnega Gonobitzer-ja, i so mu za dolgo dobo odvzele veselje in pocpim tn šele, ko mu bosta po dolgih stoletjih obe rani saceljeni in bo dogodek pozabil, se bo neke Velike noči zopet pojavil, ker ga ob nastopu pomladi žene nagon, da bi se polastil človeškega mesa, zlasti pa deklet« . O. politični vrobiz_ □ Med Poljaki in boljševikl nI sodelovanja. Kakor piše londonski »Observer«, je londonska poljska emigrantska vlada razveljavila svoje dosedanje navodilo, da morajo Poljaki sodelovati s sovjetskimi četami. Vsa prizadevanja glede vposta-vitve poljsko-sovjetskega sodelovanja na bivšem poljskem ozemlju so se potemtakem izjalovila. PK.-Krit»ber. Girik Von der japanischen Marine halbiert Während einer Seeschlacht im Pazifik wurde dieser USA-Kreuzer so schwer getroffen, daß det ganze Bug weggerissen wurde. (Atl. — Sch.j □ Francoski delavci za zmago Evrope. V nedeljo so imeli v Nemčiji vpostavljeni Francozi v Dresdenu svoje veliko zborovanje. Govoril je francoski generalni komisar za delovno vpostavo Bru-neton, ki je med drugim izjavil, da podpira več milijonov Francozov s svojim delom Nemčija v boju proti židovstvu, plutokraciji in boljševizmu. V Franciji mnogi pozabljajo, da je vojna in da požar, ki ga je treba pogasiti, ne ogroža samo vzhodnoevropskih narodov in Nemčije, temveč tudi Francijo. Francija — tako je končal Bruneton — mora vpo6taviti vse svoje sile za boj Evrope. Nemčija ji pri tem pomaga na hvaležni način. O Prepoved madžarskih listov. Madžarski notranji minister je prepovedal izhajanje listov »Fluggetlenseg«, »Magyarorszag« in »Mai Nap« radi objav, ki ogrožajo interese madžarske države. □ »Boljševizem Je še bolj rafiniran in okruten kot nekdaj.« Predsednik letonskih strokovnih organizacij Roja in prošt mesta Libau, dr. Wiswald Sanders, sta prispela te dni v Oslo, kjer sta govorila o eksistenčni borbi letonskega naroda proti boljševizmu. Predsednik Roja je govoril pred zastopniki norveškega tiska in je dejal med drugim: »Boljševizem se prav nič ni spremenil. Sedaj je še bolj rafiniran in okruten kot prej.« Dr. Sanders pa je našteval v svojem predavanju grozote in trpljenje, ki ga" je doživel letonski narod po posilstvu, ki ga je izvedla Sovjetija nad malo Le-tonsko. Zehn Nächte draussen im Deckungsloch Vom Kriegsberichter Walter Eberhard D 5 II. Es ist Frühmorgens gegen Dunkelheit, eine rabenschwar; PK. Im Osten 3 Uhr. Eine tiefe rabenschwarze Finsternis lastet ftber den Stellungen. Wo sind die Sterne, wo ist der Himmel, wo sind die kurzen Weidenstümpfe, die als Deckung immer da waren? Wo sind überhaupt die Dinge, nach denen man 6ich sonst orientierte? Sie sind verschluckt von der Nacht, aufgesogen von einer Nacht, gegen die noch kein Mensch ankommen konnte. Der Grenadier im Deckumgsloch friert. Es ist nicht gerade kalt draußen. Wenn der Mond schiene oder ein Stern leuchtete in der Niederung, durch einen Wolkenriß, die krumme Weide wäre zu sehen. Es wäre alles ein kleiner Trœt in dieser dunklen Einsamkeit. Der Grenadier in seinem Deckungsloch fröstelt wieder. Ab.sr er denkt nicht darüber nach, daß der Schauet von innen kommt. Es ist ja auch nur diese Unwirkliche, das Eingehülltsein in das Nichts, das den Soldaten in dieser Nachtstunde einige Sekunden sein Alleinsein verspüren ließ. Denn rechts von ihm hört er deutlich das Knaaken des Sicherungsflügels eines Gewehrs. »Natürlich, ich weiß es jal« Alle sind sie da. Seit vielen Nächten liegt die ganze Kompanie draußen. »Die ganze Kompanie!« Da fehlt auch nicht einer. Der Spieß, der Koch, der Kammer-Unteroffizier, die Krankenträger, die Schreiber — aJle sind «de da, müssen da sein! Unter ihnen der Kompanieführer. Rechts und links, zwischen ihnen, die Zugführer. Alle liegen sie eng an die Erde gepreßt. Nun schon die zehnte Nacht. Nun ist es schon mehr als zehn Nächte, daß die Sowjets in diesem schmalen Frontabschnitt, der zum Schwerpunkt einer ganzen Division wurde, Nacht für Nacht angreifen. Allein der Kompaniechef weiß um den Befehl, daß 6iich die Kompanie zur X-Zeit vom Feinde abzusetzen hat und eine neue Stellung beziehen soll. Aber noch ist es nicht so weit. Noch muß jeder einzelne ausharren, um in diesem wahnsinnigen Ansturm sein Letztes herzugeben, um den Befehl zu erfüllen. Zehn Nächte ohne Schlaf — zehn Nächte draußen im Deckungsloch — zehn Nächte nichts als laden und schießen und wieder laden und schießen. Da gibt es nur wenige, deren Kraft nicht die letzte Grenze erreicht hätte. Ausfälle entstehen. Der Kompanieführer wurde In der letzten Nacht am rechten Arm verwundet. Er läßt sich auf seinem Gefechtsstand verbinden, geht wieder hinaus zu seinen Grenadieren. Da6 spricht sich bald herum, daß der Chef wieder da ist. Das reißt auch manchen wieder zusammen. Aber in der letzten Nacht vor dem befehlsgemäßen Absetzen war es, als ob noch einmal die höchste Probe ihrer körperlichen und seelischen Leistung an die Grenadiere der Kompanie gestellt würde. In dieser Nacht, wenige Stunden vor der X-Zeit, kamen die Bolschewisten wieder. Wir hatten aber gerade dieses Mal gehofft, daß sie es nicht schaffen würden, weil durch Regen auch die letzte Möglichkeit des Vorwärtskommens genommen schien. Ringsum war nur tiefer Schlamm und schwarzer Morast. Und als die Sowjets seatlich in einen Graben gedrungen waren, sahen die Grenadiere, daß sie weder Stiefel noch Strümpfe, weder Rock noch Mütze anhatten, barfuß, mit Hose und Mantel, die Waffe in der Hand, so wat-reo sie gekommen. Raus zum Gegenstoß. Da faßte eine wilde Wut die Männer der Kompanie, und es gab nur eins: raus und zum Gegenstoß angesetzt! Der Kompanieführer, ihr alter Chef, war 6chon aufgesprungen. Sie sahen ihn kaum. Aber seine Stimme dröhnte. Zwischen den Detonationen der Handgranaten und dem Rattern der Maschinenpistolen jagten sie vorwärts. Ja, sie wollten vorwärts, aber der Schlamm ließ sie keine drei, vier Meter laufen. Sie blieben ganz gemein drin stecken. Es ist zum Verzweifeln. Da hatten schon hier und da einige ihren rechten oder linken Stiefel verloren. Eine Sekunde steht man hoffnungslos da, flucht und zieht und zieht... Dann bleibt auch der andere stecken. Es gibt aber kein Stehenbleiben und auch kein Zurück, und so laufen 6ie auch ohne Stiefeln, laufen mit ihrem Kompanieführer, der die Pistole in der Un- ken Hand hält und keinen Schmerz mehr verspürt. Und der Bolschewist haut ab. Er hatte damit gerechnet, daß unsere Grenadiere aus diesem Schlamm nicht herauskämen. Durch diesen Gegenstoß wurde die Stellung befehlsgemäß gehalten, und als sich gegen Morgen die Kompanie sammelte, 6ah sie zwar ziemlich mitgenommen aus. Die Stiefel waren inzwischen völlig im Schlamm versackt, die Uniformen lehmverkrustet — aber der Abschnitt wurde gehalten und konnte zur X-Zeit ordnungsgemäß geräumt werden. Im Geisterlicht der Leuchtgranaten PK, — Das Wetter war diesig, die Naiht dunkel, die See leicht bewegt. Uber die deutschen Boote flogen deutsche Kampfgeschwader hinweg, ihre Bomben nach England tragend. Die Komman-dan ten und Männer an den Waffen sprachen nicht au6, sie empfanden, aber es erfüllte sie mit freudiger Genugtuung, als Verband auf Verband die Insel anflog, während auf den Kreidefelsen drüben die ersten Abschüsse der britischen Flaksperre aufblitzten. Die Aufmerksamkeit auf den Booten wurde durch das phantastische Bild dieses rollenden Luftangriffes in keiner Weise abgelenkt. Die Seeleute wußten, daß diese dunkle Nacht der Verbündete des Feindes war, mochte er von Seeseite her angreifen oder lauernd unter Land liegen, um einen Uberra-schungserfolg zu erzielen. Wer diesmal der Überraschte war, wurde erst durch den Ausgang des Gefechts entschieden! denn die Schatten, die der Kommandant des ersten deutschen Bootes plötzlich ausmachte, lagen nur 50 bis 100 Meter voraus. Während der das Er-kemnungssignal anforderte, waren die Waffen feuerbereit. Die Antwort der Boote voraus war eindeutig: sie eröffneten sofort das Feuer. Aber auch diese Bruchteile von Sekunden waren kein entscheidender Vorteil für den Feind, obwohl die Geschosse gut lagen, die Aufbauten trafen und ein Geschütz sofort einige Verwundete hatte. Ehe die ersten Leuchtgranaten dem Feind den Tarnmantel der Dunkelheit von Leibe rissen, warf er die Motore an, gischtete phosphoreszierend die Bugwelle der britischen Schnellboote unmittelbar vor dem Steven des ersten deutschen Bootes auf. Mitten in die in Laueretellung liegenden feindlichen Schnellboote, die jetzt wie ein Hornissen-schwarm auseinander stoben, waren die deutschen Boote hineingestoßen. Nach Land und nach der Seeseite drehte der Feind mit hoher Fahrt ab, aber wa6 sind selbst Schnellbootmotore mit vielen tausend Pferdestärken gegen die Rasanz deutscher Geschosse! In gestreckter Flugbahn jagten die See und erfaßten die Fliehenden. Kaum zwei Minuten waren vergangen, als das erste britische Kanonenboot einen Volltreffer erhielt und augenblicklich mit der gesamten Besatzung wie ein Stein wegsackte. Ein zweites Feindboot flog unmittelbar darauf wiederum durch Volltreffer in die Luft, worauf seine auseinandergeborstenen Teile in der See versanken. Eine grimmige Freude erfaßte die Besatzungen der Boote, die nun alle das Feuer eröffnet hatten. In Sekundenschnelle waren immer wieder Richtung und Seite bestimmt, und wie ein Orkan brachen die Salven umni kmetovalec__ Zemljo prav obdelovati je velika umetnost! (Kdor ne verjame - in tudi, kdor verjame - naj bere!) Najprej kratek pogled v zgodovino: Za časa naših pradedov, pradavnih obdelovalcev naše zemlje, ni smel vsak posameznik kme-tovati in zemljo obdelovati po 6voje, kakor bi se mu zljubilo ali na misel prišlo, temveč 6e ie moral ravnati po navodilih »staroste« ali »župana«, ki je bil vedno 6tar in izkušen mož. In prav je bilo, dokler je bilo takol Zakaj, če kje, velja glede obdelovanja zemlje načelo: »Izkušnja je več vredna kot mošnja zlatal« — in ker je pač za nabiranje izkušenj potrebno mnogo let, zato je izkušen človek samoposebi le starejši mož, ne pa golobrad mladenič. Torej bi smeli reči tudi: »Starost je modrost!« Modri, izkušeni, stari možje 60 torej včasih ukazovali in svetovali vsej okolici, kdaj naj orjejo, kdaj sejejo, kdaj žanjejo. Kdor jih je ubogal, je bil deležen bogate žetve, kdor ne, je žel plevel. Seveda mnogi niso mogli verovati, da bi njihovi staroste sami od sebe imeli toliko modrost, zato so nastale pravljice, ki jih še dandanes pripovedujejo naše babice svojim vnučkom, da so dobre »vile« obiskovale poštene in modre ljudi, da so jim svetovale pri obdelovanju zemlje, pri setvi in žetvi. V srednjem veku so se razmere do dna izpre-menile. Večina naše kmečke zemlje je prešla v roke graščakov in prej svobodni kmetje so postali »tlačani«, ki so morali graščakom brezplačno, na »tlaki« obdelovati zemljo. Začetek in način dela je odrejal »grajski valpet«, ki je bil navadno pač zmožen dreti ljudi, ne pa zemlje. Spomnimo pa se, da star kmečki pregovor trdi, da pravi zemlja poljedelcu: »Deri ti mene, če ne, bom jaz tebe!« Ker srednjeveški graščaki niso znali »dreti zemlje«, to se pravi, jo pravilno obdelovati, in ker so pač kmetje na tlaki bolj »po tlačansko«, to je površno, delali. — nam ne bo težko razumeti, zakaj je zemlja za časa graščinskega gospodarstva dajala tako 6kromne pridelke. Seveda — še slabše pridelke so dobivali s delavi le slabejše njive; — a še od tega skromnega pridelka 60 morali dajati graščaku deseti del žetve »desetino«. Pred dobrimi sto leti pa so se razmere glede obdelovanja zemlje pri nas 6pet docela predruga-čile. Prej tlačanski kmetje so postali svobodni in tudi velik del graščinskih njiv je bilo razdeljenih med kmete. Odslej je lahko vsak gospodaril, to je, obdeloval svojo zemljo po svoje. Vsakemu kmečkemu gospodarju je bila dana prilika, da pokaže, kaj zna in kaj zmore. In kakšne so bile posledice? Četudi so bile ob času kmečke osvoboditve skoro vse kmetije prilično enako velike, je v teku kratkih desetletij ta »enakost« izginila: mnogi kmetje so prišli na boben, tako, da so morali njihovi otroci obdelovati kot »bajtarji« ali »kaj-žarji« nekdaj svojo zemljo onim sosedom, ki so der Geschütze über den Feind herein. Der Brite wehrte sich verbissen, er versuchte den deutschen Verband in die Zange zu nehmen und setzte einen neuen Schwärm von Seeseite her an. Aber wie die ersten Boote, so hatten auch diese schlechte Karten. Au6 dem Jäger war der Gejagte geworden! Jede Bewegung enthüllten die Leuchtgranaten, und der Feind, seines größten Schatzes, der tarnenden Dunkelheit beraubt, vermochte nicht, ungesehen in Schußposition für seine Torpedos zu kommen. So wie 6ein Ansatz immer neuer Gruppen nicht aufhörte, wie seine Anläufe nicht abrissen, so gab es keine Lücke in unserer Feuerwand, die er zu durchstoßen vermochte, um in den toten Schußwinkel zu kommen. Nach weiteren Minuten wurde das dritte Boot tn Brand geschossen, über die gesamten Aufbauten hinweg stand es in Flammen, immer wieder eingedeckt von Geschossen, die sein Schicksal besiegelten, das sich in einer gewaltigen. Explosion erfüllte Ein fast 100 Meter hoher dicker Rauchpilz stand über der Unterqangsstelle! Ein viertes Boot folgte % Stunden lana lag es brennend gestoppt bis es auseinanderplatzte. So dicht unter Land erfolgte die Explosion, daß sie von dort aus umetnost obdelovanja zemlje umeli bolje od njihovih očetov, in ki so zato ne le svojo zemljo obdržali, marveč lahko prikupili na vsakih par let še lep kos zemlje. Seveda tudi zdaj mnogi niso verjeli, da je vse to mogoče razložiti naravnim potom: trdili 60, da znajo njihovi sosedje »coprati« in da jim gre zato vse tako posreči, — a njim samim da »je coprano«, in da zato zemlja ne da pridelka. In namesto, da bi skušali posnemati »copranje« svojih pametnejših sosedov, so se kmečki gospodarji trumoma izseljevali v Ameriko, na Westfalsko, v domače rudnike, v mesta. Ta razvoj, ta »beg 6 kmetov« lahko opazujemo še dandanes. Ne smemo trditi, da ga povzroča samo okoliščina, da zna en kmečki gospodar bolje obdelovati zemljo kot drugi, — toda upravičeno 6memo trditi, da je prav od tega, ali in kako zna kmet svojo zemljo obdelovati, v veliki meri odvisen njegov obstanek na domači grudi. Zemljo prav obdelovati, pa je velika umetnost, smo rekli. In čimdalje in čimbolj se razvijajo kmetijsko strokovne vede, toliko bolj učeni možje spoznavajo, kako velika umetnost ie pravilno obdelovanje zemlje in — kako malo nam le še ta umetnost poznana! Da, učenjaki so morali spoznati celo, kako so dolgo vreto let nad našo kmečko zemljo grešili, snov, razpadlo kamenje in nič drugega. Zato so — grešili zato, ker so mislili, da je zemlja mrtva snov, razpadlo kamenje in nič drugega. Zato so tudi tako ravnali z njo in učili kmeta, tako z njo ravnati. Zadnja desetletja 60 bila desetletja, ko se je z nezaslišano hitrostjo razvijala velika obrt, industrija, tovarne. Učenjaki so raziskovali snovi, Iz katerih sestoji ta ali ona stvar na svetu, — pa so začeli te snovi v tovarnah na veliko proizvajati in tako umetnim potom takorekoč ponarejati naravne stvari. Tako so znali kmalu delati umetni kamen: beton in opeko, umetni les, umetno volno in bombaž, in tako dalje in dalje. Opogumljeni po teh bleščečih uspehih, pa so se učenjaki spravili tudi nad zemljo in kmetijstvo. Ugotovili so kaj kmalu, iz kakih snovi so sestavljene kmetijske rastline in njih pridelki, in so pravilno sklepali, da, ker rastline iz zemlje rastejo, mora zemlja vsebovati te, v rastlinskem telesu ugotovljene snovi, v dovoljni meri, ako hočemo dosegati obilne pridelke in vendar zemlje ne izčrpati. Da, učenjaki so dognali tudi, da morajo biti te hranilne snovi rastlinam v natančno določenem razmerju v tleh na razpolago, ker sicer dober pridelek ni mogoč. In ker so na podlagi preiskav zemlje dognali, katerih rastlinskih hranilnih snovi v zemlji navadno primanjkuje, so se domislili, da bi bilo mogoče, te hranilne snovi umetno v tovarnah proizvajati ter jih zemlji po potrebi dodajati. beobachtet und der Untergang den von Gefechtsfeld bereits abgelaufenen deutschen Booten gemeldet werden konnte. Noch zweimal versuchte der Feind, den deutschen Verband anzugreifen. Von achtern Hefen diesmal sechs feindliche Boote an, aber sie wurden von dort stehenden deutschen Booten sofort unter Feuer genommen und, an Steuerbord passierend von Boot zu Boot weitergereicht, so daß sie sich vor den Breitseiten nur durch Einnebeln zu retten versuchten. Eine weitere Gruppe, die von Land anlaufend, 500 Meter vor dem ersten deutschen Boot den Kurs unseres Verbandes schnitt, verschwand ebenfalls nach kurzem Feuerwechsel. Innerhalb 25 Minuten waren vier feindliche Schnellboote vernichtet worden und mit Mann und Maus in den Fluten versunken. Im geisterhaften Licht der Leuchtgranaten, das gleich einem konstanten Wetterleuchten bis zum Horizont das Gefechtsfeld erhellte, lag dicht über der See wie das zurückgelassene Panier des fliehenden Feindes, die sich langsam auflösende Tamfahne künstlichen Nebels . Kriegsberichter Max Karl Feiden. Tako so nastala »umetna gnojila«, ki so v resnici po nekod in za nekaj časa dvignila pridelke zemlje do prej neslutene višine. Prav tako so učenfaki kmalu ugotovili tudi, da potrebujejo rastlinske koreninice za uspešen razvoj dovolj zraka v zemlji. Takoj so našli od-pomoč: zemljo je treba jeseni globoko preorati, da pozimi dobro premrzne — pa je vse v redu. Tako so bili kmetijski učenjaki pred kakimi dvajsetimi leti, in tako je večina »naprednejših« kmetov še dandanes mnenja, da je za dobro in pravilno obdelovanje zemlje najvažnejše to dvoje: zadostno in pravilno uporabljanje umetnih gnojil, ter zimsko globoko oranje njiv. Svet in kmetovanje z obdelovanjem zemlje vred bi lahko odslej mirno teklo, kot tečejo mirno stroji v tovarnah, ki brez napak in brez motenj izdelujejo blago, kakršno in kolikor hoča tovarnar. Vsak stroj uboga rad in brez odpora. .. Toda glej čudo! Naša zemlja, »mrtva zemlja«, — pa vendarle ni hotela in noče vselej ubogati! Učenjaki poljedelstva so morali radi ali neradi kmalu priznati, da se njihovi takorekoč »tovarniški recepti« za obdelovanje zemlje niso obnesli povsod in za vedno enako. Da, marsikdaj se je celo dogodilo, da je star in sključen kmečki oča-nec, ki ni nikoli slišal »o naprednem kmetijstvu«, ki pa je znal na pamet na tisoče starih rekov in pregovorov in se po njih ravnal, — zgodilo se je torej kaj često, da je tak očanec več pridelka odpeljal s 6voje njive, kot pa »napredni«, ali celo »šolani« 6osed, ž vsemi svojimi umetnimi gnojili in z zimskim globokim oranjem. Seveda se je ob takih primerih začel vsak tak »napredni« poljedelec praskati za ušesi; a če ja bil res napredka željan, je začel tudi razmišljati, zakaj tako. Razmišljati 60 začeli pa tudi kmetijski učenjaki. In po dolgem in vsestranskem razmišljanju so sklenili, zavreči »novo vero« o obdelovanju zemlje, na katero so oni in je moral vsak napredni kmet prisegati skoraj pol stoletja, ter so spet priznali veljavo starim naukom, katere so z ugotovitvami in izsledki nove dobe le izpopolnili. Glavne resnice te najnovejše in vendar že tisoč let stare »vere o obdelovanju zemlje« so: 1. Zemlja ni mrtva rudnina, marveč je v svoji rodovitni plasti živ svet zase; v vsaki pesti rodne zemlje živi na milijone majčkenih živih bitij najrazličnejših vrst. 2. Obdelovanje zemlje ima predvsem namen, da pospešuje razvoj onih malih živih bitij v zemlji, ki s svojim obstojem in delovanjem koristno učinkujejo na rast in razvol kmetijskih rasti n. 3. Vprav zato, ker je rodna ali »orna« plast zemlje v prvi vrsti bivališče neštetih živih bitij, ne smemo spravljati z oranjem te žive plasti zemlje pregloboko, ker bi s tem življenje v tej zemlji zamorili; iz enakega vzroka pa ne smemo spravljati na površje spodnjih, mrtvih zemeljskih plasti, kajti te ne vsebujejo za uspešni razvoj kmetijskih rastlin potrebnih malih živih bitij, ali vsaj ne v dovoljni meri. Globoko oranje zato mnogokrat zavre, namesto pospeši rodovitnost zemlje. 4. Ker je rodovitnost zemlje tem večja, čimbolj globoko seqa plast žive zemlje, to se pravi, čimbolj na globoko žive v zemlji ta mala živa bitja, si mora kmetovalec prizadevati, da zemljo obdeluje tako, da ustvarja možnost, da se lahko življenje v zemlji razvije v čim večjo globino. 5. Ker že s prostim očesom lahko ugotovimo, da Je zemlja prav različna glede na svoje sestavine, na lahkotnost ali težavnost obdelovanja, na zadrževanje vode in tako dalje; — in ker na drugi strani spet lahko ugotovimo, da je na primer pšenica ali krompir iste sorte enak po svoji zunanjosti in po svoji notranji sestavi na vseh vrstah zemlje (ne loči se niti kruh niti v oblicah krompir, ki je zrasel na težki ilovnati zemlji od kruha in krompirja, ki je rastel na lahkih peščenih tleh!), — Iz teh dveh opazovanj lahko pameten človek sklepa, da potrebuje ena in ista rastlina vedno i#povsod enake pogoje za svoje uspeva-nje, da celo enake vrste teh malih živih bitij v tleh; sklepa se lahko nadalje iz dejstva, da imajo različne vrste zemlje tako očitno različne lastnosti, da v raznovrstnih zemljah pogoji za rast posameznih rastlin niso enaki, marveč tako raznovrstni, kakor je raznovrstna zemlja sama. Če torej zahteva ena in ista rastlina za svoje uspevanje vedno in povsod enake pogoje in če raznovrstne zemlje ne nudijo rastlinam takih enotnih, marveč najraznovrstnejše pogoje za rast, sledi iz teqa. da je namen obdelovanja zemlje, da spreminja od narave dane različne rastne pogoje v vsaki zem- Iji v enake ali vsa] podobne, to )e vedno v take, kakršne zahteva rastlina, ki jo trenutno pridelujemo. Sledi pa tudi druga ugotovitev, da Je namreč treba vsako zemljo in za vsako kmetijsko rastlino drugače obdelovati, ako hočemo doseči enak uspeh. Da dosežemo enako rahlost, bomo morali eno vrsto zemlje rahljati z grobačem, drugo pa valjati i valjarjem; da dosežemo primerno vlažnost tal, bomo morali nekatere vrste zemlje obdelovati tako, da bodo vlago kar najbolje zadrževale^— a drugo zemljo spet tako, da se bo vlaga v čim-večji meri in čim hitreje zmanjševala. In podobno v vseh ostalih učinkovanjih na posamezna svoi-stva zemlje. Končno načelo, ki ga izvajamo iz vseh teh sklepov, pa se glasi: Ker zahtevajo istovrstne rastline vedno in povsod enake rastne pogoje v zemlji, in ker je treba v različnih zemljah ustvarjati te pogoje na različne načine, je vsak enoten recept za obdelovanje zemlje nemogoč. Kolikor zemeli in kolikor let — toliko načinov obdelovanja zemlje! Kar se na eni njivi obnese, ni rečeno, da bo dobro učinkovalo na sosedovi, in če sem s kakim načinom obdelovanja zemlje dosegel uspeh lani, ko ]e bilo tako in tako vreme, se še ne smem zanesti, da bo tak način obdelovanja pravilen in uspešen tudi letos, ko bo morda vreme čisto drugačno! Za pravilno obdelovanje zemlje je potrebno, da vsak kmetovalec svojo lastno zemljo dobro pozna, da jo opazuje in da si dobro zapomni v teku let nabrane izkušnje, tako lastne, kakor tudi svojega očeta in deda. 6. Kar se tiče gnojenja, je treba dati spet domačemu hlevskemu qnoju ono častno pvro mesto, ki qa je imel v našem poljedeljstvu tisoče let, in s katerega so ga »umetna gnoiila« za nekaj desetletij pregnala. Dokazalo se ie namreč, da »umetna gnojila« sicer lahko izboljšujejo in povečujejo učinek gnojenja s hlevskim gnojem, da pa ga ne morejo na nobeni zemlji za trajno nadomestiti! Dandanes vemo že tudi, zakal ne: zato, ker hlevski gnoj prinaša v zemljo črno prst ali »humus«. Ta humus pa Je edina hrana vsem onim milijonom malih živih bitij, ki niivsko zemljo oživljajo in Jo napravljajo rodovitno. Čimbolj je zemlja sama po sebi revna in nerodovitna, peščena ali kamenita, tem več in tem pogosteje ji moramo gnojiti s hlevskim gnojem in tem manj ga moremo nadomestiti z umetnimi gnojili. Narobe pa je v zemlji, ki je že od narave »humozna« »črnica«, kakor so n. pr. naplav.jene zemlje na ravninah ob velikih rekah, hlevski gnoj lahko celo škodljiv, kajti tudi »preveč dobrega ni dobro«, — Je vedel že Ribn.čan Matevž, ki Je devet vrst r.leka eno za drugim snedel in ga je zato trebuh bolel... Taki so torej najnovejši temeljni nauki o pravilnem obdelovanju zemlje. Priznavamo, da zahteva ta »nova vera« od kmečkega gospodarja mnogo več, kot pa mu Je bilo potrebno znati do- Siej. Kmečki gospodar, ki hoče biti dandanes »napreden poljedelec« se mora ravno tako upoznati s sestavo, kakovostjo in svojstvi zemlje na vsaki svojih njiv, kot mora dober živinorejec poznati vse lastnosti, vse prednosti in vse napake vsake od svojih živali v hlevu. In ker je v desetletjih »tovarniškega obdelovanja zemlje« v nas otopel naraven čut, se moramo znova začeti učiti, da bomo znali razločiti, da-li je zemlja zdrava, ali bolna, in če je bolna, kaj da ji ni prav. Prosimo, ne smejte se, če govorimo o zdravi in bolni zemlii! Kajti v najnovejšem času so učenjaki svetovnega slovesa (n. pr. prof. dr. A. Sekera, J. Gorbing itd.) potrdili, kar so naši dedje dejali: da Je tudi zemlja lahko bolna, da lahko odmrje, da j-o lahko zdravimo in podobno. Ako bo količkaj mogoče, bomo v kratkem objavili poseben sestavek o zdravi in bolni zemlji, kako eno od druge razločimo in kako bolno zemljo zdravimo. Za danes opozarjamo samo na eno, zelo važno okolnost, ki je posebno važna sedajle v času spomladanskega obdelovanja zemlje. Dokazano je namreč, da zboli, to Je, skvari svojo rodovitnost, zemlja največkrat zato, ker spomladi začnemo z obdelovanjem, preden se je dovolj osušila. Posebno pogosto se to zgodi na težjih zemljah! Spomladi pokvarjena zemlja se ne izboliša celo leto, da marsikdaj se poznajo sledovi napak, storjenih pri obdelovanju spomladi, leta in leta, celo desetletja. Tudi o tem se lahko vsak kmet sam prepriča na način, ki ga bomo opisali pri sestavku o zdravi in bolni zemlji. Če pa je obdelovanje mokre zemlje spomladi tako zelo škodiiivo, potem pa Je škodljivo tudi gospodarstvo Ortsbauernfuhrer Velike Nemčije 60.000 mož skrbi na odgovornih mestih za uspeh pridelovalne bitke Ravno sedaj, ko se pričenja pomladansko obdelovanje njiv za jare posevke, 6e radi spominjamo Ortsbauernfuhrer-jev, ki opravljajo svoje težko delo, ne da bi zato prejemali kake nagrade. Orts-bauernfiihrer-ja ni mnogo videti v javnosti, zato pa je njegovo delo vidno tembolj na celokupnem sektorju nemškega prehranjevalnega gospodarstva. Ortsbauernfuhrer-ji so tisti možje, ki po nalogu Reichsnahrstanda odlično sodelujejo pri zavarovanju nemške prehrane, V žilavem, nikdar počiva-jočem delu ustvarjajo predpogoje za izvedbo vseh potrebnih ukrepov. Meščani si navadno niti ne morejo predstaviti, da ukrepi na prehranjevalnem sektorju nimajo nič skupnega z ukrepi v industriji, obrti, trgovini itd. Kmetom ni možno zapovedovati, da naj sejejo danes to, jutri ono. Tu je Ortsbauernfuhrer, ki mora kmetom šele obrazložiti, zakaj neki je treba na primer sedaj 6aditi več poznega krompirja itd. Ortsbauernfuhrer je pod vsemi okoliščinami navezan na prostovoljno sodelovanje kmetov. — Ortsbauernfuhrer pozna zemljo svojega okoliša in znano mu je, koliko se lahko zahteva. On je tisti, ki bo vedno vedel oceniti, koliko oddaje premore ta ali ona kmetija. Ortsbauernfuhrer ve, kako velike so ploskve, ki so posejane ali posajene z raznim sadežem. Vsako leto primerja rezultate in lahko nato sklepa o vpostavi bodočega leta. Smernice in parole, ki jih izdaja vodstvo prehranjevalnega gospodarstva, je treba za v6ako kmetijo posamezno koristiti. Tu je zopet Ortsbauernfuhrer tisti, ki izvaja za vsako kmetijo praktične zaključke. Tako Ortsbauernfuhrer tako-rekoč hrbtenica celokupnega nemškega prehranjevalnega gospodarstva. Ortsbauernfuhrer je pa tudi odgovoren za tržno 6toritev svoje vasi. Določanje količin za oddajo zahteva znanje glede delovnih pogojev sleherne kmetije, obenem pa tudi čut pravičnosti, če treba, pa tudi primerno trdoto. Na ta način je smatrati 60 000 Ortsbauernfuhrer-jev po vsej Nemčiji kot tiste može, ki stoje na fronti pridelovalne bitke v prvih rovih. Od njihove volje za vpostavo je čestokrat odvisno, v kakem obsegu bo tudi zadnja hribovska kmetija razumela parole za pridelovalno bitko in za voljo do oddaje. Trenutno je nemška va6 zopet na delu, da M tako z razpoložljivimi delovnimi silami in sredstvi dosegla produkcijo, ki bo s prehranjevalnega vidika ustvarila vse pogoje za zavarovanje nemške dokončne zmage. ODREDBE ■■* Nove odredbe. Izšla je 6. Številka lista Ver-ordnungs- u. Amtsblatt des Chefs der Zivilver-waltung in der Untereteiermark, ki vsebuje sledečih 11 točk: 1. Določbo o ukrepih zoper družinske pripadnike sovražnikov države na Spodnjem Štajerskem. 2. Razglas o Imenovanju Kreis-beauftragter-jer fur Naturschutz (pooblaščenci za zaščito narave). 3. Odlok o poenostavljenju gospodarskih, blagajniških in računskih zadev Kreis-om spadajočih občin na Spodnjem Štajerskem. 4. Določbo 2/44 o uvedbi iivinsko-gospo-darekih ukrepov na Spodnjem Štajerskem. 5. Določbo o pridelovalnih cenah in trgovskih zaslužkih za cepana drva na Spodnjem Štajerskem. 6. Odlok, zadevajoč stare in odpadne snovi šolskih zbirk. 7. Odlok, zadevajoč ureditev učnih tečajev za Schulhelfer-je, sopomoč pooblaščenca za šole. 9. Odlok zadevajoč velikonočne in binkoštne praznike leta 1944. 10. Odlok, zadevajoč zgodovinsko knjigo za glavne šole. 11. Odlok, zadevajoč učne knjiqe za pouk naravoznanstva v II. razredu glavne šole. * Ukrepi zoper družinske pripadnike sovražnikov naše države. V najnovejši izdaji svojega uradnega glasila je šef civilne uprave izdal odlok, s katerim so Landrat-i dobili pooblastila, da v najkrajšem času nasilnim potom odstranijo iz njihovih posestev vse svojce: banditov, vojaških ubežnikov, ubežnikov pred vojaškimi nabori ter po banditih nasilno rekrutiranih Spodnještajercev. Hkrati morajo naštetim zapleniti njihovo premoženje. * Razpošiljanje nujnih poštnih paketov. Poštna uprava odpremlja nujne pakete z najbolj hitrimi prevoznimi sredstvi, kakor na primer v železniških poštnih vozovih D-, brzih in osebnih vlakov, medtem ko prevaža navadne pakete večinoma v tovornih vlakih, zlasti če so namenjeni na velike oddaljenosti. Poseben postopek z nujnimi poštnimi paketi je preje bil minimalen ter ni zahteval mnogo dela in tudi ni delal nikakšnih težav, ker je bilo v prometu tudi veliko več osebnih vlakov. V zadnjem času je pa število nujnih paketov tako naraslo, da jih pri najboljši volji ne bo mogoče odpremljati še nadalje na sedanji način. Ukinitev raznih vlakov osebnega prometa ter že itak omejen prostor na kolodvorskih poštah daje povod, da se uporablja samo za razpošiljanje nujnih pisemskih pošiljk, ker tudi vlaki ne stojijo tako dolgo po postajah, da bi se natovorilo in iztovo-rilo tako velike količine paketov. Zato poštna uprava prosi, da bi 6e nujne pakete pošiljalo res samo v nujnih primerih. Za slučaj, da ostane ta oklic brez uspeha, se lahko pripeti, da se bo re6 nujne pakete moralo pošiljati kakor navadna, 6 tovornimi vlaki. * Dovoljeno sprejemanje paketov lz Ljubljane, Pošiljanje poštnih paketov v težini do 5 kg iz pokrajine Ljubljane je zopet dovoljeno. SirNe Štajerskega Gospodarja! stremljenje, ki ga Ima marsikateri naš kmečki gospodar: da hoče namreč biti za vsako ceno vedno in povsod prvi, — prvi tudi spomladi na njivi! Nikarte tako, ljudje božjil Naglica ni vselej dobra!*Nikoli pa ne pri spomladanskem obdelovanju težkih zemelj! Dokler ni spomladi zemlja toliko osušena, da se ne prijemlje na čevelj, ne smemo niti z noqo stopiti nanio brez škode! Kaj Sele, če tako pre-mokro zemljo orjemo, ali pa gnoj navažamo nanjo! Pa tudi takrat, ko se Je zemlja na površini že dovolj osušila in dobila svetlo barvo, moramo biti previdni. Bog ve namreč, če ni zemlja že par prstov pod površino še mokra in mrzla! Zato bo pameten kmečki qospodar vzel motiko in bo na različnih mestih njive zemljo za brazdo na qlo-boko preizkusil, če ie že dovoli suha. Če je za globino brazde zemlja že dovolj osušena, bo šel kmet zadovoljno domov in bo — še par dni počakal. Kajti, pomisliti moramo, da je morda, ali pa skoraj qotovo premokra plast zemlje tik Dod ornico. Če bi začeli že orati, bi preveč stečkali to plast in nastala bi tik pod brazdo trda, opeki podobna plast, skozi katero rastlinske korenine ne morejo prodreti. Spomladi naj se nam torej na njivo ne mudi, razen če imamo lahko, peščeno zemljo, kjer je tre- ba skrbeti s pravilnim rahljanjem površine, da se zimska vlaga kolikor mogoče ohrani. S setvijo oziroma sajenjem rastlin samih, pa naj se nam tudi na lahki, peščeni, rahli zemlii ne mudi preveč. Saj — dokler ni zemlia dovolj topla, itak ne more nobeno seme odgnati! In razen ovsa potrebujejo vse naše spomladanske kmetijske rastline precej visoko toploto v zemlii, da morejo začeti kaliti in rasti. Če torej sejemo ali sadimo prezgodaj, doklier ie zemlja še premrzla, imamo samo škodo: po eni strani si pokvarimo zemljo, po drugi strani pa je nevarnost, da nam seme, ki leži cele tedne v tleh, ne da bi kaliko, poberejo vrane. Pri krompirju in koruzi pa je posebno v težji zemlji še nevarnost, da nam seme oz. kali segnijejo, kar se pri teh dveh ' -astlinah posebno ob pomladih, ko ie dolqotrajno v.irzlo deževno vreme, kaj pogosto zgodi. Edino rastline, ki potrebujejo več časa, da se luska semena omehča, smemo sejati zqodaj: deteljo, peso, korenie, sončnice itd. Toda tudi pri setvi teh vrst semena bi bilo najbolie, če bi sejalec »nosil noge za vratom«, da bi manj zemljo poteptal. In zaqrabiti smemo tako zqodai sejano seme le z grabljami, ker bi konj napravil preveč škode. Kdor hoče obilo pridelka jeseni imeti, spomladi ne sme na še prevlažno njivo hiteti! male vesul * Visoka starost. Dne 2. aprila je obhajal 72-letnico svojega življenja lončarski in pečarski mojster Franz Adamitsch iz Marburg-a. Jubilant se še seveda pridno udejstvuje v svojem poklicu. * Steirischer Heimatbund razpisuje nagrade. Omejitve, ki jih zahteva vojna, otežavajo možnost nabavljanja daril za poroke, rojstva in podobne priložnosti. Da bi se temu odpomoglo, je organizacija Steirischer Heimatbund razpisala tekmo za darila za rojstne in poročne proslave v višini 50 in 500 RM. Tozadevne izdelke je predložiti n«. naslov Amt fiir Kultur bei der Bundesfiihrung des Steirischen Heimatbundes, Marburg-Dr., Tau-riskerstraBe 12. * »Steirerland«. Izšla je 3. številka lista »Stei-rerland«, izdaja za Spodnjo Štajersko. Na prvi strani je radi tretje obletnice Fiihrer-jevega obiska naše spodnještajerske prestolnice, ki se je vršil dne 27. aprila 1941, slika Fiihrer-jevega ogleda razrušenega državneqa mostu v Mariboru. Uvodni članek, ki je tudi posvečen tretji obletnici osvoboditve Spodnje Stajersike, je izpod peresa Bundesfuhrer-ja Franz Steindl-a. Osmo in deveto stran krasijo slike, ki spominjajo na osvoboditev in na delovanje Spodnještajercev, odkar je zopet pod nemško upravo. Nadaljnjo vsebino izpopolnjujejo prispevki Anton Paul Keller-ja, Otto Ko-schitz-a, Josef Martin Bauer-ja in Viktorie Roer. Dobro izbrano je tudi gradivo humorističnega dela lista. Poročila o odlikovancih iz vseh Orts-grupp Spodnje Štajerske zavzemajo sedem strani, znak, da prejemajo naši vojaki iz dneva v dan več hrabrostnih odlikovanj, kar bo naše vojake kot bralce tega, za nje namenjenega lista, gotovo v veliki meri zanimalo, ugajalo jim bo pa seveda tudi vse ostalo koristno čtivo. * Smrt pomembnega Marburger-ja. Nedavno je •umrl, star 74 let, znani socialni in konstitucionalni higijenik univerze v Miinchen-u, državni tajnik na razpoloženju, profesor in doktor medicine J. Kaup, ki ie bil rodom iz Marburg-a a. d. Drau. Ta naš rojak, ki je v znanstvenem svetu dosegel visok ugled, je kot prepričan nacionalsocialist radi svojih nazorov moral v Avstriji za časa DoIlfuB-a zapustiti državno službo teT se je podal v Nemčijo, kjer je živel in deloval V6e do svoje 6mrti. * Visoka starost. Dne 4. aprila je dovršil 82. leto starosti zadar in godbenik Vinzenz Walcher iz Marburg-a. Kljub svoji starosti je ta mož še čil in zdrav ter še vedno opravlja svoje poklicno delo. * Spodnještajersko delavstvo je agilno. V Kreisu Marburg-Stadt 60 minuli teden priredili več delavskih zborovanj po tovarnah in delavnicah. V dveh podjetjih sta med drugim govorila Kreisfuhrer Strobl in Fuhrungsamtsleiter Pg. Tremi. Na obeh velikih shodih se je pokazalo, da je naše delavstvo na višku v pogledu dela in izvrševanja svo- jih dolžnosti. Poslušalci so napeto poslušali izvajanja obeh govornikov, ki sta dobro obdelala vse gospodarske in oboroževalne probleme ter končno podala tudi sliko o političnem in vojaškem položaju. * Ljudsko gibanje v Marburg-u. V drugi polovici meseca marca je bilo Standesamt-u prijavljeno: 76 rojstev (zadnjič le 44), od teh 39 dečkov (zadnjič 23) in 37 deklic (zadnjič 21), dalje: 60 smrtnih slučajev (zadnjič 49), od teh 32 moških (zadnjič 30) in 28 žensk (zadnjič 19). Na Standesamt-u sklenjenih porok je bilo 35 (zadnjič le 12). . * Presenečenja v ljudskem gibanja. Kakor je iz današnjega poročila razvidno, je prinesla druga polovica meseca marca na celi črti presenečenja. Predvsem se je število rojstev zopet povrnilo k normalnemu stanju (od 44 na 76). Preko normale pa je poskočilo število smrtnih slučajev (od 49 na 60), vzdržuje pa 6e večje število umrlih moških kakor pa žensk. Razveseljivo pa se je dvignilo število civilnih porok (od zadnjič le 12 na 35). * Smrtna kosa. Naš rojak in preseljenec iz Rann-a, gospod Anton Stainko, ki živi v Frei-burg-u (Sachsen), nam poroča sledeče: »Dne 27. marca t. 1. se je po kratki mučni bolezni pretrgala nit življenja komaj 231etnemu J ose Mi Sche-ler-ju, ki se je rodil v Gaber-ju, Kreis Rann. Pokojni je živel v preseljeniškem taborišču Pilgras-heim-Striegau, kjer zapušča svoje brate in sestre. Scheler je bil splošno pribljubljen fant ter ga bodo njegovi sorodniki, prijatelji in znanci obdržali v lepem spominu«. * 43 otrok je rodila. Glasom uradnih zapiskov je leta 1504 umrla neka gospa z imenom Barbara Schmotzerin, žena Adama Stratzmann-a v Böniq-haden-u v deželi Württemberg. Ta žena je glasom uradnih Ü6tin rodila 43 otrok, ki so jih takrat naslikali na veliko sliko, ki se še danes nahaja v tamkajšnji farni cerkvi ter predstavlja redkost, ki je menda ni dosegla še nobena druga žena. Po enega otroka je rodila osemkrat, dvojčke je imela petkrat, trojčke štirikrat, šestorčke enkrat in sedmorke enkrat. Od teh je bilo 28 fantov in 15 deklic. Značilno je, da so glasom seznamov mrtvih, vsi ti otroci umrli v starosti izpod 9 let. * Smrt v vrstah naših preseljencev. Preseljenka iz okraja Rann, gospa Maria Turschitsch, ki živi v preseljeniškem taborišču Weingarten I pri Ra-vensberg-u (Württemberg) nam poroča, da je umrla njena rojakinja, preseljenka, Toni Baiz-Meschitsch, stara komaj 38 let. Njena zibelka je tekla v Großdorf-u pri Gurkfeld-u, Kreis Rann. * Družina z enajstimi otroki. Viničarska zakonca Stefan in Maria Hoinik v Oberpulsgau-u, stanujoča v Kohlberg-u št. 13, Kreis Marburg-Land, sta nedavno dobila dvojčke, in sicer fanta. Zakonca imata 6edaj vsega 11 živih otrok. Wachtposten auf Samos Unablässig beobachtet der Posten das Meer. Zu seinen Füßen liegt das Städtchen Tigani. über die schmale Meerenge grüßen die Berge der Türkei herüber. PK.-Kriegsber. Zwilling (Sch.) * Rokodelski poklici so dobri. V Kreis-ih Cilli, Trifail in Rann so marca t. 1. imeli pomočniške izpite za dvanajst obrtnih združenj. K izkušnjam je prišlo 121 učencev, od katerih je položilo izkušnje z odliko 20. Pri vseh izpitih je komisija lahko ugotovila, da je od leta do leta opažati vedno večji napredek in izboljšanje v našem rokodelstvu, odkar je zopet pod nemško upravo * Otvoritev Landdienstlager-ja v Kulmberg-n pri Friedau-u. V Kulmberg-u pri Friedau-u so na slavnosten način otvorili Landdienstlager, kjer bodo šolali in vzgojevali fante za obmejne kmetovalce. Otvoritev je izvedel Bundesfuhrer Steindl, navzoči so pa bili HJ-Gebietsfuhrer Danzinger, Kreisfuhrer Bauer, Kreisbauernfuhrer Straschill, Bannfuhrer Wibmer in lepo število častnih gostov. Bundesfuhrer je v svojem govoru podčrtal, da je Kulift-berg, ki leži ob meji, odlično izbran kraj za taborišče. Fantom, ki so si izbrali poklic obmejnih kmetov je čestital ter izjavil, da polaga Fiihrer ravno na njihov poklic ogromno važnost in se bo obmejne kmetije, ki bodo stale kot predstavniki in čuvarji naših državnih mej ter se dobro razvijala in cvetele, uredilo po zmagi Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezatl! Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično) 66. Stunde. Von der Wäscherin. — O perici. I. Wasmachtdie Wäscherin. — Kaj dela perica? 1. sie wäscht — pere 2. sie bügelt — lika 3. sie schwemmt die Wäsche — splakuje perilo 4. sie windet die Wäsche aus — ožema perilo 5. sie seift die Wäsche ein — namila perilo 6.6'e kocht die Wäsche au6 — prekuhava perilo 7. sie hängt die Wäsche zum Trocknen auf — razobeša perilo, da se posuš/ 8. sie weicht die Wäsche ein — namoči perilo 9. 6ie stärkt die Wäsche — škrobi perilo 10. sie spritzt die Wäsche ein — naškropi perilo II. sie rollt die Wäsche — monga perilo H. Was wäscht die Wäscherin? — Kaj pere perica? 1. Wäsche — perilo 2. Hemden — srajce 3. Unterhosen — spodnje hlače 4. Le'bchen — životce, jopice 5. Taschentücher — žepne robce 6 Handtücher — brisače 7. Leintücher — rjuhe 8 Schürzen — predpasnike 9. Blusen — bluze, jope 10. Socken — nogavic* (moške) 11. Strümpfe — nogavice 12. Tischtücher — namizne prte 13. weiße Wäsche — belo perilo 14. farbige Wäsche — pisano perilo 15. Tischwäsche — namizno perilo 16. Bettwäsche — posteljno perilo 17. Windeln — plenice III. Was braucht die Wäscher in? — Kaj potrebuje perica? Die Wäscherin hraucht: — Perica potrebuje: 1. einen Waschkessel — pralni kotel 2. einen Waschtrog — perilno korito 3. einen Waschlöffel — perilno žlico 4. ein Wasserschaff — škaf, vedro 5. eine Rümpel — mencalo 6. einen Eimer — čeber 7. eine Rolle — valjak, mongo 8. ein Bügeleisen — likalnik 9. eine Wäscheleine — vrv za obešanj« perila 10. Klammern — spone 11 einen Wäschekorb — košaro (jerbas) za perilo 12. Bürsten — krtače 13. Seife — milo 14. Waschpulver — pralni prašek Wir fahren mit der Eisenbahn. 1. Haben Sie schon Ihre Fahrkarte gelöst? 2. Noch nicht, aber ich werde sofort zum Schalter gehen. 3. Wo ist der Schalter? 4. Gleich um die Ecke rechts. 5. Bitte eine Hin- und Rückfahrkarte nach Klagenfurt. 6. Wo fährt der Eilzug nach Klagenfurt ein? 7. Auf dem 3. Geleise. 8. Wann fährt der Personenzug nach Littai ab? 9. Das Uberschreiten der Geleise ist verboten! 10. Von einem Bahnsteig zum anderen kommt man durch die Unterführung oder durch die Uberführung. 11. Welchen Zug nehmen wir? Ich muß erst auf den Fahrplan schauen. 12. Dieses Abteil ist für Schwerkriegsbeschädigte reserviert, das andere für »Mutter und Kind«. 13. Wann habe ich Anschluß nach Salzburg? 14. Muß ich in Bischofshofen umsteigen? 15. Der Zug hat 20 Minuten Verspätung. 16 Tragen wir das Gepäck in die Gepäcksaufbe-wahrungl 17. Einsteigen, Türen schließen! Zuq fährt gleich ab! Peljemo se po železnici. 1. Ali ste si že kupili vozni listek? 2. Ne še, pa bom takoj stopil(a) k okencu. 3. Kje je okence? 4. Takoj za oglom na desni. 5. Prosim za Kstek za vožnjo tja in nazaj Ivo-vratno vozovnico) do Klagenfurta. 6. Kje privozi na postajo brzec proti Klagenfurtu? 7. Na 3. tiru. 8. Kdaj odpelje osebni vlak v Littai? # * Zaobljuba ArbeitsmSnner-jev. Minulo nedeljo so v Pettau-u na slavnostno okrašenem Adolf-Hit-ler-Platz-u zaprisegli članC taborišča Reichsarbeits-dien6t-a, ki se nahaja v bližini mesta. Prireditve so se udeležili zastopniki organizacije Steirischer Heimatbund, Bundesfuhrer Steindl, zastopnik Wehr-jnacht-a in Generalarbeitsfiihrer Lukesch, ki je v svojem govoru možem predložil, da je obmejni prostor, kakor je Spodnja Štajerska, najboljši učitelj politike. Vedno, kadar je Reich bil močan, je tudi Spodnja Štaejrska predstavlja močno obmejno trdnjavo. »Da bo pa Nemčija ostala velika in močna, morate pa sodelovati tudi vi.« Sledil je mimohod kot zaključek prireditve. * Važno določilo o obveznosti prijavljanja. Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je dne 7. februarja 1944 izdal določbo o prijavni obvezi moških in žensk, ki so radi letalskih napadov opustili svoje dotedanje delovanje. Ta odredba se nanaša na vse moške in vse ženske, ki so radi letalske nevarnosti ali letalskih napadov zapustili svoja delovna mesta. Za prijavljanje se jim je odredilo Arbeitsamt, ki je pristojen za kraj, kjer take osebe sedaj bivajo. Kakor mora vojak na fronti ostati na prostoru, ki mu je določen ter izvrševati svojo dolžnost do zadnjega, tako morajo udi deivne sile doma kljub letalski nevarnosti ali letalskih napadov načelno ostati na 6vojih delovnih prostorih. Odredba se nanaša na vse osebe, ki so po 1. aprilu 1943 opustile kako samostojno poklicno delo v svojih dosedanjih obratih ali pa nesamostojno poklicno delo radi letalske nevarnosti in letalskih napadov. Ista velja ravno tako za voditelje podjetij kakor za pomožne delavce, nameščence in hišne pomočnice. Prijavi so podvrženi tudi vsi inozemci. Prijave se morajo izvršiti brez ozira na dejstvo, če oseba ostane v dotičnem kraju bivališča ali pa menja kraj in tudi če se v novem kraju bivanja še ni policijsko prijavila. Ako se bivališče menja večkrat, je oseba dolžna, da na vsakem novem kraju svojega bivanja ponovi prijavo pri Arbeitsamt-u. Od prijavne obveze so oproščeni samo tisti, ki 60 s sodelovanjem Arbeitsamt-a vpostavljeni že kje drugod Prijave se lahko izvršijo osebno ali pismeno Predpisane tiskovine se dobijo pri Arbeitsamt-ih in pri policijskih prijavnih uradih, oziroma županih Prijavi podvržene osebe, ki tozadevnih predpisov ne bi upoštevale, bodo kaznovane z denarnimi, v izrednih primerih pa tudi z zapornimi kaznimi. * Goethe-jeva rojstna hiša je postala žrtev letalskih banditov. Kakor ve ves civiliziran svet, je Dr. Johann VVolfgang Goethe, ki je živel od leta 1749 do 1832, bil eden največjih nemških umov, brezdvomno pa največji nemški pesnik. Njegova rojstna hiša v Frankfurt-u ara Main, ki je bila vsem Nemcem in tudi vsemu kulturnemu svetu, prav posebno pa svetovni kulturni zgodovini, nekako svetišče zgodovinsko važnega pomena, so anqlosaški letalci s 6vojimi bombami spremenili v prah in ruševine. Ti sodobni barbari so pri tem seveda s svojimi zažigalnrmi bombami zažgali in spremenili v pepel tudi vse- v imenovanem svetišču 6e nahajajoče kulturno-zgodovinske dragocenosti, ki se jih nikdar in za noben denar ne more več nadomestiti. * Smrt starega nemškega generala. V Garmisch-Parkenkirchen-u je umrl v 83. letu svoje starosti Generalleutnant Hermann Freiherr von Ziegesaar. Leta 1941 je poveljeval 68. pehotni brigadi in se je uveljavil zlasti pri naskoku na trdnjavo Luttich. * Urad za zamenjavo stanovanj so ustanovili v "Cvien-u, in 6icer za področje Alpen- in Donau Gau-ov. Ta ustanova, ki se ji pravi Bezirkswoh-nuiiqstauschstelle, bo v mejah vojnih in ostalih potreb izravnavala težkoče stanovanjskih zamenjav in zadev, in sicer medkrajevno. V glavnih mestih imenovanih Gau-ov bo ta urad uredil svoje podružnice. * Dr. Petiota še vedno nimajo. Minuli so že. trije tedni, odkar je pariška policija po nekem naključju 9. Prekoračenje proge je prepovedano! 10. Od eneqa perona do drugega pridemo po podzemeljskem ali po nadzemeljskem dohodu. 11. S katerim vlakom se bomo peljali? Moram najprej pogledati vozni red. 12. Ta oddelek je rezerviran za vojne težkopoško-dovance, drugi za »Mutter und Kind«. 13. Kdaj imam zvezo do Salzburga? 14. Ali moram prestopiti v Bischofshofnu? 15. Vlak ima 20 minut zamude. 16. Odnesimo prtljago v shrambo za prtljago (garderobo)! 17. Vstopite, zaprite vrata! Vlak takoj odpelje! Potresna katastrofa o odkrila strahovit množinski umor. Kakor znano, je neki zdravnik z imenom dr. Petiot v svoji vili umoril zaporedoma nad trideset žensk in moških. Meso je zažgal v peči za centralno kurjavo, ko6ti je pa zmetal v apneno jamo, kjer so jih našli. Ker je uničil dr. Petiot vsako sled, ni možna ugotovitev identitete umorjencev. Policija išče mrzlično zverinskega morilca, vendar manjka za njim vsaka 6led. Aretirali so pa njegovega brata, ki je precej obremenjen, in neko služkinjo. Petiotova žena je vedela od maja 1943 sem za umore, ki jih je izvršil njen mož. Tako izpovedujejo priče. Gospa Petiotova je v soboto še tajila, da bi bila vedela, kaj je počenjal njen mož v dotični vili. Prijatelj njenega moža, neki Nezondet, ki je nekega dne dejal, da ima njen mož najmanj trideset mrličev v svoji vili. Ko je to slišala, je padla v nezavest. Drugega dne je to pripovedovala svojemu svaku Maurice-u, ki je pozneje ozmerjal. Nezondeta, češ, kako mora pripovedovati tako debele laži. Gospa Petiotova je nadalje pripovedola, da je kritične sobote zazvonil telefon. Ko 6e je policija javila, je dala slušalko svojemu možu, ki je odgovoril: »Dobro, jaz pridem!« Na njeno vprašanje, kaj naj to pomeni, ji ni odgovoril ničesar. Odšel je in ga odslej ni več bilo nazaj. * Smrtna kazen za poslušanje sovražne radio-oddajnice. Šestdesetletni Ludwig Mitterer iz Ot-terskirch-a je leto dni poslušal sovražna radio-po-ročila. Laži, ki jih je na ta način izvedel, je pripovedoval naprej ter se je celo približeval tujim nemškim sonarodnjakom, ki jih je našel v neki gostilni ter jim hotel pripovedovati svoja poročila. Sodišče ga je radi tega kot pomočnika naših sovražnikov obsodilo na smrt. Sodba je bila takoj izvršena. + 16. otroka je porodila. Zena Wachtmeistra policije v Lienz-u, Schieder, je ravnokar podarila življenje svojemu 16. otroku. Srečen zakonski par je ob tej priložnosti bil deležen velikih časti ter raznih čestitk. * Graz ima nov adresar. V založništvu tvrdke Ulrich Moser v Graz-u je izšel adresar mesta Graz. »Adreßbuch von Graz« vsebuje vse. kar potrebujejo uradi javne uprave in gospodarstva. * Črn sneg v Bolgariji. V bližini bolgarskega samostana Rila, ki je bolgarsko narodno svetišče in zadnje bivališče bolgarskega kralja Borisa, je padal črn sneg. To izrednost si razlagajo tako, da je vetrovje med snežinke pomešalo dele pepela iz Vezuva, ki je v tem času ravno deloval. * 30.000 novorojenčkov umre približno vsako leto v Angliii radi zanušfenosti in revščine. TfVo i V eu k i noči leta 1895 je nedavno zapisal v Londonu izhajajoč angleški Ii6t »Daily Worker«. V svojem poročilu razlaga, da je večina dojenčkov, ki 6e rodijo, že pri rojstvu življenja nezmožno, ker so matere preslabo hranjene ter zdravstveno bolj zrele za bolnišnice in hiralnice kakor za materinstvo. Po uradnih statistikah, tako piše imenovani list, umre od vsakih 100 dojenčkov v prvem tednu starosti najmanj 8, v kolikor gre za otroke delavskih žen, medtem ko umre od meščanskih novorojenčkov, ker so matere že bolj zdrave in bolje živijo, samo jx> tri od vsakih sto. »Daily Worker« trdi, da ni v nobeni drugi državi umrljivost novorojenčkov tako velika in visoka kakor v Angliji. V tem pogledu jo posekajo samo njene kolonije, kjer je revščina ljudstva še veliko večja, da lahko živi plutokracija. * Preskrba z vodo v Angliji pod vsako kritiko. Suša, ki vlada trenutno v Angliji, je znova poslabšala oskrbe angleškega prebivalstva z vodo. Vsekakor je oskrba z vodo zašla v kaotično stanje. Sedem milijonov prebivalcev Anglije razpolaga samo z vodo, ki se nabira po strešnih žlebovih in malih studencih. Vodo za ostalih 33 milijonov ljudi oskrbuje tisoč privatnih družb po kapitalističnih metodah. Vodne rezerve so vedno manjše. Odpor proti državni ureditvi vodne obskrbe prihaja iz vrst interesentov, ki posedujejo vodne pravice. Po zakonu lahko vsako privatno podjetje vzame iz rek vode kolikor ji drago, dočim morajo oblasti imeti za to posebno dovoljenje. Po zadnjih uradnih podatkih je v Angliji 3423 vasi s skupno 865.100 prebivalci, ki so navezani samo na po strehah zbrano deževnico. * Podganje kože so prodajali. V Kopenhagenu so nedavno imeli dražbo kož, ki jo je priredila centrala krzna. Senzacijo prireditve je tvorila ponudba 1000 komadov podganjih kož, za katere so plačevali do ene krone devetdeset za komad. To zvišanje cen podganjih kož pomeni, da se je poskusna uporaba podganjih kož uveljavila. * Naraščajoče stavkovno gibanje v Angliji. Te dni so izbruhnile velike stavke v premogovnih revirjih juga in zapada grofovine Yorkshire v Angliji. Kakor poroča »Daily Telegraph«, počiva delo v 75 odstotkih vseh premogovnikov. 95.000 rudarjev je zapustilo 6voja delovna mesta. Delavci ladjedelnic v Belfastu in v severoirekih letalskih tovarnah še niso končali svoje stavke. Tam počiva 20.000 mož, ki jih tudi severoirski minister Grant ni mogel piepričati. da je njih povratek k delu naivečje važnosti. Grant je povdaril. da je ta stavka močno zavrla vojno produkcijo Velike Brita- l ni je Spomini starega »Vormeistra« Lani za Veliko noč sem se mimogrede dotaknil I Mojega velikonočnega dopusta med domačimi je sjximlnov starih Marburžanov o nenadnem pojavu jezera na Thesen-u, ki ga j« izpod gorovja v globino nekdanje dravske struge pognal katastrofalen velikonočni potres leta 1895. Letos pa razširim te spomine na ognjišče te katastrofe. Tisto leto je bila Velika noč točno en teden pozneje ko letos. Služil sem kot avstrijski »Vormei-ster« pri artilerijskem polku (oziroma Batterie Division) v glavnem mestu tedanje »Vojvodine Kranjske«. Š tovariši iz mojega rojstnega kraja sem odhajal na velikonočni »Urlaub«. Na Veliki petek smo si ogledali naše Toplice (Unterkr. Töplitz). Sredi živahne zabave pri starih znancih, naenkrat zadoni krik: Ogenj! Takoj smo se odpravili na pomoč. Bila je potrebna. Kakor navadno, je iz malega ognja kmalu nastal večji in po vetru raz-vnet, je prešel splošen požar, ki je do večera vjje-pelil skoro vse Toplice. Jaz sem v smrtni nevarnosti skužal rešiti, kar sem mogel. Drugi dan še le smo se otrujeni vrnili domov. Omenjam ta dogodek, ker nas je oropal tolikanj zaželjenega užitka zlasti za Velikonočno nedeljo. Ta dan je bil že zjutraj tako nekam čuden. Mučen pritisk te ozračja in človek je podzavestno občutil nekaj 6ličnega, kar gotove živali slutijo tik pred potresno katastrofo. Zračni pritisk se je proti večeru jačil čim dalje boli občutno. V ozračju je viselo nekaj kot svinec težkega. Na nebu sem (ob polni funi) prvi opazil «lična znamenja, kakor jih opazuiemo še dandanes 6ploh pri elementarnih katastrofah. Pred polnočjo so se poiavili prvi potresni sunki s predidočim podzemeljskim bobnenjem in zibanjem tal. Prvim so v presledkih 6.1edili drugI, te močnejši sunki. Drago jutro smo že zvedeli prve Jobove vesti o potresni katastrofi s sreddSčem v naši gamiziji. bilo konec. S prvim vlakom smo se vračali; že spotoma smo opazovali učinke potresa. Cim bližje r»«i oarniziji, tem večje in strašnejši sledovi razdejanja. Našo vojašnico smo našli izpraznjeno) baterija je bila premeščena na močvirno barje. — Med potjo doznavši, da so naše stvari varno spravljene, smo si pobližje ogledali to očividno ognjišče katastrofe. Strahotne slike. Več ulic porušenih, nobene brez težjih poškodb, v predmestjih so obupani ljudje čepeli v zeljnatih kadeh ali pod šotori in ker se je zemlja še vedno nevarno zibala, 60 6e ljudje bali celo v stanovanja nepoškodovanih hiš. To guganje zemlje, tal pod nogami, kakor ladja v razburkanem morju, je trajalo s kratkimi presledki še tedne dalje; naposled smo se mu že tako privadili, da nam je bilo skoro dolgčas, če ga nismo občutili. Mesto je takoj dobilo pomoč tudi iz Wien-a (javne kuhinje, rešilni va-zovi itd.). Tudi sam cesar si je ogledal to mesto razdejanja. Posledice za nas so bile dalekosežne: gradnja nove (artilerijske) vojašnice, medtem premestitev naše baterije v Graz, le oba kadra sta ostala na licu mest in — jaz. Izpolnila 6e m.i je vroča želja: postal sein Feuerwerker oziroma rač. podčastnik pri Munitionspark-Kadru. In postal sem dalje službujoč. Ta katastrofna Velika noč mi je ostala živo v spominu tudi vsako Veliko noč med svetovno vojno. Prvo leto sem jo preživel na italijanski in drugo leto na ruski fronti, kjer je v našem sektorju prišlo do velikonočnega premirja, zadnji dve Veliki noči (leta 1917 in 1918) pa 6em preživel kot Stabsfeuerwerker pri Haubitz bateriji že v Mar-burg-u, ki je postal moja druga domovina.. P. ijij HRABRI SPODNJEŠTAJERCI Za svoje junaško zadržanje na fronti so bili odlikovani: / Z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Klasse: Gefreiter Franz Geischek iz Ortsgruppe Pöltschach; Gefreiter eFrdinand Einfalt iz Ortsgruppe Gono-bitz, vsi v Kreisu Marburg-Land. Gefreiter Anton Damian, Ortsgruppe Kranichsfeld; Grenadier Josef Petrowitsch, Ortsgruppe Kranichsfeld in Grenadier Karl Bresnik tudi iz Ortsgruppe Kranichsfeld, vsi iz Kreisa Pettau. Grenadier Martin Schumer (Schutze) iz Ortsgruppe Sauritsch; Gefreiter Stanislaus Pfeiferitsch iz Welschberga, Kreis Pettau. Soldat Anton Penitsch, Ortsgruppe Sahlenburg, Kreis Cilli. Soldat Josef Erker iz Eichleiten-a; Gefreiter Franz Kolar iz iste Ortsgruppe, Kreis Pettau. Grenadier Alois Meitzen, Ortsgruppe Drauweiler, Kreis Marburg-Stadt in Gefreiter Alois Trobitsch iz Cilli-ja. Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern je dobil Obergefreiter Richard Neubauer iz St. Ni-kolai-ja a. d. Drau. Eisernes Kreuz 1. Klasse je dobil Obergefreiter Franz Oisterschek za izredno hrabrost. Imenovani je že imejitelj odlikovanja Eisernes Kreuz II. Klasse. TO IN ONO Vezuv še deluje Zadnje vesti so vedele povedati, da se je Se vedno skrivnostni Vezuv že pomiril in da je pričakovaiti konec začetka katastrofalnega bruhanja, ki je zahtevala preko 2000 človeških žrtev in evakuacija 5000 prebivalcev iz ogroženih krajev na pobočju in po vznožju ognjenika. Ze v petek proti večeru se je silovito bruhanje žareče lave poleglo do mirnejšega delovanja. Lava se je valila z hitrostjo deset kilometrov na uro in v višini sedmih metrov. Znatno pojenjal je življenje ogrožujoči pepel, tembolj pa se je oja-čil gosti dim, ki je pokril celo ogromno maso Vezuva in okolice. Nastala je taka tema, da so morali še celo v razdalji 200 km preko dne svetiti z lučjo kakor ponoči. Kdor pozna Vezuv še izza prejšnjih izbruhov, ni mogel preveč zaupati tem prvim pomirljivim vestem. Vezuv, ta edini delujoči vulkan na evropskem kontinentu, se je že od nekdaj izkazal kot jako skrivnosten. Ob začetku našega časovnega štetja so bili sploh mnenja, da je smatrati ta vulkan že za ugaslega. Zato so se že stari Grki in za njimi Rimljani kaj radi naseljevali na podvznožju in pozneje tudi na pobočjih vulkana. Zemlja je nenavadno rodovitna, zlasti ugodna za sadje in vinsko trto. In tako so poleg slikovitega Neapelja (Napoli) ob zalivu istega imena, nekoč glavno mesto ozir. rezidenca -obeh ISicilij, nastale tudi mestne naselbine Pompeji, Herkulanum in Stabija, ki jih je popolnoma nepričakovani izbruh dozdevno že ugaslega Vezuva 1. 79 po n. št. v nekaj trenutkih pokopal pod lavo in pepelom. Od tedaj dalje je Vezuv prišel v sloves kot eden izmed stalno delujočih vulkanov v Evropi, ozir. na evropski celini. Zgodovinsko znani so izbruhi v letih: 203, 472, 512, 685, 982, 1139. Od tega (zadnje omenjenega leta dalje se je Vezuv zopet skoro za poltisočletja potuhnil tako, da so zopet računali z njegovo popolno ugaslostjo.) Pa «e je 1. 1631 zopet iznenadoma oglasil in je postal pd tedij dalje 6talneje in v gotovih perijodah redneje delujoč ter spreminjajoč obliko v svojih dveh vrhovih ali stožcih (levo se nahaja Monte Somona, ločen od glavnega žrela po sloviti dolini Infemo (pekel) Iz novejše dobe je še danes najbolj poznan izbruh 1. 1906 tik pred Veliko nočjo. Po strahoti delovanja znameniti je bil tudi izbruh 1. 1929 Od tedaj dalje se je Vezuv oglašal skoro redno vsako leto, pa čeprav le z manjšimi izbruhi Popolnoma pa ne prejenja nikdar. Venomer delujejo podzemeljske sile, iz globine njegovih žre! in žeknov se neprestano »kadi« in iz dima se porajajo tudi čudovito slikoviti naravni pojavi, ki jih pazno zasleduje vodja visiko pod vrhom se nahajaiočega observatorija. Kako prav je bilo, da prvim pomirljivim vestem nismo preveč zaupali, se je kmalu pokazalo. Ze v ponedeljek namreč so dospela novejša poročila, da je »premirje« vulkanskega bombardiranja trajalo komaj 12 ur in da je v soboto po- poldne zopet prišlo do živahnejšega delovanja. Obenem se je tudi lahko pri nas opazilo, da so na delu tudi še drugi vulkani, ki se sicer pojavljajo v zvezi z delovanjem Vezuva in to zlasti pogosto in ob večjih katastrofah z vplivom tud; na naše kraje, baš za velikonočni čas. Do prvih resnih opominov na sedanje Vezuvovo delovanje je prišlo že začetkom letošnjega februarja. Med drugim soi so bili dozdaj ogroženi: Corcola, San Sebastian, Missa de Simmare (od tu -je bilo prebivalstvo evakuirano) in Vervola. Trideset vojnih členov za nemški narod Člen 14. V6em, ki so potrebni pomoči, je treba pomagati, kolikor je največ mogoče. Če se radi vojne ne more nuditi uspešne pomoči, mora prizadeti vedeti, da bo iste deležen le tedaj, če zmaga Nemčija v tej vojni. Zmaga je predpogoj za nacionalno obnovitev in bo odstranila vso škodo, ki jo je povzročila vojna. Čim več žrtev je kdo doprinesel za vojno, tem bolj fanatično mora tak človek verovati v zmago, se za isto bojevati in delati. Šele tedaj da doprinešenim in najtežjim žrtvam pravi pomen. * Tudi 14. člen je popolnoma jasen in logičen. Nacionalsocialistična uprava nudi vsakemu, ki je pomoči potreben, vse, kar je v vojnih razmerah možno in izvedljivo. Prebivalci, ki jih sovražni letalski napadi spravijo ob domove in premoženja, dobijo stanovanja, oblačila in prehrano ter vse, kar je danes v mejah vojnega gospodarstva možno nabaviti. Ker pa ni mogoče, da bi se danes v večjem obsegu gradilo hiše ter jim stavilo iste na razpolago v nadomestilo za po bombah zrušene, je logično, da bo le zmagovit konec sedanje vojne to omogočil. Ko bo vojna za nas uspešno končana, bomo obnovili in popravili vse, kar so vojne razmere poškodovale in seveda tudi vse, česar v vojnih letih nismo mogli v našem delovanju nadaljevati. To še pa ni V6e. Zmagovito končana vojna nam bo omogočila izvedbo stvari in zadev, ki jih bo občudoval ves svet in vse to bo v prvi vrsti v korist Nemcev. Če M pa md po lastni popustljivosti in nemarnosti vojno izgubili — kar se nikdar zgodilo ne bo — bi pa bilo konec Reich-a in nemškega naroda, ker bi nas uničili sovražniki, ki tega sploh ne prikrivajo. Zato je naravno in otipljivo, da vpostavimo vsi — prav posebno pa tisti, ki je vojna zahtevala od njih že gotove žrtve — vse svoje sile in moči za dosego zmage. Ta vpostava je enako cenjena In vredna na frontah in v domovini, brez ozira na delo in poklic, ki ga opravljamo. o Skrivnosti ptičjega petja. Ze sredi februarja se sliši prvo petje pri nas prezimovajočih ptic. Od tedaj dalje je tega veselja čimdalje več tudi v različnosti glasov. Človek, ki ima količkaj smisla tudi za take prvopomladne koncerte, se pač nehote vprašuje po vzrokih ptičjega petja. Navadno gre ugibanje o tem petju na račun zaljubljenosti in snubitve ptičev (in seveda tudi ljubljenosti in snubitve ptičev). Toda v resnici je Marca zbitih 1234 sovrašnih letal Iz Berlina poročajo: Mesec marec je pokazal višek uspehov nemške letalske obrambe v boj» proti anglo-ameriški teroristični ofenzivi nad ozemljem Reich-a. Po dosedanjih žie zaključenih poročilih je nemška protiletalska obramba zbila v mesecu marcu nič manj kot 1234 sovražnih letal, med njimi okrog tisoč štirimotornih bombnikov. Meseca februarja je bilo zbitih skupno 886 anglo-ameriških letal. Uspeh se je torej stopnjeval z» okrog 40 %. Najmanj 20.00« mol V prvih treh mesecih letošnjega leta je nemška obramba zbila skupno 2926 sovražnih letal, med njimi 2300 štirimotornih bombnikov. Če vzamemo da se nahaja v vsakem letalu povprečno osem mož posadke (v štirimotornih ameriških bombnikih jih je celo deset do dvanajst), je izguhilo anglo-ameriško letalstvo 19.000 mož letalskega osobja. Ker se je nahajalo v bombnikih, ki so sa zamogli še umakniti v Anglijo, ali pa v Južno Italijo, vse polno mrtvih članov posadk, dobimo pri previdni ocenitvi 20.000 mož, ki jih je izgubilo anglo-ameriško letalstvo. »Generalni napad« anglo-ameriških letalskih sU na ozemlje Reich-a je sicer zahteval človeških žrtev in je povzročil razdejanja, toda svojega cilja anglo-ameriško letalstvo ni doseglo. Niti nI bila razrušena vojna morala nemškega naroda, niti ni bila razrušena nemška oboroževalna industrija. Anglo-ameriški gangsterji so se zmotili tudi v svojem upanju, da se jim bo posrečilo utruditi nemško protiletalsko obrambo. Velike izgube, ki jih je imal sovražnik zlasti v teku zadnjih nočnih napadov, so pokazale, da se je nemška protiletalska obramba ravno v zadnjem času izboljšala in podvojila. Ameriške letalske sile morajo spričo rastočih izgub, ki jih doživljajo s strani nemških lovskih in rušilnih letal, po dnevu in po noči še bolj ojačevati svojo lastno lovsko spremstvo. Sedaj morajo tudi ameriški bombniški odredi slediti vzgledu Angležev ter se ravnati po pasovih slabega vremena, da bi tako zmanjšali lastne izgube. Dejstvo, da so Amerikanci V teku dveh napadov na Berlin začetkom marca izgubili 140 in 112 letal, dokazuie i vso jasnostjo, da je bila nemška obramba po dnevu v polni akciji. To dejstvo sili Amerikance, da se pri svojih operacijah še bolj ozirajo na meglo, sklenjene oblake itd. Dosedanji potek anglo-ame-riške letalske ofenzive proti Reich-u ni niti najmanj oslabil nemško obrambo, pač pa je stopnjeval njene uspehe. Sovražnik bo moral to deistvo vpostaviti odločilno v račune svojih terorističnih akcij. to samo eden izmed več vzrokov. Pri natančnejšem opazovanju se je našel še en globlji vzrok. In ta je: ptič hoče s svojim veselim petjem izraziti, da je tudi on postal — posestnik, oziroma da je tudi on nekaj priposestvoval. To je gotovo okolje, gotovo drevo, gotov grm; skratka nekaj gotovega, kamor se spravi tudi k počitku in kar je zlasti zdaj spomladi važno: kraj, kjer si napravi gnezdo kot domačijo za novi zarod. Kleiner Anzeiger Zu kaufen gesucht Abfallet Altpapier. Hadern, Schnefderabschnitte. Textilabfäl-le. Alteisen. Metall, Glasscher-kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau. Drau-gasse 5 4 Offene Stellen Kaufmännischer Lehrjunge, guter Rechner, wird aufgenommen. Johann Jeimann, Hagau, Kreis Marburg-Drau. 407-6 Rauchfangkehrer-Lehrjunge wird aufgenommen bei Firma Franz Fuchs. CilH, Schillerstraße 3. 420-6 Heirat 41 jähr. Besitzerin wünscht einen Pensionisten, welcher Freude zur Wirtschaft hat und ein guter Lebenskamerad wäre Nur ernste Zuschriften unter »Schönes Leben« an die Verw. 476-12 Funde - Verluste 100 RM Belohnung! Eine kleine Hindin, mit Halsband und Leine, hellbrauner Rücken, weißliches Bauchfell, kurzhaarig, dünne Beine, hört auf den Namen Picki, ist samt Leine aus dem Gasthaus Bartol in Brückel, Untersteiermark, am 21. Februar 1944 abhanden gekommen. Wer mir den Hund wieder bringt oder sichere Anhaltspunkte geben kann, bekommt 100 RM Belohnung. Alle Spesen werden beglichen. Zuschriften erbeten an F. Kurth, Brückel 28, Untersteiermark. Tausche Parzelle, 1400 km', im VII. Bezirk Marburgs geg. kleinen Besitz in d. Umgebung und Aufzahlung. — S. Gaiser, Mar-burg-Dr., Sup-panzgasse 6. 464-2 Keller-Sparherdzimmer, TnöbJiert, ohne Bettwäsche, an eine ältere, alleinstehende Bedienerin abzugeben. Tau-riskerstr. 44 — Marburg-Dran. 470-5 Kaufe gut erhaltene Obstpresse sowie gut erhaltenen Einspännerwagen. Max Berlinger, Ziegelberg, P. Täubling b. Marburg (Drau). 400-4 Nehme Weingarten in Pacht mit halb. Fech-sung — Kauf* auch einen Weinberg zum neu Rigolen, am liebsten: Luttenberg oder Umgebung. Zuschr, an Franz Ur-echitsch, Zabo ta, P. Wernse« bei Kreuzdorf. 465-1 11. Deutsche Kr'riislotterie Ziehung: 1. Klasse 14./15. April 4SO OOO Gewinne über 102 Füll. HM Einkommensteuerfrei WESIACK Staatliche Lotterie-Einnahme Plar&uröDrau, nerrrngasse 25 Postschekkonto: L.-Konto Wien 116462 Ich bestelle mit Plan und Zahlkarte folgende Lose: ___Achtel je 3 RM ___Halbe je 12 RM ___Viertel je 6 RM ___Ganze je 24 RM pro Klasse Beruf:______________________________— Straße: ________________________________ Unermeßlich hart und bitter traf uns die Nachricht, daß unser 'Jm"{ geliebter Sohn, Bruder, Enkel und Neffe Theo Simonischitsch Grenadier an der Ostfront, im Alter von 21 Jahren, am 19. Januar 1944 gefallen ist. Marburg/Thesen, Lichtenwald, Laibach, Villa del Nevoso (Italien). Paul und Emma Simontschitsch geb. Urschitsch, Eltern; Emma, Schwester; Josefine Simontschitsch, Großmutter; Julius Urschitsch, Onkel, und alle übrigen Verwandten. 477 OgMüftC! Kl r j ICC Pulver tür die Wuchs INCUE J und für die Mästung der Schweine REDIN, mit garantiertem Erfolg Zentraidrogerle EMIL THÜR Marburg (Drau) . Herrengasse 33 üu1 nutssevu , einteilen ""dafür ist KriegI Aber wer richtig einteilt, kommt auch aus - das weiß heute ¡ede gute Hausfraul Da sind beispielsweise die Eier, die wird niemand mehr sofort nach der Zuteilung aufbrauchen - damit sie weg sind -sondern man legt sie erst mal in 0amum da istdann immerein bescheidener aber kostbarer Vorrat im Hause I Verschiedenes Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist. Marburg/Drau. Herrengasse 5. Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz-orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe erzeugt und liefer' das fühlende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstr. 3. Kaute übeistellbaren Vollgatter mit Dieselmotor. Anträge an Rochus Bokalitsch, Reberb.erg 40, Post Drachenburg, Untersteierm. 414-4 Kaufe kompl. Schlaf- u. Küchenmöbel und Sessel, auch einzelne Stük-ke jeder Gat-tunq. J. Putsch-ko, Marburg-Dr. - Triesterstr. 57. 469-4 Suche für sof. einen Tischler, •' einen Säqer, zwei Arbeiter und zwei Arbeiterinnen. — ' Anträqe an die Firma Hans Göttlich, Mar-burq-Dr., Kärnt-nerstraße 128a. 465-6 Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark. Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft. Betr.: Ausgabe von Zuckerwaren. Bekanntmachung Die'noch bestandenen Restbestände an Zuckerwaren sollen in der 61. Zuteilungsperiode ausgegeben werden. Die Inhaber der rosa und blauen Nährmittelkarte aller Altersstufen können daher auf den Abschnitt N 34 der Nährmittelkarte der 61. Zuteilungsperiode je 50 Gramm Zuckerwaren bei ihren Kleinverteiler beziehen. Die AbschnitteVN 34 sind von den Kleinverteilern beim Bezüge abzutrennen und gegen Empfangsbescheinigung bei ihrem zuständigen Ernährungsamt (Kartenstelle) einzureichen. Es wird ausdrücklich darauf verwiesen, daß es sich hiebei um die Ausgabe von Restbeständen handelt und daher ein Anspruch der Versorgungsberechtigten auf Belieferung nicht besteht. 460 Graz, am 3. April 1944. Im Auftrage: gez. Dr. Felsinger. Anordnung des Wein- und Trinkbranntwein-Wirtschaftsverbandes Kärnten und Steiermark. Betr.: Änderung der Anordnung Nr. 1 vom 20. September 1943 (Wochenblatt der Landesbauernschaft Steiermark, Folge 39, S. 554). Auf Grund de6 § 4 der Verordnung über den Zusammenschluß der deutschen Wein- und Trinkbranntweinwirtschaft vom 30. April 1943 (RGBl. I, S. 273) und des § 6 der Satzung der Wein- und Trinkbranntwein-Wirtschaftsverbände vom 22. Mai 1943 (RNVB1. S. 211) ordne ich an: Der 5 4 meiner Anordnung Nr. 1 vom 20 September 1943 (Wochenblatt der Landesbauernschaft Steiermark, Folge 39, S. 554) wird aufgehoben, Absatz 1 de6 § 10 wird abgeändert und erhält folgende Fassung: Die Weinerzeugungsbetriebe müssen ihre gesamten Weinbestände ohne Rücksicht darauf, ob sie in eigenen oder fremden Kellern lagern, mit Ausnahme der Mengen, die ihnen gemäß § II meiner Anordnung Nr. 1 zum Eigenverbrauch freigegeben sind, an einen von mir dazu bestimmten Großverteiler mittels Schhißsohein und Einkaufsmarken verkaufen oder falls sie Mitglied einer Kellereigenossenschaft sind, derselben diese Menge andienen. Der Vorsitzende de6 Wein- und Trinkbranntwein-Wirtschaftsverbandes Kärnten und Steiermark 974 Straschill. SELBSTRASIERER. ACHTUNG! Rasierklingen werden zum Schleifen übernommen. Dieselben sollen lose (ohne Packung) und rein abgegeben bzw. eingesandt werden. Preis 5 Rpf. Stück. Ebenso werden Haarschneidemaschinen, Rasiermesser, Scheren und andere Werkzeuge zum Schleifen übernommen. — Annahmestelle TOMASCHITZ, Marburg-Dr., Burggasse 5. 474 Danksagung Für die vielen Beweise herzlicher Teilnahme, eowie auch für die so reichlichen Kranzspenden anläßlich des Todes meines Gatten, Herrn Dr. Otto Korschitz kann ich nur auf diesem Wege, sowohl in meinem Namen, als auch im Namen meiner Kinder und aller Verwandten unseren innigsten Dank aussprechen. Insbesondere danke ich dem Kreisinspektor Kaltenböck, dem Obermedizinalrat Dr. Tollich und dem Ortsgruppenleiter Pg. Köllner für den tiefempfundenen Nachruf am Grabe des Gefallenen. Windischgraz, Neumarktl, im Felde, Laibach. 467 Ilse Korschitz als Witwe mit den Kindern Elmar und Diether. — Die Familien: Strzelba, Harpf, Srebot u. übrigen Verwandten. Tieferschüttert geben wir die traurige Nachricht, ä daß unser unvergeßlicher Sohn und Bruder JOHANN PAYER Grenadier am 15. März 1944, um 15 Uhr, im Alter von 22 Jahren, für Führer, Volk und Vaterland den Heldentod fand. Die Beisetzung des teuren Gefallenen fand au 21. März auf einem Heldenfriedhof statt. Windischfeistritz, Mißling, den 31. März 1944. Johann Payer, Vater; Theresia Payer, Ziehmutter; Franz, Louise, Anna u. Anton, Geschwister; Maria Geromel, Großmutter und alle übrigen Verwandten. 461 Obst- u. Gemüse-Übernehmer, welcher d. Lastautos zu den Sammelstellen begleitet. womöglich Weinbauschüler, wird sofort von Großhandlung Anton Birgmayer in Marburg-Drau, Tegett-hoffstraße 74, aufgenommen. 334-6 Fräulein, 38 J., mit 20.000 RM u. Wäscheausstatt., wünscht Einheirat in eine Landwirtschaft m. Herrn von 40—50 J. -Zuschrift. unter »Ostern 197« an die »M. Z.« — Marburg-Drau. _463-12 Fräulein in mitleren Jahren wünscht älteren Herrn mit kleinem Besitz im Kreise Pettau zw. Ehe kennenzulernen. - Zuschrift. unter »Schönes Frühlahr« a. die »M. Z.«. 473-12 Hochträchtige F a h r k u h tausche gegen eine kleine Milchkuh oder verkaufe. Stra-6chunagasse 18 — Drauweiler. 461-14 Das Verlegen, Abziehen, Einlassen u. Aufbürsten neuer und alter Parkettböden übernehme zu soliden Preisen Johann Purgay's Erben, Marburg (Drau), Berggasse 7. Parkett-brettchen sind keine am Lagerl 462-14 Neustricken u. Strickreparaturen übernimmt Maschinenstrik-kerei Hartmann, Marburg - Drau, Hindenburgstra-ße 1. 341-14 Wohnung mit kleinerem Grundstück zu verpachten. — Weitere Auskünfte erteilt Franz Slodei — Trockental, Plankenstein. 462-14 UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z A S CIT E I ^ Tiefes Leid brachte mir die Nachricht, daB mein innigstgeliebter Gatte VINZENZ INKRET Panzergrenadier am 20. Februar 1944, im Osten, in treuer Pflichterfüllung für Führer und Großdeutschland den Heldentod fand. In tiefer Trauer: HELENE INKRET, Gattin, im Namen aller Verwandten. 458 In unfaßbarem Schmerz geben wir die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter, unvergeßlicher und herzensguter Sohn, Bruder, Onkel und Neffe KARL HANUSCH Grenadier im Alter von 22 Jahren, in den schweren Abwehrkämpfen an der Ostfront den Heldentod für Führer und Reich erlitt. Unser Karl bleibt uns unvergessen! Lendorf, Fraustauden, Obertäubling, am 2. April 1944. In tiefer Trauer: Martin und Alolsia Hanusch, Eltern; Martin, Rafael, Roman und Gustav, Brüder; Maria, Katharina, Alolsia, Theresia und Elisabeth, Schwestern; Friedrich, Schwager; Silvia, Nichte und alle übrigen Verwandten. 459 Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn und Bruder HANSI REPATETZ am 25. Februar 1944, im blühenden Alter von 24 Jahren, sein junges Leben mit dem Heldentod an der Ostfront besiegelte. Lieber Hansi, wir werden Dich nie vergessen! Unser Schicksal legen wir in Gottes Hand! Du wirst in unserem Herzen weiterleben! Wuchern, Mahrenberg, Marburg-Dr., Saldenhofen, Oe-wald-Dr., den 28. März 1944. In tiefer Trauer: 455 Johann und Paula Repatetz, Eltern; Maria, Anna, Silva und Anton, Geschwister, und alle übrigen Verwandten. gjl Anstatt eine« glücklichen Wiedersehens, erhielten wir die traurige Nachricht, daß unser lieber, ältester Sohn und Bruder KARL SAKSCHEK Obergrenadier im blühenden Alter von 22 Jahren, an der Ostfront, am 25. Januar 1944 gefallen ist. Lieber Karl, ruhe sanft in fremder Erde, in unseren Herzen wirst Du weiterleben! Wer unseren guten Karl gekannt hat, weiß, weis wir verloren haben. 457 Reichenburg, im Felde, am 2. April 1944. In tiefster Trauer denken an sein fernes Grab: Karl und Theresia Sakschek, Eltern; Johann, z. Zt. an der Ostfront, und Alois, Brüder, sowie alle übrigen Verwandten. Biere aus den BRAUEREIEN PUNTIGAM und REININGHAUS GRAZ Niederlagen: Marburg a/Dr., Tegetthoffstr. 3 Pettau, Ringstrasse 2 Pöltschach - Märchendorf 45 453 In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens, trat uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder ANTON FAKIN Gefreiter am 7. März 1944, im 23. Lebensjahre sein Leben an der Ostfront ließ. Lichtenwald, Droschein, Eisenerz, im Felde, Graz, den 24. März 1944. 456 In tiefer Trauer denken an Dein fernes Grab: Anton und Antonia, Eltern; Franz, Michael, Josef, Brüder; Stefl, Mitzi, Johanna, Schwestern, und alle übrigen Verwandten und Bekannten. Hart und schwer traf un6 die traurige Nachricht, daß unser lieber, guter Sohn, Bruder, Schwager und Onkel ALBERT WENGUSCH Gefreiter am 6. März 1944, im Alter von 20 Jahren, an der Ostfront gefallen ist. Lieber Albert, ruhe sanft fern von Deinen Liebenl In unseren Herzen wirst Du weiter leben! Unterreutbach (Unterlosnitz) bei Windischfeistritz, im März 1944. 475 In tiefster Trauer: Josel und Elisabeth Wengusch, Eltern; Josef und Alois, d. Zt. im Felde, Brüder; Maria, Ida und Paula Jerowschek, Schwestern; Johann Jerowschek, Schwager, und alle übrigen Verwandten.