Počitek in spanje v vrtcu v II. starostnem obdobju Nataša Satler, mag. prof. SRP, spec. soc. del., spec. dipl. ing. teks., OŠ Kungota V prispevka pišemo o počitku in spanju v vrtcu v II. starostnem obdobju. V prvem delu prispevka so podana teoretična izhodišča o počitku in spanju v vrtcu. V empiričnem delu pa je podana analiza rezultatov, pridobljenih s spletnim anketnim vprašalnikom o počitku in spanju v vrtcu v II. starostnem obdobju, ki so ga izpolnjevali strokovni delavci vrtcev iz vseh 12 statističnih regij v Republiki Sloveniji. Ključne besede: Pentley (2003) navaja, da se dojenček ne rodi z počitek, spanje, potrebe in želje otrok, II. starostno dnevnim ritmom, kot ga imamo odrasli. Dojenč- obdobje, predšolska vzgoja kova biološka ura se začne razvijati približno med šestim in devetim tednom starosti. Z meseci bio- UVOD loška ura pri dojenčku dozoreva in doseže točko, Spanje je biološka potreba in je del življenjskega ko je podnevi večinoma buden, ponoči pa večino- ciklusa, ki pomembno vpliva na delovanje našega ma spi. Približno pri devetih oziroma desetih me- telesa in duha. secih se dojenček običajno zbuja in hodi spat ob približno enakem času. Ko otrok postaja starejši, Dilema glede spanja v vrtcu se pojavlja že leta in dozoreva tudi njegov spalni cikel. leta. V zadnjih desetih letih se je v mnogih vrtcih režim pri počitku in spanju temeljito spremenil. Od prvega leta starosti pa nekje do drugega leta Starši otrok, ki so v vrtcu vključeni v oddelek II. starosti bo otrok dnevno spanje skrčil le na kako starostnega obdobja, imajo večkrat pomisleke uro. Otrok bo v začetku tega starostnega obdobja glede potrebe njihovega otroka po spanju v vrtcu. podnevi spal od dvajset minut do treh ur in bo go- Spanje v vrtcu sicer ni obvezno, je pa pomemb- tovo podnevi spal dvakrat, in sicer tako, da bo pre- no, da strokovni delavci vsem otrokom omogočijo cej enakomerno porazdelil dnevni čas. V obdobju počitek in spanje. Strokovni delavci v vrtcih mo- od treh do šestih let se otroci v potrebi po spa- rajo prepoznati znake utrujenega otroka in izha- nju močno razlikujejo med seboj. Večina malčkov jati iz potrebe otroka po počitku in spanju, in ne ima težave preden zaspijo. Otroci v predšolskem iz želja njihovih staršev. Strokovni delavci v vrtcih obdobju pa se delijo v dve skupini: na tiste, ki za- imajo različne rutine za otroke pred in med počit- spijo brez težav, in tiste, ki zelo težko zaspijo. kom ter spanjem. Večina petletnikov in šestletnikov popoldanskega TEORETIČNA IZHODIŠČA počitka ne potrebuje več. Manjšina otrok pa poči- Pantley (2003) navaja, da je spanje ena izmed fi- tek po kosilu zelo potrebuje, saj postanejo utru- zioloških funkcij telesa oz. organizma, ki je nujna jeni in razdražljivi. Nekateri otroci se kljub utruje- potreba za normalno, nemoteno delovanje osre- nosti upirajo počitku, vendar ko zaspijo, ponavadi dnjega živčevja. Spanje ni počivanje možganov, spijo zelo dolgo. Večina otrok, ki jih prebudimo na temveč je to njihov aktivni proces. Sestavljeno je silo, postanejo razdražljivi in sitni (Leach 2004). iz dveh obdobij, ki se med seboj izmenjujeta in odražata različno stopnjo delovanja možganskih V Kurikulumu za vrtce (1999) je poudarjeno, da po- živčnih celic: čitek in spanje ne bi smela biti ne obvezna niti ča- - faza mirnega ali globokega spanja (ne-REM), sovno preveč strogo določena. Organizacija počit- - faza spanja s hitrim gibanjem očesnih zrkel ka je odvisna od individualnih potreb in organiza- (REM). cije dnevnih aktivnosti. Prehod iz dejavnosti ali od kosila k počitku naj bo postopen in naj poteka brez Slovar slovenskega knjižnega jezika definira: pretiranega hitenja s pospravljanjem in pripravlja- - počitek kot navadno daljšo prekinitev kake dejav- njem ležalnikov. Naloga odraslega je, da prepozna nosti, zlasti zaradi telesne sprostitve, okrepitve; otrokove potrebe po spanju. Vrtec pa naj ima po- - spanje pa kot stanje telesnega in duševnega stavljen okvirni red, znotraj katerega je določen počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem čas za prehrano in dnevne rutine za zagotavljanje zavesti. zdravja in varnosti otrok (Vinšek 2007). 73 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Eden izmed elementov dnevne rutine je tudi po- OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA čitek ali spanje, saj je kakovostno spanje ključnega Spremembe na področju organizacije počitka in pomena za otrokovo rast in zdravje. Naspan otrok si spanja v vrtcu so bile na novo opredeljene leta hitreje zapomni, je boljše volje in se lažje koncentri- 1999 s sprejetjem Kurikula za vrtce, v katerem je ra. Pri tem pa je treba upoštevati, da se otroci med poudarjeno, da morajo vzgojitelji spoštovati mo- seboj razlikujejo, saj nekateri potrebujejo le počitek, žnost izbire pri organizaciji počitka in spanja pa drugi pa spanec (Leach 2004). Pri prvih naj se dolžina tudi pri drugih potrebah otroka. Na podlagi tega počitka spreminja glede na to, koliko časa otroci pre- me je zanimalo, ali je v vrtcih v II. starostnem ob- živijo v vrtcu (Dolar Bahovec in Bregar Golobič 2004). dobju otrokom dana možnost izbire pri organiza- Čas, ko drugi otroci spijo, naj namenijo počitku, ki ga ciji počitka in spanja. V raziskavi je bilo moje zani- gotovo potrebujejo, in naj se v tem času ukvarjajo z manje usmerjeno tudi na vzgojiteljevo presojo o mirnimi aktivnostmi (Batistič in Matičetov1987). počitku in spanju v II. starostnem obdobju. Da bi počitek potekal nemoteno, je priporočljivo na- CILJ RAZISKAVE črtovanje mirnih dejavnosti tik pred počitkom (pri- Osnovni cilj raziskave je bil ugotoviti, kako v vrtcih povedovanje zgodb, tiho petje, poslušanje glasbe …). v skupinah II. starostnega obdobja poteka poči- Vsak otrok naj ima svoje ležišče ali poseben kotiček, tek in spanje ter v kolikšni meri strokovni delavci svojo igračo ali posebno odejico. Med počitkom upoštevajo otrokove želje in potrebe pri načrtova- moramo otrokom dovoliti, da se umirijo v svojem nju in izvajanju le-tega. tempu in jih ne smemo siliti k spanju. Lahko pa jim pomagamo, da bodo lažje zaspali, tako da se use- RAZISKOVALNA VPRAŠANJA demo v bližino nemirnega otroka. Otroke pustimo, 1. Ali vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok da se zbudijo v svojem tempu (Dolar Bahovec in – pomočnice vzgojiteljic upoštevajo individualne Bregar Golobič 2004). potrebe otrok iz skupin II. starostnega obdobja pri organizaciji počitka in spanja? Strojin (1985) navaja, da mnogi otroci ne želijo v vr- tec zaradi tega, ker morajo spati. Otroci se med se- 2. Na kakšen način vzgojiteljice in vzgojiteljice boj razlikujejo in nekaterim otrokom je počitek ob predšolskih otrok – pomočnice vzgojiteljic upo- umirjeni glasbi ali pravljici povsem dovolj in jim si- števajo individualne potrebe otrok iz skupin II. ljenje s spanjem povzroča velike stiske. starostnega obdobja pri organizaciji počitka in spanja? Dolar Bahovec in Bregar Golobičeva (2004) nava- jata, da so v delu dnevne rutine, ki zajema spanje 3. Ali vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok in počitek otrok, opazne velike, ključne spremem- – pomočnice vzgojiteljic upoštevajo želje otrok iz be. Otroci spijo v nekoliko zasenčenih igralnicah, skupin II. starostnega obdobja glede počitka in spat gredo samo tisti otroci, ki imajo to navado spanja? tudi doma, to so ponavadi mlajši otroci, ostali pa lahko izbirajo med različnimi igrami ali bolj umir- 4. Ali vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok jenimi dejavnostmi. Vzgojitelji bi pri organizaciji – pomočnice vzgojiteljic upoštevajo želje staršev počitka morali upoštevati: otrok iz skupin II. starostnega obdobja glede po- - da se čas za počitek in spanje razlikujeta tudi čitka in spanja? glede na to, koliko časa otrok preživi v vrtcu; - da imajo otroci različne spalne navade in potre- 5. Katere dejavnosti vzgojiteljice in vzgojiteljice be ter da zaspijo na različne načine; predšolskih otrok – pomočnice vzgojiteljic ponu- - da ima vsak otrok svoje lastno ležišče, na kate- dijo tistim otrokom iz skupin II. starostnega obdo- rem je njegovo ime; bja, ki ne zaspijo? - da smejo otroci od doma prinesti tudi najljubšo igračo, blazino, odejo ...; METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP - da otrok nikakor ne silimo k spanju, temveč jim Metoda raziskovanja je deskriptivna ali opisna, ker pomagamo, da se lažje sprostijo in umirijo; smo z njo spoznavali problematiko na ravni kako- - da je svetloba v prostoru za počitek lahko dnev- vosti in količine. Raziskovalni pristop je kvantita- na ali pa rahlo zasenčena; tivna empirična pedagoška raziskava. - da naj bo prostor za počitek prezračen; - da je nujna stalna prisotnost vsaj ene odrasle RAZISKOVALNI VZOREC osebe; Vzorec je bil namenski in priložnostni. V raziska- - da naj otrokom dopustimo, da se prebujajo po- vo je bilo vključenih 26 vzgojiteljic in vzgojiteljic časi in postopoma; predšolskih otrok – pomočnic vzgojiteljic iz vseh - da za otroke, ki ne zaspijo, omogočimo prostor, dvanajstih statističnih regij v Republiki Sloveniji, kjer se tiho igrajo. ki so bile izbrane naključno. V statistično množi- 74 Didakta co so zajeti podatki, pridobljeni na podlagi anoni- Vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok – mno izpolnjenih spletnih anketnih vprašalnikov o pomočnice vzgojiteljic so opredelile, da samo v počitku in spanju v II. starostnem obdobju. Način polovici skupin otrok v skupinah II. starostnega izpolnjevanja spletnega vprašalnika o počitku in obdobja zaspi večina otrok. spanju v II. starostnem obdobju je bil tak, da so vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok – V grafu 3 je prikazano, v kolikšni meri je čas za pomočnice vzgojiteljic odgovarjale na vprašanja spanje/počitek v skupinah II. starostnega obdobja izbirnega tipa večstranske izbire in vprašanja od- strogo določen. prtega tipa. Spletne vprašalnike so vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice vzgo- jiteljic izpolnjevale anonimno. REZULTATI IN RAZPRAVA 54% 46% V nadaljevanju so podani rezultati o počitku in spanju v II. starostnem obdobju. V grafu 1 je razvidno, kako pomembno se vzgoji- teljicam in vzgojiteljicam predšolskih otrok – po- močnicam vzgojiteljic zdi, da je vsem otrokom v vrtcu v II. starostnem obdobju omogočen poči- tek/spanje. DA NE 8,0% Graf 3: Ali je čas za spanje/počitek v vaši skupini II. starostnega obdobja strogo do- ločen? 92,0% Iz grafa 3 lahko razberemo, da ima 46 % skupin II. starostnega obdobja, vključenih v raziskavo, čas za počitek strogo določen in da ima 54 % čas za počitek prilagojen, tako da ne poteka vedno v enakih časovnih okvirjih. DA NE Nadalje nas je zanimalo tudi,ob kateri uri se prič- Graf 1: Ali se vam zdi pomembno, da je ne priprava na počitek in koliko časa traja le-ta v vsem otrokom v vrtcu v II. starostnem ob- skupinah II. starostnega obdobja (graf 4 in graf 5). dobju (tudi v najstarejši skupini) omogo- čeno spanje? 29,0% 92 % vzgojiteljicam in vzgojiteljicam predšolskih 11.30 16,0% otrok – pomočnicam vzgojiteljic se zdi pomemb- 11.45 no, da je otrokom II. starostnega obdobja omogo- 12.00 15,0% čen počitek/spanje, 8 % pa meni, da ni pomemb- 16,0% 12.15 12.30 no, da otrokom II. starostnega obdobja omogoči- 12,0% 12.45 jo počitek/spanje. 4,0%4,0%4,0% 13.00 drugo 50,0% 50,0% Graf 4: Ura ob kateri se prične priprava na počitek/spanje v skupinah II. starostnega obdobja Podatki izkazujejo, da se v največji meri pripra- DA NE va na počitek v skupinah II. starostnega obdobja prične ob 12.30. Temu s 16 % sledi čas za pripravo Graf 2: Ali v vaši skupini (II. starostno ob- na počitek s pričetkom ob 12.45 in 16 % ob enih. dobje) večinoma zaspijo vsi otroci? Zanimivo je tudi to, da se pri 8 % prične priprava 75 Didakta ŠOLSKA TEORIJA na počitek med 11.30 in 11.45, kar je zelo zgodaj in v raziskavi, je pri času trajanja počitka/spanja napi- v 4 % skupin po trinajsti uri, kar pa je že nekoliko sala, da se le-ta dnevno prilagaja otrokom, njihovim pozno. Podatki izkazujejo, da prihaja do velikih dejavnostim tekom dneva, njihovi utrujenosti in po- razlik v urah, pri katerih se otroci skupin II. staro- trebi po počitku/spanju. stnega obdobja pričnejo pripravljati na počitek. Nadalje nas je zanimalo tudi, kako poteka priprava na počitek/spanje in na kakšen način vzgojiteljice, 15% 31% vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice vzgoji- teljic upoštevajo želje otrok pri organizaciji počitka v skupinah II. starostnega obdobja (graf 7 in graf 8). 54% Ležalniki imajo strogo določen vrstni red Otroke med počitkom uspavam s pravljico, z glasbo do 10 minut do 20 minut do 30 minut Vsi otroci morajo zapreti oči Graf 5: Čas trajanja priprave na počitek / spanje v skupinah II. starostnega obdobja Vsi otroci morajo ležati na trebuhu 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 54 % skupin II. starostnega obdobja pripravi na počitek nameni do 20 minut časa, 31 % jih za pri- vedno pogosto redko nikoli pravo na počitek porabi do 10 minut in 15 % jih za pripravo na počitek nameni do 30 minut. Graf 7: Potek priprave na počitek/spanje v V grafu 6 je razvidno, koliko časa traja počitek/ skupinah II. starostnega obdobja spanje v skupinah II. starostnega obdobja. Rezultati izkazujejo, da v 37 % skupin II. starostne- ga obdobja pogosto nimajo določenega vrstnega 21,0% 15,0% reda ležalnikov, v 11 % pa imajo le-tega vedno do- ločenega. 70 % skupin otrok II. starostnega obdo- 16,0% bja strokovne delavke vedno uspavajo s pravljico ali glasbo, 4 % pa se tega nikoli ne poslužuje. 79 % stro- 25,0% kovnih delavk je odgovorilo, da od otrok skupin II. 11,0% starostnega obdobja nikoli ne zahtevajo, da morajo 4,0% 4,0% 4,0% zapreti oči, 4 % strokovnih delavk, vključenih v razi- skavo, pa to zahteva vedno. 92 % strokovnih delavk nikoli ne zahteva, da morajo otroci II. starostnega 0,0% obdobja ležati na trebuhu, 4% to zahteva pogosto. do 30 minut 1 uro 45 minut Otroci sami izberejo 45 minut 2 uri prostor, kjer bodo počivali 1 uro več kot 2 uri 1 uro 15 minut drugo Otroci sami izberejo, 1 uro 30 minut zraven koga bojo spali Graf 6: Čas trajanja počitek/spanje v sku- Otroci imajo med spa- njem svojo igračo pinah II. starostnega obdobja Otroci sami izberejo način umiritve pred spanjem Pridobljeni podatki izkazujejo, da otroci v skupinah II. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 starostnega obdobja v največji meri, to je v 25 %, po- čivajo/spijo 1 uro in 30 minut, 21 % 1 uro in 16 % 45 mi- vedno pogosto redko nikoli nut. Podatki izkazujejo tudi, da otroci skupin II. staro- stnega obdobja počivajo/spijo najmanj 30 minut in v Graf 8: Upoštevanje želja otrok pri orga- 4 % tudi 2 uri. 4 % strokovnih delavk, ki so sodelovale nizaciji počitka v skupinah II. starostnega 76 obdobja Didakta 38 % otrok skupin II. starostnega obdobja si lahko 21 % strokovnih delavk, ki je sodelovalo v raziskavi, pogosto sama izbere prostor, kjer bodo počivali, 8 % je odgovorilo, da vedno omogočijo spanje otrokom otrok teh skupin si tega ne more nikoli izbrati. 30 % že dopoldan, če otrok potrebuje spanec. 20 % jih otrok skupin II. starostnega obdobja si lahko pogosto to omogoči pogosto, 44 % redko in 15 % nikoli. 63 % izbere, poleg koga bodo spali, 54 % jih to lahko izbere strokovnih delavk nikoli ne vztraja pri tem, da morajo le redko in 8 % si tega ne more nikoli izbrati. Je pa tisti otroci, ki ne zaspijo, ležati na ležalniku tako dol- tudi 8 % otrok skupin II. starostnega obdobja, ki si to go, dokler se ne zbudijo ostali otroci. 21 % se jih redko lahko vedno izbere. 78 % otrok skupin II. starostnega odloči in vztraja, da morajo otroci ležati na ležalniku obdobja ima lahko pri počitku vedno svojo igračo. 4 tako dolgo, dokler se ne zbudijo ostali otroci, 8 % po- % pa nikoli. 60 % otrok skupin II. starostnega obdobja gosto in 8 % vedno, kar je zaskrbljujoč podatek. 49 lahko pogosto izbere način umiritve pred spanjem, % strokovnih delavk otroke II. starostnega obdobja 22 % redko, 4 % nikoli in 14 % vedno. po končanem počitku redko budi, 25 % pogosto, 8 % vedno in 18 % nikoli. 57 % strokovnih delavk vedno V grafu 9 je razvidno, v kolikšni meri vzgojiteljice, omogoča otrokom II. starostnega obdobja, da lahko vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice vzgojite- vstanejo z ležalnika, ko se prebudijo, 30 % jih to dopu- ljic upoštevajo želje staršev otrok II. starostnega ob- šča pogosto, 8 % redko in 4 % nikoli. 48 % strokovnih dobja glede počitka njihovega otroka. delavk se nikoli ne odloči, da gredo spat samo otroci, za katere presodijo, da potrebujejo počitek, 30 % red- ko, 14 % pogosto, 8 % strokovnih delavk pa se za to 20,0% odloči vedno. V grafu 11 je razvidno, katere dejavnosti vzgojiteljice, vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice vzgojite- 80,0% ljic najpogosteje ponudijo otrokom, ki ne zaspijo v II. starostnem obdobju. 88% DA NE 85% 20% 8% Graf 9: Ali upoštevate individualne želje staršev glede počitka njihovega otroka 65% 50% 80 % strokovnih delavk upošteva želje staršev otrok 11% 20% II. starostnega obdobja glede počitka in 20 % želja 44% staršev glede počitka ne upošteva. 4% V grafu 10 je razvidno, na kakšen način vzgojiteljice, vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice vzgojite- Igranje namiznih iger ljic upoštevajo individualne potrebe otrok pri organi- Risanje zaciji počitka/spanja v II. starostnem obdobju. Listanje slikanic, knjig, revij ... Poslušanje umirjene glasbe Igranje z otroki iz drugih skupin Če vidim, da otrok potrebuje spanec Pogovor s strokovnimi delavci že zgodaj dopoldne, mu to omogočim Poslušanje pravljic po radiu Če opazim, da otrok ne more zaspati, Gledanje risank mora vseeno ležati na ležalniku, dokler Likovno ustvarjanje se ne zbudijo preostali Drugo Po koncu počitka budim otroke, ki še spijo Graf 11: Katere dejavnosti vzgojiteljice, Otroci lahko vstanejo vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice iz ležalnika, ko se prebudijo vzgojiteljic najpogosteje ponudijo otrokom, Spati gredo otroci, za katere presodim, ki ne zaspijo v II. starostnem obdobju da potrebujejo počitek Na to vprašanje anketnega vprašalnika so lahko vedno pogosto redko nikoli strokovne delavke odgovorile z več možnimi izbi- rami. Vzgojiteljice, vzgojiteljice predšolskih otrok Graf 10: Na kakšen način vzgojiteljice, – pomočnice vzgojiteljic otrokom II. starostnega vzgojiteljice predšolskih otrok – pomoč- obdobja, ki ne zaspijo, v največji meri ponudijo nice vzgojiteljic upoštevajo individualne listanje slikanic, knjig in revij, temu po odstotku potrebe otrok pri organizaciji počitka/ 77 spanja v II. starostnem obdobju Didakta ŠOLSKA TEORIJA sledi risanje, igranje namiznih iger in pogovor z zavedajo otrokovih individualnosti, spet druge pa njimi. V najmanjši meri pa otrokom ponudijo individualne potrebe otrok še vedno smatrajo kot gledanje risank. Pod rubriko drugo so vzgojitelji- nekaj, čemur se je mogoče izogniti na drugačen ce in vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice način, ki od njih ne zahteva toliko prilagajanja, fle- vzgojiteljic navedle še: grafomotorične in finomo- ksibilnosti in truda. torične vaje, igranje s kockami, reševanje delov- nih listov, nadaljevanje dopoldanskih dejavnosti, Analiza zbranih podatkov izkazuje, da imajo stro- umirjene igre vlog in poslušanje glasbe. kovni delavci, ki so sodelovali v raziskavi, različna mnenja in ravnanja. Podatki izkazujejo, da stro- SKLEP kovni delavci še vedno premalo vključujejo želje Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je mne- in potrebe otrok pri načrtovanju in izvajanju po- nje vzgojiteljic in vzgojiteljic predšolskih otrok – čitka in spanja v vrtcu v II. starostnem obdobju. pomočnic vzgojiteljic o počitku in spanju v vrtcu v skupinah II. starostnega obdobja in kako le-ta LITERATURA poteka. Počitek in spanje sta namreč tisti del Ku- Batistič Zorec, M. in Matičetov, D. (1987): Počitek in spanje otrok v vrtcu. Otrok in družina, št. 7, str. 2–3. rikula za vrtce, ki se spreminjata najpočasneje in Cvetko, I., Bahovec, D., E. (1999): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Zavod se hkrati tudi manj prilagajata potrebam in pravi- Republike Slovenije za šolstvo. Dolar Bahovec, E. in Bregar Golobič, K. (2004): Šola in vrtec skozi ogle- cam otrok, ki bi naj imeli pravico do izbire. dalo. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Leach, P. (2004): Otrok od rojstva do šole. Ljubljana: Založba Domus. Panty, E. (2003): Otroško spanje – brez joka v sanje. Radovljica: Didakta. V vrtcih je zadovoljevanje otrokovih potreb v ro- Slovar slovenskega knjižnega jezika (1995). Ljubljana: Državna založba kah vzgojiteljic in vzgojiteljic predšolskih otrok – Slovenije. Vinšek, Z. (2007): Moj otrok v vrtcu ne bo spal: otroci. Revija za starše, pomočnic vzgojiteljic, med katerimi se nekatere let. 6: str. 8. 78 Didakta