Poštnina plaćana ▼ gotorhri POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 DIN DolenfsKi list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA Leto [II. Stev. 50. NOVO MESTO, 12. decembra 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK S TITOM NAPREJ V SOCIALIZEM Nedeljske volitve so bile mogočna manifestacija socialistične zavesti delovnih ljudi Dolenjske - Velika udeležba žena in mladine - Volitve so pokazale, kdo je za napredek, mir in kruh naših delovnih ljudi, kdo pa za zdraho in hlapčevanje tujim nasilnikom Nedeljske volitve, ki so zgodovinski mejnik v razvoju naaih ljudskih odborov — mejnik med starimi in novimi odbori — so za nami. Naše občine in okrajni ljudski zbori so dobili nova vodstva; izvolili smo ljudi, ki jih poznamo po predanosti stvari socializma, po dosedanjem dobrem delu, požrtvo-vanju in ljubezni do domovine. Izredno lepa udeležba na volitvah, predvsem pa preudarno tehtanje, koga bi. izvolili izmed dobrih kandidatov, kdo bo delal bolje, kdo je bolj izkušen in bolj sposoben, da bo vodil naše občine in okrajne ljudske zbore — vse to je potrdilo tisto sproščenost, ki smo jo občutili v mestih in vaseh že tedne in mesece pred volitvami. Že postavljanje kandidatov za občinske odbore in okrajne skupščine, potek uspelih zbo- Od tedna do tedna Med precej zapletena vprašanja, s katerimi se ukvarja letošnje zasedanje Generalne skupščine OZN, sodi Tunis, o katerem so pričeli prejšnji teden razpravljati. Da pa je dobila vsa stvar še bolj nesrečno ozadje, je prišlo v istem času do političnega umora v Tunisu. Na doslej še nepojasnjen način so našli neke noči mrtvega generalnega sekretarja zveze tuniških sindikatov Fehrata Hašeda. O njem je znano, da je bil vnet zagovornik samostojnosti Tunisa, vendar je baje pripadal zmernejšemu krilu, ki je skušalo najti vendarle pristop do francoskih oblasti. Toda ko je nedavno tega skušal dobiti dovoljenje za potovanje v New York, da bi tolmačil tuniške zahteve, so mu to francoske oblasti zabranile. Hašedov uboj je povzročil precejšnje nerede v Tunisu, s Parizom so pretrgali telefonske zveze, razglasili generalno stavko, uvedli so policijsko uro in podobne varnostne ukrepe. V takem vzdušju je postala new-yorška razprava še bol) mrzlična, zlasti še, ker se je francoska delegacija — kakor je obljubljala — umaknila, ko je prišlo na dnevni red tuniško vprašanje. Skupina azijskih in arabskih držav je predložila resolucijo, ki jo je v triurnem govoru obrazložil pakistanski zunanji minister Zafrulah Kan. Kakor je bilo pričakovati, Francija v svojem odklonilnem stališču ni ostala osamljena — podprli so jo Velika Britanija, in nekatere južnoameriške države. Stališče ZDA je za zdaj še precej neopredeljeno, vendar ne gre preveč v prilog kolonialnih sil. Ironija je v tem, da skuša zdaj v tej razpravi kovati politični kapital Sovjetska zveza, ki udriha po kolonialnem sistemu, čeprav ga sama zelo vestno uporablja nad vsemi sitojimi sateliti Toda vodilno vlogo, kakršno bi si rada Moskva osvojila v tej razpravi, so prevzele predvsem male in srednje države, ki edino uspešno razkrinkujejo kolonialni sistem in se bore za pravico narodov do samoodločbe. Zato bo tudi tuniško razpravo navzlic odporu velesil odločila večina glasov ostalih delegacij. Tako so Združeni narodi zabredli še v drugo krizo, kajti tudi s korejskim problemom so ostali sredi poti. Kdor je pričakoval, da bo Eisenhowerjev obisk na Koreji rodil kak poseben uspeh, se je uštel. Eisenhower je sicer izpolnil svojo predvolilno obljubo, katero pa so si nekateri v svetu preširoko razlagali in pričakovali, da bo s korejskega potovanja prinesel splošno zaželeno ■ darilo — premirje. Tri dni je bil v južnokorejskem mestu Seul in po povratku je na desetminutni tiskovni konferenci v glavnem molčal, ko so ga radovedni novinarji obsipali z vrsto vprašanj, naglasil je le, da ni našel Čudodelnega meča, ki bi presekal korejski vozel. Nadaljnji razvoj pa bo pokazal ali je vse skupaj ostalo pri navadni ameriški senzaciji, ki si jo je s potovanjem privoščil novoizvoljeni predsednik, ali pa je le skoval kake načrte o bodočih namenih ZDA v korejskem spopadu. Ostane nam še nekoliko zastarela vest o Stcpinčevem imenovanju za kardinala. Se bolj kot vest je zastarela metoda, kakršnih se Vatikan stalno poslužuje — in prav tako tudi v tem primeru — da meče polena pod noge našim mednarodnim odnosom. Toda v očeh vseh poštenih ljudi se je Vatikan — milo rečeno — osmešil, ker je vojnemu zločincu glavo sicer pokril s kardinalskim klobukom, toda debele plasti masla, ki si ga je Stepinac nakopal z narod.nim izdajstvom, ni mogel zakriti. Vajeni smo le kominformovskega, vatikanskega in italijansko-iredentistič-nega bombardiranja — pa nas zato tudi provokacija s Stepincem ne spravi iz ravnotežja Naša pot je jasna — tudi z nedeljskimi občivskimi volitvami smo to dokazali — lit na njej se znamo izogniti vsem takim preprekam, ki nam vzbujajo le še večji gnus do njihovih nastavljalcev* rov volivcev, sestankov Fronte in izredno dobro obiskanih predvolilnih zborovanj zadnje dni pred 7. decembrom, vse je govorilo o izrednem zanimanju državljanov za nedeljske volitve. Ogromna udeležba na volitvah je pokazala, da se naši ljudje v večini zavedajo, za kaj v bistvu gre. Zato so bile volitve 7. decembra v resnici tudi zunanji izraz naše predanosti borbi za napredek in boljšo, lepšo bodočnost naših narodov, za svetlo prihodnost našega delovnega človeka. Čeprav je ponoči in zjutraj na dan volitev marsikje snežilo, hud mraz pa dajal sliko že kar prave zime, čeprav veliko prezgodnje, so se v številnih krajih pojavili prvi volivci že pred pol peto uro pred volišči. »Saj smo se vendar zmenili, da bomo tekmovali!« so priganjali v Žabji vasi nestrpni volivci komisijo, ki je ob 4.30 začela odklepati volišče — do pol sedme pa je že volilo nad 120 ljudi. Pravcati naval je bil od zgodnjega jutra do poznih dopoldanskih ur na volišču v Straži, ki je napovedala tekmovanje vsem občinam v okraju, in ves dan tudi — vodila tako po udeležbi kot veselem razpoloženju med volivci. Že kmalu po deveti uri je v Straži volilo nad 80 % volilnih upravičencev, pred drugo uro pa so se že postavili z 98,5%! »Samo 14 ho menda takih volivcev, ki raje poslušajo farovž kakor glas Novo mesto: 99,55 % Živahen vrvež, ki je vladal na vseh 24 voliščih Novega mesta, je obetal od 6. ure dalje lepe rezultate. Tekmovanje, ki ga je Črnomlju, Kočevju in Metliki napovedal Mestni odbor OF, je zajelo vse volivce. Že v soboto so volilne komisije s pomočjo frontovcev okrasile volišča, tako da je imela komisija v nedeljo precej dela, da je objektivno ocenila lepotno stran naših volišč. Že takoj ob šestih so na mnogih voliščih volili ljudje, ki so morali po opravljeni državljanski dolžnosti odpotovati, še več pa je bilo takih, ki so z zgodnjimi volitvami v resnici tekmovali. Vse do desetih naval volivcev ni pojenjal, odstotki udeležbe pa so na nekaterih volilnih enotah narasli že do desete ure na 90 in več. Pred onaj sto uro so prve štiri volilne enote že zaključile volitve a stoodstotno udeležbo. Do dveh popoldne je v mestu volilo nad 98 odstotkov vseh volilnih upravičencev, v popoldanskih urah pa so prišli volit še nekateri zamudniki. Zaradi redkih izjem — našteli smo jih lahko na prstih obeh rok! — nekatere volilne komisije niso mogle zaključiti volitev prej kot ob sedmih zvečer. Med »izjemami« je tudi Roza Vidmar, mizarjeva žena iz Sokolske ulice št. 4, ki je dejala članom volilne komisije, ko so jo opozorili na njeno državljansko dolžnost, da »nima za kaj voliti«. Čudno, da Vidmarjeva pozablja na pokojnino, ki jo prejema njen mož od države, na lepe zaslužke, ki jih ima poleg pokojnine kot mizar, in na službo hčerke — vse to ji, kot kaže, ni nič vredno, da bi na dan volitev pokazala tudi na zunaj, da ni v vrstah ljudskih sovražnikov. Nekaj takih oseb je krivih, da partizansko Novo mesto ni doseglo v nedeljo 100% pri volitvah — seveda pa jih na drugi strani prav njihova siromašna maloštevilnost kaže v pravi luči. ŽIVINOREJCI! Udeležite se živinorejskega zborovanja, ki bo v nedeljo, 14. decembra ob 0. uri v Domu sindikatov v Novem mestu OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA 'J \KTIVISTI POLJANSKE DOLIN F tovarišu Borisu Kidriču Z zadnjega predvolilnega zborovanja v Predgrađu so aktivisti Poljanske doline poslali tovarišu Borisu Kidriču naslednjo pozdravno brzojavko: »Aktivisti množičnih organizacij iz Poljanske doline, okraj Črnomelj, zbrani na predvolilnem zborovanju v Predgrađu, smo pred nedavnim sprejeli žalostno vest o Vaši nenadni bolezni, ki nam je globoko presunila srca. Ves čas, odkar ste se morali ločiti od svojega velikega ustvarjalnega dela in se podrediti bolezni, skrbno zasledujemo Vaše zdravstveno stanje ter Vam želimo skorajšnje okrevanje. Pri reševanju naših dnevnih nalog se vsak čas zavedamo Vaših velikih zaslug za dvig in napredek našega gospodarstva v času NOV, kakor tudi po osvoboditvi pri graditvi socializma. Obljubljamo Vam, da bomo v naše predvolilno delo in vse ostalo delo vložili vse naše sile v korist skupnih naporov vseh naših narodovi* ljudstva,« so ugotavljali člani volilnih komisij v straški občini. Nihče se ni čudil na okrajni volilni komisiji v Novem mestu, ko so kmalu po 8. uri javili iz partizanskih Drga-njih sel, da so volitve — prvi v okraju! — že pred 8. uro zjutraj zaključili s stoodstotno udeležbo! Partizani in aktivisti Drganjih sel dobro vedo, da so bile nedeljske volitve naših novih občinskih in okrajnih vodstev predvsem tudi dogodek mednarodnega pomena. Glasovi, ki so jih zavedni dolenjski ljudje dajali najboljšim kandidatom Fronte, so bili od prvega do zadnjega manifestacija naše enotnosti in velike volje, da bomo žrtvovali za boljšo bodočnost delovnega človeka vse naše zmožnosti in vso pripravljenost, da si zgradimo srečno in bogato domovino. Nismo pozabili besed maršala Tita iz Dolenjskih Toplic, da je bratstvo naših narodov največje jamstvo naše nadaljnje graditve in moči! In kakor jc bil topliški zbor slovenskih brigad naš veliki praznik v septembru, tako so decembrske volitve naša velika zmaga in veličastna manifestacija socialistične zavesti naših delovnih ljudi. Potrdile so neomajno enotnost našega ljudstva, njegovo velikansko zaupanje v Zvezo komunistov in Osvobodilno fronto. Delavci, kmetje in ljudska inteligenca so v nedeljo s svojo udeležbo na volitvah dokazali vsemu svetu, da bomo šli po poti, na katero smo pod vodstvom Partije, združeni v vrstah OF, stopili leta 1941, neomajno naprej do končne zmage! Ljudstvo Dolenjske je v nedeljo ponovno izreklo svojo voljo: vse za socializem! Velikansko navdušenje množic, kakršnega nismo zlepa opazili na volitvah v zadnjih letih, ki ga sneg, burja in meteži niso mogli niti najmanj ovirati, je mimogrede pomedlo s tistimi bednimi in revnimi ostanki reakcionarnih vaških mogotcev, podrepnikov vatikanskih hlapcev in ostalih večnih nergačev in strahopetcev, ki so z izmikanjem pred državljansko dolžnostjo hoteli tudi tokrat škodovati poteku vo- litev in ugledu naše države. Naše ne- zadržane poti naprej take kaplje v morju jeklene volje naših delovnih ljudi ne bodo ustavljale. V nedeljo smo povedali vsemu svetu: S TITOM NAPREJ V SOCIALIZEM! Taki so bili nedeljski volilni rezultati Okraj Kočevje: Od 21.461 volilnih upravičencev je bilo 13,32 °/o upravičeno odsotnih, volilo pa je 17.995 prisotnih volivcev ali 96,74 %>. Okraj Črnomelj: Od 15.783 volilnih upravičencev je bilo 14,04 % upravičeno odsotnih, volilo pa je 12.495 prisotnih volivcev ali 92,01 %>. Okraj Novo mesto: Od 42.043 volilnih upravičencev je bilo 14,43 °/o upravičeno odsotnih, volilo pa je 32.425 prisotnih volivcev ali 90,14 °/o. ZMAGA V PARTIZANSKEM KOČEVSKEM ROGU Navsezgodaj so se začeli v nedeljo zjutraj zgrinjati volivci kočevskega okraja pred volišča. Tekmovalne napovedi številnih občin med seboj, odborov OF in medmestno tekmovanje Novega mesta s Kočevjem, Črnomljem in Metliko, vse to je razgibalo volivce, ki so z volitvami novih občinskih odborov in okrajnih zborov ponovno potrdili svojo državljansko zavest. V mnogih krajih so bile zgodaj zjutraj budnice, v Kočevju pa je igrala rudarska godba. Že pred sedmo uro so se zbirali pred volišči prebivalci, na P o - Zgodnja zima nas Je obiskala — že od 3. decembra dalje na Dolenjskem vsak dan po malem sneži... Zbor II. pip odredov v Litiji Pripravljalni odbor za proslavo II. grupe odredov vabi vse borce partizanskih brigad in aktiviste k svečanostim, ki so povezane s I. zborom borcev II. grupe odredov v Litiji. 13. decembra 1952 bo v dvorani sindikalnega doma Predilnice v Litiji ob 20. uri slavnostna akademija, 14. decembra ob 9. uri svečana seja MLO Litija in proglasitev občinskega praznika, ob 10. uri pa bo: slavnosten sprejem partiz-nskih patrol, predaja zastav II. grupe odredov, nato pa govor generalpodpolkovnika tovariša Dušana Kvedra - Tomaža. V gimnazijskih prostorih v Litiji je od 7. do 14. decembra partizanska razstava. Udeležite se proslav in prireditev ob I. zboru borcev II. grupe odredov Včasih najslabši, danes najboljši! Tako so se odrezali 7. decembra va-ščani Doba. Na vseh dosedanjih volitvah je bil Dob skoraj najslabši — ne le po krivdi vaščanov. pač pa po krivdi raznih uslužbencev in odbornikov, ki pri oddajah in davkih niso bili ljudje na mestu. Pri teh volitvah pn smo si postavili dobre odbornike, ki bodo pravilno zastopali našo vas in upoštevali tudi njene težave. Odločili smo se, da si bomo dvignili življenjsko raven. Delali bomo za to, da nam kmalu zasveti električna luč. Z udeležbo na volitvah, katere smo z stoodstotno udeležbo zaključili v nedeljo ob 13. uri, smo to našo voljo potrdili in hočemo delati z roko v roki z našo ljudsko oblastjo. Alojz Prosen, Dob 40 v Litiji, počastite spomin padlih herojev in junakov narodnooscobodilnc vojne! POPUST NA ŽELEZNICI ZA UDELEŽENCE ZBORA DRUGE GRUPE ODREDOV Za proslavo zbora druge grupe odredov, ki bo 14. decembra v Litiji, je na železnici od 10. do 18. decembra za vse vlake 50 % popust. Iz Jesenic, Ljubljane, Novega mesta in Maribora bodo v nedeljo 14. decem-bra vozili posebni vlaki. Za te vlake velja 75 % popust. Udeleženci proslave naj kupijo na odhodni postaji obrazec K 13 in celo vozno karto. Obrazec morajo dati žigosati v Litiji. Z isto karto imajo potem brezplačen povratek. Železniške postaje in krajevni odbori Zveze borcev vam bodo dali natančnejša pojasnila. Obiščite v nedeljo 14. decembra Litijo! ŽEPNI KOLEDARČEK »DOLENJSKEGA LISTA« ZA LETO 1953 Na željo nekaterio naročnikov našega tednika sporočamo, da bomo tudi letos priložili vsem našim naročnikom žepni koledarček za leto 1953 v 52. (zadnji) letošnji številki »Dolenjskega lista«, ki bo izšla v torek, 30. decembra. V tej številki bodo vsi naročniki prejeli tudi čekovne položnice, tako da bodo lahko pravočasno vplačali bodisi celoletno, pol- ali vsaj četrtletno naročnino za leto 1953 in s tem sodelovali v veli-j kem nagradnem žrebanju, ki ga bomo i priredili konec januarja za vse stare ' in nove naročnike našega lista. lomu pa so volišče odprli na splošno željo ljudstva že ob štirih zjutraj ter ob 7.10 zaključili volitve s stoodstotno udeležbo. Med prvimi so v okraju zaključili volive tudi v Cvišlarjih pri Kočevju, prav tako Oneku in Ferdrengu. Med seboj so tekmovali tudi delovni kolektivi državnih posestev in že ob osmih zaključili volitve s stoodstotno udeležbo. V znanih partizanskih občinah Kočevska Reka, Draga in Mozelj so do devete ure volili vsi državljani, prav tako tudi v mnogih drugih volilnih enotah. Zlasti so se pri nedeljskih volitvah postavili Dolga vas, Livold, Stari log, Onek, Klinja vas in Osilnica, kjer so bile predvolilne priprave posebno vestne in so zajele vse volivce. Zlasti so se postavili tudi volivci Kočevja, predvsem kočevski rudarji. V Loškem potoku se je najbolj izkazala vas Travnik, kjer so šli frontovci in mladinci s harmoniko in zastavo v sprevodu po sosednih vaseh. Do 15. ure je bila najslabša občina Dobrepolje, ki je imela le 51% udeležbe, v zgodnjih popoldanskih urah pa se s posebnimi uspehi tudi niso mogle postaviti občine Velike Lašče in Dolenja vas. Zaradi slabih vremenskih razmer so bile kurirske zveze iz oddaljenejših krajev precej otežkočene. SLAVNOSTNO RAZPOLOŽENJE V BELI KRAJINI Navzlic snegu in burji je bila tudi Bela krajina že navsezgodaj v slavnostnem razpoloženju. V Metliki in Predgrađu sta godbi igrali budnice, v Predgrađu pa so dopoldne odprli tudi drugi zadružni dom v okraju. Ze pred sedmo uro so se ljudje zbirali v gručah pred volišči, da bi čimprej opravili svojo državljansko dolžnost. V Gradacu so prišli volivci na volišča s harmoniko. Velika udeležba je bila v vseh znanih partizanskih krajih, posebno slavnostno pa je bilo razpoloženje v Črnomlju in Metliki, kjer so bila vsa volišča prav okusno okrašena. Ze v dopoldanskih urah je dosegla udeležba v teh krajih nad 80 odstotkov, nad 30 vasi pa je volitve zaključilo s stoodstotno udeležbo. Med prvimi, ki so v celoti volili, so bili tudi kanižarski rudarji. Do 15. ure popoldne je bila splošna udeležba na voliščih 90-odstotna, i/ mnogih volišč pa so manjkala še številna poročila, ki so šele proti večeru prišla v roke okrajni volilni komisiji. KONGRES LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE BO 22. FEBRUARJA Zvezni odbor Ljudske fronte je imel pred dnevi sejo. na kateri je sklenil, da bo 22. februarja 1953 v Beogradu IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Dnevni red kongresa bo naslednji: 1. O delu Ljudske fronte Jugoslavije in bodočih nalogah — poroča Edvard Kardelj; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. predlog statuta; 4. predlog programa in rosolucije; 5. volitve odbora Ljudske fronte Jugoslavije. Na vsakih 4000 članov Ljudske fronte bo izvoljen en delegat za kongres. Glavni odbori republiške Ljudske fronte bodo glede na število članov Ljudske fronte določili, koliko delegatov bodo volili posamezni okraji in občine. Volitve delegatov naj bi bile zaključene najpozneje do 1. februarja. Delegati bodo voljeni s tajnim glasovanjem. Vremenska napoved za čas od 11 do 21 decembra Mraz s pogostimi snežnimi padavinami; po 13. decembru ostrejši mraz. Stran 2 DOLENJSKI LIST Stev. 50. Nedelishe volitve - manifestsciia naše enotnosti BELE VRANE Pojavljali so se seveda tudi poizkusi ^opozicije«. V prvi vrsti so med njimi, ki so se volitvam umaknili v zidanice in si tam utapljali žalost za »starimi, dobrimi« časi v šmarnici in vinu, nekdanji vaški mogotci. Le-ti so tupatam poslali po kostanj v žerjavico svoje druge garniture — skrite v obleke »na verski podlagi«. Zal jim je v nekaterih krajih nasedel ta in oni, ki bi imel veliko več interesa na dobro sestavljenem občinskem odboru, kot pa da živi v senci milosti in beračenja pri bogatem kmetu. Seveda kaj posebnega tudi pri teh volitvah ostanki reakcije niso predstavljali — razen. v nekaterih že znanih predelih, kjer se napredek bori s starim svetom in zakoreninjenimi predsodki, pa z ostanki bele garde in njenih skritih privržencev, pa tudi nekaterih zaslepljencev. Da se je topliški župnik odpeljal »na izlet« s kuharico in še nekom ter tako odtegnil volilnemu odstotku v Toplicah zgodnejši boljši uspeh, nas prav nič ne čudi. Volitvam se je umaknila tudi Jerebova, žena premogarja novomeške kurilnice, ki pred vsakimi volitvami nekam »pobegne«, samo da ji ne bi bilo treba na volišče. Je edina, ki je manjkala na volitvah svoje enote in ena izmed tistih, ki so odjedli Novemu mestu manjkajočih 45 stotink enega odstotka za popolno zmago. Podobna je Mikičevi, ženi tekstilnega tehnika v Novem mestu, ki prav tako ni hotela na volišče. Tem podajata roke Kostrevc Jože in njegova žena s Hlebšaka št. 5', ki sta pred volitvami zbežala z doma, stari materi Jožefi Strupeh pa naročila, da ne sme na volišče, ker »so davki previloki...« Kaplje — ki so se izgubile v morju — in ki ne predstavljajo in ne pomenijo ničesar! V slavolokih in mlajih navzlic snegu in burji... Dolinske kraje okoli Škocjana in Šentjerneja je tokrat spet posekala Suha krajina. Udeležba na volitvah je bila v suhokranjskem predelu boljša kakor v šentjernejskem in škocjanskem, volišča pa so bila tudi lepše okrašena. Posebno so se postavili Suho-kranjci z mlaji in slavoloki. 11 slavolokov in 22 mlajev so našteli člani vo-linih komisij v Suhi krajini, dvomimo pa, če so upoštevali vse. V Brezovem dolu je stalo pet mlajev, v Ambrusu, kjer so imeli na predvečer volitev kres, zjutraj pa budnico, je stal lep slavolok, na Korinju so postavili dva mlaja in slavolok, v Zagradcu so stali štirje mlaji in slavolok, v Žužemberku dva mlaja itd. Nad 30 metrov visoki mlaji so govorili, da ljudstvo z volitvami praznuje! V Ratju je 25 metrov visok mlaj oznanjal, da volijo svoje zastopnike. Navzlic snegu in burji so čakali Suhokranjci pred volišči in živahno razpravljali o kandidatih. Resna slabost: neurejeni, slabi volilni imeniki! Menda pri nobenih volitvah še ni bilo toliko jeze in nepotrebnega dela zaradi nepopolnih, slabo sestavljenih volilnih imenikov v nekaterih občinah, kakor v nedeljo! Poglejmo samo žu-žemberški primer: v volilnem imeniku je vpisan belogardist, ki je svoje zločine že med NOB plačal z glavo — danes pa ga je žužemberška občina »privlekla« spet na dan ... Vpisan je n. pr. — spet v Žužemberku! — otrok, rojen leta 1934, umrl pa je leta 1935; vpisano je 16-letno dekle itd. Take napake so povzročale, da je odstotek neopravičeno odsotnih marsikje zelo visok na škodo celotnega volilnega uspeha! V Novem mestu je vpisanih v volilne imenike nad 200 ljudi, ki jih sploh ni več v mestu, nekaterih celo dve leti in celo več! V Škocjanu je bilo — samo v trgu — takih primerov 14. V Ostrož-niku so prišli na volišče ljudje, ki žive 50 let v mokronoški občini, imajo vse državljanske pravice, pa jih — v imeniku ni! 80-lctni možakar v Ostrož-niku je prišel na volišče; ker ni bil vpisan v imenik, se je vrnil domov po očala, spet prišel na volišče in dokazal, da ima volilno pravico! Grajati je treba brezbrižnost In skrajno malomarnost vseh tistih državljanov, ki se pri preselitvah itd. ne od-javljajo in ne dvigajo potrebnih izpisov iz volilnih imenikov! V novem mestu so se n. pr. v nedeljo zjutraj trije ljudje odpeljali z vlakom v Maribor na volitve, ker si od tam niso pravočasno priskrbeli izpiskov! Neka ženska se je v nedeljo popoldne napotila iz mesta v Brusnice, ker se ni pravočasno prepričala, če je vpisana v volilnem imeniku. Pozdravite evojce v tujini z "Dolfinjakltt listom"! Naročite jim ga - hvaležni Vam bodo za posornost! Tu bo treba narediti temeljit red! Občinske volilne komisije so dobile v nedeljo dovolj izkušenj, da s takimi neurejenimi volilnimi imeniki ne moremo na nove volitve. Predvsem je treba odstraniti malomarnosti, ki so nastale pri prepisovanju imenikov! Odpadlo bo potem nepotrebno delo, jeza, stroški — in, kar je glavno: volilni uspehi bodo še boljši! »Prvi hočem biti na volišču!« Kakor pri vseh dosedanjih volitvah so tudi na nedeljskih v mnogih krajih starejši državljani pokazali lepe zglede požrtvovalnosti in zavednosti. 76-letni upokojenec Janez Gruden je prišel na volišče v Splošni bolnici že ob pol šestih zjutraj. 83-letna Rutarjeva je čakala pred voliščem v Ulici Ivana Krajca prav tako že pred šesto uro. Ze ob pol 5. uri zjutraj je v Koritih volila Marija Jare iz Vrbovca, med prvimi pa so bilo do pol šeste tudi Marija Mohor-čič in Frančiška Smolič iz Vrbovca. Do sedmih zjutraj so volili v Črnomlju vsi člani invalidske organizacije. Iz vseh krajev Dolenjske prihajajo poročila, ki govore o zgodnji in stoodstotni udeležbi invalidov na volitvah. V Mokronogu, kjer so bila volišča lepo okrašena, so vsi invalidi volili do pol osmih zjutraj. V Rakovniku in Zagradcu so invalidi med -prvimi opravili državljansko dolžnost. Terezija Štrum-belj, stara 80 let, je šla z Vinkovega vrha v dvorski občini na volišče že zgodaj zjutraj, na poti pa je omagala. Na vsak način je hotela voliti, vendar so jo morali odpeljati domov. Lep primer zavednosti kmečke ženice, ki je podoben tistemu žužemberškemu invalidu, ki so ga volivci prinesli na volišče, samo da je lahko izpolnil svojo dolžnost. »Ce sem bil prvi borec narodnoosvobodilne vojske na šmarješkem sektorju, hočem biti prvi tudi na volišču!« je s ponosom dejal Albin Beretič v Šmarjeti in prvi volil. Velika udeležba žena in mladine Poročilo iz kočevskega, novomeškega okraja in Bele krajine govore na mnogih mestih o organiziranih prihodih mladine In žena na volišča. Na Dobrniču so mladinci priredili budnico že ob štirih zjutraj. V Otočcu, kjer je do sedmih zjutraj volilo že 40% volivcev, je mladina prišla na volišče z zastavo in harmoniko ter prepevala partizanske pesmi. Prav tako je bilo razpoloženje v Straži, na volišču v šmarjeti in v Mokronogu, kjer so začeli z volitvami ob petih zjutraj. Vsa mokro-noška volišča so tekmovala med seboj, tako da je bila na vseh voliščih v prvih jutranjih urah kar gneča. Razpoloženje je dvigala kakor v Metliki tudi v Mokronogu godba. Na Rakovniku je bilo ob pol sedmih vse pripravljeno za volitve. V Trebnjem so se postavili med prvimi gasilci, ki so prišli na volišče ob šestih (razen dveh). Hudejčani — člani OF — so volili vsi že ob šestih zjutraj. Na Trebelnem so začeli voliti ob sedmih zjutraj. Volišča so bila lepo okrašena. Iz oddaljenejših vasi je bila težava s poročili zaradi snega in slabih potov. Zene, članice sekcije žena v Straži, so med prvimi v okraju stoodstotno volile in pripomogle k lepi zmagi svojega kraja. USTAVNI ZAKON PREDVIDEVA PRECEJŠNJE SPREMEMBE V ZVEZNIH IN REPUBLIŠKIH ORGANIH OBLASTI Pred kratkim je bil objavljen osnutek ustavnega zakona. Ta osnutek predvideva, da bo odpravljena vlada, oblastvene funkcije pa bo prevzel zvezni izvršilni svet. Posebna zanimivost osnutka je uvedba funkcije predsednika republike. Osnutek je bil sedaj predložen v javno razpravo. Vsak državljan in vse družbene organizacije imajo pravico dati pripombe k osnutku. Zvezna skupščina bo o ustavnem zakonu predvidoma razpravljala januarja prihodnjega leta. VOLITVE V OBČINSKE ODBORE V nedeljo so bile volitve v občinske odbore ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v Srbiji, Hrvatski ter Bosni in Hercegovini. Po dosedanjih podatkih je bila povsod zelo lepa volilna udeležba. V Sloveniji je bilo izvoljenih 7872 odbornikov in sicer 1142 v okrajne oz. mestne ljudske odbore, 6730 pa v občinske ljudske odbore. Povprečna volilna udeležba je bila 95,86 %. Najbolj se je pri volitvah izkazal Maribor, kjer je volilo 99,78 % prisotnih volivcev. TUDI V CONI B TRŽAŠKEGA OZEMLJA SO VOLILI V okrajne svete koprskega okraja je bilo izvoljenih 31 Slovencev in 19 Italijanov, v občinske odbore pa 136 Slovencev in 80 Italijanov. V koprskem okraju je glasovalo 95,09 % vpisanih volivcev, v bujskem pa celo 98,07 c/o vo- I livcev. Visoka volilna udeležba je naj-| boljši odgovor tržaškim šovinistom in j tistim v Italiji, ki vztrajno širijo gla-I sove o preganjanju v coni B tržaškega I ozemlja. ! MEDNARODNA FOTORAZSTAVA i V LJUBLJANI I Ze dober teden je odprta v Ljubljani Mednarodna fotorazstava. Na njej razstavlja nad 100 amaterjev iz 37 držav. Doslej je obiskalo razstavo že nad 25.000 i ljudi. Vse ljubitelje lepe fotografije j obisk razstave prijetno preseneti. i Z ZBORI PROIZVAJALCEV SMO I ZAKLJUČILI PRVI DEL VOLITEV Do 3. decembra so v vsej Sloveniji končali tudi z volitvami v zbore proizvajalcev. Skupno je bilo izvoljenih 673 ljudi, od tega 440 iz industrije. SNEŽNI METEŽI PO VSEJ DRŽAVI Pretekli teden so začeli divjati, posebno na jugu in vzhodu države, veliki snežni meteži. V Gorskem Kotarju so vse ceste tako zatrpane s snegom, da je skoraj ves promet ustavljen. Na Velebitu in sosednih vrhovih dinarskega gorstva je zapadlo po več metrov snega. Največ snega je zapadlo v srednji Bosni. Muhasta zima je sicer prinesla tudi nekaterim slov. krajem tanjšo ali debelejšo snežno odejo, toda še daleč ne tako izdatno kot v Bosni ali v Liki. Na Gorenjskem v dolinah ni snega, pač pa ga je v planinah zapadlo okoli 30 cm. - Hini »Zaključili smo volitve s popolno udeležbo.. .« Na okrajnih volilnih komisijah so peli telefoni ves dan. Važno delo so ta dan opravili telefonisti in kurirji. V mnogih vaseh, kjer so zaradi snega kolesarji odpovedali, so nastopili službo konjeniki, marsikje pa je moral kurir na pot kakor v letih NOB — peš, saj je bila ta zveza z najbolj oddaljenimi vasmi pravzaprav edina, ki ni odpovedala ... Kmalu potem, ko so v novomeškem okraju iz Drganjih sel sporočili, da je volila vsa vas, so se začeli vrstiti take in podobne vesti iz Dvora, Straže, Zg. Lakenc pri Mokronogu, volišč Novega mesta, s Struge, z Dobrave, Lisca, Vinkovega vrha, Soteske, Jugorja, Dol. Toplic itd. itd. Takih poročil je bilo sevega ogromno in žal ne moremo vseh objaviti. Prišla so — čeprav ponekod šele pozno ponoči — tudi iz Razbor j a pri Čatežu, vasi, ki je bila leta 1943 požgana. Vsi volivci do zadnjega so izpolnili svojo Šušmarji v obrti in njihov odnos do legalnih obrtnikov in do skupnosti Vprašanje šušmarjev v obrti postaja iz dneva v dan bolj pereče. Šušmarstvo postaja že problem, ki ga je treba čimprej rešiti v korist legalnih obrtnikov, pa tudi v korist države. Ne le da šuš-marji odjedajo kruh legalnim obrtnikom, tudi do skupnosti nimajo nikakih odnosov, saj jim gre samo za postranski zaslužek in dobiček, ki jim čist in neokrnjen ostane v žepu, medtem pa mora legalni obrtnik odvajati prilično visoke davke na dohodek in davek na promet proizvodov, če ima pomočnike, še 45-odstotno akumulacijo, če zaposluje vajence, pa ima še z njimi gotove stroške. Velika večina šušmarjev sploh ni obdavčena. Zato ni nič čudno, da delajo šušmarji svojim »strankam« mnogo ceneje, kot more to legalen obrtnik. Celo tako predrzni so šušmarji, da si vzamejo vajence v uk, katerih seveda nimajo in ne morejo imeti nikjer prijavljenih, in tako prav načrtno vzgajajo nove kadre šušmarjev. Kakšnih nesramnosti so šušmarji zmožni nasproti legalnim obrtnikom, dovolj jasno pove tudi tale primer: V Otočcu ob Krki (Št. Peter pri Novem mestu) je bil pred časom sestanek obrtnikov, na katerem so ob navzočnosti predsednika OBLO razpravljali o razbitju IV. akontacije, ker se jim je prvotna odmera ni zdela dobra. Tu je prišlo na dnevni red tudi šušmarstvo, ki je v kraju samem in okolici precej razpaseno, zlasti v Šiviljski stroki. Navzoči obrtniki so bili mnenja, naj se jim davčna odmera zniža in naj se na ta račun obdavči vse tamošnje šušmarje, katere so navedli po imenih. Prvenstveno pa so zahtevali, da je treba vsem tamošnjim šušmarjem preprečiti njih protizakonito delo, ker je legalnih obrtnikov že toliko, da lahko zadoste potrebam prebivalstva. Za to so seveda zvedeli šušmarji, ki so v svoji užaljenosti zrasli, kot da so oni tisti, ki se jim godi krivica, ne pa legalni obrtniki, ki plačujejo davke in druge obrtniške dajatve. Nekdo — kaže, da je bila to ženska — je poslal tamošnji legalni šivilji, ki je na sestanku zavzela edino pravilno stališče proti šušmarjem, sramotilno razglednico z naslednjo vsebino: »V imenu vseh prizadetih šu§-mark ti izrekamo iskreno sožalje in se ti prav prisrčno zahvaljujemo za tvoj izobražen in nežen postopek. Ko pridemo skupaj, bomo mastno obračunali tako, da bo tvoj jezik v bodoče kračji. Sušmarka.« Mislim, da je tu vsak komentar odveč. Zahtevamo, da naša obrtna oblast podvzame skrajne mere v vprašanju zatiranja šušmarstva. Tu je treba radikalnega in resnično »nežnega« postopka proti takim ljudem, ki so zmožni tako sramotiti legalnega obrtnika in mu celo groziti. Kaj smo res že tako daleč, da se bo moral legalen obrtnik bati šušmarja, ki ni dal državi niti ficka od svojega dobička, marveč ga je lepo spravil v lasten žep, da ga ta lepega v.ečera nekje pričaka in lopne po glavi? Pa še to: Sramotenje, ki so ga iznesli šušmarji na odprti razglednici, ni le sramotenje dotične obrtnice, marveč vseh legalnih obrtnikov, je javno blatenje naše ljudske oblasti, ki izdaja obrtna dovoljenja, podpira in spremlja delo legalnih obrtnikov in zasleduje šušmarje, je pa tudi posmeh obrtni zbornici kot obrtniški organizaciji. Zato bo prav, če se bodo za stvar resno pozanimali organi javne varnosti, izsledili šušmarje oziroma pisca sramotilne karte, in ga poučili, kaj je prav in kaj ne. —r— dolžnost! Gorenja vas - Golek, Skovec pri Veliki Loki, Krtina In druge vasi so volile stoodstotno. Dvor, Dol. in Gornji Kot, Skopice, Jama, Podgozd, Lašče, Sred. Lipovec in še in še — sama znana imena, ki tudi tokrat niso zatajila svoje časti. V Mirni peči so volili vsi volivci. V Biški vasi, koder je včasih volilo je 30 odstotkov prebivalcev, so v nedeljo popoldne čakali na volišču samo še tri volivce .. - Ljudstvo je spregledalo in pozna svojo pot. S 5. seje 0L0 Novo mesto V sredo, 3. decembra 1952 je bila 5. redna seja okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, zadnja pred potekom mandatne dobe dosedanjega OLO. Soja, na kateri so bili tudi ljudski poslanci narodni heroj Jože Borštnar, Franc Krese-Coban, Franc Kolar, zastopnik garnizije JLA major Nardin ter direktorji in upravniki večjih novomeških podjetij in tovarn, je bila zanimiva in zelo razgibana zaradi živahnega sodelovanja odbornikov v razpravljanju. Udeležilo se je je 113 odbornikov, ki so 1 veliko pozornostjo poslušali obsežno poročilo predsednika OLO Viktorja Zupančiča. O gospodarskem napredku okraja v zadnjih letih, predvsem pa v letu 1952, o komunalnem gospodarstvu, kmetijstvu, zadružništvu ,obrti, trgovini in gostinstvu, napredku industrijskih podjetij, o davčni politiki, elektrifikaciji in pod., o, vsem tem je govorilo predsednikovo poročilo. O posameznih poglavjih poročila bo »Dolenjski list« pisal še v prihodnjih številkah, ker so nadvse zanimiva za primerjavo z delom OLO in z gospodarskim stanjem okraja v preteklih letih. Številni odborniki, ki so posegli v razpravljanje, so dopolnili predsednikovo poročilo g podatki o delu posameznih občin, / uspehi v elektrifikaciji in pod. Ugotovili so velik napredek delavskih svetov v samoupravljanju in ustvarjenega dobička dela svojih rok lepe zneske posameznim občinam za dvig komunalnega gospodarstva, napeljavo elektrike, stanovanjske hiše in pod. Med ostalimi je odbornik Rajer iz Straže poudaril, da si mora odbornik ljudske oblasti nenehno prizadevati, da razširi svoje politično obzorje, vse naše delo pa moramo uresničevati s stališča resničnega socialističnega čuvstvovanja. Nikdar ne pozabljamo na žrtve naših herojev in pridobitve KOB, ki nam omogočajo, da gradimo vse to, za kar so žrtvovali življenja naši najboljši borci. — Posebno zanimiv jc bil obsežen pregled odbornika Staneta šmida o komunalnem gospodarjenju v okraju, za katerega je bilo izdanih nad 108 milijonov dinarjev, najvišja vsota v vseh letih po osvoboditvi. Nad 800 delavcev in nameščencev Novega mesta in bližnje okolice se je zbralo v četrtek, 4. decembra, popoldne v veliki dvorani Doma JLA na delavsko politično predvolilno zborovanje. V sprevodih z zastavami so prihajali naši delovni ljudje navzlic snegu in slabemu vremenu. Kolektiv opekarne Zalog je prišel na zborovanje peš iz Zaloga. V domu je bilo' premalo prostora za vse, ki so se udeležili zadnjega predvolilnega množičnega zborovanja. Na zborovanju je govoril tajnik Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije tov. Mavricij Bore o delavskih svetih in izvoljenih zborih proizvajalcev, ki bodo zavzeli v našem družbenem življenju pomembno, odločujočo vlogo. Med drugim je govoril tudi o izdajalski in imperialistični politiki Vatikana in Moskve, ki vsak po svoji strani strežeta po življenju našim narodom. Poudaril je pomen v občinske in okrajne ljudske odbore ter pozval delovne ljudi, naj oddajo svoje glasove najpredanejšim borcem za socializem. Za njim sta govorila še predsednik OSS tov. Ludvik Golob in Rudi Mraz, nato pa so z velikim navdušenjem po- j zdravili predlog, da se odpošlje žuna- j njemu ministrstvu FLRJ protestna re- i solucija proti zadnjemu izzivanju vatikanskih nasilnikov, v kateri je rečeno: I »Delavci in uslužbenci novomeških j podjetij, zbrani na velikem manifesta- > cijskem predvolilnem zborovanju v I Novem mestu, najodločneje protestira- j mo proti najnovejši, skrajno izzivalni I gesti Vatikana nasproti naši državi in našim narodom. Imenovanje škofa Ste-pinca za kardinala smatramo za globoko preračunano sovražno dejanje Vatikana in blatenje ogromnih človeških žrtev naših narodov v času NOB. za katere nosi velik del krivde prav Stepinac. Za naše ljudi in za vse poštene ljudi na svetu, ki poznajo njegovo zločinsko delovanje med vojno, je Stepinac velik vojni zločinec, ker je odgovoren za pokolje stotisočev nedolžnih ljudi pri nas. Smatramo, da še tako debel škrlatni kardinalski plašč ne more zakriti z nedolžno krvjo svojega naroda oškrop!.i vrednosti (poleg tega, da gredo okraju v izgubo vse devize, ki jih dobe drugi prekupčevalci z izvozom). Zgrajena bo nadalje moderna vinska klet, obnovitvena postaja za vinogradništvo in sadjarstvo naših vinogradov in sadovnjakov. Ureditev matičnjaka, plantažnih sadovnjakov na področju Klrvevža. Brezovice. Orehoviee, Brusnic, Male Loke. Mirne in Birčne vasi itd. so nadaljnje naloge za dvig dolenjskega vinarstva in sadjarstva. Urejene bodo nadalje sortne poizkusne postaje za ugotavljanje najdonosnejših in najpri-kladnejših sort v poljedelstvu. Za kmetijstvo bo nabavljenih med ostalim še 20 traktorjev z vsemi priključki. 3 Unimogov, 15 novih mlatilnic, ročni motorni stroji itd. Nadaljevala so bodo tudi elektrifi-kacijska dela pod Gorjanci, v dobrni-škem področju. Trebeljno - Cešnjice, Mirna vas, Sela-Šumberk. Zagorica-Bie. Kamence. Zbure, Žalovce in še nekateri drugi kraji bodo dobili električno luč. Več cest bo novo zgrajenih oziroma dograjenih. Vso pomoč bo nudil OLO nadaljnji obnovi krajev, porušenih v letih NOB. predvsem pa bo pomagal Mokronogu in Žužemberku. Gradnji stanovanj bodo delovni kolektivi tovarn in podjetij posvetili prav povsebno pozornost predvsem v Novem mestu. Straži. Dol. Toplicah in drugi*1. Perspektivni plan obsega nadalje naloge obrti, trgovine, gostinstva in turizma. 2e na seji OLO so ga odborniki dopolnili s tehtnimi predlogi, občine pa ga bodo s sodelovanjem svojih volivcev in svojih podjetij lahko še razširile, seveda v okviru razpoložljivih sredstev. Pametno gospodarjenje občinskih ljudskih odborov bo zato poslej še boj j kakor dozdaj glavni vir nenehnega dviganja življenjske ravni delovnega ljudstva. 990534 5477^4 Stev. 50. DOLENJSKI LIST Stran 3 iz riAS m KkAJfiv Vrbovec pri Šentjerneju Iz našeira konca dnsedaj še nismo ničesar brali v Dolenjskem listu, zato smo sklenili, da se malo oglasimo Do lani naše tri vasi, to je Vrbovec, Volčja vas in Rakovnik niso veliko vedele o frontni organizaciji. Ko pa smo si lani v decembru izvolili za predsednika vaškega odbora OF Ivana Zat'iča, čevljarja iz Volčje vasi, so je tudi pri nas malo razgibalo, čeprav gre s težavo. Spoznali smo, da nam ta organizacija lahko samo koristi pri našem vsakdanjem delu in nam pomaga. Le žal, da smo si većino z agilnim predsednikom OF stalno v nasprotovanju. Saj nam hoće samo dobro, pa je le tako težko ubogati. S težavo nas je nagovoril, da smo si vsaj za silo popravili nekatere vaške poti, vsa pa so nujno potrebna popravila, saj je blato, da komaj izmikamo neme Iz njega in hodimo po travniku, da si še s tem delamo škodo. Koliko težave ima predsednik OF, da spravi ljudi na sestanek. Obljubijo še, le pridejo ne, pa še tisti, ki pridejo, samo kritizirajo, namesto da bi prijeli za delo in z lastnimi silami popravili, kar se da popraviti, in tega ni malo. Voda nam je odnesla že nič koliko zemlje samo zaradi tega, ker niso očiščeni jar k i. Sedaj gre za čiščenje sadnega drevja, pa ti najdejo posamezniki tudi proti temu polno izgovorov. Kaže, da ne privoščijo svojim otrokom zdravega sadja in se menda boje, da bi sadje bolj rodilo, da bi ga lahko prodali in z denarjem plaćali davke. To je nekaterim tako težko dopovedati^ da je kar čudno. Enkrat nas je predsedn ik vaSkega odbora OF sklical h volčkovskemu studenru, da bi se pogovorili o popravilu in čiščenju. Pa ni pfišlo do nobenih sklopov, ker so se vaščani sami kregali med seboj. Potem pa se je predsednik sam lotil dela. Očistil je studence, napravil mostiček in klopioo za postavitev brente ali škafa.. Proti Ilostovemu Janezu in Ro/ičaveinu Francu je bila taka meja, da je šla živina komaj skozi. Sam je ohsefcal to živo mejo, ki sedaj nič več ne smuka senenih vozov kot prej. Pripravil nas jo do tega, da smo obsekali mejo tudi proti napajališču. prizadeva pa si, da bi še pot popravili. Še polno je takih problemov, pa nam ne ure v račun, da bi vse to lahko sami napravili, kot zatrjuje predsednik Za-fič. Mnogi mu to prizadevnost celo zamerijo, ker ni domačin. Pa bi bilo le prav, če bi ga ubogali in posnemali. Mokronog P.li'/n.joči so zimski meseci so tudi prebiva len Mokronoga kar nekako poživili, če greš mimo prostorov bivše menze, opaziš živahno vrvenje mladih deklet. Kaj pa je to? No, nič drugega, kot enomesečni kuharski tečaj. Za to so se pozanimale članico organizacije A.FŽ žo pred časom. Ker pa je tedaj bilo pereče vprašanje, kje dobiti kuharico in prostor, je ta stvar ostala nerešena. V novembru pa je ta zamisel ponovno oživela. Nad 20 kmečkih deklet iz območja mokronoške občine obiskuje ta tečaj. Zaradi precejšnjega števila so se razdelile na dva oddelka in sicer dopoldanski in popoldanski-Na tečaju imajo tudi po dve uri predavanja iz gospodinjstva, pa tudi iz matematike, slo-venščfne in drugih predmetov. Vse stroške za tečaj so prevzela dekleta sama. Plačale bodo učiteljicn-kuharieo, najemnino za prostor in elektriko. Ves potreben material za kuhanje in peko prinesejo od doma Tu se bodo privadila dobremu gospodinjstvu, ki je tudi kmečkemu dekletu v življenju neobhodno potrehno. želimo pa, da ta tečaj ne bi bit zadnji v Mokronogu, saj jo še veliko deklet, ki bodo gotovo z veseljem sledile prvim tečajnicam. Člani Rdečega križa so skupno z občinskim ljudskim odborom poskrbeli, da imajo turi i dekleta, ki so obveznice predvnjaške vzgoje, tovrstna predavanja. To delo je prevzel 'dr. Femc, ki ga -34 mladih deklet posluša dvakrat na teden ob večernih urah. V predavanjih obravnava razne bolezni in način zdravljenja. Obeta se nam šoferske tečaj, ki se bo začel v začetku decembra. Občinski ljudski odbor zbira prijave, katerih ima Se lepo Število. S tem tečajem ho ustreženo mnogim ljudem, ki si želijo spoznati šofersko tehniko Tudi občina sama bo pri tem mnogo pridobila, saj bo v slučaju morebitne nesreče lahko lakoj pri roki človek, ki bo vešč šofiranja. tipam, da bomo o delu in uspehih bodočega tečaja lahko še kaj poročali. F. B. Sela pri ttinjah Tndi v Suhi krajini je postalo živahno, odkar se po vaseh pripravljajo na volitve. Pa ne samo to Ko »o ljudje pospravili poljske pridelke, da ni treba noč za nočjo odganjati z njiv divje prašiče, ostaja več časa, da ee posvetijo tudi drugemu delu. Dekleta so se na mladinskem sestanku domenila, da hodo v zimskih mesecih obiskovala gospodinjski tečaj, na katerem si bodo pridobila praktičnega znanja za kuhanje, M ureditev stnovanja. vrla itd. Največjo zani-mnje pa je za učenje ročnega dela, zlasti iz volne, saj je v Suhi krajini ovčereja precej razvita Mladina vasi Sela. Vrh, Vis«.ic in Lopala jo že izvolila nove funkcionarje in delegate Več mesecev ie že minilo, odkar so okrajno poslovalnice za oelo in komisije pri OLO seznanil« delovne kolektive, ustanov©, družbene in društvene organizacije, zasebno delodajalce in druge z raznimi instruk-tažnimi sestanki, kako je treba začeti zbirati dokumente, na podlagi katerih bo delavcem in nameščencem priznana dosedanja delovna doba. nakar bodo dobili nove delovne knjižice. V novomeškem okraju ie n. pr. posredovalnica za delo doslej že izdala kakšnih 100 novih delovnih knjižic čez 500 prijav za nove knjižico pa je sprejela od razuih podjetij in ustanov. Komisija pri OLO rešuje prijave in bodo knjižice v najkrajšem ča-su izdane. Dosedanja praksa kaže, da komisije, postavljene pri podjetjih in ustanovah za zbi ranje dokumentov in dajanje, napotil delavcem in uslužbencem premalo tolmačijo pomen novih delovnih knjižic. Vse preslabo so razložile delavcem in uslužbencem njihovo dolžnosti ori zhiranju dokumentov itd. Marsikje deiavec in uslužbenec nista sez-na njena s tom. da !>o delovna knjižica poslej osebni delavcev dokument, ki ly> vseboval vse podatke njegovih delovnih razmerij. Delovna knjižica 'to postala glavno dokazilo zh uveljavljanje vseh pravic, ki p« zakonitih določilih pripadajo delovnim ljudem pri nas. Zato ie prva stvar, da seznanimo slehernega delavca z izredno važnostjo njegovo delovne knjižice. Povejmo mu, da ho samo s to knjižico vnaprej urejeval vsa vprašanja ki izhajajo •?■ njegovega delovnega razmerja. Služhena leta in delovna doba. ki bo vnesena v delovno knjižico, ho v bodoče edino priznana zakonita osnov« Za dosego vseh pravic, ki izhajajo iz tega. Odpadlo bo vsakršno drugačno dokazovanje delovne dobe! Za vsakogar pa je priznana delovna doba eden izmed najpomembnejših činiteljev pri določanju plače, podatak za napredovanje v služI)', pri uveljavi j;i nju pravic, ki pripadajo delavcem, pri ugodnostih socialnega zavarovanja čah. V Hinjah bodo morda tudi našli kakšen primeren prostor, na Sel i h pa, ki so sicer odmaknjene od glavne ceste, a so zato nekakšno središčo Suho krajine, je v načrtu gradnja nove šolo. Dokler pa dvorane ni, bo mladina delala pod geslom »korajža j velja" in bo tudi v danih pogojih poskušala narediti kolikor bo mogoče. Dekleta obiskujejo tečaj za zdravstveno vzgojo ženske mladine. Ze na prvem te-1 čaju so spoznale, da so bodo učile o stva-I reh, ki bodo koristno njim samim, saj jo za kraje, ki so oddaljeni od zdravnika in bolnišnice, osnovna zdravstvena vzgoja še po-I sebno važna. č. Al. Vrhpolje Kar so obljubili, so izpolnili: na Dan republike je zagoreli1, oleklrika v Vrhpolju pod Gorjanci, vasi, ki je tudi bila zelo prizadela ob zadnji vojni, čestitamo vsem organizatorjem, predvsem kmetijski zadrugi v Vrhpolju, ki je znala v tako kratkem času izpeljati tako veliko nalogo, o čemer bomo še podrobneje poročali. -č Predgrad ob Kolpi Pred kratkim je umrla v Lukovdolu na hrvaški strani Kolpe Anka Krlzmanič, ki je dočakala kaj redko starost — 106 let. Vse do konca je bila vedra in čila ter je opravljala razna dela do svoje smrti. V vasi Zapeč ob Kolpi so pred nedavnim našli na vaški lipi obešenega moškega. Ugotovili so, da je to brusač Tomo iz Razdrtega. Zapustil je ženo in dva otroka. Kaj ga je prignalo do obupa, ni znano, domnevajo pa, da je bil posredi nesrečni alkohol. * Zgodovinsko obletnico drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu smo v predgrađu proslavili nad vse svečano v nabito polni dvorani zadružnega doma. Mladinska godba pod vodstvom Jožeta Smalcija starejšega je zaigrala »Hej Slovani«, tajnik OLO tovariš Drago Aupič pa je spregovoril o pomenu tega dneva. Ob spremljavi godbe je nato zapel mladinec Tinče Nagode prigodno pesem, nastopili pa so tudi mladinci z dekla-macijami, za zaključek pa je še zaigrala Prebivalci Jelenje vasi se zelo jezijo, ker kot izgleda, letos še ne bodo imeli elek-godba. * tričnega toka. Jelenja vas je od Predgrađa 1 oddaljena komaj dobrih 400 metrov, zato so Jelenčani zaprosili Elektro podjetje, da tudi do njihove vasi čimprej zakoliči traso daljnovoda. Kot ostale vasi so tudi oni že veliko pomagali pri napeljavi elektrike v Poljansko dolino in tudi sedaj so pripravljeni še pomagati toliko časa, da bo električna luč zasvetila povsod. V 48. številki našega lista se nam je med vestmi iz Predgrađa vrinila neljuba pomota. Ni res, da ie Jože Dolar ustrelil v Graščlci divjega prašiča, pač pa je tega ustrelil ob neki drugI priliki v lovišču lovske družine skupno z drugimi lovci. Tudi na Tolstem vrhu je zagorela elektrika Kdo izmed Dolenjcev ne pozna prijaznega vinorodnega griča Tolsti vrh? Prav pod Gorjanci leži med Brusnicami in Ore-hovico. Hišice na njem se ti zdijo kakor izgubljene ovčice, tako so raztresene med vinogradi. Malo jih je in njihovi prebivalci so skromni, a delovni ljudje, saj se preživljajo samo od tega, kar jim daje trta. Letos jih je zelo prizadela suša in toča, saj je trta dala komaj tretjino normalnega pridelka. 2e lani so vaščani razmišljali o elektrifikaciji, pa jim takrat ni uspelo. Te zamisli so se ponovno oprijeli letos in začeli z delom. Kmalu so se pokazale skoraj nepremagljive težave, ker ni bilo denarja in nevarnost je bila, da se bo treba lepi želji po elektriki za gotovo dobo tudi odreči. Tedaj pa Je priskočil na pomoč okrajni ljudski odbor s kreditom in delo na elektrifikaciji je zopet steklo. Sprejeli so obvezo, da bodo praznovali 29. november pri električni luči. To obvezo so tudi izpolnili in na letošnji praznik republike jim je prvič zasvetila električna luč. Veliko je bilo treba dobre volje in požrtvovalnosti, toda trud ni za vse dokazne činitelje, s katerimi bo dokazali resničnost svojih navedb o delovni dobi. Napačno bi ravnal vsakdo, ki bi mislil, da so komisije dolžne opominjati delavce, naj si preskrbijo potrebno dokumente in uveljavijo svoje pravice. Prav-tako komisijp niso dolžne samo zbirati za delavca dokazne dokumente in pod. Ne, to morajo uveljaviti in poskrbeti delavci aami! Sindikalne organizacije naj zato takoj opozorijo vse svoje člane na to pomembno dolžnost in ugodnosti, ki jih predstavlja urejena delovna knjižita! Zlasti je to važno za vse tiste delavce in nameščence, ki so •staro dokumen'e zavrgli, uničili, izgubili ali kakor koli že prišli oh nje in morajo sedaj skati nova dokazila. V takih primerih je dokazni postopek precej težji. Ce se delavci za ta dokazila sami ne bodo pobrigali, jim tega seveda n* bo nihče drugi urejal. Ugotovljeni so bili tudi primeri, da nekateri delavci celo namerno skrivajo posamezne dokumnh; o zaposlitvah, pri čemer računajo predvsem na dokazni postopek s pomočjo prič. k. naj bi jim navedlo več delovnih let kot so dejansko bili zaposleni. Take »špekulacije« seveda samo zavlačujejo dokazni postopek, lahko pa se tudi zgodi, da delavec na tak način izgubi pravico do priznanja Se tistih let. ki hi mu jih no za konitih predpisih morali priznati. Na tak način škoduje le sebi in svoji družini. Naj-pametneje ie zato predložiti vstt zbrane dokumente, navajati pa le tiste priče, ki lahko s polno odgovornostjo pred zakonom potrdijo predlagančeva delovna leta. Zato naj vsak delavec sam takoj Dollfte čimbolj verodostojnega dok'/.ila, čim manj pa naj se naslanja na priče, ki morda stvari sploh ne poznajo. Komisije, določene za zbiranje dokumentov ;a izdajanje delovnih knjižic naj zato še z večjo vnemo tolmačijo vse navedene naloge delavcem in uslužbencem. Delavci! Nikar ne pozabimo, da gre za naš osebni dokument, da gre za to. da bomo imeli enkrat za vselej črno na belern zapisano našo delovno dobo. ker bomo tak dokument potrebovali na vsakem koraku! Zavedati Be moramo, da po poteku izdajanja knjižic ne ho več mogoče iskati priznanja za potrdilov delovnega časa v preteklosti. Zato uveljn vimo sedaj vestno in skrbno vse pravice bi-oz odlašanja! T. P. Kronika nesreč Novo mesto. Železniškemu delavcu Antonu Držaju je pri nakladanju zabojev spo-! drsnilo. Padel je in si pobil rebra. Gabrje. Med pripravljanjem drv doma se je usekal v levo roko delavec Anton Koz-levčar. Šmarješke Toplice. Ko se jc peljal na ] semenj v Novo mesto, je padel z voza posestnikov sin Jože pelko. Zlomljeno ima 1 levo nogo. bil zastonj. S prizadevnim delom in vztrajnostjo so pokazali tudi drugim vasem, kaj se da doseči. Hvaležni so okrajnemu ljudskemu odboru za razumevanje In pomoč, brez katere ne bi mogli navzlic dobri volji dokončati napeljave, zahvala pa gre tudi vsem, ki so s prostovoljnim delom ali drugače pripomogli do uresničitve tega, o čemer so nekoč samo sanjali, danes pa je že resnica. Vse priznanje gre tudi vaščanom, posebno Janezu Siškotu, ki se je prvi zavzel za to misel in tudi vodil vsa dela pri elektrifikaciji. Tako je majhna vas svečano proslavila državni praznik in se priključila mnogim vasem, ki jim je že zasvetila električna luč v naši socialistični domovini. P. A. Žužemberk na dan volitev 2e pred šesto uro zjutraj se je množica volivcev drenjala pred volišči, da bi glasovala za kandidate OF. v 2užcmberku so se najbolj odrezali invalidi desnega brega, ki so prvi glasovali skoraj stoodstotno. Župnik Jože Ogrin pojmuje čisto drugače prizadevanje ljudske oblasti kot njegov prednik, ki je med ljudi sejal le mržnjo. Pri maši jc župnik Ogrin dejal, da je sedaj konec igračkanja in da morajo iti vsi brez izjeme na volišča in voliti najboljše ljudi. Sam je prišel med prvimi volivci že zgodaj zjutraj. Stari Kraševec, ki ima že 85 let in njegova žena, sta volila prva. Tudi 80-letnna Luka-nova in 70-letna zakonca Jernejčičeva so volili med prvimi. Jalovi so bili izgovori volivcev v Budganji vasi, češ da ne morejo na volitve, ker nimajo čevljev, vendar pa so bili skoraj vsi že zjutraj pri maši, seveda obuti. Njihova udeležba na volišču Jim nikakor ne more biti v čast, sicer pa tudi drži pregovor: »Kolikor ti oblasti, toliko oblast tebi!« Poročila iz Gradenca in Lipja so govorila o skrajno površno pripravljenih volilnih imenikih. Mnogo volivcev je bilo izpuščenih in so nekateri lahko upravičeno užaljeni. Zato je na nekaterih voliščih vladala prava zmešnjava. Dva volivca, ki sta hotela voliti, volilna komisija ni »našla« v imeniku in ju je odslovila, čeprav sta v resnici bila vpisana. Celo trije Mirtičevi iz Gradenca so bili izpuščeni iz imenika — po čigavi zaslugi? Nič posebno se niso odrezali tudi v Draščl vasi, ker vlada med vaščani precejšnja nesloga. Napeto tekmovanje se Je razvilo na voliščih desnega in levega brega Krke. Zu-žemberčani na desnem bregu so odločno vodili, le nekaj zakrknjencev jim je onemogočilo stoodstotni rezultat. S tako visoko udeležbo na voliščih so Zužemberčani dokazali, da so že precej obračunali s starimi nazori in stopili na pravilno pot z ljudstvom. Nedeljske volitve so pokazale, da je večina volivcev razumela svojo državljansko dolžnost. 2al pa je med njimi še nekaj ljudi, ki nočejo razumeti današnjega razvoja. Med te spada tudi Marinčičeva iz, Žužemberka, ki je nekemu aktivistu, kateri jo je vljudno vprašal, ce Je že bila na volišču, odgovorila, da je »med njo in komunizmom Kočevski Rog«. Marinčičevi povemo le to, da Je ona sama kriva, da Je izgubila sina, saj ga je prav ona silila rned domobrance. Sin je bil na pravi poti, ona kot mati pa mu jo je preprečila. Marinčičevi naj tudi ne uide iz spomina, da njena hči študira s pomočjo ljudske oblasti in da ona sama proti skupnosti ne pomeni ničesar. Zaveda naj se, da je prav ona bila grobokop lastnemu sinul Umrl Je Nace Mrvar. v soboto fi. decembra je po daljši bolezni umrl v starosti 70 let Nace Mrvar po domače Jurka iz Smi-hela pri Žužemberku. Bil je član Zveze borcev, OF in tudi dolgoletni član občinskega odbora. Naj mu bo lahka slovenska zemlja! s. H. Halo, tukaj pošta Hinjel Pretekli teden so Suhokranjei dobili te-lefonično zvezo z Novim, mestom in ostalimi kraji. Nova proga gre preko Dvora, Hinj, Poloma, Starega loga na Kočevje. Suhokrajincl so ljudski oblasti zelo hvaležni, obenem pa tudi ponosni, da bodo po »drat govurl po cailem svajt«! Lepa proslava Dneva republike v Žužemberku Ob navzočnosti predstavnikov krajevne oblasti, organizacij in ljudstva je bila na predvečer Dneva republike ob nabito polni dvorani svečana akademija. Tov. Lavrlčeva je v svečanem govoru prikazala pomen velikega praznika, dijaškki zbor jc navdušil z lepim petjem vse navzoče. Pevovodji polagamo na srce, naj neguje že dobro obdelani pevski dragulj. Prisrčno so zarajali najmlajši, ki so šele pred nekaj meseci prestopili prvič šolski prag. Sledile so pionirke, nato deklamacija »Praznika republike«. Mlada, a mnogo obetajoča Ivanka Hribar je za ta dan sama sestavila pesmico »Jugoslaviji za rojstni dan«, ki jo je z občutkom tudi podala. O mlađi pesnici in o njenih delih bomo pisali v eni prihodnjih številk našega lista. Sledili so strumni pionirji s puškami, nato pa nežne simbolične vaje mladink, za zaključek pa je bil prisrčni prizor »Kuharica Katica«. Ob lepi in uspeli proslavi moramo naglasiti izredno požrtvovalnost učiteljskega kolektiva. S. H. V Drašičih nam je posvetila elektrika 29. november je bil^ velik praznik vseh narodov Jugoslavije. Svečano so po vseh vaseh in mestih proslavljali rojstni dan naše republike. . Tudi v Drašičih smo ta dan svečano proslavljali. Tega dne je v naši prijazni vasici prvič posvetila električna luč. Vsi vaščani so bili veseli in razigrani. Tudi pionirji smo se radovali z njimi. Vsa vas se je zbrala v okrašeni šoli in vsi smo se veselili ob tem skupnem dvojnem prazniku. Težko, a C OBVESTILA ) ZAHVALA Ljudski odbor Mostne občine Novo mesto. Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo, se javno zahvaljuje delovnemu kolektivu Tekstilne tovarn« v Novem mestu za Dodeljenih 100 000 dinarjev, katere je daroval kolektiv mestni ohčini za socialne potrebe mesta. Hkrati podajamo obračun o razdelitvi tega zneska: Novo ustanovljenemu Društvu prijateljev mladino ie ''''o podarjenih 30.000 din za Novoletno jelko. Dijaška menza je dobila 25.000 dinarjev, 45.000 dinarjev pa je bilo razdeljenih med socialno najbolj šibko meščane Novega mesta- K zadnji vsoti je prištet tudi znesek 9000 dinarjev, ki ga j» Svetu za zdravstvo in soc. skrbstvo podaril delovni kolektiv Mestne pekarije, kateremu s« pravtako lavno zahvaljujemo za uvidov nosi in pomoč Ob 80. novembru. Dnevu republiko, so socialno ogroženi v mestu prejeli torei skupno 50.000 dinarjev. Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo prosi ob tej priliki vse delovne kolektive in posameznike- v Novem mestu, da sledijo vzgledu kolektivov Tekstilno tovarne in Mestne pekarije in prispevajo v sklad za socialne pomoč, ki jo bil ustanovljen pri podpisanemu svetu. Ljudski odbor Mestne občine Novo mesto Svet. /a zdravstvo in soc. skrbstvo VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, OW ČINSKIM I,J t TISKI M ODBOROM, OBRTNIKOM, PODJETJEM, ORGANIZACIJAM. DRUŠTVOM JN ZASEBNIM POKLICEM) Čestitke za novoletno številko, ki ho izšla koncem let« v razširjenem obsegu in povečani nakladi, sprejemamo do 20 decembra. Prosim, pohitite b naročili, da vam lahko zagotovimo pot roben prostor. . — ...... Corav* »Dolenjskega Usta« z dobro voljo so naši bratje in sestre hodili na delo. Tudi mi bi Jim radi pomagali pri delu, a naše roke so zaenkrat še prešibke. Vsem pa, ki so s svojimi žuljavimi rokami pomagali pri elektrifikaciji, se iz srca zahvaljujemo. Posebno pa smo hvaležni ljudski oblasti, ki nam je veliko pripomogla, da smo prišli do tako teško pričakovane električne luči! Zvonko Pezdirc, pionir Sinji vrh V začetku novembra smo imele skupni sestanek mladinke in žene, katerega sta se udeležili tudi poslovod.wiija kmetijske zadruge tovarišiea Dupinova in učiteljica. Na tem sestanku smo se dogovorile za dva izobraževalna tečaja, katerih vodstvo je takoj prevzela tov. Dupinova. Najprej smo pričeli s prlkrojevalnim tečajem, katerega obiskuje že sedaj 20 tovarišic trikrat tedensko ob večerih. Nekatere mladinke prihajajo v dežju in mrazu tudi po dve uri daleč, kar je dokaz velikega zanimanja za izobrazbo. Ko bo končan prikrojevalni tečaj, bomo takoj začele z gospodinjskim tečajem, za katerega je prav tako veliko zanimanje. Naši tečaji pa niso samo strokovnega značaja, ampak se učimo še marsikaj drugega. Učiteljica tovarišiea IvanČeva nam predava o lepem vedenju, o splošni higieni, pa tudi računstvo bomo ponovile, saj je marsikatera že pozabila, kar se je naučila v šoli; tiste, ki so hodile v šolo med vojno, pa niti niso imele prilike, da bi se naučile najpotrebnejših stvari. Da nam je sedaj v zimskem času omogočeno strokovno in praktično izobraževanje, se moramo zahvaliti naši ljudski oblasti, pa tudi tovarišicl Dupinovi, ki poleg svojega dela še najde časa, da posreduje svojega znanje drugim, prav tako pa tudi učiteljici Ivančevi, ki- prav tako pomaga povsod, kjer je treba. v. Spehar Krepali porast društev Med osnovnimi nalogami, ki si jih je zadal okrožni odbor »Partizana« Novo mesto v letošnjem letu, je bilo ustanavljanje novih društev povsod, kjer so dani pogoji. Po prizadevanju posameznih inštruktorjev je uspelo v kratkem času poleg prejšnjih šestih društev ustanoviti Še sedem novih, tako da ima sedaj okrožni odbor v celoti 13 društev. Prej so obstajala društva razen v Novem mestu še v Otočcu, Smihelu pri Novem mestu, Trebnjem, Mirni in Metliki, na novo pa so bila ustanovljena še v Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju, Šmarjeti, v Mirni peči, Crmošnjicah, v Semiču m Črnomlju. Vsa ta društva imajo popolne odbore s prednjaškim zborom, le nekatere bo treba še izpopolniti. V načrtu je še ustanovitev društev v Straži, Žužemberku, Sentrupertu in Mokronogu. Pred drugo svetovno vojno so namreč v vseh teh krajih obstajala telovadna društva, zato menimo, da ob količkaj dobri volji vseh ljubiteljev telovadbe, i tako mladih kot starejših, ne bo večjih težav pri ustanavljanju društva. Cilji naše telovadne organizacije »Partizan« so vsakomur znani in jih ni potrebno še posebej razlagati. Okrožni odbor se zaveda svoje naloge in vidi pred seboj potrebe društev in njihove začetne težave. 26. oktobra je organiziral v Novem mestu predelavo zletnih prostih vaj za vse oddelke. Na vabilo okrožnega odbora se je odzvalo 32 vodnikov in vodnic vseh oddelkov, ki so predelali skupno vso predvideno gradivo v prostih vajah in celotni spored vseh oddelkov v zletnem mnogoboju. Spored je dovolj obširen za redno delo v vseh društvih, treba ga .je samo razdeliti in morda tu in tam dopolniti z lastnim sporedom, kar je naloga vodnikov, pomoč, zlasti šibkim društvom, pa bodo še naprej nudili čla- I ni okrožnega odbora. Zelo majhna in šibka so denarna sredstva, s katerimi razpolagajo društva, posebno nekatera mlajša, in je v tem pogledu stanje skoraj kritično. Od 13 društev imata telovadnico samo dve — na Mirni in v Metliki. V Semiču Šahovsko društvo Novo mesto ima pravkar turnir za klubsko prvenstvo. Udeležencev Je 12, vsi so kategorizirani igralci m sicer eden II. kat., eden Hl., dva IV. ter sedem V. kategorije. Doslej so bili doseženi sledeči rezultati: Verbič ie premagal Kaste-llca, Finka in Sitarja, Skrabl Verblča in Bclopavloviča, dr. Goleš Skrahlja, Sitarja, Jovoviča in ing. Lovkota, Kastelic ing. Lov-kota, Eržen Kastelica, Fink Eržena, Sitar ing. Lovkota; remi so končale partije Verbič — Jovovič. Verbič — ing. Lovko, Verbič — Eržen, Skrabl — Kastelic, ing. Lovko — Fink, Eržen — Sitar. Zaenkrat ima največ izgledov za osvojl-tej prvega mesta dr. Goleš, ki Je doslej zmagal v vseh partijah, za najvišja mesta pa se bodo predvidoma borili še Fink. Verbič, Sitar In Eržen. Se ena zanimivost turnirja so razen zgubljenih partij tudi izgubljeni Igralci. Mihetin in St.rajner sta se namreč za turnir prijavila, nato pa neznano-kam izginila. Srečni najditelji naj ju oddajo ob torkih in petkih v kavarni! To vetja tudi za Bclopavloviča, ki se je po prvem porazu umaknil nekam v samoto. S. d, KONČAN JE POLFINALNI TURNIR-- Pretekli teden je bil končan pol finalni turnir za prvenstvo SD »Stojan Puc«, na katerem Je v štirinajstih borbah sodelovalo 16 šahistov — V, katedornikov. Na turnirju je poleg višješolcev sodelovalo tudi 7 pionirjev, od katerih je- dosegel največji uspen Franc Dejak i osvojitvijo prvega mesta. Od 15 dosegljivih točk je nabral kar 12 in pol (83.33 Vo) in se poleg ostalih petih plasiral na finalni turnir kluba. Drugo do tretje mesto si delita Borut Kožuh In Julij Golobic z 11 točkami (73.33 "/.). medtem ko si četrto do šesto mesto na tabeli delUo Drago VojoševiČ, Miroslav Lovko in Zoran Ličina --JClKO- KINO NOVO MESTO PREDVAJA Od 12. do 15. decembra: ameriški barvni film »Plamen in puščica«. Od IS. do 18. decembra: angleški film »Mož v belem«. Od 10. do 22. decembra: francoski film »Pastoralna simfonija«. KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: 13. in 14. decembra: angleški film »Skrivnost sobe št. 19«. -Q$žad_ V najem dam mlin in vinograd v Vrhpeči št. 16, pošta Mirna peč. — Greznik Marija. Kočevje Priprave za Novoletno jelko so v polnem teku. Bilo je že več sestankov zastopnikov raznih društev in organizacij, kt Jim Je poverjena naloga te priprave. Na programu je otroška igra. šaljive uganke in obdaritev. Za pravilno rešene uganke bodo otroci tudi nagrajeni. Misliti je treba pa tudi na otroke v oddaljenih vaseh, ki so bile v tem letu priključene mestni občini. Tu je veliko podpore potrebnih otrok, poleg tega imajo pa tudi splošne življenjske In kulturno prosvetne pogoje dokaj težje, kot pa otroci v mestu. Odbor pričakuje izdatnejših podpor od podjetij in ustanov. • S 1. decembrom je pričela poslovati trgovina »Varteks«, ki je dobro založena z raznimi plašči, suknjami, oblekami in blagom. Ima veliko izbire po dokaj zmernih cenah. Otvoritev te trgovine, ki je sedaj edina te vrste v okraju, so potrošniki z odobravanjem pozdravili. S konfekcijo moških oblek in ostalih oblačil bo veliko pomagano, saj Je bilo do sedaj toliko težav in čakanja, da si uspel dobiti krojača. * Šahovski klub Kočevje je imel v počastitev praznika Dneva republike brzoturnir. Igrali so na dvanajstih deskah. Najuspešnejši Je bil tovariš Peter Vovk z 9 točkami, drugi Ivan Beljan z 8 in pol in tretji Jože Klarič 7 in pol točke itd. Klub zelo marljivo deluje, nujno pa bo treba pritegniti več mladine. * V zadnjem Času ne dobiš v celem mestu kolkov večjih vrednot, kar povzroča strankam na sodni j i silne težave in nevšečnosti. Prideš od daleč, pa se ti lahko zgodi, da moraš brez uspeha domov, ker brez kolkov ne moreš dvigniti listin. Deponiranje denarja nameščenci tudi odklanjajo; ako prineseš cele pole kolkov manjših vrednot, jih zopet ni mogoče kam nalepiti in tako se nevolja stopnjuje, pa tudi Stroški, kar zamudiš s to proceduro tudi vlak. Mislimo, da pomanjkanje kolkov strankam ne bi smelo delati težav. V skrajnem primeru naj se da strankam možnost deponiranja denarja. je telovadnica neuporabna, štiri društva so v tujih prostorih, šest društev pa nima nikakršnh prostorov. Zelo pereče je vprašanje, kje bodo članice in člani čez zimo vadili. Poleg pomanjkanja telovadnic pa je prav tako kritična oprema. Šest društev ima vsaj zasilne rekvizite, kot so bradlje, koze, drogovi, kakšna raztrgana blazina in morda še odskočna deska, vsa ostala društva pa nimajo popolnoma ničesar. Veliko je bilo že govora o gradnji letnih telovadišč, vendar je vse to sedaj še v zraku, ker manjka denarnih sredstev. Tri društva so sicer že začela z gradjo telovadišč, toda delo je prav iz finančnih razlogov prenehalo. S samim prostovoljnim delom se da veliko napraviti, vsega pa ne. Volje med članstvom za telovadbo in nastope ter tudi za tekmovanja je več ko dovolj, prav zaradi že navedenih težav in pomanjkanja tako prostorov kot rekvizitov pa je treba vso to dobro voljo omejiti na tiste panoge tekmovanja, ki jih je mogoče uspešno razvijati v danih pogojih. Z dobro voljo in vztrajnim prizadevanjem se bodo dale premagati tudi te začetne težave in polagoma se bodo tudi v tem pogledu razmere boljšale iz dneva v dan. Priznati moramo, da so dolenjska društva »Partizana«, kar zadeva opremo, lokale in rekvizite, pač najrevnejša v republiki, toda to nas ne sme ovirati v prizadevanju, da dvignemo organizacijo na dostojno višino, v kateri bomo lahko telesno in idejno utrjevali našo mladino, kot to predvideva statut našega društva in nam to tudi nakazuje naše politično vodstvo. Potrebno pa je pribiti, da bo treba v bodoče v tem oziru posvečati več pažnje Dolenjski, ki je bila pri dodeljevanju podpor v ta namen večkrat prezrta. Dolenjci smo že med NOB dokazali, kako znamo ljubiti svojo domovino in kako se znamo boriti za svojo neodvisnost. Zato smo prepričani, da bomo tudi našo telesnovzgojno organizacijo razvili in dvignili do tiste višine, da se bomo lahko vsak čas pomerili s katero koli telovadno organizacijo v republiki in državi R. R. z 10 in pol točkami (70 *U). Vsi ti šahisti so dosegli tudi mejo za IV kategorijo (67 "h) In si priborili vstop na prvenstvo SD »Stojan Puc«. Od šestega mesta naprej pa so se zvrstili pionirji: Plcek, Bartolj, Golež, Mu-šet in drugi. Navzlic temu, da Je bilo za turnir zelo malo časa. je turnir lepo potekal. ZAČEL PA SE JE FINALNI TURNIR . . . Takoj po končanem polfinalnem turni iju se je v sredo začel finalni šahovski turnir za prvenstvo SD »Stojan Puc« — gimnazije Novo mesto. Kakor smo pričakovali, so se za turnir prijavili vsi, ki so si pridobili pravico do sodelovanja, razen Sile, ki se iz neupravičenih razlogov ni prijavil. Verjetno misli, da mu nasprotniki, razen štirih ali petih, »niso dorastli«. Vse take pojave moramo ostro obsoditi, ker na takih turnirjih ne gre za napredek posameznika, temveč vseh sodelujočih. Tako se je 15 najboljših IV. kategorni-kov pričelo boriti za prvaka društva in za doseženje III. kategorije. Za lil. kategorijo morajo doseči 70 •/» dosegljivih točk, kar je precej. Presenečenja v prvih treh kolih kažejo, da bo turnir zanimiv. Zaenkrat vodi SkerlJ s 3 in pol točkami (iz 4) pred Sitarjem in Tratnikom s 3. točkami, in Pnmrem z 2. točkama. m. Kmetje - pozor! Vse pridelke ugodno prodate v KMETIJSKI ZADRUGI NOVO MESTO ki odkupuje proti takojšnjemu plačilu žitarice vseh vrst, krompir, oljna semena, razna krmila, laneno slamo, semena, med, zdravilna zelišča itd. Obenem boste lahko postrežem z raznimi umetnimi gnojili, škropivom, tečnimi krmili, rafijo, žveplom, kmetijskimi stroji in raznim poljedelskim orodjem, kakor tudi z lepo izbiro tekstilnega in drugega blaga! Oglasite se, ponudite in povprašajte! |j Ob izdajanju novih delovnih kniižic Turnir novomeškega šahovskega kluba Stran 4 DOLENJSKI LIST Štev. 50, Herojska pot II. grupe odredov Decembra 1941. leta sta komandant Stane in komisar Tomaž formirala II. štajerski bataljon iz molniške, stiske in mokronoške čete. Bataljon je krenil po nalogu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet v pomoč partizanskim edinicam na Štajersko, kjer je bil največji pritisk Nemcev. Na tem pohodu se je bataljon spoprijel z nemškimi edinicami iz Litije, kjer je zmagal na Libergi 25. decembra 1941. Takoj po tej zmagi je krenil bataljon na Primskovo, kjer se je spoprijel z italijanskimi edinicami in tudi iz te borbe odšel kot zmagovalec. Bataljonu se je 5. januarja 1942 priključila grosupeljska četa. V noči od 6. na 7. januar je napadel bataljon postojanko na Turjaku in od tu odšel na Pugled, kjer je prezimil. Ko se je umaknil sneg prvim spomladanskim dnem, je po borbi na Pugledu 23. marca 1942 odšel bataljon na sektor Muljava. Ker se je tu moštvo stalno jačalo, sta se formirala dva bataljona, in sicer Marokov in Ristov bataljon, štab bataljona pa se je preimenoval 5. aprila 1952 v Štab I. slovenske partizanske brigade. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet pa je v tem času izdalo povelje, naj se štab II. štajerskega bataljona preimenuje v štab II. grupe odredov, 1. maja 1942 se je tako formirala II. grupa odredov, ki je imela že tri bataljone. Najvažnejše naloge II. grupe odredov so bile: mobilizacija fantov in mož, zbiranje orožja, politična vzgoja med ljudstvom in ustanavljanje odborov Osvobodilne fronte kot prvih nosilcev ljudske oblasti. Te naloge je II. grupa odredov častno opravila, saj je bilo 1. maja v II. grupi odredov že več kot 500 borcev, ki so bili oboroženi s 24 strojnicami, dvema težkima strojnicama in puškami. 19. maja 1942 so krenili štirje bataljoni II. grupe odredov s Police proti Jevnici, kjer so se na Jančah spopadli z močnimi edinicami nemške vojske in policije. V tej borbi je padlo okrog 400 Nemcev, medtem ko je imela II. grupa odredov 13 mrtvih. Zaplenila je tudi mnogo važnega orožja. Potem je grupa krenila nazaj na stare položaje v okolico Muljave in nadaljevala z nalogami, ki jih je opravljala že pred pohodom na Štajersko. Od 6. do II. junija je 6000 Italijanov prodiralo iz Žužemberka in Stične z namenom, da bi uničili edinice II. grupe in hkrati odvzeli partizanom osvobojeno ozemlja. Italijani pa so doživeli poraz, na bojišču je obležalo več kot 400 Italijanov, partizani pa so imeli štiri mrtve. 20. junija so krenili štirje bataljoni II. grupe odredov na pohod čez Gorenjsko, kjer je glavno poveljstvo odredilo, naj II. grupa odredov skupaj s prvo grupo odredov osvobodi taritorij na Gorenjskem. II. grupa je šla prek Turjaka na Sv. Vid do Stare žage pri Vrhniki. 28. junija je napadel Zdravkov bataljon vlak, ki je vozil iz Borovnice proti Verdu. Ta bataljon je rešil pri tem napadu na vlak več kot 300 internirancev. Bataljoni so potem nadaljeval pohod čez železnico v Polhograjske Dolomite, kjer so imeli 30. junija borbo z Italijani, ki so pritiskali iz Polhovega Gradca in Vrhnike. 1. julija so šli vsi štirje bataljoni čez mejo, ki jo je zasedlo okoli 3000 vojakov nemške policije. Skozi to zasedo se je prebil samo Jankotov bataljon, medtem ko so ostali trije bataljoni pre- v Selški in Poljanski dolini. V času nemške ofenzive na Blegaš se je II, grupa odredov umaknila na Jelovico in odtod napadala nemške edinice v hrbet. Iz te ofenzive se je Simonov bataljon, ki je napadal z Mohorja, umaknil in šel čez Naklo in Preddvor proti Krvavcu, kjer je naletel pod Krvavcem na močno nemško zasedo, utrpel nekaj izgub ter nadaljeval pot v Kamniško Bistrico. Od tu je po spopadu z Nemci nadaljeval pot čez Konja, Veliko planino, Menino planino na Do-brovlje, kjer se je združil s Savinjskim bataljonom. Kranjčev bataljon pa se je zapletel v borbah na Jelovici s 15.000 Nemci in se po štirih dneh prebil iz. ob roče v ter šel preko doline Save na Karavanke, prebil zasedo na cesti pri Sv. Ani in nadaljeval pohod čez Košuto na Slovensko Koroško. Nad Apačami pri Galiciji se je spopadel z SS-oddelki. Pri tem spopadu so imeli Nemci velike izgube, bataljon pa je zaplenil precej orožja. Dne 26. avgusta 1942 sta padla na tem mestu prva dva slovenska partizana. Bataljon je nadaljeval pohod čez Mozirske planine na Pohorje. Ta Spomenik v Razvajih pri Sinjem vrha, kjer so fašisti 28. Speharja in Miho Mukavca oktobra 1941 ubili Franceta šli mejo šele po treh dneh. Vsi bata- t bataljon je bil v letu 1942 ena najbolj Ijoni so se potem združili na Gabrški gori, kjer je bila 14. julija velika borba dveh bataljonov II. grupe, medtem ko je Jankotov bataljon napadel Lučne. Edinice II. grupe odredov so skupaj z gorenjskimi edinicami rušile mostove, zasekavale ceste, postavljale stalne zasede in izvršile partizanski manever aktivnih partizanskih edinic v Sloveniji. To je samo v kratkih obrisih nakazana pot borcev II. grupe odredov, po kateri jih je vodil komandant Stane, njemu pa so stali zvesto ob strani Skala, Tomaž in Marok. Vsem tem so borci neomajno zaupalL KUD v Žužemberku je podalo obračun V sredo 3. t. m. je ob veliki udeležbi članstva podalo KUD obračun dela. Iz uvodnega poročila predsednika Mrvarja smo videli, da je društvo imelo kljub težavam lepe uspehe. Popolnoma pa se bo razmahnilo, ko se bo vselilo v novi zadružni dom, kjer bo oder opremljen s sodobnimi pripomočki. Igralska družina je nastopala in gostovala z vrsto uspelih iger in je žela priznanje. V diskusiji so bile iznesene ostre kritike, da dopisnik tovariš Hotko vse premalo poroča o kulturnem udejstvovanju ali pa njegovi Nočni spopad Bilo je spomladi tisoč devet sto j dvainštiridesetega leta. Temna noč je pokrivala Novo mesto. Luči po stanovanjih in lokalih so bile že pogašene, ulične svetilke pa so razsvetljevale le sredino mesta. Povečana italijanska patrulja se je previdno pomikala po ulicah. Orožje je imela napolnjeno in pripravljeno na strel. Vodji patrulje se je nenadoma zazdelo, da je zaslišal korake. Moštvu je pritajeno prišepnil, naj zadrži korak, sam pa je napeto prisluhnil. Da, prav res, nekdo gre! Biti jih mora celo več. Slišati je hojo večjega števila nog. Kdo ŽELITE DA BI BIL DOLENJSKI LIST ŠE BOLJ ZANIMIV? To je mogoče, če razširimo njegov obseg na 6 in 8 strani tedensko. Stroške povečanega obsega bi krili s povečanim številom naročnikov, naročnina lista pa bi ostala enaka. Priporočajte zato DOLENJSKI LIST znancem in prijateljem, naročajte nanj sinove in može, ki služijo vojaški rok kjer koli v Jugoslaviji, naročajte pa ga tudi svojcem, ki živijo v inozemstvu, če bi vsak naročnik pridobil še enega novega naročnika, bi DOLENJSKI LIST lahko izhajal stalno na 6 oziro-na 8 straneh, pa tudi več! Ne pozabimo na geslo, ki naj postane vodilo vseh članov Osvobodilne fronte v okrajih Črnomelj, Kočevje in Novo mesto: V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST! Podpirajmo frontni tisk z dopisovanjem in oglaševanjem, prav tako pa tudi z rednim plačevanjem naročnine! — Do Novega leta 1953 naj bi vsak dosedanji naročnik pridobil vsaj še enega naročnika! Občinski in vaški odbori OF, občinski komiteji ZKS, sindikati, vodstva ostalih organizacij in društev, bralci in naročniki! Razširimo Dolenjski list, da bo prišel v vsako hišo v Beli krajini, v kočevskem in novomeškem okraju! — Pošiljajte upravi Dolenjskega lista naslove novih naročnikov, sporočajte nam naslove sorodnikov, znancev in prijateljev Dolenjcev, ki žive kjer koli v Jugoslaviji, da jim pošljemo list brezplačno na ogled! naj bi bil? Policijska ura je že zdavnaj mimo. Potrebna je opreznost! »Caporale, senti, senti!« so mu prišepnili spremljevalci, ki so tudi že zaslišali korake. »V zaklon!« je nervozno šepetaje poveljeval vodja. Patrulja se je stisnila ob vezna vrata bližnjega poslopja. »Per dio,« je tolklo v sencih vodji patrulje, »in prav v tej neprodorni temi, ko ne vidiš niti prsta pred nosom, nas je moralo to doleteti. Le zakaj nismo bliže kaki svetliki?« Potem je spet prisluhnil. To pot je bilo korake slišati že bliže. Da, in to še vedno korake mnogih nog in ne samo dveh. Vodja ni več zdržal. Skrb za življenje moštva in častno izvršitev naloge mu je narekovala, da ukrene potrebno. »Stai fermo!« je zaklical v noč in prisluhnil. »Chi va la?« je ostro nadaljeval, da bi zmedel nasprotnika. Spet je prisluhnil odgovoru. Toda odgovora ni bilo. Ponovil je močneje: »Chi va la? Al to la mani!« Namesto odgovora je zaslišal čudne glasove: »Plak, plak, plak, plak.« Glasovi so pritajeno odmevali v noč. Kaj takega! Kaj naj bi le bilo? Moštvo je dobro poznalo orožje kraljeve vojske. Tudi orožje nekaterih drugih armad je že slišalo, čeprav nekoliko bolj od daleč, toda takih glasov še ne! »Da ni kaka zanka, kaka prevara!« je razbijalo vodji patrulje v napetih živcih. Tedaj je spet zaslišal korake, ki so se hitro približevali. Vodja je dal povelje: »Ogenj!« Zaropotalo je in se zasvetilo. Prvim strelom je iz nasprotnikove smeri odgovoril dolg »mu-u-u-u«, ki je grozeče odmeval od tistih mestnih zidov. Moštvo ni več vzdržalo. »Ritirata (umik)«, je razburjeno za-povedal vodja. Povelje ni bilo potrebno. Drugega dne, ko se je zdanilo, je na kraj nočnega spopada prišla komisija, da ugotovi podrobnosti o dogodku. Sredi ulice je našla velik kravjak. (Iz tP P P< — Petkovih podob in po nesti — tednika za razvedrilo, ki ga lahko naročite v Ljubljani, poštni predal 377, oz. pri vsakem prodajalca časopisov! Nov pevski zbor v novomeškem okraju Na pobudo sindikalnih društev pedagoških delavcev novomeškega okraja so v preteklem tednu prosvetni delavci tega okraja ustanovili svoj lastni pevski zbor. Njegov namen je širiti pevsko kulturo in sploh popularizirati našo pesem v vseh, tudi manjših krajih našega podeželja. Odziv k prvi pevski vaji je bil kar zadovoljiv, saj je pristopilo okrog 70 pevcev in pevk, s čimer pa število še ni dokončno in pričakujemo, da se bo povečalo. Jedro zbora tvorijo mlade učiteljice, kl se ne straše naporov prihajati vsak mesec najmanj po enkrat Iz svojih oddaljenih šol v Novo mesto z že doma naštudlranimi pesmimi, samo da se morejo v petju še nadalje izobraževati. V | lepem številu so se prav tako odzvale tudi naše starejše prosvetne delavke. Vsi sodelujoči želijo dvigniti svoj zbor , na umetniško raven, hkrati pa stremijo tudi j za tem, da izpopolnijo svoje znanje v petju | in glasbi, kar bodo mogli koristno uporabiti pri vodstvu svojih lastnih pevskih društev. Zasledujejo torej dva cilja, ki jih bodo verjetno dosegli, saj je vodstvo pevskega zbora poverjeno odličnemu glasbenemu pedagogu profesorici Krvini Ropasovi iz Novega mesta, ki Je v času svojega glasbenega delovanja vodila v Mariboru kvalitetne pevske zbore. Prepričani smo zato, da bo pod njenim strokovnim vodstvom pevski zbor, ki se mu bodo pridružili še prosvetni delavci, zaposleni po raznih drugih ustanovah, dosegel zaželeno umetniško raven. Pevski zbor prosvetnih delavcev novomeškega okraja je treba vsekakor šteti kot novo pridobitev v kulturni dejavnosti naše Dolenjske. Zato njegovo ustanovitev vse delovno ljudstvo toplo pozdravlja. -er dopisi romajo v koš uredništva. Knjižničarka Lavričeva je poročala, da je občutno padel krog bralcev predvsem zato, ker knjižnica ne more nuditi dovolj knjig bralcem, ker nima dovolj finančnih sredstev za nabavo novih knjig. Občinski odbor do danes knjižnici še ni priskočil na pomoč. KUD ima tudi izvrsten pionirski in močan pevski zbor, na žalost pa je ostal brez pravega strokovnega vodstva. Člani KUD so sodelovali pri vseh proslavah državnih praznikov. Ugotovili smo, da bi bil uspeh še večji, če bi vsi sodelovali, saj sloni vse prosvetno delo na prizadevnem učitelj-stvu. Ponovno smo izvolili tov. Mrvarja za predsednika. Naloge so obširne. Razmah bo KUD doživelo takrat, ko bo v novih prostorih zadružnega doma s pomočjo prosvetnih delavcev uspešno razvijalo kulturno poslanstvo, ki je pri nas tako nujno potrebno. S. H. Nižja gimnazija v Trebnjem ima svoj list Pionirji na nižji gimnaziji v Trebnjem so začeli izdajati ilustrirani list »Zarja«. Izšlo je že nekaj številk, preden so profesorji o tem kaj vedeli, vse pa je prijetno presenetila iniciativa mladih talentov. V list pišejo najbolj podjetni pionirji, naslovno stran pa urejuje Tone K. List izhaja približno vsakih 14 dni. Dobro bi bilo, da bi jim omogočili razmnoževanje lista na ciklostil, ker je sedaj seveda pisan samo z roko. S tem bi list pridobil na obliki, mladim so-trudnikom lista pa bi bilo to v vzpodbudo za nadaljnje delo. Med njimi je nekaj takih, ki so dali že nekaj odrskih prireditev, deloma po lastni scenariji in režiji. Prav zato mislim, da zaslužijo podporo prosvetnih delavcev in staršev V. F. MLADA POTA naših digakov V življenju naše študirajoče mla- I dine je po osvobodilni vojni zevala občutna vrzel — dijaki srednjih šol doslej niso imeli svojega lista, svojega osrednjega glasila, ki bi bil njih skupna vez, pobudnik in tribuna njih samostojne tvornosti, zlasti slovstvene, hkrati pa še splošno kulturni vzgoje-valec s posebnim ozirom na dijaka. Res imajo marsikatere gimnazije svoj list, glasilo literarnih krožkov, ki ga pišejo, urejujejo in razmnožujejo dijaki sami. Tudi tak list lahko opravlja hvaležno nalogo, marsikje jo prav uspešno opravlja, ostane pa seveda le v ozkem krogu. Sploh je treba dijake na gimnazijah za tak »domač« list čimbolj navdušiti, z njim jim zbudimo zanimanje in veselje do samostojnega udejstvovanja ,ljubezen do lepega slovstva, hkrati pa damo resničnemu talentu možnost, da se že zgodaj odkrije. Višji in širši namen, hkrati pa tudi pomen, ima seveda tiskan list, skupno dijaško glasilo, ki ni le glasnik ozkega krožka, temveč vseh dijakov, in kjer družno z mladimi sodelujejo tudi starejši, da ima tako dijakova mlada pot zanesljive mentorje. Da ustreže potrebi lista za srednješolsko mladino, je Mladinska knjiga v Ljubljani začela izdajati »Mlada pota«. Prvi dve številki (oktober, november), ki sta izšli, izpričujeta, da je urejevanje lista v dobrih rokah in da bodo Mlada pota res tako dijaško glasilo, ki bo ustrezalo težnjam novega Časa, novi socialistični stvarnosti, kar se pravi socialističnemu človeku, socialistični družbi, katere pomenljiv član je prav tako že dijak. Seveda urednik v prvih številkah še ni mogel ujeti čisto pravega tona za dijaški list, gotovo skraja tudi nima še dovolj primernega gradiva, zlasti iz vrst dijakov, toda začetne težave so pri slehernem listu običajni pojav. Prisrčno spremno besedo je novemu listu napisal na pot. kot »pozdrav tovarišev, ki pred našo javnostjo kot predstavniki ljudske oblasti odgovarjajo za prosvetna in šolska vprašanja« — France Kimovec-2iga. Njegov uvodnik, oziroma nagovor dijakom, zveni v tehle osnovnih akordih: »Bodite ponosni in prizadevni«, »Ne zapirajte se sami vase«, »Bodite skromni in požrtvovalni«, »Bodite vedri, veselite se življenja, ki je lepo in bo še lepše«, »Boj za mir zahteva odločnih, borbenih ljudi, krepkih značajev, ki znajo dobro ločiti resnico od varljive propagande« itd. V literarnem delu lista so prispevki Franceta Bevka (List iz dijaških spominov), Ivana Potrča (Profesor), Etbina Kristana (Rdečkar Tinče), Branke Jurca (Sovražnika), Gabra (Tovariši), pesmi sta prispevala Matej Bor in Vida Tau-fer, od dijakov pa Janez Dokler. Literarni del prvih dveh številk Mladih potov dopolnjuje nekaj tehtnih člankov s področja naše umetnostne kulture. Sem spadajo zlasti prispevki Karla Dobide o Slovenski partizanski grafiki (v prvi številki, ki je posvečena ustanovitvi slovenskih partizanskih brigad in ilegalcem), o sliki Jurija Šu-bica: Pred lovom in o slikarju Hinku Smrekarju. Vsi trije članki so opremljeni s slikami, kot posebna priloga listu je Subičeva slika Pred lovom (v več barvah) in pa satirična risba Hinka Smrekarja: »Nesmrtni Koseški in ta pr'smojeni dohtar A. D. 1842«, ki bo dijakom še posebno ugajala, saj kaže »nesmrtnega Koseškega in pr'smoje-nega Prešerna«, kakor so takrat puhloglavi slovenski veljaki vrednotiti pesnika z Vrbe. Iz naše literarne zgodovine sta članka o Kersniku in Podlim-barskem, spomnil pa se je list še stoletnice rojstva srbskega pisatelja Sime Matavulja, čigar roman Bakonja fra Brne poznamo sedaj tudi v slovenskem prevodu. Sledijo razne zanimivosti, ocene in literarni pogovori, tako da bo Mlada pota ne le kvaliteten, temveč tudi živopisen dijaški list in smo s to-tarišem Zigo-Kimovcem uverjeni, da bo uspešno opravljal svojo lepo nalogo in zaoral plodno brazdo med našo študirajočo mladino. —i Volišča v gimnazi'i, osnovni Soli in irCi vasi so bilo nolieosa Lepotni izgled novomeških volišč je pregledala posebna komisija Mestnega odbora OF. ki je na dan volitev izdala tole poročilo: »Ob 7. uri Je začela Komisija z delom ter obšla vseli 24 volišč in končala z delom ob 14. uri. Ogledati si ni mogla volišč v NEKAJ BESED 0 RAZO AS I POSTAJI »Kaj je z novomeško Itazglasno postajo? Kakor, da je izumrla. Ze dosedanje oddaje kvalitetno niso bile najboljše, zdaj pa Razglašaj postaja sploh molči. Najbrž sta jo mraz ln mokrota zatrla,« tako modrujejo Novomeščani, ki so opazili, da »novomeški radio« ne dela. Pa si oglejmo nekoliko to našo Razglasno postajo. Ko se je ob proslavi brigad preselila v svoj novi studio v Sindikalni dom, se Je zdelo, da bomo posihmal z njo zadovoljni. Nekaj časa je bilo vse v redu, ob i; Čemu sem tako dobro volje, sprašuješ? Čez dober mesec dni bo veliko nagradno žrebanje pri Dolenjskem listu, kjer sem pravkar poravnal zaostalo naročnino m dal še 200 din na račun za leto 1953! Morda bo pa kuhinjska oprema \?. najina, kaj, Marjanca? prvem dežju pa je postaja obmolknila, oziroma so se »zvočniki sami s seboj menili«, kakor so dejali hudomušni Novomeščani. Zakaj? Slabo žico, ki je predvidena samo za tako napeljavo, ki Je zaščitena pred vremenskimi neprilikami, Je dež premočil in tako ni bilo mogoče sprejeti signala niti 54 metrov od ojačevalca, kako šele pri Metropolu, ki je od studia oddaljen najmanj 700 metrov. Se slabše pa Je bilo ob prvem snegu, ki je prcperelo žico sploh pretrgal. Razen tega pa redno dela v studiu samo en napovedovalec, ki obenem oddaja objave, menja plošče in manipulira z aparaturo. Na tak način pravilno delo ni mogoče in so pavze med posameznimi deli objave prav občutne, poleg tega pa se pojavljajo še druge nevšečnosti. Zato se ne smemo čuditi takemu delu Razglasne postaje. Ze davno smo govorili o tem, da bi delo izboljšali. Res je Razglasna postaja z velikimi težavami dobila prostor, kaj pa drugo7 Manjka žice, manjka ljudi in včasih celo dobre volje. Sklenjeno je bilo, da se na čast VI. kongresu ZKJ postavi nova linija po načinu telefonske napeljave, toda odgovorni ljudje okrog Razglasne postaje so toliko časa cincali. da ta naloga še danes ni izpolnjena. Kaj bo šele, ko bo zapadel sneg? Sicer bi se pa morali pozanimati tudi za sposobne napovedovalce, ki naj bi opravljali v studio nekako dežurno službo. Mestni odbor (ali pa tudi kdo drugi, ki mu Razglasna postaja objavlja) bi napovedovalcu za njegovo požrtvovalno delo lahko dal kakšno nagrado. Vemo, da Je tisk velesila, po mojem mnenju pa Je glas še večja! Z vašo pomočjo, Novomeščani, bi se delo Razglasne postaje lahko neprimerno izboljšalo. Pripraviti je treba dober kader za bodoči Radio Novo mesto, ki ga imajo člani našega Radio-kluba že v načrtu. Poleg drugega pa smo poslušalci Razglasne postaje tudi že naveličani vedno ene in iste glasbe. Tistih nekaj plošč, ki so na dnevnem sporedu, se kar naprej in naprej vrti. Poskusiti bi bilo treba med novomeškimi podjetji, ki imajo boljše finančne možnosti, za kakšno nabiralno akcijo, ki naj bi podprla Razglasno postajo, če ne drugače, pa vsaj s ploščami! Treba je le požrtvovalnosti ln dobre volje, pa bo šlo. Spet bomo slišali: »Tukaj Razglasna postaja Novo mesto. Poslušajte objave!« M. Pionirjem - reševalcem križanke »Slon«! Najbrže ste že sami ugotovili, da nam jo je tiskarski škrat spet pošteno zagodel. Vprašanje za okence štev. 4 navpično morate vstaviti: glasi se »hrib^ (drugo ime). Zato bomo še 3, 4 dni počakali, da bodo lahko poslali rešitve tudi zamudniki, kdor pa je pravilen odgovor že sam vpisal, pa nam križanko že poslal, tudi prav! Prihodnja nagradna križanka bo »Šotor«, I objavili pa jo bomo v naslednji številki. I Splošni bolnici v Kandiji in pri Putniku, kjer je volilna komisija že zaključila delo in odstranila okras pred prihodom komisije. Komisija si je najprej ogledala volišča na periferiji mesta, in sicer: obe volišči v hotelu Kandiia volišče v TIN. volišče v Žabji vasi, na Grmu, volišče »Pionir« pri Jelščku, v Narodni banki v Kandiji, na Diski, v Bršljtnu pri Kumpu, v Zadružnem domu, pri Dreniku, v Keramiki in volišče pri Osolniku. Nato si je komisija ogledala še volišča v mestu. Vsa volišča so bila v glavnem lepo okrašena. Zelo veliko truda je bilo vloženo zlasti v volišča na periferiji, kjer so bili lokali sami po sebi slabi in so postali lepi šele z okrasitvijo, medtem ko je bilo treba vložiti le malo truda v lokalih, ki so že sami po sebi lepi (n pr. Osolnlk, Putnik, mali salon hotela Kandije). Slaba stran nekaterih volišč (pri Invalidih, TIN) je bila v tem, da vhod na volišče v notranjosti stavbe sploh ni bil označen. Pri nekaterih voliščih (Kastelic, Žabja vas) niso bile veže dovolj pospravljene, po nekaterih voliščih pa so bile izobeštne hrvaške zastave (Sindikalni dom, Kump), ker ne ločijo nekateri zvezne zastave od republiške. Nekatera volišča so bila premajhna (TIN, Keramika, Zadružni dom) jn zato ni bilo mogoče miz razmestiti tako, kot bi to zahtevala povsem pravilna ureditev volišča. Volišča bi razdelili na tri terenske skupine: na desni breg Krke, na levi breg Krke in na Bršljin. Najlepše volišče v prvi skupini 1e bilo v Irci vasi, kjer so vložili v okrasitev največ truda V mestu ^e bilo daleč najlepše volišče v gimnaziji, medtem l*o so si za okrasitev največ prizadevali na volišču osnovne šole. V tretjem sektorju pa je bilo najlepše volišče pri Dreniku. Komisija je po orimeriavi vseh volišč prišla do sklepa, da je najlepše volišče na vsem področju Ljudskega odbora mestne občine v gimnaziji, drugo najlepše v osnovni šoli, tretje pa v Irci vasi. Novo mesto, 7 decembra 1952. Člani komisije: Janko Jarc, Franc Moretti, Bogo Komelj Prva operacija s pomočjo umetnega srca »Borba« od 25. novembra poroča o zanimivi operaciji, ki so jo izvedli ameriški zdravniki v bolnišnici Herper v mestu Detroit. 41-letnemu človeku so rešili življenje s tem, da so zaustavili delovanje njegovega bolnega srca, medtem pa so izčrpali njegovo kri v umetno srce, ki je med operacijo skrbelo za reden krvotok in delavnost mozga. Mehanično srce je bilo izdelano v nekem institutu univerze v Michiganu; to je izredno kompliciran in natančen aparat. Najprej so ga preizkusili z vrsto operacij na pseh. Pri prvi operaciji človeškega srca je »umetno srce« v redu delovalo celih 50 minut, zdravniki pa so medtem lahko v miru operirali del njegovega srca. — Kirurgiji srca so se z izumitvijo novega aparata odprlo velike možnosti.