8354
60I00200
PRI.
OSREDNJA KNJIŽNICA
P. 126 66001 KOPER
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppc
r^SKI DNEVNIK
Cena ; 150 lir
Leto XXXIII. Št. 56 (9664)
TRST, sobota, 12. marca 1977
fgoSSS CtarenM ^rebuš^ od^ffJ sen' em bra	p”dl?odni.lt PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob»
■	' P“ a	0 maja 194j v tlskami «Slovemja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SVEŽENJ 21,000 STRANI DOKUMENTOV BODO PREPELJALI Z OBOROŽENIM SPREMSTVOM
Predsednik parlamenta Ingrao odredil izročitev aktov «škandala Lockheed« ustavnemu sodišču
l>ri.l,5t?vnem sod!šču domnevajo, da bo do procesa prišlo poleti ali najkasneje septembra - Obnovitev Političnih ravnotežij glavni problem, s katerim se ukvarjajo stranke - Demokristjani še vedno grozijo
Carlo Smuraglia (KPI) in Alberto Dall’Ora (PSI) bosta pred ustavnim sodiščem imela vlogo javnega tožilca proti bivšima ministroma Guiii in Tanassiju ter njunim soobtožencem.	(Telefoto ANSA)
k»Mitn,m,■■■■„,m■„l„n,„,imIIIIIIil„lllllliilillll|llllllll|lll,nll„IIIIIIIIIIII>
ZAENKRAT ODLOŽENI OKREPI 0 VARNOSTI JETNISNIC
Vlada zvišala dohodke policistov in paznikov
Odobren zakonski osnutek reforme strokovne vzgoje
, RIM, 11. — Na svoji redni seji . vlada sprejela več pomembnih if tropov in zakonskih osnutkov, ki *adevajo izboljšanje dohodkov pobliskih agentov in jetniških pazni-j ,*°v, spremembo režima strokovne i Vzgoje in izročitev sindikalnim or-i .Sjtnizacjam' imovine bivših fašistični sindikatov, ki so bili razpuščeni ‘cta 1944.
Rrcc! tem je minister za zunanje *adeve Arnaldo Forlani. poročal o ^ji.EGS,. ki je bila pred nekaj "tievi v Bruslju'in na kateri je bil R°vor tudi o odnosih evropske gospodarske skupnosti s Španijo, Por-***sr>Iak<> in Jugoslavijo.
Ministrski svet jc uvodoma' postil .spomin žrtev katastrofe «her '"fesa C-130* pri Pizi in sklenil v-deljti 38 umrlim kadetom čin Nčastnika.
Glede poviška osebnih dohodkov mostov in jetniških paznikov je redsednik vlade Andreotti po ja silil ^snikarjem, da gre za priznanje i9 .trud, ki ga vlagajjo v težkih o-°bščinah za vzdrževanje javnega Pozval je javno mnenje, naj *°deluje s silami javnega reda pri ^tiranju nasilja in povedal tudi. da j* ministrski svet neformalno raz-j ovijal tuti' o nnložaju na univer-in v jetnišnicah. V oheh pri-?6rih, je poudaril predsednik vla-r' so «manjše skupine* nasilne-ev. ki spravljajo v nevarnost u-esničevanje predvidenih reform, jOdtem ko se večini študentov in fttiikov nista pridružili izbruhom ^silja.
.Andreotti je pojasnil tudi, koliko znašali poviški. Za policiste 00 mesečni povišek znašal 25 tisoč
lir, osnovni dohodek, na katerega se računa pokojnina pa se zviša
v jetnišnicah je vlada priznala mesečni povišek 50 tisoč lir, paznikom pa 1.200 lir na dan. Poleg tega bodo paznikom »plačali odškodnino za opravljene nadure in praznike
V zvezi s položajem jetniških paznikov je minister za pravosodje Bonifacio pojasnil, da pripravlja o-snutek reforme njihovega statusa in da v ta namen želi organizirati vrsto sestankov z njihovimi predstavniki, da bi izvedel za njihove podrobne zahteve.
Minister za delo Tina Anselmi pa je predlagala osnutek reforme strokovne vzgoje, ki bo odslej v pristojnosti dežel. - Slednie bodo organizirale mrežo strokovnih tečajev na tak način, da se jih bodo lahko delavci posluževali «celo življenje*, dijala! pa bodo lahko izbirali — tako pravi — med spremenjenim višjim in strokovnim šolstvom.
Končno je ministrski svet odobril tudi zakonski osnutek o kriterijih, po katerih bo med obstoječe sindikate razdeljena imovina bivših fašističnih sindikatov. Slednji so bili uradno razpuščeni leta 1944, vendar se doslej še niso spomnili, da bi odobrili izvršilne norme o prehodu lastnine na sindikalne konfederacije. (st.s.)
RIM, 11. — Senat se bo po krajši pavzi ponovno sestal v ponedeljek. popoldne. Na dnevnem redu je poročilo vlade o letalski katastrofi, »herculesa C 130» pri Pizi.
RIM, 11. — 2 oklopnim avtomobilom in oboroženim spremstvom bodo odpeljali s sedeža parlamenta 'svežnje 21.000 strani dokumentov in zapisnikov o «škandalu Lockheed* na sedež ustavnega sodišča, kjer so že v teku priprave na sodno preiskavo proti obtoženima ministroma Guiu in Tanassiju ter devetim soobtožencem. Tako je sklenil predsednik parlamenta Pietro Ingrao, ki je s tem formalnim aktom dejansko predal vso zadevo ustavnemu sodišču. Slednje bo v najkrajšem času izžrebalo 16 dodatnih sodnikov iz seznama 45 i-men, ki ga je pripravil parlament. Dokumentacijo bodo morali preučiti trije »javni tožilci* (Carlo Smuraglia, Marcello Gallo in Alberto Dall’Ora) in preiskovalni sodnik, ki ga bo imenoval višji sodni zbor.
O poteku preiskave seveda ni no-berčh informacij, vendar se govori v krogih blizu ustavnega sodišča, da bo proces proti ministroma in soobtožencem stekel v prvih po letnih mesecih, najkasneje septem bra.
Reakcije večinske stranke so zaenkrat užaljene in razburjene. Le malo je glasov, ki bi pozivali zmernosti in premostitvi nastalih sporov. Tako. glasilo stranke «11 Popolo* trdi nič manj ko to, da so «med parlamentarno bitko a vpra šanju Lockheed bili postavljeni na kocko bistveni elementi demokra tičnega življenja države*, ker so »hoteli postaviti pred sodišče celo 'KD*. «Naj si nihče ne dela utvar,* nadaljuje list, «ne bomo pristali na politični pokol ali evtanazijo KD.»
Medtem ko komuniste, socialiste in republikance resno skrbi, ka ko se bodo razvijale stvari glede bistvenih vprašanj današnje Italije, gospodarske krize in javnega reda, pa stranka relativne večine nadaljuje z dvoumnimi grožnjami »Spoštovati moramo mandat, ki
na 7Q tisoč lir.
Upravnemu in vodijnemu osebju liam ga ■ je na volitvah dalo ijud-
laUn	‘ mn - <iri rn « rmrl^rtiiip cJl Rrmn,l/i« »n «:
štvo,» podčrtuje «11 Pbpolo* in tem jasno namiguje, da je KD prejela 20; ■ junija več glasov v imenu odločnega protikomunizma. Grožnja je naslovljena tudi Andreottiju,
Tanki v Karačiju
KARAČI, 11. — V pakistanskem glavnem mestu so danes posegli vojaški tanki, da bi naredili konec valu nasilja, ki je zajel Karači danes zjutraj. Do spopadov je prišlo, ko so predstavniki opozicije, tako pravi vladno sporočilo, prišli v mesto, da bi prisilili delavce, da se udeležijo protestne stavke, ki jo je opozicija proglasila, da bi protestirala proti domnevnim potvorbam volilnih rezultatov, ki so potrdili premoč pakistanske ljudske stranke ministrskega predsednika Ali Buta
Karači šteje štiri milijone prebivalcev, danes avtobusi in taksiji niso vozili, dobršen del trgovin je bil zaprt. V pristanišču glavnega mesta se je vzdržala dela večina delavcev, vesti iz drugih predelov države potrjujejo, da je stavka skoraj povsod uspela. Koalicija devetih opozicijskih strank, znana pod imenom pakistanska nacionalna zveza, je zahtevala od Ali Buta naj odstopi, da bi omogočil nove volitve pod nadzorstvom oboroženih sil.
'"'»iiiiiititiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
»SLOVENSKE HIŠE* V AŽLI
Ažli, Klcnjah in Barnasu v Beneški Sloveniji so včeraj med posebno svečanostjo izročili enajst montažnih ^•stanovanjskih hiš, dar SR Slovenije in delo podjetja SGP iz Nove Gorice. Na sliki: izročitev «slovenskili
kito v Ažli, kjer so jih postavili osetu.
kateremu je že Moro v zbornici posredno očital, da »škili* v drugo smer.
Podtajnik KD G.iovanni Gaitoni je tudi bil dovolj jasen: «N5'. mogoče misliti, da bi lahko začeli vse znova, kot da se ni nič zgodilo.*
Spori v KD ne prihajajo še do i-zraza, čeprav sta Andreotti in D? Mita, vsak po svoje, dala razumeti, da se ne strinjata z Morom. Verjetno je, da so se na nočnem sestanku pri Moru (udeležili so se ga Zaccagnini, Piceoli in Bartolo-mei) dogovorili za sestanek vodstva KD prihodnji teden. Odločati bodo morali o tem, ali naj sprejmejo socialistični predlog o dvostranskih srečanjih, ki ie zaspal prav zaradi razpletov škandala Lockheed.
Socialisti so sklicali sejo vodstva in bedo gotovo predložili koledar srečanj, «Z veliko potrpežljivostjo bodo morali navezati politične stike.* je izjavil načelnik parlamentarne skupine PSI Balsamo, «da bi se dogovorili vsgj o programski večini.* Manca, član socialističnega tajništva, je glede tega bolj pesimist: »Morova stališča gotovo
niso dobra popotnica pred srečanji z drugimi strankami.* Republikanci z uvodnikom glasila «Voce re-pubblicana* ne skrivajo tudi svojega nezadovoljstva za Andreottijevo gospodarsko poltiko. Njim pa je bil namenjen še maščevalni udarec demokrščanskih parlamentarcev, ki bi radi dosegli parlamentarno preiskavo proti La Malfi, ker ni preprečil stečaja Sindonove zasebne banke. Resnici na ljubo je za to svoje dejanje bil La Malfa doslej deležen predvsem pohval. Vsekakor pa PRI «z zaupanjem čaka na zaključek dvostranskih srečanj*, kajti «dogovor o gospodarski politiki, ki nai reši Italijo, je edini resen problem*'.
NADALJEVANJE PROTISLOVENSKE GONJE V KANALSKI DOLINI
Učiteljica iz Ukev prijavila sodišču župnika Gariupa Zaradi ^obrekovanja*
Gariup, ki jz pobudnik pošolskega pouka slovenščine v Ukvah in v labnicah, je obtožen, da je s pripombami o slovnični napaki učiteljice Broccaioiijeve žalil njen ugled
UKVE, 11. — Župnik iz Ukev Mario Gariup bo moral pred sodnike! Postopek je sprožila učiteljica Liana Broccaioli, ki je pred več kot letom dni župniku prepovedala popoldanski pouk slovenščine v uk-vanski osnovni šoli, češ da ima taka navodila od višjih forumov. U-čšteljica, ki že leto dni išče možnost, da s sodnim postopkom »kaznuje* župnika, ki si je «drznil» u-čiti materinega jezika otroke tistih staršev, ki so to izrecno želeli, je končno, s pomočjo namestnika državnega tožilca iz Tolmeča dosegla svoj cilj. Kako dolga je bila njena. pot priča že dejstvo, da je prvikrat zatožila župnika tabeljskemu pretorju že 18. februarja lanskega leta, ko je v prijavi napvsala, da
«Iščemo rešitve, ki naj omogo- je izredno lahkomiselno od župnika,
Crl/uirt	A marl einm«	rt..	J.	J	___ •____: 1___
čijo stično točko med sicer raz ličnimi izhodišči posameznih strank* je linija, ki jo poudarja Napolita-no za KPI. »Vrniti se moramo z največjo možno razumnostjo k vprašanjem, ki so pred nami in so bila resna še pred začetkom razprave o škandalu Lockheed*.
Besedo ima, še enkrat, krščanska demokracija.
CANDIDA CURZI
da začenja tečaj «tujega» jezika v italijanski šoli. rie da bi čakal na dovoljenje odgovornega za šolo. Broccaiolijeva je tako nadaljevala svojo prijavo: «To obnašanje iz nenamernega postaj.. 'namerno v trenutku, ko spričo prepoved; pristojne oblasti označuje ta ukrep za nedemokratičen in ga pooseblja v podpisani, ki se čuti prizadeta, ker je poznana kot nepristranska
oseba, ki je iznad vsakega spora ter v besedah in v dejanjih vneta zagovornica miroljubnega sožitja med različnimi etničnimi skupinami.* S to prijavo je Broccaiolijeva zahtevala od pretorja, naj «na primeren način poseže in odprav vsak poskus kaljenja mirnega sožitja med etničnimi skupinami*. Pretor pa je prijavo arhiviral, očitno zato, ker se mu je zdela neutemeljena in brezpredmetna.
Vendar Broccaiolijeva ni mirovala. Nikakor ji ni šlo v račun, da so vse demokratične ustanove, tu di tiste, ki jih upravlja Krščanska demokracija in z njo povezane stranke (sama je občinska svetovalka PSDI) izrazile solidarnost z gospodom Gariupom in da mu ie šolski skrbnik kljub njenemu odločno negativnemu zadržanju v za i-talijansko birokracijo sorazmeroma kratkem času izdal dovoljenje za pouk slovenščine v šolskih prostorih. Izkoristila je vsako, še najmanjšo priložnost, da je v vasi ščuvala proti župniku. To je tudi jasno razvidno iz pisma, ki ga je naslovila ravnatelju večemika »Friuli sera* in ki ga je list objavil 30. avgusta lanskega leta. V tem član-
ku se Brocca olijeva zaganja proti župniku, ker je dal zapreti stranski dohod na pokopališče fona sicer trdi, da gre za glavni dohod), ker ta vodi čez cerkveno zemljišče in se, med drugim, sprašuje: »Kaj naj počnemo z župnikom, ki neprestano povzroča nesoglasje v vasi?*
............................................................................iiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiMiiMmimiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiniui,
VARNOSTNE SILE POSEGLE NA ZAHTEVO REKTORJA VSEUČILIŠČA
MED POSEGOM KARABINJERJEV NA UNIVERZI USTRELJEN V BOLOGNI 25-LETNI ŠTUDENT
Francesco Lorusso je bil baje zadet v hrbet - Ostra reakcija študentov - Razdejana železniška postaja - Vse demokratične sile obsodile ravnanje policije in karabinjerjev
BOLOGNA, II. — Napetost v študentskih vrstah, ki se je od neredov v Rimu stalno stopnjevala, jc danes izbruhnila v Bologni, kjer so karabinjerji in policija streljali na študente in pri tem ubili 26-letnega študenta medicine, pripadnika »Lot-ta continua* Francesca Lorussa. Po pričevanju njegovih tovarišev, ga je krogla zadela v hrbet, medtem ko trdijo poročila policije in karabinjerjev, da je Lorusso dobil strel« v prsi. Streljal naj bi karabinjerski poročnik, ki je, tako trdi poročilo »Lotta continua*, hladnokrvno meril v množieo.
Vse se je začelo približno ob 11. uri, ko je rektor univerze v Bologni zahteval poseg policijskih agentov, češ da morajo zaščititi skupino kak!h 200 pripadnikov katoliške desničarske organizacije »comunio-ne e liberazione*, ki da jih oblegajo tako imenovani avtonomni študentje. Policija 'je res posegla 'ter omogočila katoliškim študentom, da nemoteno odidejo. Od tega trenutka so si verzije študentov in varnostnih sil nasprotujoče. Policija trdi, da so agenti potem odšli, da pa so jih avtonomni študentje napadli z zažigainimi steklenicami in kamnitimi kockami, ki so jih izruvali iz cestnega tlaka. Steklenice so zadele policijski 127 in karabinjerski tovornjak, katerega šofer naj bi skočil ven in začel streljati s puško znamke uinchester. Slednji naj bi tudi ubil Lorussa.
Lotta continua in očividci, ki so sledili dogodkom pa trdijo, da' je na Lorussa streljal karabinjerski poročnik, pred tem pa so tako policija kot karabinjerji večkrat odprli ogenj nh študente, da bi, zaščitili pripadnike «comunione e liberazione*. še več, policija je, trdi Lotta continua, izstrelila rafal iz brzostrelke, ko so študentje skušali rešiti iz rok pripadnikov «comunio-ne e liberazione* dve študentki, ki so ju slednji pretepali.
Vest o smrti študenta Lorussa (junija bi moral diplomirati, bil je zelo dober študent in politično zelo angažiran) se je takoj razširila po Bologni. Gnev študentov je izbruhnil z vso svojo močjo. V neredih, do katerih je prišlo v popoldanskih u-rah, so demonstranti popolnoma razdejali železniško postajo, skušali napasti sedež krščanske demokracije, ki pa ga je policija močno zavarovala ter kvesturo. Zvečer so se študentje zabarikadirali v univerzo, ki je popolnoma zasedena. Na mestnih ulicah je danes zvečer več zažganih avtomobilov. Pri neredih na železniški postaji je bil ranjen tudi mlad karabinjer. V popoldanskih spopadih je padlo tudi s strani demonstrantov več strelov iz samokresa.
Kako je umrl Francesco Lorusso, bo morala določiti obdukcija. Francescov brat Giovanni se je prijavil kot prizadeta stranka in poveril vso zadevo odvetnikom Gamberin ju, Stortoniju in Tnsoleri, članom «politično - juridičnega ko-lektiva*. ki so takoj sklicali tiskovno konferenco, na kateri so odločno obsodili ravnanje policije in de-«li, da razpolagajo s števihrmi pri-
Francesco Lorusso na nosilih, preden so ga odpeljali v bolnišnico.
Za jutri so v vsej bolonjski pokrajini proglasili triurno . splošno stavko. Enotna sindikalna federacir ja CGIL, CISL in UIL je pozvala yse delavce, naj se udeležijo shoda, ki bo ob 10'.' uri na Trgu Mag-giore. Ves dan bodo stavkali šolniki tako na osnovnih, kot na srednjih šolah in na univerzi. Sindikalna federacija odločno obsoja tragični dogodek, ki je posledica zgrešene rabe orožja s strani ..varnostnih sil. Delavski predstavniki zahtevajo, naj oblasti čimprej odkrijejo krivce in jih kaznujejo.
Vsedržavno tajništvo KPI izraža najprej globoko obžalovanje ob smrti mladega Lorussa, nakar zahteva, naj se vsa zadeva takoj pojasni. O-benem obsoja uporabo orožja, kar je povzročilo smrt bolonjskega študenta. Nujno je. da delavske in ljudske množice nadaljuje izjava tajništva komunistične partije,, ter mladina in demokratične sile, osami jo'skupine provokatorjev, ki skušajo z nasiljem zrušiti demokratične ustanove. Vlada mora jamčiti, da bodo policijske sile delovale' v skladu z demokracijo/ter z najvčč-jim čutom odgovornosti, zmernosti ter spoštovanja za življenje državljanov.	;«	,
Bolonjska socialistična federacija trdi v svojem sporočilu, da j?o neredi, ki so povzročili smrt Francesca Lorussa posledica vrste dogodkov. do katerih je prišlo pretekle dni v Bologni. Demokrat čne sile in študentsko gibanje so dokazali, da pravilno ravnajo v sedanjem težkem in napetem trenutku, ki je zajel vso italijansko univerzo.
V tem okviru je treba najostreje protestirati proti dvoumnemu zadržanju, ki so ga vseskozi imele varnostne s;lg, katerih de’ovanje ni bilo usmerjeno k preprečevanju neredov. tertiveč je še z-o trdo nape tost. Posled ca tega stanj g je da
(Telefoto ANSA)
Še ena žrtev provokacije
Včerajšnji siloviti spopadi med de-1 Druga plat vprašanja, ki ga v monstranti ter polici jo in karabi- tem okviru ne gre prezreti, je rav-
čami in dokazi, da je bil Lorusso našnji trag čni dogodek, za katerega zadet v hrbet in ne v prsi, kot v vsej povojni zgodovini Bologne ni trdi policija.	] primerjave, (if)
njerji v Bologni, med katerimi jc bil ubit mlad študent Francesco Lorusso, so zopet sprožili vprašanje, če in kdaj imajo varnostni organi pravico, da med pouličnimi manifestacijami sežejo po orožju. Gre za vprašanje, ki je vse pogosteje na dnevnem redu, odkar je parlament pred dvema letoma odobril zakon Reale, ki ga jc marsikdo ocenil kot «usodncga za svobodo in za demokracijo*.
Okoliščine, v katerih je bi! ubit mladi Lorusso, niso še povsem jasne in verzija mladih demonstrantov ter poluradna verzija policije sta v marsičem protislovni. Vendar nam zaenkrat ni do tega, da bi poglabljali to plat vprašanja. Kakorkoli že, ostaja dramatično dejstvo Lo-russove smrti. Mladi študent iz Bologne jc obležal v krvi na cestnem tlaku kot pred njim Giannino Zi-beechi, Florentinec Boschi in števili i drugi, katerim so policijske ali karabinjerske krogle nasilno pretrgale nit življenja. Res je sicer, da so organi javne varnosti s stopnjevanjem navadnega in političnega kriminala izpostavljeni vse večjim nevarnostim: res je, da so njihovi delovni prgoji nečloveški, da so izčrpani zaradi nemogočega delovnega urnika, toda ali jc to lahko o-pravič lo za nediskriminirano streljanje? Najmanj, kar je mogoče reči je, da policija in karabinjerji niso strokovno dovolj pripravljeni in ne znajo obvladati množice, nasprotno: največkrat ravno s svojim posegom zaostrijo napetost do kritične točke.
nanje mladih demonstrantov. Vse prevečkrat se zgodi, da nasilje in nerazsodnost prevladata nad treznim presojanjem. In ne gre le za občasne primere, ki jih gre sicer obsoditi, toda ob katerih bi lahko razumevajoče dodali »pripeti se pač*. Ne! Nedavni izgredi v Rimu in v Turinu, kjer so tako imenovani mladi avtonomist! obračunali s komunističnimi študenti, ker so izrekli vrsto pomislekov o njihovih ’ pobudah, kažejo, da je nasilje na italijanski šoli že stalen pojav. Ni dvoma, da so za tako stanje odgovorne v največji meri majhne skupine provokatoi-jev, katerih cilj je izzvati kaos, res pa je tudi, da večina vse prevečkrat naseda tem provokacijam.
K temu pa še pripomba: provokatorji ne bi mogli tako nemoteno ribariti v kalnem, če ne bi bil položaj na italijanskih univerzah takšen kakršen je, če -ie bi bilo vseučilišče (isto pa velja tudi za višjo srednjo šolo in zlasti za strokovne zavode) le tovarna brezposelnih intelektualcev. Nenadzorovani bes se buholno razraste le v pogojih, ki za prihodnost ne nudijo nobene stvarne življenjske perspektive. In žal jc italijanska šoJa zaradi svoje okostenelosti padla na Jako nizko raven. da ne nudi mladim ljudem možnosti, da bi si lahko postavili trdne temelje, na katerih bi gradili svojo prihodnost. Vlada in parlament zato ne smeta ver odlašati z reformo, če nočeta, da se bo nasilje mladoletnikov še bolj nekontrolirano razdivjalo. VOJMIK TAVČAR
Na ta dopis .je Gariup odgovoril v župnijskem biltenu -*Ukve», ki ga občasno Izdaja. Župnik je najprej pojasnil, da je zaprl dohod do pokopališča sporazumno s škofom, ob koncu odgovora pa se je obregnil ob — po njegovi oceni — grobo slovnično napako, ki jo je zasledil v pismu Broccaioiijeve. Dodal je. da bi on s tako napako na liceju prejel .trojko in sc vprašal, ali učiteljica uči tako tudi ukvanske otroke.
Ta odgovor pa je očitno razjezil učiteljico, ki se je ponovno obrnila do sodnika. Tokrat pa je šla na višjo raven, in sicer na državno pravd-ništvo V Tolmeč, kjer je prijavila župnika zaradi obrekovanja v časopisju. Tožilec — gre za namestnika državnega pravdnika dr. Perruc-cija — je to prijavo proučil in po kratki preiskavi predal akte sodišču, z zahtevo, da Gariupu sodi po hitrem postopku, kot to predvidela zakon o tisku. Proces bo v petek, 18. t.m. ob 9. uri na sodišču v Tol meču.
Najprej je treba pripomniti, da je obtožnica dokaj nenavadna, saj pripisuje Gariupu. da je objavil »žaljiv odgovor* v časopisu «Friuli sera*, medtem ko nam je Gariup zagotovil, da ni nikoli poslal tdga odgovora videmskemu listu. Že zaradi tega bi torej moralo sodišče Gariupa oprostiti, ker je pač obtožnica brezpredmetna, če članek ni bil objavljen v omenjenem večerniku. Sicer pa se postavlja vprašanje, če ni bil celo članek Broccaioiijeve žaljiv za župnika.
Druga pripomba se nanaša n* "vščbino odgovora in na vprašanje, v kolikšni meri bi šlo lahko za žalitev, Po našem mnenju gre« samo za vrsto ugotovitev in za nekaj (čeprav retoričnih) vprašanj, medtem ko bi moral biti predpogoj za žalitev pozitivna trditev oziroma pripisovanje nekomu dejanj, ki jili ni naredil. V tem primeru pa je župnik Gariup samo opozoril na napako, kakršne učitelj — in v tem bi se morali vsi strinjati — ne bi smel zagrešiti.
Ne glede na vsebino obtožnice pa se vsiljuje,vtis, da gre ponovno za proces izrazito polit čnega značaja, ki ga je treba vključiti v sklep p o-tislovenske gonje. Za nas ni no e-nega dvoma, da gre za ponoven pritisk na narodno zavednega župnika Gariupa. Vsekakor pa dogodek oceniujemo kot grožnjo p o;i človeku, ki je »zagrešil* le to, da je hotel omogočiti ot okom slovenskih staršev, da se naučijo materinega jezika. Župrrtu Gariupu izrekamo popolno soridarnost v prepričanju, da bo tudi tokrat r z od-ba sodišča oprostilna, kot so bile o-prostilne vse zadnje razsodbe na političnih procesih, ki ro bili kakorkoli povezani z uve!javljan:em narodnih pravic slovenske manjš ne v tržaški, v goriški in v videmski pokrajini.
B. Br.
Odstop radikalnih poslancev
zaradi vladne politike do jetnišnic
RIM, 11. — V znak protesta proti ukrepu o jotniških paznikih, ki ga je sprejela vlada, na svoji redni seji. je radikalna poslanska skupina sporočila predsedniku zbornice Ingruu, da odstopa. Ostavko so podpisali vsi štirje adikalni poslanci:	Giacinto
Pannella. Adele Faccio. Emma Boni-no in Mauro Mellini. Zbornica bo morala o njihovem odstotni razpravljati in sklepati v sredo. Na njihovo mesto bc«*1'' stonili prvi r zvoljeni in sicer: bivša nuna Marisa Galii. odvetnik Franco De Cataldo. voditelj »vojaških oporečnikov* Roberto Cic-ciornessere ter predsednik homoseksualne fronte FUORI Angelo Pez-zana.
Odstop bodo radikalni poslanci o-brazložili med tiskovno konferenco, ki bo jutri poooidne Zr.aro pa jc, da zavračajo r«-V-s minisi-a Bonifacia, da bi zavlačeval «. 'formo sistema jetniških paznikov », 'aeniinic nasploh. Pannel a je s tem v zvezi bil izredno polemičen, ko je izjavil, da so »verjetno nalašč organizirali pobeg novih Zicclntellov. da bi umorili nove Oc-corsie ih bili nato ubiti, ker b:do samo tako molčali*.
Tu,.; ' a r~-’ kal.ne stranke Adelalde Af' etta pa je dala tisku izjavo, v kateri obtožuje vlado, da se ne zaveda kako eksoWiven je položaj v jetnišnicah in kako je od tega odvisen ves položaj javnega reda f Italiji.
NA PRVI URADNI SEJI LEVIČARSKEGA ODBORA TRŽAŠKE POKRAJINE
Predsednik lucio GJiersi razdelil pristojnosti novim pokrajinskim odbornikom KPI in PSI
Ustanovljeno posebno odbomištvo ta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti * Sprejeta sklepa, ki zadevata tudi slovensko šolo
Včeraj s« je na tržaški pokrajini sestal na prvi uradni seji novoizvoljeni levičarski odbor, ki mu predseduje socialist dr. Lucio Gher si. Na samem začetku seje se je odbornik Volk. ki bi mu po številu prejetih glasov ob izvolitvi pripadalo mesto »starejšega odborni. ka», ki nekako velja za podpred sednika, oziroma namestnika pred sednika ob njegovi odsotnosti, odpovedal tej odgovornosti zaradi poklicnih obveznosti, ki bi mu ne omogočile prevzema reprezentančnih funkcij. Nadomestiti bi ga moral po anagrafski starosti odbornik Markovič, ki se .je prav tako funk ciji odpovedal, tako da je mesto »starejšega odbornika* pr padlo dr. Eziu Martoneju, članu KPI .
Predsednik pokrajinskega odbora, je nato uradno podelil_ posameznim odbornikom pristojnosti, oziroma področja dela in sicer: dr. Ezio Martone (KPI) proračun
dr. Pietro Panizon (KPI) psihiatrično skrbstvo Maurizio Pessato (KPI) skrbstvo in Izterjevanje bolnišnlških stroškov
Fabio Cante (KPI) osebje
Luctjan Volk (PSI) kmetijstvo, turizem in javna dela Alojz Markovič (KPI) vprašanja družbenega In gospodarskega razvoja slovenske narodnostne skupnosti dr. Stelio Spadaro (KPI) vzgoja in kulturne ustanove Ester Pacor (KPI) higiena in zdravstvo Dokončno umeščeni odbor je nato prešel k upravnemu delu. Najprej je sklenil imenovati odbornika Canteja v paritetno komisijo s sndikalnimi predstavniki, ki odlo ča o napredovanjih osebja, nato je odobril dva sklepa, ki zadevata šole, ker se bližata zanju postavljena roka.
S prvim so sklenili zaprositi deželo za prispevke po zakonu o šolskih , gradnjah in sicer 100 milijonov za ureditev delavnic v industrijskem zavodu «Volta», 30 milijonov za telovadnice pri šob »Ga-lilei», 35 mibjonov za izgradnjo telovadnice in bazena pri zavodu »Da Vinci*. 5 mibjonov za ureditev
novih učilnic v ženski šoli »Deled-da» ter 5 mibjonov za tajništvo in ravnateljstvo zavoda za ^geometre. Sklenili so tudi zaprositi finansiranje za preuredite^ prostega paviljona umobolnice za potrebe slovenske trgovske akademije »Žiga Zois*.
Nato so skleniti zaprositi državno oblast za ustanovitev naslednjih novih šol ab tečajev: teča.i za izvedenke za prehrano pri zavodu »Deledda*. večerni tečaj za geo metre pri šoli »Da Vinci* ter tečaja v slovenskem jeziku za geometre in elektrotehnike.
Prihodnja seja pokrajinskega odbora bo v torek, 15. t.m., v prihodnjem tednu pa bo odbor sklical tudi načelnike svetovalskih skupin in pripravljalni odbor za konferenco o tržaškem gospodarstvu.
Urbanistični problemi kmalu pred občinski svet
Občinska urbanistična komisija in šesta svetovalska komisija sta se včeraj sestali na skupni seji pod predsedstvom župana Spaccinija in proučili drugi dokončni osnutek načrta za restrukturacijo mestnega zgodovinskega središča. V prihodnjih dneh bodo o glavnih aspektih načrti seznanili ozemeljsko pristojne rajonske konzulte. Občinska urbanistična komisija pa se bo v prihodnjem tednu še štirikrat sestala, da bi zaključila tudi proučitev splošne variante za področja, namenjena javnim storitvam, ter načrta za perimetracijo kraških naselij. Te tri bistvene urbanistične instrumente bodo nato v najkrajšem času orisali v občinskem svetu, ki se bo sestal, kot smo že poročali, 15., 22. in 29. marca.
Proslave 8. marca
V okviru proslavljanje mednarodnega praznika žensk — 8. marca najavlja pokrajinsko vodstvo Z2I—UDI tudi za danes in jutri vrsto manifestacij v raznih krajih naše pokrajine. Danes bodo proslavljali ta praznik v Dolini, Ricmanjih in na Konkonelu.
KMEČKA ZVEZA
vabi na
vn.
n n d/ii/iri
OBČNI ZBOR
ki bo t nedeljo, 13. marca 1977, ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4
DNEVNI RED:
1.
2.
3.
4.
5.
Izvolitev predsednika občnega zbora Predsedniško poročilo Poročilo tajništva Poročilo nadzornega odbora Pozdravi in diskusija
6.	Volitve
7.	Razno
V morebitnem drugem sklicanju pol zbor sklepčen ob vsaki udeležbi.
ure po prvem, Je občni
V Dolini bo govorila Nerina Švab, v Križu Slava čebulec in Ester Pacor, v Ricmanjih Dina Castelli iri Sonja Biagi, na Konkonelu pa Nadja Pahor in Tea Maligoi. Jutri pa bodo v prostorih podlonjerskega krožka proslavljale svetoivanske in podlorijerske ženske. Govorili bosta Ester Pacor in Liliana Speri.
V Križu bo drevi ob 20.30 v Ljudskem domu proslava 8. marca, 'mednarodnega dneva žena. Nastopila bosta moški in dekliški pevski zbor Vesna. Sledil bo družabni večer.
SINOČI PREMIERA SSG V KULTURNEM DOMU
Prva slovenska uprizoritev igre Wilderja «Zaenkrat smo se izmazali»
Delo je režiral France Jamnik, razkošno sceno je zasnoval Klavdij Palčič, kostume Marija Vidau, scensko glasbo pa je napisal Pavle Merku
Stalno slovensko gledališče je včeraj v Kulturnem domu prvič uprizorilo igro Thorntona Wilderja Zaenkrat smo se izmazali. To je četrta premiera letošnje sezone.
Delo znanega ameriškega dramatika in romanopisca je režiral France Jamnik. Bogato sceno je izdelal Klavdij Palčič, kostume, ki so v igri zelo pomembni, je pripravila Marija Vidau. Glasbo *je napisal Pavle Merku. V igri je sodelovalo večje število igralcev in statistov, naj omenimo le nosilce glavnih vlog: Mira Sardoč (gospa Antro-bus), Anton Petje (gospod Antro-bus), Lidija Kozlovič (Sabina), Mi-
randa Caharija (Gladgs), Livij Bogateč (Henry), Adrijan Rustja (napovedovalec), Bogdana Bratuž (prerokovalka), Jožko Lukeš (gospod Fitzpatrick), Stojan Colja (raznaša-lec brzojavk), Silvij Kobal (doktor), Stane Starešinič (profesor), Aleksij
Dolgoletno tamico Savino B sco in Aleksa Perošo je osreč.la prvorojenka SARA
SPDT želi srečnima staršema in novorojenki mnogo sreče v življenju.
iiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiuniiiiiDMiiiiiuitiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
6. POKRAJINSKI KONGRES PRISTANIŠKIH DELAVCEV FILP-CGIL
,
Osimski sporazum osnova in priložnost za ponoven dvig tržaškega pristaniška
Tajnik Criscenti naglasil potrebo po ustreznih naložbah in po pravilnem načrtovanju - Danes zaključek
V veliki dvorani tržaške pomorske postaje se je včeraj pričel 6. pokrajinski kongres pristaniških delavcev, ki so vključeni v sindikat CGIL. Osrednja točka včerajšnjega sporeda je bilo poročilo tajnika FILP - CGIL Maria Criscentija: danes dopoldan je na vrsti razprava, nakar bo Avgusto Lombardozz\ član vsedržavnega tajništva FILP r CGIL, povzel zaključke. Kongres se bo zaključi- z izvolitvijo vodstva in delegatov za vsedržavni kongres FILP.
Criscenti je izčrpno analiziral vzroke in posledice globoke gospodarske krize, ki je v-znatni meri prizadela tudi pristaniško dejavnost. Oo tem je naglasil potrebo po koreniti spremembi strukture notranjega tržišča ter po preosnovi industrijskega aparata. Sindikat se bori predvsem za politiko načrtovanja in umnega porazdeljevanja naložb v proizvajalne sektorje.
Glede pristaniške politike je tržaški pokrajinski tajnik FILP-CGIL poudaril potrebo po popolni publici-zaciji pristaniške dejavnosti ter po racionalizaciji dela in izkoriščanje zmogljivosti, obstoječih struktur. Vendar to ni dovolj. V tržaškem pristanišču sb strukture v glavnem zastarele, nekatere celo neuporabne: premalo pozornosti se posveča vzdrževanju in popravljanju strojev. Vse to pomeni visoke tarife pristaniških uslug in majhna konkurenčnost z ostalimi lukami. Ob stagnaciji prometa se zato ne more stalno zahtevati novih žrtev od delavstva, temveč so potrebne nove ustrezne naložbe. ,
Tržaško pristanišče se mora odpreti, izkoristiti mora ponovno odprtje Sueškega prekopa ter se vključiti v mednarodne gospodarske tokove. Pomemben prispevek temu bo lahko italijansko - jugoslovanski spo. razum, ki je bil podpisan v Osimu in ki je osnova za nadaljnje sodelovanje' obeh držav. Criscenti je ob tem naglasil, da bo industrijska co-
VČERAJ V TRSTU SREČAMJE MEŠANEGA ODBORA
■ -.------- *
Zadnji dogovori za pripravo konference jadranskih, mest
Tehnični jugoslo vansko - ital ganski odbor določil smernice za skupno uvodno poročilo
' m	.
V tržaški občinski palači je včeraj zasedal tehnični italijansko - jugoslovanski odbor, ki pripravlja 3. konferenco jadranskih mest. Srečanja, ki ga je vodil tržaški občinski odbornik in član vsedržavnega vodstva združenja italijanskih občin En-nio Abate, so se udeležili z italijanske strani še predstavnik urada za zgodovinsko središče občine Ancone arh. Agostinelli, urbanista Semera-ni in Mazzotti za občini Pesaro in Benetke ter ravnateljica tržaških zgodovinsko umetnostnih muzejev dri Laura Ruaro. Jugoslovansko predstavništvo, ki ga je vodil tajnik stalne konference jugoslovanski mest Vladimir Cavic, pa so sestavljali še nadzornik za spomeniško varstvo SR Slovenije Marjan Kola-
rič ter urbanista Tomislav in Janko Marasovič.
Med včerajšnjim posvetovalnim sestankom se je tehnični odbor dokončno sporazumel za glavne smernice, ki naj bi jih obsegalo skupno uvodno poročilo na konferenci, ter dokončno določil teme ostalih osmih poročil.
Tretja konferenca jadranskih mest, ki bo 29. jn 30. aprila v Dubrovniku, bo obravnavala vprašanja kulturne zapuščine v sodobnem življenju jadranskega območj*. Kot rečeno je tehnični odbor med včerajšnjim srečanjem določil tudi teme, ki naj bi jih v svojih poročilih obravnavali predstavniki vseh osmih mest, kolikor jih sodeluje na konferenci, to je Trsta, Benetk, Anco-
ne in Pesara za italijansko ter Dubrovnika, Splita, Reke in Pirana za jugoslovansko stran.
Tržaška'občina bo predstavila poročilo o urbanistični preosnovi mestnega zgodovinskega centra. Vprašanja urbanistične ireditve ter o-vrednotenja kulturnih in naravnih dobrin za turistični razvoj bodo glavne teme tudi ostalih poročil.
Po včerajšnjem sestanku tehničnega odbora bo še zadnja vprašanja organizacijskega značaja p"0-učil danes paritetni italijamsko-ju-goslovanski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vsedržavnega združenja italijanskih občin ter zdrliže; n.ja jugoslovanski mest i, ki je glavni prireditelj konference.
na na Krasu pomenila veliko priložnost za dvig tržaškega in obenem deželnega gospodarstva.
Potrebne so torej velike naložbe države in dežele in potrebno je pravilno planiranje. Istočasno je treba izboljšati cestno in železniško mrežo, tako da bo Trst resnično trden most z vzhodnimi državami ter srednjo Evropo in obenem alternativa gospodarski polarizaciji v Padski ini-žini.	/
Tajnik FILP - CGIL je zaključil z besedami o obnovitvi delovne pogodbe vseh pristaniških delavcev, ki zapade konec leta 1977. Obnova delovnih pogodb naj bf bila predvsem v funkciji čimširšega poenotenja; vendar bo ob tem treba upoštevati specifičnost različnih delavskih kategorij. ...	.
Izčrpnemu poročilu je sledila vrsta pozdravov. Med drugimi so delegate (»zdravili tudi Renato Corsi (UIL), Mario Zaves (CISL), Loren-zo Colautti (avtonomna pristaniška ustanova), predstavniki strank ter drugi.
Ameriški novinarji na deželnih smučiščih
Skupina ameriških novinarjev in fotoreporterjev, ki so specializirani v smučanju in drugih zimskih športnih, je včeraj zaključila večdnevni obisk v naši deželi. Gostje z onstran oceana so si ogledali najznačilnejša zimska središča v Furlaniji - Julijski krajini, da bi o njih seznanili turistične agencije in bralce specializiranih revij. Novinarje in fotoreporterje, ki so bili navdušeni predvsem nad Zonkolanom, so včeraj sprejeli predstavniki dežele in tržaške avtonomne letoviščarske in turistične u-stanove. Poleg tega so imeli tudi srečanje s tržaškimi športnimi časnikarji.
Ugrabljena Trstu bolgarski begunec?
Agenti bolgarske obveščevalne službe naj bi še 31. januarja ugrabili nekega bolgarskega šoferja, ki je bil začasno nastanjen v begunskem taborišču na Padričah. U-grabljenec, 32-letni Stojan Apostolov Tassov, je še 2. januarja zaprosil rimsko kvesturo za politično zatočišče in so ga nato — kot je običaj — poslali na Padriče. Od tod je nato izginil neznano kam.
Vest, da naj bi šoferja ugrabili tajni agenti, prihaja iz pariških krogov «Amnesty international* ter jo je objavila tiskovna agencija »Ita-lia*. Na tržaški kvesturi izražajo utemeljene dvome v resničnost te zgodbe, saj ni verjetno, da bi se romunska obveščevalna služba podala v tako nevarno početje za nekega šoferja. Omenjena agencija vsekakor dodaja, da naj bi enega od ugrabiteljev, Ivana Mladenova, pred kratkim aretirali v Latini zaradi tatvine. Tudi Mladenov je bil nekaj časa gost taborišča na Padričah, od koder so ga nato premestili v Latino.
Še ena aretacija zaradi bančnih ropov
še ena aretacija zaradi »nedovoljene posesti orožja*. Po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Co-assina so namreč včeraj agenti letečega oddelka tržaške kvesture aretirali nekega Tržačana, po rodu iz Istre, starega približno 40 let. Pri njem so našli tri samokrese in več nabojev. Tudi zanj je uradna obtožba nedovoljena posest orožja, nobenega dvoma pa ni, da gre za aretacijo v zvezi s preiskavo o bančnih ropih. Namestnik državnega pravdnika dr. Goassin je tudi potrdil aretacijo Luigija in Giuliane Zangrando ter dejal, da ju bo po hitrem postopku predal sodišču zaradi nedovoljene posesti orožja.
Nesreči na delu
Včeraj sta se v Trstu pripetili dve nesreči na delu. Okoli 12. ure se je pred skladiščem podjetja Stock v starem tržaškem pristanišču ponesrečil 56-letni delavec Matteo Rado-
vini. iz Ul. Tofani 5. Njegov delovni tovariš je napravil napako pri upravljanju prikolice in Radoviniju je padel kos železa na desno roko in mu zmečkal tri prste. Radovini je pri tem še padel in si zlomil piščal leve noge. Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice se bo moral zdraviti 00 dni.
Mesec d1-’' pa se bo moral na i ' n oddelku zdraviti 31-letni pek Edoardo Clemente iz Ul. Donadoni 3. V pekami v Ul. Molino a Vento 8 mu je zašla roka v stroj za mesenje testa in kolesje mu je odrezalo členek na palcu desne roke.
NAGRADNO
ŽREBANJE
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
bo DANES, 12. MARCA,
ob 18. uri na sedežu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 v,JV,., nocL stropju. Vabljeni so naročniki In še posebej naši raznašale!.
Med vsemi, ki so poravnali celoletno naročnino do konca februarja, bo izžrebanih 40 bogatih nagrad.
Udeležite se žrebanjal Morda bo sreča nagradila prav vas, ki ste se žrebanja udeležili.
' r	./	1
Nagradno žrebanje je odobrilo Ministrstvo za finance z ministrskim odlokom številka 4/180154.
Pregare (sodnik), Alojz Milič (Homer) idr.
Osnovna problematika igre je preteča nevarnost, ki grozi človeku in družbi. V prvem dejanju se mora človek boriti proti nevarnim katastrofam, v drugem dejanju grozi družbi moralna izprijenost, v tretjem dejanju je človek proti človeku. Vojna se konča, obup ih sovraštvo razkrajata medčloveške odnose in samo žvljenje. V vsakem obdobju svoje zgodovine se mora torej človek spopadati s številnimi nevarnostmi, oblike menjajo, grožnja pa ostaja. Igra n!ha med tragiko in ironijo, med čustvi in razumsko a-nalizo. V njej je vrsta elementov, ki dokazujejo, kako • je Thornton Wilder iskal nove-in neklasične dramaturške prijeme. Uprizoritev SSG je skušala te e’emente poudariti na več ravneh, odlike in slabosti predstave bomo seveda pregledali v naslednjih številkah našega dnevnika.
Občinstvo je kljub nekonvencionalni igri nagradilo igralce in režiserja s prisrčnim ploskanjem.
Gledališča
V ORGANIZACIJI SPDT
Predavanje o lepotah zasneženih poljan
Sinoči je bilo v organizaciji SPDT v Gregorčičevi dvorani v Trstu u-spelo predavanje znanega slovenskega planinca Svetozarja Gučka, ki je predaval na temo «Po smučiščih Komne in Matlerhorna». Predavatelj je znal z usklajeno besedo in učinkovitim in sočnim predavanjem prikazati lepoto belih poljan in prostranih smučišč. Diapozitivi, ki so dopolnjevali njegovo izvajanje, so jasno dokazovali, kako je narava lepa in v vseh letnih časih, pozimi pa ima še poseben čar.
Prvi del predavanja je bil posvečen turnemu smučanju okoli Komne, v drugem delu pa se je premaknil na italijansko - francosko mejo,' kjer nam. je opisal in seveda tudi prikazal razne vzpone na zasnežene gore v okolici Matterhorna. Naj omenimo še. da je bila Gregorčičeva dvorana pretesna, za vse ljubitelje gora, ki so pazljivo sledili predavatelju.
D. J.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V četrtek, 17. t.m., ob 17. uri,, bo prva seja glavnega odbora (nadzornega odbora in razsodišča). Na dnevnem redu bodo: sklepi občnega zbora, porazdelitev funkcij in razno. Seja je odprta vsem članom.
• Sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev ter avtonomna ustanova za ljudska stanovanja prirejajo v četrtek, 17. marca, ob 19.30, v kinodvorani Madonna del Mare v Ul. Don Sturzo 4 javno zborovanje, na katerem bodo obravnavali razna vprašanja v zvezi z deželnim zakonom o pravični stanarini.	i
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tei. 228 124; Bazovica: tel. 226165, Opčine; tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141. Božje polje. Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197. Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
POROČILO TAJNIKA RINALDIJA NA SESTANKU SEKCIJSKIH TAJNIKOV
KD SE ŠE NI SPRIJAZNILA
Š PORAZOM NA POKRAJINI
Danes in jutri v Vidmu deželna organizacijska konferenca stranke
Krščanska demokracija še ni prebolela poraza, ki ga je doživela v tržaškem pokrajinskem svetu, kjer je ostala povsem izolirana in je morala prepustiti levičarskim silam, komunistom in socialistom, vodenje te važne krajevne uprave. Tako sedaj obtožuje komuniste in socialiste, da — kot je dejal pokrajinski tajnik Rinaldi na sestanku sekcij-skih voditeljev v palači Diana — »so nalašč odprli krizo na občini in pokrajini, da bi prisilili KD k političnemu spbrazumevanju s KPI*. Toda KD je vztrajala na svoji liniji »pripravljenosti na najširše demokratične konvergence* in »odločnega nasprotovanja zgodovinskemu kompromisu*. Potem ko je ugotovil, da \ novi pokrajinski odbor zaradi svoje številčne šibkosti ne bo mogel uresničiti napovedanega političnega preokreta, je Rinaldi polemiziral tudi z liberalci, Id so s svojim vzdržanjem odločilno prispevali k uveljavitvi manjšinskega levičarskega odbora.
Na omenjeni seji v palači Diana so razpravljali tudi o notranjih organizacijskih vprašanjih in o spremembi statuta. Ta vprašanja bodo v ospredju na deželni organizacijski konefrenci, ki bo danes in jutri v Vidmu v avditoriju Zanon. Konferenca se bo začela danes ob 15.30 s poročilom deželnega tajnika Colo-nija, zaključila' pa se bo jutri dopoldne z govorom člana vsedržavnega vodstva stranke posl. Cabra-sa. Videmska manifestacija bo obenem priprava na vsedržavno organizacijsko konferenco, na kateri bodo morali dokončno sklepati o važnih spremembah strankinega statuta, ki naj bi po eri strani privedli k večji moralizaciji znotraj stranke, po drugi pa omogočili bolj učinkovito prisotnost stranke v italijanski družbi.	^
• Tržaška univerza razpisuje diplomsko nagrado v znesku 200 tisoč lir v
spomin na prof. Giorgia Bonifacia, bivšega ravnatelja statističnega inštituta. Prijave nrejemajo na univerzi do 11. ure 31 t.m.
V soboto na Jožefovo normalen urnik trgovin
Združenje trgovcev tržaške pokrajine sporoča, da na podlagi novega zakona Jožefovo ni več priznano kot praznični dan. Zaradi tega bodo vse trgovine prihodnji teden, in torej tudi v soboto, 19. t.m., odprte po normalnem umiku.
Osa® ■.
BANCA T>I CPEDITO 'tft TRIESTE TRŽAŠKA K R ED IT Ni A BANKA
S P. A.	" j’
TRf3T - gllCA F. FILZI 70 - ' i®
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 11.3.1977
Ameriški dolar: debeli <	884,95
drobni	850,—
Funt Sterling	1521.—
švicarski frank	344,70
Francoski frank	177,30
Belgijski frank	24,-
Nemška marka	368.80
Avstrijski šiling	51,95
Kanadski dolar	820.—
Holandski florinO	353.—
Danska krona	147,—
Švedska krona	205.—
Norveška krona	164 —
Drahma: debeli	22,25
drobni	22,25
Dinar: debeli	44.50
drobni	44.50
MENJALNICA
vseh tujih valut
ROSSETTI
Zaradi obolelosti nekaterih igralcev bodo nadaljnje ponovitve Kohoutove »Roulette* v Trstu šele prve dni aprila.
VERDI
Drevi ob 18. uri četrta ponovitev Puccinijeve »Deklice z Divjega zahoda*. V glavnih vlogah nastopajo Radmila Bakočevič, Gianfranco Cec-chele in Aldo Protti. Režija Lamber-to Puggelli. Red S.
AVDITORIJ
Jutri ob 16. url In v ponedeljek ob 20.30 Dramma italiano z Reke: »La calzolaia fantastica* F. Garcie Lorce. Režija Giuseppe Maffioli. Rezervacije pri Osrednji blagajni. Veljajo odrezki Avditorij.
Od 17. marca dalje: Compagnia Nuova Scena: «L’Amleto non si pud fare* V. Franceschija. Režija France-sco Macedonio.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
THORNTON WILDER
ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI
(The Skin of our Teeth) igra v treh dejanjih Prvič v slovenščini
Prevod	France	Jamnik
Scena	Klavdij	Palčič
Kostumi	* Marija Vidau
Glasba	Pavle	Merku
Režija	FRANCE JAMNIK
Danes, 12. marca ob 20.30 — abonma red B — prva sobota po premieri.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Carsten Krttger - Ludvvig Volker
MAKS ŽVIŽGAČ
mladinska igra v dveh delih
Prevod Scena in kostumi Glasba Režija
Janez Žmavc
inž. arh. Mirko Lipužič Aleksander Vodopivec MARJAN BEVK
V	ponedeljek, 14. marca, ob 15.30.
V	torek, 15. marca, ob 15.30.
Prosveta
PD Slovenec Iz Boršta Mladinski dramski odsek bo priredil y počastitev rineva žena kulturni večer jutri 13. t.m., ob 18. uri, v prosvetni dvorani.
Razstave
Drevi bo v Tržiču v Ulici San Marco 14 odprl v galeriji «11 Sagit-tario« razstavo svojih de! tržaški slikar Giovanni Duiz. Razstava bo trajala do konca meseca.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
priredi v sredo, 16. marca 1977 četrto predavanje iz ciklusa o razvoju slovenske arhitekture.
Predaval bo dr. Ivan Sedej na temo:
LJUDSKO
STAVBARSTVO
* Predavanje bo ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Ul-Petronio 4.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.30 »Sfida senza paura*. Režiral Pa"! Newman. Henry Fonda, Paul Ne"'-man in Lee Remick. Barvni film.
Movie Club 77. Zaprto.
Ariston 16.00 «Ricostruzione di un de litto*. Grški čmo-beli film.
Mignon 15.30 «La scarpetta e la F sa». Barvni film.
Nazionale 16.00 »Tutti possono arric-chire, tranne i poveri*. Barbara Boc chet in Enrico Montesano. Barvni film.
Grattacielo 16.00 »Caro Michele*. M*' riangela Melato. Barvni film.
Fenice 15.30 «La battaglia di Mid' way». Barvni film. Charlton He ston, Henry Fonda in še mnogo drU' gih znanih igralcev.
Excelsior 16.00 «L’altra meta del cie lo». Monica Vitti in Adriano Celec tano*. Barvni film.
Eden 16.30 «Quella strana ragazza ch# abita in fondo al viale*. Jodie F<r ster, Martin Sheen in Alexis Smith Prepovedan mladini pod 14. letom-
Ritz 16.30 »Mister miliardo*. Terene# Hill. Barvni film.
Aurora 16.00 »Quelle strane occasie ni*. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film.
Capitol 15.00 «King Kong*.
Cristallo 16.00 «11 libro delia giungl**' Barvni Walt Disneyev risani file1.
Moderno 16.30 »Moše*. »Burt Lanca' ster in Irene Papas. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 »Lager 5 — >n' ferno delle donne*. Prepovedan ml*' dini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.00 «La moglie vergine*. E . vige Fenech. Prepovedan mladi* pod 18. letom. Barvni film.
Impero 16.30 «L'innocente». Laura A®‘ tonelli in Giancarlo Giannini. Prepoj vedan mladini pod 14. letom. Barv* film.
Vittorio Veneto 16.30 «Tuiti gli uorrim del presidente*. Robert Redford i" Dustin Hoffman. Barvni film.
Radio 16.00 »Bambi*. Barvni Wa® Disneyev film.
Abbazia 16.00 »Una volta non basta*' Kirk Douglas, D. Raffin in G. H3' mitlon. Barvni film.
Astra 16.30 «Apache». Cliff Pott* Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 »Luna di miele * tre*. Renato Pozzetto in Stefan'* Casini. Barvni film.
Namesto cvetja na grob dr. Oton* Berceta darujeta Karla in Mir*0 Ščuka (Boršt) 10.000 lir za Dija^* matico.
Namesto cvetja na grob prijate«* Otona Bercčta daruje Drago G*®' tar z družino 25.000 lir za ŠD Pol _
V	spomin na prijatelja Otona B*r’ cčta daruje Ladi Jazbec z družin0 10.000 lir za žrtve potresa v v* neški Sloveniji.-
V	počastitev snomina dr. Oton* Bercdta.'daruje Ivanka Colja 5/^
SPDT	*uw
izlet na Javornik z osebnimi avtomobili. Zbirališče je ob 7.30 na Ober-
I
dankovem trgu.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 12. marca GREGOR
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.06 — Dolžina dneva 11.43. — Luna vzide ob 1.05 in zatone ob 10.43.
Jutri, NEDELJA, 13.v marca KRISTINA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,2 stopinje, najnižja 7,2, ob 19. uri 10,2, zračni tlak 1013,9 m pada, nebo pooblačeno, veter 4 km jugovzhodni, vlaga 80-odsiotna, morje mimo, temperatura morja 10,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. in 11. marca so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 32 oseb.
UMRLI SO: 78-letna Anton a Mar sich vd. Bonazza. 93-letna France-sca Srdoc vd, Marassich, 76-letni Antonio Inglessi, 68-letni Andrea Scalici, 85-letna Maria Vlacci vd. Manzoni, 72-letni Arturo Steffč. 59-letni Renato Meneghello, 66-letna Natalia Perini, 77-letna Anna Krečič vd. Bevilacqua, 79-letna Mar-gherita Peruzzi vd. Sammonf, 75 letna Maria Tomasi, 45-letna Gior-gina Giassetti por. Olivieri, 77-letna Eugenia Feruzzi vd. Giust.i, 54-letm Urgente Martini. 84-letna Anna Tro bec vd. Facchini, 70-letni. Mario Segulia, 70-letni Aldo Naperotti, 66 letna Carmen Ruttino por. Asqui-ni, 77-letni Giuseppe Udovich, 89-letna Anna Canziani, 76-letni Viktor Ferluga, 69-letna Evenia Pinato por. Goich, 86-letna Lucia Pagnacco vd. Signorni, 75-letni Nicola Perrelli, 78-letna Antonia Marsich. vd. v Bonazza. 78-letna Dina Severi vd. Salamon. 79-letna Regina Piva vd. Trivellato, 71-letna Fausta Ma estre!-li por. Visintini, 87-letna Maria Puz zer vd: Ferrari, 85-letna Alessan-dra Marši vd. Cirillo, 84-letna Natalia Batič vd. Vecchiet, 70-letni Albino Vesnaver.
DNEVNA SLUŽBA LEKAPN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1, Ul. Bonomea 93, Ul. Zo-ruttl 19.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2,. Ul. T. Vecellio 24.
V	spomin na dragega Otona
četa darujejo d -užine Košuta, * ‘ liDČič in Lojze Beme 30X00 lir 1 sklad Andreja Budala.	, .
V	počastitev spomina pok. P1*1' Otona Berceta daruje Tatiana K°r^ 5000 Ur za učiteljišče A. M. Slomš#*'
iNamesto cvetja na grob prof. “ \ Otona Berceta daruje družina Tehc* Di Lenardo 20.000 Ur za zavod Martin Slomšek.	.
V	počastitev spomina prof. Oto*j Berceta darujeta prof. Kriščak prof. Škerlj vsak po 5.000 Ur za sW* dr. Andreia Biida'a.
V	počastitev spomina po'<- G* perja Čoka in Jos:pa Hrovat naj;? ruje Zofka Pečar 2.0~0 lir za TrJ'j,
V	počastitev s-omina pok. P,*,( p^ria Čoka darujejo Ber a d’ ‘vj
5.000	lir ter Biažca in Vilko
3.000	lir za TPPZ.
. V isti namen darujejo Pier:n\j( Fabij Pečar 2 000 in ing. Andrej cin
2.000	lir za PD -Lo^jsr - Kat na J . Leandro Čok 5 000 lir za ŠD Ato c().
Ob smrti očeta,, pri'atolja iflJto borca Mrka Čaka poklanja »“ # Castellani z družino 5X00 l'r a. TPPZ in 5.000 lir za spomenik lim iz Skednja, s Kolonkovca-Sv. Ane.	9c
V	spomin na pmf. Elza An*0
d* ruto TI. klasični licej 18.000 W' SPD Tabor.	ve
V	spomto na 24. obletnico očet (j smrti in 13. obletnico mamime darujeta Marto in Marija Pfi, 0i-(Boršt) 5000 lir za dom hand'*8u ranih na Oočinah in 5.000 l'r TFS Stu ledi.
jfir
Licej France Prešeren izraža % žini pokojnega prof. Otona Eer Iskreno sožalje.
Maturantje-realne gimnazije •* 1956 jse klanjajo spominu nepozab® f profesorja in prijatelja dr. 0 Bercčta.
Družini izrekajo globoko sožalj®'
bi Nadi tgf
Gospe Uči Bercč iskreno sožalje Majda Ažman.
Ob težki izgubi očeta izraža France Prešeren prof. Emilu spergu in soprogi globoko sožalje‘
(c*
A®er
' ^ KMEČKA ZVEZA izraža ob
svojega ustanovnega člana in “ letnega odbornika
GAŠPERJA ČOKA )je hudo prizadeti družini najid0 sožalje.
GORIŠKI DNEVNIK
12. marca 1977
NA POBUDO KRAJEVNEGA KOORDINACIJSKEGA ODBORA
Na vzhodnem Krasu ustanavljajo skupine gasilcev-prostovoljcev
Pobuda se oslanja na določila novega deželnega zakonskega predloga o zaščiti gozdov pred požari
«Postani gasilec prostovoljec tudi ti. ker. te potrebujemo za zaščito našega Krasa* — ta poziv, razmnožen na mnogih lističih, je v teh dneh romal od hiše do hiše, od človeka do človeka po vseh vašph vzhodnega Krasa. Od Bazovice, mi nio G-ropade, Padrič in Trebč do Banov, je hkrati zavrelo v pripra vah za ustanovitev prostovoljne gasilske službe, ki naj bi zaščitili kraške gmajne in gozdiče.
Pobudnik akcije je koordinacijski odbor za vzhodni Kras, ki ga sestavljajo predstavniki vseh krajevnih organizacij, od prosvetnih in športnih društev do gospodarskih in borčevskih organizacij. Odbor je to svojo pobudo oslonil na določilo novega deželnega zakona, ki ga je 20. januarja letos odobril deželni svet in ki bi moral postati v krat kem operativen.
Kot .iuano, poverjajo nova zakonska določila vse pristojnosti pri preprečevanju gozdnih požarov gozdni upravi, ki naj bi v sodelovanju z občinskimi upravami poskrbela za ustanovitev prostovoljnih skupin. Gozdna uprava bo nato poskrbela za vso gasilsko opremo ter za vež-banje prostovoljcev, ki bodo plačani po delovni pogodbi gradbincev, to je okrog 4,000 lir na uro. Poleg tega bodo prejeli posebno odškodnino in bodo socialno zavarovani za primer nezgode.
V nekaterih občinah se na to že vestno pripravljajo, v tržaški občini Pa še ni bilo vidnih znamenj kakšnih premikov. Celo sam koordina-cijsk odbor vzhodnokraških vasi je Posredoval pri rajonski konzulti za
vzhodni Kras, da bi si prevzela nalogo organiziranja prostovoljne gasilske službe, vendar tudi v tem primeru ni bilo odziva.
Ob vsem tem je torej pobuda predstavnikov krajevnih skupnosti nadvse spodbudna in hvalevredna in dokazuje zavest, da je zaščita kraškega naravnega okolja v prvi vrsti naloga Kraševcev samih. To je posebej poudarjeno tudi v tiskovini, ki jo je odbor razposlal po hišah, če ne bodo gasilskih ekip u-stanavljali sami, je med drugim rečeno, bodo za to poskrbeli drugi, ki si tako radi lastijo pravico nad Krasom, saj ga nazivajo «il nostro Carso*. Kaj pa so vsi ti doslej prispevali za Kras, se vprašuje odbor. Nič. ali celo več škode kot koristi. To nam potrjuje vedenje nedeljskih izletnikov, ki so zamenjali polja in travnike za smetišča, še zgovorne-je pa nam to potrjujejo vojaške služnosti, namestitev mestnega smetišča pri Trebčah, gradnje begunskih taborišč in cela vrsta drugih pobud, ki so prav gotovo prizadeli Kras in Kraševca.
Proti požarom, ki so samo v lanskem letu uničili v tržaški [»krajini 28 hektarov gozda z visokim drevjem, 160 hektarov gmajne in 107 hektarov polja in pašnikov, se bodo torej odslej borili kraški prebivalci sami. Koonjinacijski odbor je začel z vpisovanjem prostovoljcev. Za Bazovico je vpisovanje v baru Metlika, za Padriče v baru Guštin, za Gropado v gostilni Milkovič, za Trebče v gostilni pri Mi-četu in za Bane v hotelu Dugolin.
Prvi sestanek prostovoljcev bo v
torek, 15. marca, ob 20. uri, v zadružnih prostorih na Padričah.
DANES SE KONGRES ZlKIJL ČI
Živahna razprava o sindikalni enotnosti na kongresu goriške delavske zbornice
Kritična ocena nekaterih napak v dela sindikatov - Nujno je razumeli, kaj hočejo študentje • Danes ho Aldo Bonač cini povzel zaključke
Delo komisij deželnega sveta
Deželni svet se ves teden ni sestal, pač pa so tudi v tem tednu intenzivno delale stalne posvetovalne komisije. Včeraj je druga komisija, ki ji predseduje komunist Mo-schioni, proučila probleme v zvezi z izvajanjem deželnega zakona štev. 35 na potresnem področju. Poročilo v imenu odbora je podal Del Gob-'oo, ki je med drugim orisal napore za gradnjo primernih zavetišč za živino.
Peta komisija, ki ji predseduje demokristjan Ribezzi, pa je zaključila posvetovanja o odborovem zakonskem osnutku za spremembo deželnega zakona štev. 17 o popravljanju hiš, ki jih je poškodoval potres. Posvetovanja so se zaključila s sestankom s predstavniki deželnega zadružniškega gibanja, ki so se med drugim obvezali, da bodo v doglednem času pripravili izčrpen dokument s pripombami in predlogi zadrug glede tega vprašanja.
POPRAVEK
V članku «Praznik slovenske kulture* dne 10. 3. je pomotoma izpadla navedba nastopa dekliškega pevske ga zbora «Igo Gruden*. Prizadetim se opravičujemo za pomoto.
					
BENEŠKI DNEVNIK
OB NAVZOČNOSTI ZASTOPNIKOV SLOVENIJE, DEŽELE F.-J.K. IN KRAJEVNE OBLASTI
Svečanost v Ažli ob prevzemu osmih hiš darilo Socialistične republike Slovenije
«Postavjene hiše iz Slovenije bojo tle pričale parjatelstvo in veliko ljubezan, ki nam je bla
dokazana u narbuj težkih cajtih našega živijenja», je v imenu stanovalcev dejal prof. L. Beuzer
AŽLA, 11. — Tukaj so včeraj popoldne na posebni .svečan^tf' počili ključe petirrt krajanom, ki so Prejeli v uporabo enostanovanjske hiše, dar Socialistične republike Slovenije. Ob tej priložnosti so izročili hi j uče še desetim družinam, ki so se vselile v montažne hiše, dar deželne uprave. Hiše, ki jih je darovala SR Slovenija, je zgradilo gradbeno podjetje SGP iz Nove Gorice, Ti objekti montažnega značaja predstavljajo danes .najvišji dosežek na Področju montažne stanovanjske izgradnje, tako po materialih (beton,

stiropor in les) kakoj- tudi po arhitektonski obliki. Včeraj so izročili


kv' -r
eno v Klen j ah.
'Izročitve ključev se je udeležila številna delegacija' družbenopolitičnih dejavnikov ter gospodarskih organizacij Jugoslavije, tned temi Miha Ravnik, član predsedstva £K Jugoslavije Miloš Šulin, član izvršnega sveta SRS, Vlado Uršič, medobčinski sekretar SZDL, Franc Kravanja, predsednik občinske konference. SZDL Tolmin, Vinko Gobec, podpredsednik odbora za odpravo posledic potresa SRS, konzul SFRJ v Trstu Srečko Kovač č ter predstavniki podjetja SGP iz Nove Go-
Bodpredsr^njk republiškega odbor a za odpravo posledic potresa Posočju Gobec izroča ključ nove montažne hiše v Ažli
rice. Poleg deželnega odbornika Del Gobba so se simboličnega obreda uT deležih deželni svetovalec Specogna, pokrajinska svetovalca Petricig in Ghiabudini, predsednik koordinacijskega odbora Dino Del Medico, predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko* prof. Viljem Černo in drugi.
Preden so izročili ključe prebivalcem novega stanovanjskega naselja. sestavljenega iz petnajstih hiš, je župan občine Špeter Slove-nov Gino Coredig želel izraziti hvaležnost SR Sloveniji za tako plemenito darilo. Navzočnost predstavnikov Slovenije in dežele Furlanije -Julijske krajine pri izročanju ključev dokazuje, kako se solidarnost z ljudmi v stiski kaže mimo mej in idej, je deial župan. Vse objekte smo postavili na istem, skupnem prostoru. Dežela in Slovenija sta si na tem kraju podali roke, da brez razlik, kdo je bil prizadet, priskočita ljudem na pomoč, «Ažlo bomo znova obnovili in zacelili boleče rane, ki nam jih je prizadejal potres — je dejal župan Coredig — toda v ljudeh bo za vedno ostala v spominu globoka hvaležnost za izkazano solidarnost*.
V imenu občanov, ki so dobili v uporabo «slovensko hišo*, se je zahvalil profesor Lorenzo Beuzer. V narečju je takole rekel:
«Ku sin tele zemle čujem duž-nuost, da se u imenu naših judi iz ejelega sarca zahvalim socialistični republiki Sloveniji za veliko pomuoč, ki nam jo je dala hitro po katastrofalnem potresu in potlč.
Zahvaljujem se djelucam in inženirjem iz Slovenije, ki so tle dje-lal i i nam pomagal iz parve stiske.
Zahvaljujem se republiki Sloveniji za hiše, ki nam jjh je dala in takuo pomagala parvim družinam, da so dobile sigurno strieho nad glavo.
Da je paršia lahko tale pomuoč iz Slovenije, je bla potriebna kola-
Na sproščen način, ki kaže tud, na drugačno gledanje na stvari kot ga imajo sindikalni voditelji, se odvija že tretji dan razprava na devetem pokrajinskem kongresu posoške delavske zbornice. O uvodnem poročilu tajnka Giannija Petralija smo poročali že včeraj, prav tako smo že pisali, da so prvi večer pozdravili kongresiste de legati nekaterih političnih strank (KPI, PSI, SSk). sindikalnih orga nizacij iz Nove Gorice in iz Poso-.čja ter zadružnega gibanja, že prvi večer je pokrajinski tajnik sindi kata CISL Giovanni Padovan v svojem dolgem pozdravnem govoru posegel v čl skusijo, k0 je zbranim 180 delegatom dal v premislek nekatera važna vprašanja , sindikalne enotnosti,in avtonomije sindikata, ki je s to' enotnostjo neločljivo povezana. Nekaterim se je m.orda zdel Pa-dovanov pozdrav predlog in so v dvorani nezadovoljno mrmrali. Me nimo pa. da je bilo prav, da je taj hik sorodnega sindikata, ki se tudi znotraj svoje, večine na vrhu in na bazi bori za sindikalno enotnost, govoril o teh vprašanjiji. ki so bila predmet številnih posegov v vče raj.šnji razpravi. )
Nekateri delegati so jasno povedal', da je proces sindikalne e-notnostj danes v stagnaciji. Adel-ehi Baccari iz tržiške ladjedelnice je n.pr. dejal, da je proces združevanja danes ustavljen zaradi pomanjkanja splošne delavske strategije. Claudio Siardi. delegat elek trične termoelektrarne v Tržiču je dejal, da se je sindikat v zadnjih letih preveč zanimal za dviganje plač, pozabljal pa je na izvajanje reform. Negativni pojavi pa nam morajo služiti za to, da jih odpravimo. je dejal pristaniški delavec Ceglia. Zanimiva sta bila tudi posega delegatov šolskega sindikata ETa De Marca in Giovannija Mi-rabelle, ki sta bila kritična do nekaterih frontalnih stališč do študentskega 'gibanja. To gibanje je danes prvič v italijanski zgodovini na levičarskih pozicijah in ga ne smemo kar tako odvrniti in kritizirati, ne da bi ga razumeli:
Tehtna so bila tudi izvajanja tajnika sindikata gradbincev' Donde, ki je prikazal krizo, v kateri se na Goriškem nahaja gradbena dejavnost. V zadnjih petih letih se je 1.500 delavcev preselilo iz gradbe ništva v druge delovne panoge, za-to..‘je morda' kriza tu manj vidna. Vendarle pa sfno pri konfu z grad njamiidH|(fli,-na vidiku novih naročil. Kriza bo torej šele čez nekaj mesecev zajela to področje Kongres se odvija v dvorani ka
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Informacije SIP uporabnikom
TOČNA URA
ORA ESATTA
161

Opozarjamo vse abonente v deželi Furlaniji - Julijski krajini da zvemo za «TOČNO URO», če telefoniramo na številko «161»
Vsak telefonski poziv stane kot ena telefonska enota.
SOCIETA’ ITALIANA PER 1’ESERCIZIO TELEFONICO
OB PRILIKI MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA
Danes zvečer ženske proslave v Gorici, Doberdobu in Pevmi
Jutri pa bo proslava v Sovodnjah
toliškega doma in se bo za' 'ju-1 pacienta nima s kom hitro posve podeželju, pi čil danes Dredi»ldne. Zakliučn«. tovati. To še zlasti velja za zdrav- 'sarn Prazmk
čil danes predpoldne. Zaključno poročilo bo imel član osrednjega tajništva CGIL Aldo Bonaccini. V svojstvu referenta za stike s tujino je včeraj popoldne, na pova bilo občinskega sindikalnega sveta, obiskal Novo Gorico.
Ob zaključku kongresa bodo izv o lili tud; novo pokrajinsko vodstvo delavske zbornice in delegate na vsedržavni kongres CGIL.
Drevi bodo v več krajih na Goriškem proslave ženskega dre. šle vilne proslave so že bile, kot smo poročali, v raznih krajih na našem podeželju, prejšnjo soboto ali na
Šc vedno premalo zdravnikov na področju Novo Gorice
Poslovanje Zdravstvenega doma v Novi Gorici precej ovirajo zlasti pomanjkanje zdravnikov in prostorov. Ta zdravstveni zavod, ki deluje za območje novogoriške, ajdovske in tolrn nske občine s sku paj okrog 90.003 prebivalci, bi za nemoteno in hitrejše delovanje potreboval vsaj še 35 zdravnikov splo šne medicine. Zdravnikov ne morejo dobiti, kljub številnim razpisom, ker se absolventi medicinske fakultete po večini žele specali zirati in se potem zaposlijo bodisi v goriški bolnišnici «Dr. Franca Derganca* ali pa v drugih zdravstvenih ustanovah. Znano je namreč, da je delo zdravnikov sploš ne medicine naporno in odgovorno. Pogosto mora sam odloč ti o diagnozi, ki je lahko dvomljiva ali sporna, ker se o zdravstvenem stanju
nike v odročnih krajih.
Kar zadeva prostore t>a bodo na Goriškem kmalu pridobili nekaj novih. V Kobaridu zaključujejo gradnjo novega Zdravstvenega doma — prejšnji je bil porušen ob potresu —, končujejo pa tud' dela za zgraditev nove obratne ambulante za delavce industrije cerrenta in salonita v Anhovem.'V kratkem bo nadalje končano preurejanje nek dar.jega poslopja .internega oddelka bolnišnice v Šempetru, ki ga bodo potem uporabljali za potrebe splošne zdravstvene službe in za razne specialistične ambulante za območje Šempetra in drugih krajev v spodnji Vipavski dolin'. Še zme raj pa bo ostalo zelo pereče pomanjkanje prostorov v poslopjih zdravstvene službe v Novi Gorici ^mbulante v tej zgradbi obišče dnevno več kot tisoč pacientov — in v Ajdovščini.
Na. Vrhu ustanovni kongres sekcije KPI
8. marca. V Gorici
bo proslava ženskega praznika dre v', ob 20. uri, v Prosvetni dvorani. Prirejata ga Slovenska prosvetna zveza in žčnska komisija za pro slavo praznika, kot v prejšnjih le tih. V dvorani bodo priredili kulturni program, seveda bo poskrh ljeno tudi za primerno rekreacijo in zabavo ob zvokih vesele glasbe. Deloval bo tudi dobro založen bife Goriške slovenske žene bodo na tem srečanju šc enkrat potrd le svojo privrženost demokratičnemu gibanju. Govor bo tudi o pomoči slovenskim ženam iz Benečije, ki so bile oškodovane pri lanskih po tresih.	\
Družabna prireditev bo tudi v dvorani prosvetnega društva Naš prapor v Pevmi. Tudi tu se' bo prired tev pričela ob 20. uri, do slej se je za ta družabni večer prijavilo veliko žena in deklet iz Pev me, Oslavja in štmavra. .
V dvorani prosvetnega društva Jezero v Doberdobu se bodo zbra
V gostilni Grilj na Vrhu bo da nes ob 19.30 ustanovni kongres so-vodenjske sekcije KPI. Po poroči lu in razpravi bodo izvolili nov odbor sekcije ter imenovali delegate za pokrajinski kongres.
Na drevišnjem kongresu bosta prisotna tudi Ivan Bratina, član pokrajinskega tajništva in Tullio Pa-iza, pokrajinski tajnik KPI.
Vse prijavljene za
izlet
Primorskega dnevr-ju po Jugoslaviji
naprošamo, da poravnajo zadnji obrok danes (sobota) od 9. do 12. ure. na upravi v Gorici, Ul. 24. maja L

S ČETRTKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU
Zavrnjen načrt za razvoj prodajne mreže v občini
Davek INVIM se bo zvišal . Težave zaradi predpisov, ki omejujejo najemanje posojil
Pokrajinski tajnik CGIL Gianni Petrah
Kako se izvleči iz težav, ki ovirajo normalno delo uprave. Tako bi lahko označili vsebino zadnje seje občinskega sveta v Števerjanu v četrtek zvečer. Od dvajset točk obsegajočega dnevngga programa, jih je 'bilk' Večitih vzVeZi z najeihanjem posojil, oziroma z novimi zakon skimi predpisi, ki skušajo" kar se da omejevati stroške za javno upravo.
Sejo je vodil župan Klanjšček, ki je uvodoma pojasnil, kako je odpadla možnost, da bi občina najela premostitveno posojilo v višini štirideset milijonov lir, o čemer so sklepali svetovalci na eni prejšnjih sej, kajti tudi na tem področju so bile postavljene zakonske omejitve, ki dovoljujejo najemanje takih po sojil samo .do določene višine, srna zmerno s postavkami v proračunu. Nujno je torej, da si uprava na drug način priskrbi vsaj nekaj sredstev, ki jih potrebuje. Tako ja župan predlagal, da bi zvišali kvote davka INVIM, ki pride v poštev pri lastninskih prenosih nepremičnin v občini, kar bi v prihodnjih letih vsaj malo napolnilo zmeraj praz » občin, sko blagajno. Pojasnil pa je, da s tem ukrepom vsekakor oe bi bilo rešeno vprašanje občinskih financ. Po krajši diskusiji, ko so nekateri svetovalci izrazili pomisleke, da bi ukrep utegnil oškodovati • predvsfm tiste lastnike nepremičnin, ki so prisiljeni prodajati zaradi dejanske potrebe, je bil predlog odobren.
V nadaljevanju seje je bilo
je bilo o-
PREDAVANJE R. SLOKARJA V ŠTANDREŽU
Značilnosti samoupravne socialistične demokracije
Prihodnji četrtek predavanje o pripravah in vodenju sestankov
V	četrtek zvečer je mladinski odsek PD O. Župančič in ŠD Juventina pripravil v prostorih Doma Andreja Budala prvo predavanje iz ciklusa, ki so ga posvetili sodobnim temam, štandreškim mladincem je o. temeljnih značilnostih jugoslovanske samoupravne socialistične demokracije govoril politolog Rajko Slokar, ravnatelj novogoriške Delavske univerze. Uvodoma naj omenimo, da se je zanimivega kulturnega večera udeležilo precej mladine, manj pa je bilo starejših poslušalcev.
Predavatelj je najprej orisal druž. beni položaj v Evropi in v svetu (er obrazložil bistveno razliko med socialističnim in kapitalističnim družbenim sistemom.
V	jedru svojega predavanja Je Rajko Slokar podčrtal bistvo jugoslovanskega samoupravljanja in poudaril dejstvo, da se je ta družbeni sistem rodil že v času narodnoosvobodilne borbe. Takrat so namreč obstajali teritorialni odbori; ki so delovali in upravljali na določenem ozemlju. Lljii,stvo je bilo torej že takrat neposredno soudeleženo pri odločanju o vprašanjih, ki so se ga neposredno tikala.
V	zadnjem delu svojega posega je predavatelj podrobneje obrazložil sedanjo stopnjo razvoja samoupravljanja v Jugoslaviji. S tem v zvezi je omenil delegatski sistem in vlogo te. nie\j’ih organizacij združenega dela.
V	diskusiji, ki je sledila zanimive-
mu predavanju, so prisotni postavili gostu iz Nove Gorice številna vprašanja v zvezi s temo, ki jo je obravnaval v svojem predavanju.
Kot smo uvodoma povedali, je bilo to prvo predavanje iz ciklusa, ki ga mladinski odsek prireja v štan-dreškem domu ob sodelovanju z novogoriško Delavsko univerzo. Prihodnji četrtek bo predavanje posvečeno vprašanju priprave in vodenja sestankov. O tem bo govoril diplomirani psiholog Bogdan Žorž,
Danes po Brdih rally terenskih vozil
Danes popoldne, od 14. do 18. ure, bo po goriški^ Brdih aa spo redu rally terenskih vozil, za ka. terega je dala pobudo kmečko-turi-stična organizacija Agriturist. Zbirališče tekmovalcev bo v Dolenjah, tu jim bodo prireditelji izročili zaprto kuverto, v kateri bodo napot ki za tekmovalno progo, avtom« bilisti se bodo zatem morali voziti po cestah, kolovozih in travnikih skozi Brda do Števerjana, kjer bo cilj na glavnem trgu. N i progi bodo številne kontrolne postaje, u-čteležencem bodo darovali več ori-merkov ustekleničenih briških vin. Na tekmo, se je vpisalo več de setin terenskih vozil.
dobreno še nekaj točk upravnega znača ja. Tako so sve ovalci potrdili sestavo nadzornega odbora odnosno preglednike računov in odobrili sklep o izplačilu,,rojite ^i,i^kgmu( zdravniku Belli ju za kritje davka IVA na mesečni honorar.
Poročali smo ž»(.dai«e. št.everjan-i ska občinska uprava zavzema z \ u-reditev lastnega doma- za onemogle, ki bo dobil dokončen sedež v starem šolskem poslopju. Z enkrat pa je nekaj ostarelih ljudi našlo zatočišče v stanovanjski hiši For-mentinija, za kar bo morala občina plačevati 35.01)0 lir mesečno. V tej zvezi so svetovalci odobrili osnutek letne pogodbe.
Župan je nadalje poročal, da je komisija, ki se ukvarja z dodeljevanjem podpor dijakom, razpravljala o. kriteriju, po katerem naj bi se sredstva razdelila. V poštev pridejo dijaki tistih družirv, pri ka terih letni dohodek ne presega 6 milijonov lir. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o deželnem urbanističnem načrtu, vendar so svetovalci, na županov predlog, sklenili, da se o tej zadevi razpravlja na eni prihodnjih sej.
Negativno so ocenili študijo, ki jo je pripravil arhitekt Piccinato o razvoju trgovinske mreže v občini. Dokument (za katerega bo morala dežela plačati kar precejšnjo vsoto) dejansko ne pove nič novega, ampak vsebuje samo že dobro zna-r : splošne podatke. Zaradi tega se študija v celoti zavrne.
Župan je svetovalce seznanil z novimi pogoji, ki jih zahtevajo ban-
vamo ter o tem, da bo v kratkem občinska uprava obiskala krajevno skupnost Hum v goriških Brdih.
le doberdobske žene na prireditev, ki jo njim v čast' organizira domače prosvetno društvo. Na sporedu bodo imeli priložnostni go\«r. kulturni program, zakusko in zatem še prosto zabavo. Priredili lx>-d tudi razstavo knjig, ki jih bodo tudi prodajali. Nabirali bodo prostovoljne prispevke za ženske iz Beneške Slovenije. Prireditev v Do berdobu se bo pričela ob 19.30.
Jutri pa bodo na vrsti žene in dekleta iz Sovodenj, ki se bodo zbrale v Kulturnem domu. Tudi lu bodo imele na sporedu kulturno prireditev s priložnostnim govorom in primerno zabavo.
Podobna srečanja žena so bila in so še tudi v italijanskem in furlanskem delu Goriške. Dl e\ i (>o tako srečanje v Ronkah. jutri zjutraj pa v Gradišču ob Soči.
Prosvetno društvo Kras, ob sodelovanju žensk iz Dola in s Poljan bo pripravilo danes zveo-ič v gostilni Peric pri Deveiamn proslavo dneva žena. Na sporedu bosta priložnostna govora, recitacije in nastop domačega pevskega zbora. Sledila bosta prosta zabava in ples. Prireditelji' vabijo vse domačinke in domačine, naj »e polnoštevilno udeležijo proslave < 'ena večerje (za par) znaša 5.000 lir.
Zaselek seminarja v Mladinskem milni
Danes se v Mladinskem centru, Svetogorska cesta 84, prične seminar posvečen mladinskim in manjšinskim vprašanjem. O mladini in sedanjem družbeno - pol tičnera položaju bo ob 15. uri govoril prof! Aldo Rupel.
V N. Gorki nadaljevanje šahovskega turnirja prijateljstva
Vse nared za jutrišnje Posoško prvenstvo
Pri Planinskem društvu v Gorici imajo danes dela čez glavo. Mrzlič no se namreč pripravljajo na ju trišnje smučarsko tekmovanje -Posoško prvenstvo v Ovčji vaši. Za nimanje za to prireditev je zelo veliko, saj se je prijavilo kar 316 tekmovalcev iz osmih društev na Goriškem.
Tekmovanja se bodo začela že ob 9. uri zjutraj, najbrž pa se bodo kar precej zavlekla, zaradi velike ga števila tekmovalcev.
Do zdaj so goriški planinci, ki jim je bila zaupana organizacija te kem, zadovoljivo rešili vse naloge Vse je zdaj odvisno le bolj od vremena in seveda od veščine smu čarjev.
Torej srečno v Ovčji vasi!
V Gorici spet ni registrskih tablic
Na goriškem prometnem inšpek toratu spet nimajo na razpolago
oirfrtmnhilel/iE	•
avtomobilskih evidenčnih tablic in lastnikom novih vozil svetujejo, naj si sami, začasno, omislijo karton .	-	-	, ske tablice. Prejšnji dan so nam-
ke za nameravano najetje posojil reč na tem inšpektoratu izročili
v znesku 134 milijonov in 48 milijonov lir, o čemer je bil že govor na prejšnjih sejah. Občinski svet pa je soglasno pooblastil župana, da v imenu občine ^vloži pri osrednji blagajni za krajevne uprave prošnjo za dodelitev posebnega posojili. v zvezi z višjimi stroški za osebje v letu 1975, kar omogočajo novi predpisi, kakor tudi, da se vloži prošnja pri isti blagajni za spremenitev predujma na proračunski primanjkljaj v desetletno po sojilo.
Občinski svet je še razpravljal o poslovanju občinske knjižnice, odobril pravilnik ter imenoval šestčlansko komisijo, ki bo v imenu uprave skrbela za to kulturno pridobitev. Svetovalci so tudi odobrili obračun za leto 1975,' ki izkazuje približno 53 milijonov lir dohodkov, 62 milijonov pa je bilo izdatkov.
Med sklepi-upravnega značaja velja omeniti še uvrstitev treh ob činskih uslužbencev v položaj, ki ga je priznala ^srednja komisija za finance krajevnih uprav ter izplačilo zaostankov v višini 20 odstotkov (od 1. januarja 1975) ter odobritev pogodbe za občanko, ki bo redno skrbela za ostarele ljudi v občini. Med drugim je župan poročal, da je izdal odredbo o izselitvi iz dveh hiš (na Jazbinah in v ščed-nem), kjer je bivanje postalo ne
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
obvešča tekmovalce in izletnike, da bo odhod avtobusa jutri zjutraj s Travnika točno ob 6.15. Tekme v Ovčji vasi se namreč prično že ob 9. uri (slalom) in ob 9:30 (tek) zaradi slabih snežnih pogojev.
zadnjo tablico, s katero so ra/po lagali, t.j. tablico GO 98.500. Upa-jo, da bodo iz Rima čimprej dobili tablice. Tablice so manjkale že v začetku lanskega leta, ko so pričeli uvajati nov tip, kasneje pa so jih v vseh pokrajinah dobili v zadostnem številu. V zadnjih ted nih smo opazili, da imajo tudi nova vozila z videmsko registracijo kartonske tablice. To pomeni, da gre za splošen pojav.
Spet svež grob na Vrhu
Velika množica Vrhovcev, znan cev in prijateljev se je pred dnevi poslovila od Leonarda Černiča , in ga pospremila na njegovi zadnji poti na domače pokopališče. Poi kojni Leonard je bil po svojem zna čaju prava dobričina, vedno vedro razpoložen in poln življenjskega e' lana. Tak bo ostal v spominu nas vseh, kj smo ga imeli radi, ki smo ga cenili prav zaradi teh njegovih dobrih lastnosti, Id so bogatile njegov značaj.
Leonard je zrastel v številni, zelo revni družini še prav mlad se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje ter z raznimi partizanskimi enotami obredel domala vso Primorsko. Po vojni si .je v domači vasi ustvaril družino ter živel mir i» in skromno življenje. Pred dobrim letom pa je začel bolehati; bil je večkrat v bolnišnici, tudi v Ljubljani, vendar ni bilo pomoči. Pred dnevi je podlegel, komaj 53 let star.
V počastitev njegovega spomina, sta sekcija VZPI in PD Danica prispevala '30.000 lir za Gospodarsko zadrugo na Vrhu.
VAŠČAN
V hotelu Sabotin v Novi Gorici se bo jutri dopoldne, s pričetkom ob 10. uri, nadaljeval šahovski turnir prijateljstva, na katerem sodelujejo šahovske ekipe z obmejnega področja. Zanimivost letošnjega turnirja je, da se manifestacije udeležuje tudi slovenska ekipa s Koroške.
Kot smo » tem že poVočali. so prvi dve koli tega tekmovanja odigra |i pred mesecem dni v Trstu, kjer so- se, proti vsakemu pričakovanju, uveljavili šahisti iz Vidma. Dobro so se odrezali tudi Tr-žačaniu ki si) zmagovalci obeh dosedanjih turnirjev.
Poglejmo trenutno lestvico nastopajočih; Videm (9 točk in pol). Trst, Portorož (8). Gorica, Tolmin (6 in pol), Čedad (5 in pol). Nova Gorica, Pordenon (4 in pol), Celovec in Idrija (3 in pol).
• Pri mladinskem središču «Oddone Lenassi* v Gorici bodo priredili turnir v namizhem tenisu za mladeniče, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo in ki še niso dopolnili 15 let. Prijave sprejemajo do 18. marca na sedežu centra — Ulica V. Veneto, 7. Vpisnina znaša 200 lir.
Kino
Gorica
VERDI 16..10—-22.00 «Squadra antifur-to». T. Milian, L. Cerati. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.15—22.00 •sCharleston* B. Spencer.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «La po-iana vola su) tetto*. J. Coburn in L. Redgrave. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CETNRALE 17.00—21.30 «Diamante Lobos. L. V. Cleef in J. Palance. Barvni film.
\ITTORIA 16.15—22.00 «Storia di tin amore*. Barvni film. Prepovedas mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00. «11 signor Robinson*.
PRINCIPE 17.30-22.00 čSuspiria*.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Cirk'us z Jerrvjem*. ameriški film ob 16.00. «Razjezil se boin», fraheoski film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Hindenburg*, ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Karate v službi Interpola*, ameriški film ob 17.00 in 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Aljoša Gergo-let, Vesna Brajnik, Loris Secolm.
UMRLI SO: 74-letni upokojenec Grazian-o Bregant, 81-letni upokojenec Erminio Medeot, 78-lctni u-pokojenec Roberto Borghi. 61-letni delavec Giuseppe De Palo, 87-letna upokojenka Frančiška Ba-stjančič vd. Humar.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Travasani, Korzo Italia 10, tel. 25-76.
Prispevki
Namesto cvetja na grob prof. O-toma Berceta daruje družina Tomažič 50.000 lir za dijake učiteiiiiča <A. M. Slomšek#,
BOJ ZA PRAVICO SLOVENŠČINE NA SODIŠČU
ODREDBA TRŽAŠKEGA SODIŠČA V POSTOPKU PROTI S. PAHORJU
Odredba, ki jo je tržaško sodišče v sestavi: predsednik: dr. Ser-bo, prisednika: dr. Cola in dr. Pispisa, izreklo na prizivni razpravi proti prof. Samu Pahorju v Trstu, 8. marca 1977.
to, da, glede na specifična določila (ki so, med drugim, zelo obsežna) o zaščiti in o zagotavljanju popolnega individualnega in
SODIŠČE
v prizivnem postopku štev. 61/75 prot: Samu PAHORJU, obtožene-
glasju kot notranjem pravnem do- družbenega razvoja pripadnikov w;i	nemške in francosko
ločilu. Dejansko pa, in to v nasprotju z mnenjem nekaterih sodnikov (ki so se sklicevali na po-
mu kršitve člena 651 k.z„ ki je ■	V -.	. ,
vložil priziv proti razsodbi trži sebna teončna načela 0 0(1,108111 škega pretorja z dne 13. decem bra 1974, s katero je bil zaradi
tega prekrška obsojen na 60.000 lir globe;
med sporazumi mednarodnega prava in notranjo ureditvijo, ne pa na načela v zvezi z akti, ki so sami po sebi določilo, ki vpliva na notranjo ureditev), ta med-
govofeče
manjšine, določila, ki jasno kažejo na usmerjenost zakonodaje k nadaljnjemu razvoju glede na prvotna predvidevanja v ustavnih določilih (to je v posebnih statutih prizadetih* dežel) in to izven kakršnekoli mednarodne dvostranske obveze sprejete z drža-
potem ko je vzelo na znanje narodni sporazum ni bil nikoli v vam*. & v, .n,aroclnoslnorl? rtl®r'lu
Pahorjevo zahtevo, da se lahko celoti in kot celota sprejet v no- ugrezajo tistima narodnostima,
izraža v svojem materinem jezi- tranjo ureditev s posebnim za- ^ino Pripadniki slovenske manj-
šine ne uživajo podobnih pravic preko vsaj formžlne ureditve, ne da bi bilo treba pri tem ugotoviti
ku, to je v slovenščini, kljub te- konskim ukrepom ali s takim za-mu, da pozna italijanksi jezik, konskim ukrepom, ki bi predvi-
zahtevo, ki jo je utemeljil z ugo- deval njegovo izvajanje, čeprav	-	. .
tovitvijo, da je to pravica, ki jo se izvaja — in ne samo obrobno neravnovesje, pa čeprav je kon-določa 'ustava in ker tako določa — v javnem' in v zasebnem pra- kretno zaznavno samo iz pravne-Spomenica o soglasju med Italijo vu tudi znotranj pravne ureditve in Jugoslavijo, podpisana v Lon- in območja suverenosti republike donu 5. oktobra 1954;	Italije z ukrepi upravnega znača-
i ja in celo s posebno vrsto doio-3 čil, ki so se izvajala preko po-
ga zornega kota. Neravnovesje, ki vsebuje — in v tem primeru gre za vprašanje, ki pobliže zadeva ta postopek — tudi: paradoks, po katerem je italijanske-
Munevo orzavnega unuca, ki je ,	orcana to ie Glavnega mu državljanu, pripadniku sloven-
lstočasno sprožil sodm postopek	u T«t„ viinh ske manjšine v Furlaniji - Julijski
potem ko je vzelo na zahtevo državnega tožilca, ki je
členom 137^/JidnTE ^mu^ ^(londonLrs^ra^um kraiim. prepovedano, da se pred z.k.p., naj ga (Pahorja, op. prev.) orev )3 zarisal globoko brazdo sodniki izraža v svojem .jeziku in, sodišče obtoži, da ni hotel govo- °PZ PXinsk"to v Sičm raz če naredi, se kazensko preganiti v italijanskem jeziku m naj voj julijske dežele^tržaška po- ?ja. medtem ko se isto kazensko mu nemudoma sod. ter naj šele kr^jinaVje vrnila pod neposred- ln proceduralno določilo v manjss po tej razsodbi nadaljuje s pri- nf) JdržavnoJoblast samo na osnovi men uveljavlja, oziroma je ne-zivno razpravo kot natahčno	sporazuma), ni bil kasneje osnovano in je torej v celoti od-
predvidevajo določila in princip vk^juče^ v skl(n} zakonov notra. pravljeno, ko gre za podoben pn-
prvega in zadnjega odst. čl. 137 njeJ uredltve, kot posredni vir,	Skf mSjlJl^v ’ Gon"
potem ko je slišalo mnenje za- to še toliko manj — kar zadeva " govornika, ki .je zahteval uvelja- na področju specifičnih določil vitev Pahorjeve zahteve, skličujoč stopnjo prilagajanja (temu spora-Se na ustavna načela, ki jih vse- zumu, op. prev.) posameznih ob-bujeta čl. 3 in čl. 6 ustave ter veznosti ali tudi samo ' bistvenih na že omenjeno Spomenico o so- smernic notranje ureditve, ki jih glasju, ki jo smatra za sestavni je sprejela republika Italija. V
njem Poadižju.
Iz drugega zornega kota pa je, kot kaže, v popolnem nasprotju z načeli (ne samo z-načelnimi in vsekakor ne samo s splošnimi, če jih poudarjamo v zvezi s široko osnovo posebnega statuta Furla-
del notranje državne ureditve, ali, tem primeru torej ni mogoče uve- nie - Julijške krajine) prepoved v podrejenem primeru, kar za- ljaviti tiste, ki naj bi bila — in neposrednega izražanja o pripad-
~	nosti (in, posredno, obstoja manj-
šine same), do katerega lahko
nje, za sodnika.
Iz teh razlogov
sodišče predaja akte ustavnemu sodišču in prekinja razpravo v teku, ker meni, da ni očitno
deva zahteve državnega tožilca kar zadeva predmet Pahorjeve po takojšnjem sojenju, naj se akti zahteve, je očitno, da gre za to o tej obtožbi predajo pretorju in — obveza,'sprejeta v tej pogodbi pride v sodnem postopku kot v naj se nadaljuje s prizivno raz- mednarodnega prava. Prav tako enem najbolj obvezujočih trenut-pravo;	ni mogoče iz besedila osimskega kov iz moralnega, psihološkega in
_____,__,	,	__j„	sporazuma (in predvsem iz čle- družbenega pogleda. Tako za pripetem k° I® ugotovi o mfdse- ^ katerega ratifikacijsko be- zadeto osebo, kot, tud'., navsezadnje odvisnost tako logično kot ^ ^ ni gilo podpisano in ki sistematično obeh določil (o ka- nj sto l v veljavo, povzemati zenskem postopku in o kazni) ki sk, ki bi privedli do drugač-»kupno in sočasno vplivata, v bi- * olrllM stvu in na istih predpostavkah, S P • tako kar zadeva zahtevo po ta- Sodišče pa je mnenja, da je kojšnji sodbi in uveljavitev orne- mogoče smatrati, da so določila, neosnovano in da je za odločitev njenega kaženskega določila, kot ki jih je proučilo (prvi in zadnji pomembno vprašanje ustavne za-tudi kar zadeva prizivno raz- odstavek čl. 137 z.k.p.), v na- konitosti člena 137 z.k.p., prvi in
sprotju z načeli, ki jih predvide- zadnjj odst., v zvezi s členoma vata čl. 3 in čl. 6 ustave m ki se poudarjajo tudi v tretjem členu ustavnega zakona št 1 z dne 31. januarja 1963, ki zagotavljajo
......... , vsem državljanom enako dosto- ----------------------------------- -----	-
enak kriterij, ampak gre v obeh janstvo jn enakopravno ravnanje dostavi to odredbo predsedstvu primerih za oporekanje v zvezi	zakonom ne glede, med dru- ministrskega sveta in naj jo spo-
z istim načelom in z istim ustav- ■	^ njihov . zjk na politično roči predsednikoma obeh zbornic
nim določilom, iz česar izhaja, prepričanje in na družbeno sta- parlamenta.
nje, ter obenem predvidevajo zaščito (dejansko in stvarno) jezikovnih manjšin, med katere sodi tudi slovenska manjšina, ki se družbeno in upravno nahaja v Furlaniji - Julijski krajini.
pravo;
ugotavlja, da je f>o logiki pri obeh primerih skupno to, da je potrebna v zvezi z obema postopkoma ne samo enaka razlaga in
3 in 6 ustave in s členom 3 u-stavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963.
Sodišče ukazuje tajništvu, naj
da je treba istočasno in na osnovi enakih ugotovitev sklepati o prej navedenih zahtevah.
Po teh predpostavkah sodišče
ZAVRAČA
Pahorjevo zahtevo, ker (in samo iz tega razloga) je utemeljena z ozirom na Spomenico o so-
Trst, 8. marca 1977
Predsednik dr. Sergio Serbo
k.z.i kazenski zakonik Iz prvega zornega kota ni nam- z.k.p.; zakonik o kazenskem postopku
reč, kot kaže, mogoče pristati na
ŠE Z LETOŠNJEGA PRAZNOVANJA 8. MARCA
Kot smo žc ugotovili, so letos ženske zelo svečano proslavljale svoj praznik, 8. marec. Na gornji sliki ' ženske iz Padrlč in Gropade, ki so se srečale v gostilni v Padričah na skupni večerji. Na spodnji s'*ki ženske s Proseka in Kontovela, ko so se sestale na skupni večerji v dvorani ŠD «Primorje».
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiioitiimiimiHiiiiliniHnitiHuifiaaiailiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiitnfiiiniiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
PRIMER LONDONSKEGA «TIMESA» DA MISLITI
KOLIKO BRITANSKEGA TISKA ŽE ZAUDARJA PO PETROLEJU?
Sindikalni špar je Ie eden izmed vzrokov velikega primanjkljaja Londonska Fleet Street ne bo več dolgo simbol svobode tiska
LONDON, 11. — čim več se v svetu govori o svobodi tiska, tem manj je resnično svobodne tiskane besede. Pri nas, v Italiji, je sleherni dan govor o tako imenovanem pluralzmu in o svobodi tiska, hkrati pa je vedno več časopisnih «glav» pod vplivom te ali one velike založbe, za katere se ne ve, odkod jim sredstva za nakup «glav». ko pa plavajo v dolgovih. Toda če je pri nas tako, da vedno več. časopisov prehaja v roke ožjih finančnih krogov, nič boljše ni na primer v Za hodni Nemčiji, zadnje čase tudi1 v. Franciji, da ne govorimo o podobnih pojavih v ZDA. Časopisi ali usahnejo ali pridejo v roke velikim založnikom ali pa živijo od «podpore» velikih družb, ki seveda svojih finančnih sredstev ne dajo nezainteresirano. Danes bomo spregovorili o tem v zvezi s
aiiniimmHiiiiiiiiiiuim>miniiiiimiiii|iiiiiini.....niHiimiiiiiiliiinitm...um..................................................................................................................mniiminiiiii
Pogovori o davkih
Davkarji so pridno na delu
Izterjevanje davkov za dohodke v letu 1974 gre h kraju. S pomočjo konzorcija izterjevalcev so že vsi prijavitelji prejeli zadevne kartele, ki so bile sestavljene na osnovi prijavnih elementov. Za sedaj se finančna uprava ni niti v enem primeru lotila ugotavljanja morebitnih višjih dohodkov. Za takšne operacije so si izgovorili rok, ki bo za dohodke, o katerih je govor, zapadel šele čez ‘tri ali štiri leta.
Na televizijskih zaslonih smo i-meli priložnost slediti svojevrstnemu loterijskemu žrebanju določenega števila davčnih subjektov (lastnikov zračnih in vodnih plovil ter avtomobTov z visoko kubaturo). Videli smo, kako je stroj izbruhal zaplenjene ovojnice z imčni izžrebanih in kako so le te izročili zastopniku finančnih straž. Del raziskav bo namreč poverjen finančnim stražnikom, o-stalo pa posebnim »jedrom*, ki jih bodo sestavljala po dva funkcionarja finančne uprave (prvi iz uradov za neposredne davke, drugi pa iz uprave posrednega obdavčevanja, torej IVA). Zanimivo je, da bodo žrebali celo ovojnice, k: bodo prišle v pristojnost ene ali druge veje preiskovalcev.
Glavno žrebanje, ki bo zajelo mnogo večje število pravnih in fizičnih oseb (zlasti med avtonomnimi delavci), bo sledilo šele po roku letošnje prijave. Vsekakor bi morali biti nepristranost in tajnost izbire izven dvoma. Pojavili pa so se že goljufi, kj proti dobri denarni nagradi «zajamčijo» dober rezultat preiskave.
Pri pobiranju davka za dohodke iz leta 1974 so morali medtem nujno rešiti vprašanje ločenega nalaganja davkov zakoncem, v soglasju pač z znano razsodbo u-stavnega sodišča« ki je združeno obdavčenje proglasilo za nezakonito. IJejstvo je, da kartele, ki so Jih prizadeti prejeli, vsebujejo pa čeprav na enem samem dokumentu ločeno obdavčljivo osnovo za oba zakone« in prav tako ločene pripadajoče davčne odtegljaje. Morebitne dohodke mladoletnih otrok so pripisali v enakih
delih obema zakoncema, kajti združeno obdavčevanje dohodkov staršev in otrok ni bilo odpravljeno.
Vse prizadete, ki so prejeli o-pdsane kartele, opozarjamo, na važno okolnost: dohodninarji se za leto 1974 gotovo spominjajo, da so na zadnji strani prijave izračunali in navedli znesek dolgovanega davka ali pa tudi v bolj redkih primerih znesek preplačanega davka z zahtevo po povračilu. Iz prepisa prijave, ki je ostala v rokah davčnega obvezanca, je vse to razvidno. Znesek, ki gi ba morala finančna uprava povrniti, je v kartelah razviden in zaznamovan z zvezdico. Seveda sta morebitna zneska vpisana za vsakega zakonca posebej.
Kdaj bodo preplačane zneske vrnili?
Za sedaj o tem ni govora. Že sama navodila na plačilnih pozivih opozarjajo, da ,so zneski, zaznamovani z zvezdico, davčni predujmi (crediti d'imposta), vsakdo jih bo zaradi tega lahko odtegnil o-ziroma odštel od davka, ki ga bo izračunal ob vlaganju prihodnje prijave. V dokaz tej pravici bo moral priložiti prijavi izvirnik zadevne kartele. Potemtakem priporočamo vsem, da hranijo tovrstne dokumente. Seveda se utegne zgoditi, da bodo nekateri tudi v bodoči prijavi izkazovali terjatev nasproti davkariji in da bo ta terjatev s prihodnjo prijavo še večja. Že sedaj lahko domnevamo, da bo prišlo do povračila šele leta 1978, torej s štiriletno zamudo.
Naj omenimo še, da bo 31. marca zapadel rok za predložitev prijav za dohodke v letu 1975 in sicer za vse obvezance v videmski, gorički in pordenonski pokrajini. Prvi potresni sunek lani je preprečil pravočasno prijavo, ki je bla odložena na september, septembrski sunek je narekoval nadaljnjo zakasnitev do — 31. marca letos.
Goriški davčni [flačnik sprašuje, • če naj predloži z ženo ločeno ali združeno prijavo.
Doslej ni bilo s strani finančne uprave glede tega nobenih navo-
dil. Menimo pa, da bodo prizadeti zakonci morali predložiti skupne prijave kot je bilo ob podaljšanju prijavnega roka predvideno.
Sedaj, po nalogu državne uprave pričenjajo davkarije pregledovati prijave za dohodke v letu 1975. Velika sprememba v odnosu na dohodke za leto 1974 je v dejstvu, da so davčni obvezanci ne le položili prijave, pač pa tudi po večini plačali preko bančnih zavodov dolgovar davek, ki so ga morali sami izračunati.
Operacija bo velikemu številu davčnih obveznikov prinesla lepe koristi. Zakonce bodo, kot za dohodke v letu 1974,' ločeno obdavčili. Zaradi tega bo morala drža-
va vrniti zakonskim parom večje ali manjše zneske davka, ki so ga plačali preveč. Gre v celoti , za okoli 500 milijard iir. Finančni minister se roti, da bo povračilo -prišlo prizadetim na dom in sicer po nalogu pristojnih finančnih intendantov že v prihodnjih mesecih. Poznavalci razmer v to dvomijo. Zanikrni finančni aparat danes ni zmožen v kratkem času pripraviti več milijonov zadevnih nakazil. Tudi v tem primeru bi bilo neprimerno bolje, če bi se minister obrnil na izterjevalce, ki (bi rj tokrat spremenili v — plačnike oziroma izplačrtlke. Sicer pa je ob suši državnih blagajn vsaka zamuda dobrodošla. gt. Oblak
težavami, v katerih se je znašel londonski « Times*, točneje angleški tisk.
Angleška sindikalna organizacija tiskarskih delavcev NATSOPA je izključila iz svoje organizacije 120 tiskarskih delavcev, ki so bili zaposleni v tiskarni znanega angleškega dnevnika «Times». Sindikat jih je izključil zato, ker se niso držaii sklepa sindikalne organizacije. že sedmi dan «Times» ni prišel v roke bralcev. V rotacijskem oddelku tiskarne so delavci napovedali stavko, ker da potrebujejo še sedem delovnih, moči. To jim je baje obljubil tudi sam založnik lord Thomson, kakor pravijo, Ker pa teh sedmih delovnih moči ni bilo najti, so rotacijski delavci tiskarne rekli, da bodo kar sami opravili delo. le da jim mora založnik dati višjo mezdo, da se plača njihov riapof. In tu so se pota med delavci in sindikalno organizacijo ter založnikom razšla. Stavci bi sicer ne zaslužili kdo ve koliko na račun teh sedmih delovnih moči, ki naj b: jih nadomestili s svojim bolj zavzetim delom, toda odločno so se postavili proti založniku in svoji sindikalni organizaciji. •
Založnik je s tem prišel v še večje finančne težave, ki da so nevzdržne saj računajo, da se je v zadnjih desetih letih nabralo deset milijonov funtov šterlingov primanjkljaja, kar je približno 15 milijard iir. Sindikat pa išče rešitev v tem, da najde druge delavce. ki bi ji bili bolj pokorni in bi spravili časopis v tek, ker da je zahteva tiskarskih delavcev neutemeljena, kar da se kaže tudi v. ponudbi delavcev, da bii kar sami opravili delo sedmih novih delovnih moči. Glede tega sindikati navajajo tudi sklep, ki je bil sprejet med sindikalnimi organizacijami in vlado, da poviški plač ne smejo prekoračiti določe-
nimi,itiitliitimmiiiiiliiiiiiiiiiMiiiltiimilirtiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMitiiiiiiiiiuiiitfimilillMHlHiliiliiliiiiiiiiiiiiiHipiinmiiiiiHiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiHmiiiiii
Dolinski šolarji na obisku pri nas
V sredo popoldne so obiskali našo tiskarno dijaki 3. razreda dolinske srednje šole «Slmon Gregorčič*, ki jim je vodja stavnice Rad-ivoj čač razložil potek dela od rokopisa do (iskanega lista.
nega «plafona», k čemur bi privedel predlog 120 tiskarskih delavcev iz tiskarne »Times*.
Ker niso točneje poznani vsi elementi spora, se ne bomo postavljali za razsodnike ali imajo prav »uporni* tiskarji, • ali morda sindikalna organizacija. Navaja mo to le kot primer, kako je tudi na Angleškem s tiskom nekaj narobe.
Časopis «Times» bo v kratkem star dvesto let. Začeli so ga izdajati že davnega 1785. leta in je to nekakšna «trofeja» lordov Thomson, ki da izdajajo časopis le zato, da ga izdajajo, ne težijo pa za tem, da bi jim prinašal dobiček. Tako zatrjujejo, hkrati pa dodajajo, da bi se moral list vsaj vzdrževati. Verjetno bodo glede slednjega imeli tudi prav, aer gre za časopis z velikansko naklado in' bi se ob upoštevanju, nekaterih drugih dejavnikov moral vzdrževati. Toda to je stvar tega časopisa in založnika, rekli pa smo, da nočemo govoriti le o tem časopisi, pač pa o težavah, v katerih je tudi britanski dnevni tisk.
V Fleet Streetu .je »primer Timesa* razburkal vode če gre družini Thomson za «moralno obveznost*, da omogoča izhajanje «Timesu», je dolžnost drugih družb, da svoje časopise izdajajo, ker angleška nacija mora imeti svoj tisk. Anglija je bila dolgo' ponosna na svoj »svobodni tisk* in ulica Fleet Street je bila nekakšen simbol tega. V tej londonski ulici imajo namreč sedež največji angleški časopisi. Sedaj pa skoraj ni angleškega časopisa, ki bi ne bil v finančnih težavah. Nekateri so celo v še hujših te-.žavah kot «Times»
Britanski tisk je v težavah iz dveh razlogov; Predvsem se opaža občutno zmanjševanje naklade, % z druge strani pa vedno višja cena dnevnega tiska, ker se močno dvigajo stroški. Glede tega je univerzitetni profesor Jeremy Tijn-stall sestavil va «kraljevo komisijo za tisk* poročilo z naslovom «Bo Fleet Street preživela do leta 1984?» Naslov je zelo značilen zaradi enakega naslova Amalri-kovega dela, ki se nanaša na Sovjetsko zvezo, češ da ji grozi polom. Londonski univerzitetni profesor je na osnovi podatkov, ki jih je zbral o angleškem tisku, postavil vprašanje, če bo angleški tisk vzdržal še sedem let. Če je bil sovjetski disident Amal-rik pesimist glede Sovjetske zveze, prof. Tunstall ni prav nič optimistično razpoložen glede britanskega tiska, seveda «v kolikor se še bolj ne potrudijo razne petrolejske družbe*.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
IpISIVEe’r
i«
SOBOTA, 12. MARCA 1977
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	v
Prvi kanal
12.30	CHECK - UP — PROGRAM O MEDICINI
Že nekaj časa so se pnekod v Italiji psamezniki navadili vsako toliko časa opraviti splošen zdravniški pregled. Je to znana ameriška navada Check-up, ki je zelo koristna, kajti zdravstvo pogosto opozarja, da je lažje bolezen preprečiti kot jo zdrav ti. In zato bi ne bilo napak, če bi se ta navada redkih ljudi posplošila
13.30	DNEVNIK
17.00	Odpri se, sobota 18.35 Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50 Posebna oddaja o parlamentu 19.20 Družina Smith: Mirno delo 19.45 Almanah 2G.OO DNEVNIK
20.40	«L’ACQUA CHETA*, opereta — I. del
22.00	Posebna oddaja DNEVNIK 1 Filmske premiere
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
/
Drugi kanal
12.30	Alfred Hitchcock predstavlja:
ŠOLSKI TOVARIŠ, film
13 00 Dnevnik — OB 13. URI
13.30	Srečanje s časnikarji 14100 Odprta šola
14.30	DNEVI EVROPE 17.00 Ponovno na malem ekranu
L’ESERCITO Dl SCIPIONE
Danes pride na vrsto prvo nadaljevanje dela, ki so ga predvajali pravzaprav pred nedavnim in ki opisuje zgodbo skupine italijanskih vojakov, prvenstveno južnjakov, ki so ob razpadu italijanske vojske jeseni 1943 ostali prepuščeni samim sebi. Njihov položaj izkoristi poklicni častnik major, k! jih pripelje do Bologne, tu se ustavi pri neki bogati aristokratinji, katere mož je padel ali bil zajet, njegova skupina mladih vojakov pa je našla pot v italijansko odporniško gibanje ali pa tudi v normalno življenje, vtem ko se je on zaradi nezaupanja v partizansko vojsko, ki da jo vodijo nestrokovnjaki, odpravil čez fronto v južno Italijo
18.10	KLJUČI SHRAMBE
Film je režiral za praško TV Martin Fric, igrajo pa v njem Jan Werich, Jirija Sejbajlovo in Vlastimir Brodski
18.30	SUPERMIX oziroma trideset minut glasbe za mladino
19.10	Izžrebanje loterije 19.15. Športna sobota
19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	Tigrove brigade: ZBIRKA 1909, nadaljevanka
21.40	Filmi z Jeanom Gabinom
LA RAGAZZA DEL PECCATO
Film je režiral Claude Autant . Lara in igrajo v njem poleg Jeana Gabina še Brigitte Bardot, Franco Interlenghi, Gabrielle Fontan in drugi
Ob koncu DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
8.00
8.15
8.30
9.05
9.25
9.50
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
Malo čebelica
Vrtec na obisku: Pojoče ure Kukavičji Mihec, film
Zverinice iz Rezije: TRIJE BOTRI PRIJATELJI Narava Japonske
Dežela brez primere, dok. oddaja 10.35 P. Heriat: BOUSSARDELOVI, nadaljevanka 14.55 Nogomet: Borac — OFK Beograd
16.50	Košarka: Jugoplastika — Partizan 18.20 Obzornik
18.25 šPOkT V CIRKUSU
Razlike med športom in cirkusom so včasih majhne. Delo cirkuškega artista prav gotovo zahteva veliko športnih naporov, podobno kot zahteva tehnika vrhunskih telovadcev, nogometašev in boksarjev, kar vse spominja na spretnost cirkuških mojstrov. Švicarski film »Šport v cirkusu* z lanskega festivala športnih filmov v Kranju pa prikažuje razliko med cirkusom in športom	*	.	'
19.00 Filmska burleska 19.15 Risanka
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar 2C.OO ŽIVLJENJE NA GRADU, film
Gre za film izpred desetih let in prikazuje zgodbo iz časa druge svetovne vojne. Smo v Normandiji 1944. leta. Bl žajo se za' vezniki, življenje v zasebnem mestu pa gre svojo pot. Tema je preprosta ali lahko tudi delikatna in iz nje režiser Rappe' neau ni napravil vojnega filma pač pa bolj komedijo
21.30	Moda za vas
21.40	DNEVNIK	\
22.40	Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki
Koper — barvna
14.55 Nogomet: Borac — OFK Beograd
16.50 Lahka atletika, evropsko prvenstvo v 'dvorani
19.30 Otroški kotiček
20.15 DNEVNIK
20.35 Serijski film «Maščevalci»
21.25 MUSSOLINIJEVA REPUBLIKA, dok. oddaja 22.10 Moj prijatelj Jekyl, film
Zagreb	\
17.30 Jenny, serijski film
18.25 Nogomet: Aston Villa - Everton, posnetek
20.35 Donizettijeva opera: LUCIA Dl LAMMERMOOR
TRST A
10.00 Posebna oddaja; 11.00 Pi*®?
7.00, 8.00, 12.45, 14.00, 15.30, 19.00 spored: 12.10 Drugi 'zvok; l3-3° Poročila; 7.20 - 12.45 Glasba in Show Down; 14.30 Jazz; 15.05 f*
kramljanje, Koncert, Jazz, Družiha ‘ v sodobni družbi, Lahka glasba. Pratika, Glasba po željah; 13.00 -
15.45 Ena ur« glasbe: 13.2®
ra giasuc, — , Radio včeraj in jutri; 19.15 Sih1’ in komorna glasba; 20.00 «D
*. * Murv«, vjiunua jju	- ......-....... >—~~~ ’ -v,ww	Ja?
15.30 Sestanek ob 13., Z glasbo crilegio*, drama; 20.50 «Armm» po svetu, Mladina v zrcalu časa, °pcra.
Glasba; 15.45 - 19.00 Poslušajmo spet. Izbirajte v diskoteki, Recital
SLOVENIJA M
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19-BU
igralca Rada Nakrsta, Glasbena Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 ^ panorama.
brj jutro, otročji; 7.20 Na daaaj nji dai\; 7.30 Iz naših spoi'^®. ' fi 3n 7 ‘io q m i o -jn 17 -jn iz ■jn 8.08 Glasbena matineja; 9.05 ™	™ on 7o p;5;?i:. 7 4n nirski tednik; 9.35 Mladina pf/
KOPER
^«5*^ iemdnit^adiu-^S Godala'1
mi je . . /; 10.15 Glasbeni portret; am.na raa‘u' ^ 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Pio- Fitol.u'.. 12:30. Kmetijski nas„3|
13.30
šče* 1145 Moda* 12 05* Glasha no	Veseli domači napevi; j
““*	Fssrtaj, "sat
željah; 14.10 Plošče lahke glasbe 15.45 Bla bla bla; 16.45 Primor-
Jugoslavjij
^TokinJa'S) !8 05 Gremo v kino; 18.45 Ans*$
mo; 19.30 Glasbeni vikend Plesna glasba.
RADIO 1
uri
;ari
noč
bel Dečo Žgur; 19,35 Lahko jj «0 otroci!; 20.00 Radijski radar;
Za prijetno razvedrilo; 21.30	.
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, da ja za izseljence; 23.05 S pes^h 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 v novi teden; 0.30 Zvoki iz naS
Kronike;' 9.00 in 10.35 Vi in jaz; krajev; 1.03 Vaš gost. -

OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Obstajajo dobre možnosti za dobičkonosne investicije. Ne predajajte Se pretiranemu navdušenju.
BIK (od 21. 4. do 2" 5.) Dosegli boste sicer bučen, vendair koristen uspeh. Izboljšali boste svoj smisel za kritiko.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Razčistite čimprej staro in neprijetno vprašanje. Zadoščenje v zvezj z nekim novim prijateljem.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Da bi preprečili spletke nasprotnikov, okrepite svojo avtoriteto. Deležni boste iziednega umetniškega u-Žitka
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V po-
Horoskop
ločitev. Ne bodite ljubosumni’
slovnem pogledu Zelo ugodno jutro, vendar pazite na svoj ugled. Ne bodite preveč samosvoji.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) U-veljavili sc boste nad tekmeci, navzlic pomanjkljivejšim sredstvom. Vse vaše čustvene težave so premagljive.	>
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Danes boste več dosegli sami kot v družbi z drugimi. Ne ozirajte se na neutemeljene kritike.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 2?. 11.) Imate na razpolago vsa sredstva, da sprejmete neko važno od-
STRELEC (od 23. 11. do 20. ‘ j„ V vsakodnevne * delu bo P , ‘
do težav. Ne bodite v svojih
nosili preveč čustveni. . i) KOZOROG (od 21. 12. do 7M- '
Ne zavzemajte svojih stališč P^.
nagljeno. Neko vaše čustveno me-je se bo poslabšalo. ‘	r.)
VODNAR (od 21. 1. do f r Bodite bolj sprejemljivi £ deeiaf svetov, ki vam jih dajejo_soo ^ ci. Ne odlagajte neke važne čitve.	cipi-
RIBI (cd 20. 2. do 20. ,3 ) ,„br« šajto bolj uveljaviti svoje Ajjr lastnosti. Vaše žrtve bodo oo le dober sad.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
IZBOR IZ DELA
12. marca 1977
Beno Zupančič
Helsinški človek
Tretja košarica helsinških sklepov govori na videz o najbolj preprostih zadevah človeškega bivanja z dragimi ljudmi. O popotovanjih in združevanju družin, o kulturnem in znanstvenem sodelovanju, o srečanjih mladih ljudi in o turizmu, o boljšem medsebojnem spoznavanju in obveščanju. Zdi se, kakor da so se podpisniki domenili, da v svoje sklepe zapišejo nekaj , najbolj vsakdanjih stvari iz življenja sodobnega evropskega človeka.
In vendar ni docela tako, saj se iz cele te košarice prikazuje zamotana današnja in jutrišnja podoba helsinškega človeka. Ta računa s tem, kar je, v nasprotju sv tem pa misli, da ne potrebuje več ne oboroževanja, ne vojne, ne gospodarske ali kulturne zaprtosti, ne zaostalosti. S predlogi za nova razmerja skuša odpraviti noro oboroževalno tekmo in vojno kot obliko človeških razmerij. Podirati skuša gospodarske in drage plotove med državami ali dražbami in se približati docela drugačnemu evropskemu sožitju. Helsinški človek potemtakem računa z dano resničnostjo, ne da bi se zavoljo nje odpovedoval prihodnosti, precej dragač-. ni od današnjosti, in ne da bi se mogel kljub pritisku obstoječega odpovedati sebi, svoji naravni človečnosti, za katero si skuša nenehoma prizadevati..
Kdo neki je ta helsinški človek?
Vseeno je, kateremu narodu ali rasi pripada, saj spoštuje tudi drage ljudi, narode ali rase. Za neka tere njegove lastnosti niti ni naj bolj bistveno, kakšnemu družbene mu redu pripada ali se zanj zavze ma, saj spoštuje tudi pravico dru gih, da si sami krčijo pot v prihod nost — kakor si jo krči on v svo jih družbenih ali državnih mejah. To ne pomeni, da mu je vseeno, kako živijo dragi ljudje v Evropi in v svetu. Gotovo mu ni vseeno, vendar vč, da je vsepovsod na svetu navzoč človekov boj za njegovo jutrišnjo človeško možnost in za dražbo po njegovi meri. Hočem reči, da je strpen, ne da bi se odpovedal pozitivnim načelom, pravi-_lom, dogovorom ali dejanjem človeškega ali. mednarodnega sporazumevanja. Ta človek bi rad potoval in čedalje bolj tudi res potuje. Rad bi govoril več jezikov in spoznaval še-, ge in navade drugih ljudi, njihove kulture. Rad bi se znebil mnogoterih utesnjenosti — gospodarskih, socialnih, političnih, vojaških, kulturnih. V svoji družbi — kakršnakoli
je že. — se zavzema za helsinške sklepe kot za enega izmed bistvenih pogojev za celovitejšo jutrišnjo človeško podobo.
Naj je ta tretja helsinška košarica še tako odvisna od uspešnih ukrepov glede prvih dveh (varnost, gospodarsko sodelovanje itd.), je vendarle tudi sama lahko bistven prispevek k temu, da postanejo vse tri košarice prevladujoča celota v vsakdanjem evropskem življenju, ne samo v sklepih, če bodo seveda vsi tisti, ki se zavzemajo zanjo, storili, kar morejo, da bi bilo med ljudmi čedalje več vednosti dragega o dri; gem in čedalje več medsebojnega zaupanja.
Da bi človek lahko zaupal dragim, jpora najpoprej zaupati sam sebi. Ni mogoče, da bi se v .Evropi bojeval za družbeni napredek, sodelovanje, varnost, če si za take smotre ne prizadeva doma — kjerkoli je že doma. Ni namreč verjetno, da bi bil v Evropi za visoko mero vsestranskega osvobajanja, doma pa je za nazadnjaštvo, nestrpnost, nasilje, zatiranje. In ravno tako ni mogoče, da bi sploh mogel uresničevati napredek doma, če ga ne želi obenem vsepovsod okoli sebe.
Očitno je, da se je helsinški človek odpravil na dolg križev pot osvobajanja sam s seboj in skupaj z dragimi, še ves omrežen z omejitvami vseh mogočih vrst — naravnimi, družbenimi, nacionalnimi, vendarle pa pripravljen na naporno romanje. Sklepi, kakršne so Evropi ponudili po svojih državnih predstavnikih Evropci sami, imajo to dobro lastnost, da so oo eni plati zelo obzirni in trezni, da upoštevajo dejansko stanje razmerij in nezadovoljive človečnosti v njih, po drugi pa vendarle to isto treznost zanikajo in verjamejo v tisoč posamičnih možnosti, s katerimi ie mogoče obstoječe omejenosti postopoma presegati.
In kako je z i^ami v Jugoslaviji?
Radi bi, da bi bil ves svet na stežaj odprt, kakor želimo biti docela odprti sami. Nikomur ne bi ra di karkoli jemali, ne da bi mogli dovoliti, da bi kdorkoli segal po našem. Prepričani smo, da se človekova družbena usoda oblikuje celostno — iz vseh prvin, ki mu jih prinašata družina, okolje, proizvodno delo, družbene in kulturne razmere doma in drugod, ob katerih si oblikuje tudi svoje lastno hotenje in dejanje. Ne verjamejo v svobodo človeka ali naroda ali dražbe
' rf!*
kot v nekaj danega ali podarjenega. Ne verjamemo vanjo, če necelovita — če si zanjo ne moremo prizadevati vsepovsod, kjer delamo ui živimo, če se torej hkrati ne osvobajamo kot delavci in ustvarjalci in kot dražba. Nismo prepričani, da bi nas mogle osvobajati iz najrazličnejših naravnih in družbenih spon samo lepe besede, če nam ni omogočeno, da jih uresničujemo sami — kot proizvajalci, kot ustvarjalci, kot ljudstvo, kot narod, v Jugoslaviji tudi kot pisana skupnost več narodov in narodnosti. Ne moremo privoliti v preprost politični obrazec o tem, da je v tej dražbi človek a priori svoboden, v oni pa a priori nesvoboden. Ne verjamemo, da so nekatere stare ali nove človeške vrednote samo na tej. drage pa samo na oni strani take ali dragačne meje med ljudmi, narodi in družbami. Ne verjamemo, da so nekatere samo stare in formalne, ne da bi bile vsaj v neki meri tudi dejanske, in drage nove in dejanske. ne da bi mogle vsebovati prvine, do katerih se je človeštvo dokopalo v dolgih stoletjih. Ne verjamemo v današnie ali jutrišnje dražbe brez na.mk ali zablod, saj tudi - svojo ves čas kritično opazujemo in izpopolnjujemo, in ravno tako ne v nolitične obtožbe, zgrajene na takih apriornih predpostavkah.
Prepričani smo, da smo za naše jugoslovanske razmere našli pot. ki nam omogoča vsestransko osvobajanje. Znana ie kot socialistično samoupravljanje. tej celoviti zamisli Da ustreza nova kakovost glede enakopravnosti narodov in narodnosti in zunaj državnih meja neuvrščena mednarodna politika in sodelovanje.
V tej zamisli vidimo- našega da-našn,lega človeka, iz katerega nastaja jutrišnji. Ta naš današnji človek ni brezkrvni katekizemski angel, še manj suhoparna kabinetna tvorba kakega futurologa. Čisto preprost človek je. pretežno že iproizvodni , delavec', kakAr je bil še do nedavnega pretežno poljedelec alf pastir, in močno podoben po svojih osvobodilnih težnjah tistemu, kar sem imenoval helsinški človek. Odort je na vse strani, samozavesten, ljubosumen na svojo samostojnost In svobodo, do kakršne se je že prikopal z bojem in delom, in zmeraj pripravljen popraviti zmoto, če jo le že zagrešil.
Morebiti se zdi ta podoba olepšana — trdim pa. da ni. kadar ta človek že odloča o svojem delu (o
pogojih in plodovih svojega dela, kot pravimo v našem političnem jeziku) in o vsem dragem, kar na tem delu v družbi temelji ali na čemer temelji tudi njegovo delo. če je tako in če je na poti k temu smotra, ki ni smoter samo za danes, potem niti ni čudno, če s tako svojo izkušnjo in takim pogledom opazuje drage ljudi — v drugačnih družbah in razmerah. Ni čudno, če se samo nasmehne, kadar mu kdo prišepetuje, da je človekova svoboda predvsem v tem, da lahko zmerjaš svojo vlado ali da se moraš zmeraj povsod strinjati z njo. Smeje se, če mu kdo dopoveduje, da je prava politična modrost zmeraj nekje zunaj gijega samega. Mora se posmehovati takim besedam, naj bodo še tako priliznjene, in sicer ne zato, ker bi podcenjeval modrost drugih, ampak zato, ker mu njegova bogata izkušnja dopoveduje, da ima predvsem to, kar si je ustvaril sam, ko se mora še marsikdaj otepati z najbolj prvinskimi križi in težavami svojega lastnega gmotnega in duhovnega osvobajanja- Najbrž ni pričakovati, da bi se zadovoljen smehljal, če vidi, kako medtem gle-' dajo križem kražem čezenj smrtonosne rakete, pod njimi pa kdo zažiga bengalične ognje o tej ali, oni svobodi, ki da jo imajo samo tu ali samo tam, on pa da je nima samo zato, ker ni za njihov edinozveli-čavni obrazec in zoper prepisovanje takih obrazcev sploh. In gotovo je, da ne bo kaj prida dobrodušen, kadar mu izdajalci njegovega naroda in ljudstva od daleč ali od blizu dopovedujejo, da živi v kletki in da je to kletko treba pospraviti s sveta s krvavim nasiljem, kakršnega zelo dobro pozna iz krvave vojne in skorajda nič manj krvave hladne vojne.
Kaj naj bi drugega?
če že verjame v svoje, ne da bi to svoje oboževal, kako naj bi kot vernik oboževal nekaj, kar mu prihaja od drugod kot vsiljen nasvet ali obtožba take ali drugačne božanske narave? In kako ne bi bil za helsinške sklepe v vseh treh košaricah, če misli, da vodijo nekam, kamor si tudi sam želi? Kako bi ne bil zanje, če je marsikaj tega že sam uresničil — kolikor ni naletel na omejitve, kakršne niso zmeraj njegove lastne, ampak pogosto omejitve dragih, med dragim tudi najrazličnejših ljubiteljev »železniri zaves« in mednarodnih bengaličnih ogniev, ki ne gorijo pravi svobodi. Tisti oač. ki nai bi bila svoboda za vse, saj v imenu moie ne sme omejevati svobode dragih ljudi ali narodov.
Ne verjamem, da je ima kdo v Evropi dovolj, ne da bi njegova svoboda pomenila nesvobodo za druge. Ravno zato je razumno graditi na takšnih, kakršne so tu ali tam v tem ali onem pogledu, ozirajoč se nenehoma k njihovi jutrišnji celovitosti: da bi jih vsakdo imel, koli-, kor jih potrebuje. Vsakdo vsaj to-
liko, da bi si lahko vsak dan prizadeval za več svobode, da bi se počutil kot popotnik na poti k njej — na težki, a ne neuresničljivi poti.
Ni potemtakem čas za to, da bi se hvalili vsak s svojim, hkrati- pa skrivali, kar je še zmeraj naša skupna evropska dejanska nesvoboda — ne glede na obetajoče razglase, četudi tudi teh ne gre niti malo podcenjevati. Helsinški sklepi govorijo o tej evropski ujetosti v svoje ,ast-ne mreže posredno, a nedvoumno: opozarjajo nas na vse mogoče vrste naše evropske nesvobode, zakaj sicer bi ne bili potrebni in tudi ne napisani, niti ne tako slovesno podpisani. Moja lastna svoboda namreč ne more biti nikoli zadostna, če je samo moja — tudi mojo svobodo omejuje nesvoboda dragih, naj so še tako daleč od moje državne n^eje, kakor tudi moja svoboda pomaga oremagovati nesvobodo dragih. Obremenjena z orožjem, vojaštvom. s nlotovi, z edipožveličavni-mi obrazci, nezaupan jem, Evrooa ne more rm.nrej s še tako bleščečimi bengaličnimi ognjemeti — morala se je že in morala se bo še lotiti stvarnega preseganja danega. Helsinški skleni nas navajajo na to v nekaterih bistvenih stvareh — ne da hi se mogli lotiti vsega, kar nas čaka ravno na temelju tega, kar Je mogoče že zdaj opraviti.
Ob vsem tem si človek ne more kaj. da se ne bi vprašal, kakšna je ta naša »stara dobra Evropa« s svojimi košaricami vred v očeh tistih, ki še ne morejo z Zahoda na Vzhod ali narobe, ali onih, ki morajo (s trebuhom za kruhom) z Juga na Sever? Kaj neki si misfijo o njeni pravičnosti in svobodi vsi tisti, ki so se po zadnii vojnj vnovič znašli na »napačni« strani te ali one meje, s čimer so obremenjene in o čemer tako skrbno molčiio skorajda vse evropske države? Kakšna je v očeh ljudi po bregovih sredozemskega jezera, napolnjena z vojnimi mornaricami? Kaj neki mislijo o njej ljudje njenega lastnega južnega obroča, ki je počil v Grčiji, Portugalski, Španiji? Kakšna v očeh ostalega sveta, ki že dolgo ne misli več. da je Evropa popek tega najboljšega med svetovi? Kaj vnašajo vanjo najrazličnejša socialna m nacionalna gibanja, če ne nenehno težnjo po osvobajanju vseh mogočih vrst in razsežnosti? Kaj preto ki demokratičnega duha že pretežno delavske Evrope, ki jih ni mogoče z ničimer zaustaviti — naj se zdijo tu še tako malo pomembni ali tam še tako razdiralno nevarni?
Namesto da bi razmišljali o tem, nam nekateri prijatelji (svojega prijateljstva nam doslej niso dokazali z dejanji) priporočajo, naj se vendarle vedemo, kot se spodobi: kot mali narodi in kot majhna država. Naj torej ne delamo nepotrebne zgage. Ponujajo nam vse mogoče obrazce, družbene in kulturne, v katerih pa nas kot osebka ni. Če ne priznamo narodnosti mi, ne priznavajte jih tudi vi: zakaj neki naj
bi drezali v sršenovo gnezdo vsakršnih podeželskih majhnosti? Svetujejo nam, naj popravimo svojo revolucijo, po možnosti tako, da hi ne bila preveč revolucija- Dopovedujejo nam, da smo se kdaj pa kdaj tudi zmotili, kakor da bi tega sami ne vedeli, vendar je njihov sklep drugačen od našega: ne jo izpopolniti, ampak razglasiti za zablodo nasploh. Pridigajo nam iz podzemelj, ki jih dobro poznamo, o neki svobodi, ne da bi nam priznali našo. tisto, ki smo jo osvojili in jo osvajamo vsak dan znova. Očitajo nam izvirnost — zakaj neki naj bi bili izvirni, ko pa je menda jasno, da mlinski kamni blokovskih interesnih sfer ne prenesejo tega? Pravijo, da po nemarnem vznemirjamo nerazviti del sveta, kakor da bi ne bila posebne vrste zaostalost ravno to, da se skuša nerazvitost ovekove-. čiti. Dolžijo nas, da nimamo prave opozicije — kakor da bi sd jo morali zaradi njih umetno ustvariti. Mi mislimo, da je imamo dovolj sami v sebi, z vsem tistim vred, kar moramo premagovati iz svoje lastne preteklosti ali sedanjosti. Menda je narobe le to, da ta opozicija ni po njihovem okusu in ni včlanjena v tako ali drugačno blokovsko društvo.
Vse to v imenu tretje košarice iz Helsinkov. Kakor da nismo helsinških sklepov pisali in podpisali tudi mi in kakor da bi si ne prizadevali, da jih po svoji moči uresničujemo — sami in v sodelovanju z dragimi.
Sicer pa je vse to že dolgo znano in pi nič novega. Star veter v stara jadra. Zato nam je veliko la že z ljudmi in državami, ki bi radi spodbujali nova jadra z novimi zamislimi, naj bodo še tako preproste ali vsakdanje ,— samo da bi odpravljale nezaupanje z vsem tistim vred, kar ga rojeva.
Helsinški sklepi so nas opozorili na mnoge navidezne evropske svobode, s katerimi je odete dosti nesvobode. če je postal svet majhen, kot pravimo, je kljub grmadam orožja postala tudi Evropa. V dobrem smislu pomembna in velika bo samo, če bo prižigala prave ognje za osvobajanje ljudi, narodov in vsega sveta, če se ne bo zadovoljevala s prepričevalnostjo vojaških raket (s takimi ali drugačnimi udarnimi glavami) ali s p-'bagandi-stičnimi bombicami za postno zabavo.
Zdi se nam, da smo nekaj goriva za prave ognje že dali in ves čas dajali in da ga ponujamo tudi dandanes. Ko bi ne bilo tako, bi nas kateri izmed kritikov gotovo hvalil, saj bi prepevali v starem zbora stare pesmi o svobodi predvsem za nekoga drugega. Mi pa si prizadevamo za tako svobodo, da bo naša in vsakogar, kdor ji je resnično privržen in je v tej svoji privrženosti pripravljen vsak dan kaj' storiti zanjo kot človek, kot družba, kot država. Vsi skupaj pa kot jutrišnja Evropa.
Gfrtirffon* •%?'/ •? rjJ vor^p-ijoH
r,mi , Jv< V|, ,).J
»»	«* 1f«. r* »-•	«.
Kot kralj Matjaž
Budimpeštanski ljudski svet poskuša z metodami znamenitega kralja zaščititi državljane pred administracijo
OD DOPISNIKA TANJUGA POSEBEJ ZA DELO
BUDIMPEŠTA, marca — Ljudski odbor 17. budimpeštanske četrti se je pred kratkim odločil za ravnanje, ki se je tistim, ki radi vlečejo zgodovinske paralele, zazdelo podobno praksi, h kakršni se je na področju pravosodja in administracije zatekal sloviti madžarski kralj Matjaž. S tem, da je svet 17. četrti poslal člane svojega odbora za administracijo »na teren«, da bi kot »navadne stranke« spoznali in doživeli vse nadloge, ki jih doživljajo 1,Judje, ko se soočajo z administracijo, se je namreč odločil za isti korak kot sloviti madžarski kralj pred natanko petimi stoletji. Kralj Matjaž se je sicer sam, preoblečen v navadnega državljana, pojavljal v uradih, kjer je prosil za pomoč, navodilo ali nasvet in je s tem že zdavnaj prehitel današnje raziskovalce javnega mnenja, zato mu tudi zgodovina priznava daljnovidnost in resnicoljubnost.
Edinole metode, ki jih je uporabljal, da bi odpravil pomanjkljivosti, se bistveno razlikujejo. Kralj je delil pravi, co tam, kjer so jo po njegovem mnenju kršili, drastično, le delno in grobo.
Svet budimpeštanske četrti pa je pismeno oštel službe, ki so napak ravnale z državljani ali pa so se jim zamerile.
Neki problem, ki državljane pogostokrat najbolj neposredno prizadeva, se vleče skQzi različna zgodovinska ob-
dobja in družbene dobe, ne da bd postal manj pereč.
Dolga in zamotana pot, po kateri administracija ponavadi rešuje tisto, kar zahtevajo od nje, pa ni le problem, ki zadeva človeka kot posamez. niika.
Posameznik je lahko nezadovoljen, lahko graja urade in administracijo, nič manjšo škodo pa to ne povzroča dražbi kot celoti. Anketa, ki je obdelala le en vidik tega problema, je pokazala,'da okoli 15 do 20 odstotkov zaposle-
nih porabi na dan več ur, da bi čakalo na »uradih«, to pa pomeni, da je natanko milijon ljudi odsotnih z dela.
Administracija od lanskega leta živi neposredno pod »embargom«, kar pdlneni, da Je v njej zaposlenih toliko ljudi kot 31. decembra 1975. Ce pa se bo administrativnim službam letos ali prihodnje leto posrečilo, da ob enakem ali celo povečanem obsegu dela zmanjša število zaposlenih za pet odstotkov, bodo lahko razpolagale z denarjem,
ki gia bodo s tem privarčevale.
Moramo ravnati tako, kajti administracija s® je že razrasla do številke, ki jo načrt predvideva šele v prihodnjem desetletju, je izjavil neki stro. kovnjak.
2e iz preteklosti se vleče pojav, da se administracija razrašča v obliki avtomatizma, zaradi česar je problem še bolj zamotan. Gre pravzaprav za dediščino starih sistemov, ki predvideva, da mora biti oddelek v posameznem uradu obvezno sestavljen iz »glavnih oddelkov«, da mora imeti glaviii oddelek avtomatično »glavnega načelnika«, več takšnih glavnih oddelkov, vse po avtomatični pota, pa odpira nova mesta pomočnika ministra, direktorja itd.
Zato posodobitev administracije velja za najnujnejšo nalogo dražbe, pri tem' pa se ne zatekajo le k pozivom, temveč tudi k znanosti In tehniki. Institucija »organizatorjev proizrvodnje«, ki doslej po zaslugi ševilnih šefov, k) ljubosumno čuvajo svoje male položaje, ni bila ravno ce. njena, bo očitno postala bolj pomembna.
Analiza, ki so jo opravili v sektorju, kjer je zaposlenih skoraj milijon ljudi, med nji-
Blokovski pogledi
Okrogla miza predstavnikov šestih držav varšavskega pakta — Poudarjanje proletarskega internacionalizma
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 8. marca — Šest zunanjepolitičnih revij držav varšavskega sporazuma (brez Romunije), je organiziralo svojevrstno okroglo mizo, na kateri je deset vidnih teoretikov z različnih vidikov pretreslo izredno aktualno vprašanje: proletarski intemaelonalizem in sodobni razvoj. Gre za poskus skupnega teoretičnega nastopa vzhodnega bloka zoper trditve, da je v sodobnih pogojih proletarski internacionalizem zastarel — ali zato, ker se je solidarnostno delovanje naprednih sil v svetu Izredno razširilo, ali pa zaradi uveljavljanja popuščanja napetosti in miroljubnega sožitja med državami.
Na tej okrogli mizi o proletarskem internacjonalizmu, ki jo v svoji zadnji številki objavlja na 50 straneh sovjetska revija »Meždiunarodna. ja žizn«, so sodelovali trije sovjetski teoretiki (vodja instituta za mednarodno gibanje prof. Zagladin, zgodovinar dr. Sanakojev in filozof dr. Krasin), dva bolgarska (prof. Petrov in filozof Angeli, dva poljska (pravnika dr. Dobrotzinsky in dr. Si-monldes), ter po en madžarski 'ekonomist Bognar), češkoslovaški (filozof Cap) in
teoretik iz NDR Gustav Herz. feiat. Odsotnost romunskih lem otikov priča verjetno o tem, da odstopajo od enotnega blokovskega pogleda ostalih.
Vsi teoretiki so si v tem skupnem pričevanju z aktualno diskusijo, ki v.ada v mednarodnem delavskem gibanju, edini zastran tega, da proletarski internacionalizem m zastarel, ampak m i > ce lo porastel pomen spi.iopri-z«.-,dnj po internacijr iza ciji v kapitalističnem ivetu Vsi priznavajo, da se ju vse
bimko ta pojem razširil, a da s tem nd izgubil svojega razrednega • bistva in da ga ie zato treba braniti kot naj. pomembnejšo sestavino marksistične teorije. Vsi torej zagovarjajo stara, poznana stališča in gredo mimo formulacij in dokumenta berlinske konference evropskih partij, v katerem proletarski internacionalizem sicer ni bil omenjen.
Prof. Zagladin dokazuje, da se je proletarski internacio nalizem vsebinsko obogatil in razširil področje svoje dejav-
nosti: prvič zato, ker je postal idejno-politična osnova za odnose med socialističnimi državami, drugič zato, ker ga priznava čedalje več narodnoosvobodilnih gibanj In organizacij (navaja Somalijo, Gvinejo, Mozambik, LDR Jemen, Angolo, Kongo), In tretjič zato, ker je zajel široke družbene sloje v kapltalistič-nih državah. Prof. Zagladin navaja stališča voditeljev britanske, švedske, belgijske in italijanske partije na konferenci v Berlinu, ki so govorili o razširitvi gibanja za družbene preobrazbe na Zahodu, zavrača pa v tej zvezi mišljenje, da zaradi tolikšne razširitve področja njegovega delovanja ne bi več kazalo uporabljati samega pojma proletarski internacionalizem. Po njegovem je proletarski internacionalizem postal da-nes »temelj za utrditev vseh sil svetovnega revolucionarnega p-^cesa«.
Zel j' teoretikov šestih socialističnih držav je tudi bila, d« --vrnejo trditve o obstoju centra oziroma o vodilni vlogi ZSSR, ker da to sodi v prizadevanja, da bi »zabili klin med različne od 1 delke s-etovnega revolucio. narnega procesa in v prvi
Ameriški porno - disident
Lary Flint obsojen na 25 let, ker je izdajal pornografski časopis in sodeloval z mafijo — Sodišča v majhnih mestih pa »vsiljujejo moralo« velikim
OD NAŠEGA NEWYORšKEGA DOPISNIKA
NEW YORK,/marca — »Nezaslišano je primerjati založnika ameriškega pornografskega časopisa, ki je s svojo umazano kupčijo zaslužil milijone, s sovjetskimi disidenti,« se te dni v uvodniku huduje VVall Street Journal. Povod Je bil oglas, ki gg je pod naslovom »Larv Flint: ameriški disident« objavilo in podpisalo 90 uglednih ameriških kulturnih in javnih delavcev. Oglas je izšel v, New York Timesu In VVashington Postu, besedilo pa so podpisale osebnosti kot je denimo nekdanji minister za »ravosodje Ramsey Clark igralec Woddy Allen, novinar Daniel EUsberg, književnik Norman Mailer, založnik reviie »Playboy«.	'
mi tudi veliko administrativnega kadra, je pokazala, da bi vsaj četrtina teh delavcev lahko opravljala produktivnejše poklice, če bd le z manjšimi prekvalifikacijami pogostokrat sorodne poklice zdru. žili v enega.
Madžari, ki se pritožujejo zaradi administracije, pogostokrat z vso pravico, so te dnd doživeli posredno kritiko v tisku, ker ne izrabljajo pripravljenosti administrativ, nih služb, da bi tudi po poteku delovnega časa reševale njihove probleme. Administrativni uradi, ki so odprti do poznega popoldneva ali večera za delovne ljudi, zvečine nimajo nobenega dela. Izkaza, k) se je, da se je navada, da gredo ljudje po opravkih med delovnim časom, trdno zakoreninila.
Tovarna strojev v Veszpre-mu je določila neko uslužbenko, ki naj bi v imenu delav. cev, ki bd jo za to prosili, povsod kjer je to mogoče, opravljala formalnosti, da bi jih tako odrešila skrbi in gla-' vobolov, ki so nujni spremljevalci soočanja z administracijo.
To pobudo so delavca toplo pozdravili, skorajda kot novo. tarstvo vesoljnega pomena.
vrsti izolirali posamične nacionalne oddelke od ZSSR, spodkopali enotnost in strnjenost«, in podobno. Hkrati pa se niso mogli ogniti temu, da bi vendarle poudarili posebno vlogo KP SZ in ZSSR v mednarodnem gibanju.
Tako dr. Sanakojev (ZSSR) poudarja, da Je »kriterij resnične internacionalne solidar-nosti merilo za dejansko revolucionarnost teg« ali onega socialističnega gibanja«.' njegova podpora m pomoč KP SZ in sovjetske države: nobeno napredno gibanje se ne more uspešno razvijati, pravi dr. Sanakojev, če se ne opira na sovjetsko podporo in pomoč — še več — nobeno takšno gibanje ne more biti napredno, če zoperstavi svojo politično platformo politiki KP SZ in ZSSR — v tem primeru, da zapusti nozicije marksizma-leni-nlzma. Gre nedvomno za grobo oozivanje k brezrezervni podpori sovjetske politike.
Podobnega mnenja sta tudi bolgarska teoretika (ki go vorita o vsestranskem zbli zanju z ZSSR), češkoslova ški filozof (ki opozarja, da aktualni proces združevanja
Lary Flynt seveda ni politični disident v dobesednem pomenu, če v politiko ne sodi vprašanje, katere teme s področja človekovega ljubezenskega življenja Je dovoljeno objavljati in jih razpečavati in katejre ne. Glasilo Wall Streeta ima brez dvoma prav,- ko pravi, da Je ta založnik s svojim dejansko neokusnim časopisom Hustler zaslužil milijone. Ameriški disident, okrog katerega se je rfezvila polemika, pa z vso pravico lahko zavida večini disidentov po vsem svetu.
sil kapitala terja »zaščito vseh držav socialističnih skupnosti in njene največje sile, ZSSR«), in Herzfeldt iz NDR (ki sloer priznava, da že »davno ni kakšnega mednarodnega organa ali vodilne instance«, opozarja pa hkrati, da je ZSSR »opora vseh revolucionarnih gibanj sveta«, da prenaša’ največje brefne v izgradnji socializma v svetu, kar »daje ZSSR poseben politični pomen v svetu«, in »opredeljujejo položaj KPSZ sredi drugih komunističnih m delavskih partij«).
Dr. Krasin (ZSSR) govori o ’ internacionalistični narav nanosti 'sovjetske zunanje po litike, ki da »upošteva med narodno stvarnost, pozitivne zakone njenega razvoja, obstoječe norme meddržavnih odnosov«. Izza teh realnosti poudarja dr. Krasin, »da se internacionalizem spremeni v prazno frazo in postane pseu-dointernacionalizem.«
Sovjetski filozof opozarja, da »levi in desni nasprotni ki marksizma-leninizma« ne morejo razurhetl »dialektične enotnosti med načeli prole tarskega internacionalizma in m Poljubnega sožitja«- pa z* to zagovarjajo koncepcije o
Kajti vsi milijoni mu ne bodo prav nič pomagali, ker bo po sklepu sodišča v Cincinnatiju v državi Ohio naslednjih 25 let moral prebiti v zaporu. Eno leto zaporne kazni so mu izrekli, ker tiska opolzko literaturo, ostalo Pa Je obsodba za sodelovanje pri »organiziranem zločinu«. Tako v ZDA označujejo mafijo, v Flyntovem primeru pa gre za to, da se je »združil z distributerji tiska,« da bi razpečaval literaturo, ki baje žali moralne pbčutke prebivalcev Cincinnatija.
»svetovnem mestu in vasi«, o »dveh supersilah«, o »centrih svetovne dominacije« in podobno.
Pri tem gre za željo, da bi sovjetsko realno politiko prikazali kot docela v skladu s proletarskim internacionaliz-mom in da torej kot taka ne more biti deležna kritike — ki jo je včasih slišati s strani nekaterih zahodnih partij ali iz vrst dežel v razvoju. Poljska teoretika gresta pri tem širše in dokazujeta povezanost med proletarskim internacionalizmom ter popuščanjem napetosti oziroma miroljubnim sožitjem med Vzhodom In Zahodom, torej med obema blokoma. Pri tem napadata tako tiste na desni, ki trde, da je podpora narodnoosvobodilnim gibanjem v' nasprotju s popuščanjem, kot tiste na levi, ki trde, da popuščanje pelje k statusu quo in slabljenju narodnoosvobodilnega boja.
šesterica teoretikov iz šestih držav Je torej vložila nemalo naporov za obrambo proletarskega internacionali ma, kot ga vidi s svojega sta-lišča, to je s stališča pripad nikov socialističnega bloka
TIT DOBERSEK
Pomo-disident pa ni videti prav nič prepričan v tezo, da je »nezaslišano« primerjati njegovo usodo z usodo političnih disidentov v dragih državah. Prav nasprotno, ko je pred nekaj dnevi govoril na nekomercialni newyorški televiziji, ni mogel priti k sebi od začudenja: »V tej deželi te za umor kaznujejo s 30 dnevi zapora, za izdajanje časopisa, ki ni pogodu tožilcu, pa s 25 leti«, je dejal. Flynt je imel v mislih razsodbo v Aspnu v Coloradu, kjer so povprečni hollywoodski zvezdici Clodine Longet izrekli zaporno kazen enega meseca, ker je ubila svojega ljubimca, znanega smučarja Vladi-mira Šabiča. Sodniki in po-rothiki so verjeli Igralki, ki je dejala, da se je pištola sama sprožila, medtem ko Ji je ljubimec razlagal, kako se uporablja; prifi pa seveda ni bilo.
Ljudje, ki so plačali objavo oglasa v dveh najuglednejših listih, ne branijo vsebine in stila revije Hustler. Po njihovem mnenju pojav, da majhna in običajno (vsaj po svojih izjavah) hudo moralistično rezpoložena mesteca lahko po tej poti vsilijo svoje standarde vsem Združenim državam, utegne postati nevaren. Revije Hustler namreč ne tiskajo v Cincinnatiju, temveč, kot pravijo, v bolj liberalnem Columbusu, središču države Ohio. Zagovorniki svobode izražanja pa poudarjajo, da zvezni tožilci izbirajo za takšna sojenja najbolj zagrizena mesta. New-yorškemu založniku pornografske revije »Screw« Alu Goldsteinu so pred kratkim sodili v Vichiti v Kansasu, če prav v tem mestu prodajo komaj 14 izvodov tega časo-
pisa, in ne v New Yorku, kjer izhaja in kjer bi ljudje prav gotovo pokupili kar 100.000 izvodov te revije. Alu Goldsteinu so sodili tudi za pornografski film v Memphi-su, mimogrede pa so obsodili tudi igralca, ki je igral »glavno vlogo«, če temu sploh lahko tako rečemo. Alan Der-shovvitz, profesor praya v Harvvardu, je ob tej priložnosti dejal, da je svojčas vrhovno sodišče hotelo prepovedati, da bi mesta, kakršno je New York, vsiljevala svoje moralne nazore pod. ročjem, kot je Kansas, zdaj pa se je zgodilo, da Kansas vsiljuje svoje nazore celi državi.
»Zvezni tožilci«, pravi Der-showitz, »se izogibajo sojenju v New Yorku, kjer bi tvegali soočenje z razmeroma svetovljansko poroto, temveč s prstom iščejo po zemljevidu Srednje Amerike kraj, kjer bodo Ala Goldsteina obravnavali kot utelešenje hudiča«. Goldstein, ki mu bodo ponovno sodili v Kansasu, pa pravi: »Tam se mi nič dobrega ne obeta. Porota se bo posvetovala 11 minut in me razglasila za krivega, vprašanje je le, koliko let zapora bom dobil«.
Soienje v Memphisu, na katerem so igralca Haryja Re-emsa obsodili zaradi sodelovanja v pornografskem filmu, pa sproža še boli zamotana vprašanja. Ne gre le za to, da je razsodba' videti okrutno nepravična. saj se Je zvedelo, da so Reemsa najeli za 100.000 dolarjev, da bi »igral« v filmu, ki je producentu prinesel 20 milijonov dolarjev in niti enega dne zapora. Kritiki opozarjajo na primer izpred nekaj let, ko so ,v Georgiji s sodnim sklepom prepovedali film, ki se povsem resno loteva seksualne vzgoje. Bodo nemara zdaj na podlagi tega sodili tudi igralcem v tem in podobnih filmih? Bo kdo sploh pripravljen sodelovati v filmih ali časopisih, ki jih utegnejo v različnih krajih različno obravnavat*., če se bo takšna praksa uve ljavila9
DRAGISA BOSKOVIC
MILOŠ GOROVIC
PRIMORSKI DNEVNIK 6
IZBOR IZ DELA
12. marca 1977
Lepi obeti za rast proizvodnje
Naraščanje industrijske proizvodnj; z januarsko stopnjo bi pomenilo, da bi zlahka dosegli cilje resolucije — Precej teže pa je z izvozom
[JU ULJA N A, H. marca — Začetek letošnjega leta obeta slovenski industrijski proizvodnji lepše čase. Tako se — kot ugotavljajo v ekonomskem inštitutu ljubljanske pravne fakultete, če bi se proizvodnja povečevala skozi vse leto vsaj z Isto hitrostjo kot v januarju — ni bati, da ne bi izpolnili tega dela gospodarske resolucije. Zdajšnja gibanja namreč napovedujejo, da bo letošnja rast industrijske proizvodnje med najhitrejšimi v zadnjem desetletju.
Podobno je moč ugotoviti tudi za industrijsko proizvodnjo v vsej državi. Zato v inštitutu menijo, da sta bili resoluciji na tem področju preveč črnogledi in sta premalo upoštevali gibanje s konca minulega leta.
V naši republiki smo v letošnjem januarju, enako kot v Hrvatski, ostali na povprečju lanskega leta, v BiH in Makedoniji so izdelati v primerjavi s povprečjem leta 1976 za 5 odstotkov več, to raven pa so presegli tudi v Črni gori, Vojvodini in na Kosovu — pri slednjih dveh sicer le za skromen odstotek. V Srbiji pa so za približno 5 odstotkov zaostali za lanskim povprečjem.
Sicer pa se tudi letos nadaljujejo nesorazmerja v proizvodnji posameznih skupin izdelkov. Tako je očitno, da sta k zdajšnji dinamični rasti industrijske proizvodnje pripomogli predvsem proizvodnja reprodukcijskega materiala in življenjskih potrebščin. Počasneje pa smo v Sloveniji povečevali proizvodnjo opreme, kar pripisujejo v inštitutu premajhnemu investicijskemu povpraševanju. Ob tem pričakujejo, da bo siceršnja ekspanzija spodbudila tudi izdelovalce opreme.
Hkrati z izredno rastjo proizvodnje se tudi zaloge dokončnih izdelkov krčijo rekordno hitro in to že sedem mesecev zapored. Najhitreje se zmanjšujejo zaloge reprodukcijskega materiala in opreme ter zaloge življenjskih po-
trebščin. To pripisujejo izredno močnemu povpraševanju oziroma zaenkrat nižji proizvodnji reprodukcijskega materiala in opreme.
Začetek leta 19T7 prinaša tudi hitrejšo rast zaposlovanja tako v Sloveniji kot v vsej državi, tako, da sta se obe ravni že močno zbližali. To pa kljub hitri rasti industrijske proizvodnje kaže, da naše gospodarstvo dolgoročno ne teži k večji delovni storilnosti, ampak želi povečevati proizvodnjo predvsem z intenzivnejšim zaposlovanjem. Pri tem ni odveč Omeniti, da v naši državi zaposlujemo nekajkrat hitreje kot v drugih socialističnih državah, v katerih pa so sicer v preteklosti zaposlovali zelo ekstenzivno.
V inštitutu tudi ugotavljajo, da zdajšnja gibanja v zunanji trgovini tako v Sloveniji kot tudi na zvezni ravni odstopajo od resolucijskih določil. Zato bo resolucijo zlasti na področju izvoza izredno težko doseči. Slovenski izvoz je bil namreč v letošnjem januarju glede na isti mesec lanskega leta nižji za 7,8 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom pa celo za 16,6 odstotka. Podobno velja tudi za vso državo. Takšno stanje gre, kot pravijo, na račun upravnega zaviranja izvoza v socialistične države. Vendar pa se je februarja položaj že popravki, tako da je moč v prihodnjih mesecih že pričakovali hitrejše povečevanje izvoza. Sicer pa je v naši republiki to upadanje prišlo s polletno za-
mudo, zdaj pa so težnje obeh gospodarstev približno enake.
Uvoz letos še naprej narašča. V vsej državi smo kupili januarja za 10,6 odstotka več ko januarja lani, za Slovenijo pa znaša ta porast 14,4 odstotka. Vendar se je slovenski uvoz v letošnjem prvem mesecu povečeval skoraj dvakrat hitreje kot v povprečju v Jugoslaviji, tako, da utegne kmalu nadomestiti tisto, kar je v primerjavi z vso državo doslej zamudil.
Cene bodb po mnenju inštituta letos v središču pozornosti. V naši republiki, kjer rastejo nekoliko hitreje kot sicer v vsej državi,-so cene pri proizvajalci]} zrasle v januarju za 2,2 odstotka več kot lanskega decembra in za 6,9 odstotka več kot v povprečju v vsem minulem letu. Od cen na drobno so se zlasti močno podražili kmetijski pridelki, na račun katerih, kot pravijo v inštitutu, so januarja življenjski stroški poskočili daleč največ v zadnjih 20 letih. To vzbuja bojazen, da se utegnejo ponovno okrepiti pritiski na osebne dohodke in tako postaviti pod vprašaj lani doseženo stabilnost gospodarstva. Ob tem na inštitutu tudi pričakujejo da se bodo ob vsej tolikšni hitrosti povečevanja industrijske proizvodnje zmanjšali stvarni stroški enote izdelka s čimer naj bi bili tudi pritiski na cene manjši in brzdanje cen uspešnejše.
VESNA BERTONCELJ
V
Cez noč ne bo šlo
Skoraj polovica slovenskega gospodarstva za modernizacijo železnice — Bilanca ŽG Ljubljana je brez izgub
LJUBLJANA, 9. marca — Bilanca slovenskega železniškega gospodarstva za leto 1976 je izenačena, kar pomeni, da slovenske železnice nimajo več izgub. Z lanskim sklepom skupščine SIS za železniški in luški prmnet SR Slovenije prevzema enega izmed najtrših orehov slovensko združeno delo, t. j. financiranje dela železniške infrastrukture. V srednjeročnem obdobju 1976-80 naj bi slovensko gospodarstvo s samoupravnim sporazumevanjem zbralo vsako leto okrog 913 milijonov dinarjev za železniško infrastrukturo, ta denar pa je bil v preteklosti tisti kamen spotike, ki ga je ZG Ljubljana prikazovalo kot svojo Izgubo. O perečih vprašanjih slovenskih železnic, zlasti o tem, kako slovensko gospodarstvo združuje sredstva za modernizacijo železniške infrastrukture, smo se pogovarjali s Slavkom Zalokarjem, predsednikom SIS za železniški In luški promet SR Slovenije.
Predsednik Slavko Zalokar je uvodoma poudaril, da ni vzrokov za črnogledost, čeprav združevanje sredstev za kritje dela stroškov železniške infrastrukture še ni dalo takih rezultatov, kot so jih morda tu in tam pričakovali. Predvsem je pomembno, da so v tej široki družbeni akciji začeli skoraj povsod dojemati, da gre v tem procesu za popolnoma novo pot, da nima nihče namena železnici podpi.sati bianco menice, marveč da gre za postopen prehod na dohodkovne odnose, kakršne terja zakon o združenem delu. V teh prizadevanjih za spreminjanje pogledov in odnosov so pomemben delež prispevali ne samo železničarji in člani SIS, marveč tudi družbene in politične organizacije na ravni občin in republike, ki so pripomogli k ustvarjanju ugodne družbene klime in tudi razčiščevanju nekaterih zamotanih vprašanj. Bistveno je torej, da smo se pri reševanju teh vprašanj v Sloveniji odločili za samoupravno pot in tudi za načelo, naj se vse prometne panoge razvl-Jajo pod enakimi pogoji.
Podatki, zbrani v prvih dnevih marca, kažejo, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev v letih 1976 do 1980 za kritje dela stroškov železniške infrastrukture podpisala že skoraj polovica vseh tozdov, v Sloveniji ali natančno 47,1 odstotka (po podatkih^, t. m.)
To je vsekakor uspeh, če še prejšnji mesec podpisala komaj tretjina slovenskih koče vemo, da je ta sporazum
lektivov. Pomembno je tudi, sa so sporazum večji del podpisali vsi »veliki«. Dobre obete daje tudi dejstvo, da bodo te dni, ko v delovnih organizacijah že potrjujejo zaključne račune, bolj pohiteli s podpisovanjem. Očitno je tudi, da so marsikje obotavljanju in zamudam precej botrovali računovodski kadri.
Seveda se še vedno lahko vprašamo, odkod razlike med podpisanimi sporazumi in rezultati lanskih zborov volil-cev, ki so celoten »republiški paket« samoupravnih sporazumov za družbene dejavnosti, vključno z železniškim, potrdili z več kot 90 odstotki. Po mnenju Slavka Zalokarja je prišlo do »kratkega stika« v nekaterih tehničnih vprašanjih pri izpeljavi te akcije. Vendar, sodeč po mnogih znakih, na železnici upajo, da bo te sporazume podpisalo okrog 80 odstotkov tozdov, ' torej velika večina združenega dela. To pa je nedvomno velik uspeh samoupravnega reševanja teh problemov.
Glede prizadevanj za pove-Čanje dohodkov in zmanjša nje stroškov je Slavko Zalokar poudaril, da so za železnico in tudi za vso družbo pomembni dolgoročni ukrepi. Ni realno pričakovati, da bi v prometu, ki se je poldrugo desetletje in še dlje razvijal zelo stihijno, dosegli velike in pomembne uspehe na hitro, da bi kar čez noč naredili v prometu nekakšno »revolucijo«. Takšni upi so nestvarni.
Po mnenju Slavka Zalokarja gre za to, da se začne že-
leznica dolgoročno in načrtno prilagajati zahtevam tržišča in da na železnici začne prevladovati čut za poslovnost in konkurenčnost. Železnica se mora postopoma usposabljati za prevoze na vedno višji kakovostni ravni, tako glede varnosti kot hitrosti prevoza, bodisi tovorov bodisi potnikov. Ob takšni usmeritvi bo železnica nujno začela prevzemati vse več težkega tovora, ki ga danes še marsikje prevažajo po cestah.
Nekatere akcije, ki so jih začeli uresničevati na železnici v Sloveniji, se zde še precej skromne, marsikaj je širši javnosti tudi nepoznano. Ta aktivnost v 2G Ljubija-na pa bi se še pred leti morda zdela javnosti in samim železničarjem nenavadna.
Prizadevanj v tej smeri je še precej. Ze lani so začeli na vagonih prevažati težke tuje tovornjake do Ljubljane, letos naj bi jih vozili že do Slavonskega Broda. V Ljubljani se pripravljajo na ustanovitev kontejnerskega vozlišča, ŽG Ljubljana je že v pogovorih z večjimi mesti (Beograd, Sarajevo, Skopje), da bi skupno investirali v velika skladišča. Železnica se tudi tvorno vključuje v raz-prave o gradnji novih industrijskih in primestnih tirov, industrijskih con, velikih prometnih vozlišč in podobno. Pogovarjajo se tudi o komercialnih ugodnostih velikim naročnikom, o sistemu popustov in zamudnin, o tarifnih razredih in drugih vprašanjih, ki so pomembna za sodobnejši železniški promet.	IGOR PREŠERN
Ladja pod zastavo prekomorcev
KOPER, 9. marca. Ladja »Slavija«, ena izmed velikih potniških ladij reške Jadro-linije, bo 1. aprila odplula iz Kopra na nenavadno pot. Z zastavo borcev prekomorskih brigad na jamboru bo odrinila na petdnevno potovanje proti Visu, na krovu pa bo
imela nad 200 nekdanjih borcev, ki so se v osvobodilnem boju borili na bojiščih v Dalmaciji ali pa prek Visa in Dalmacije prehodili 'dolge" pot do osvoboditve v okviru 8. dalmatinskega udarnega korpusa narodno osvobodilni' vojske Jugoslavije.
Slovenci smo kot pomorski narod' tudi v osvobodilnem boju dokazali navezanost na morje. Mnogi nekdanji- bfcfrci' pfSfcdmoVskih enot ‘so želeli, da 'bi po morju še enkrat obiskali., vse zgodovinske krije. Od&or^ prekomor-skih enot je zato organiziral
petdnevni izlet po morju z odhodom iz Kopra ter postanki na Rabu, v Zadru, Šibeniku, Splitu, na Hvaru, Korčuli, Visu, odkoder bodo obiskali sosednje iz osvobodilne vojne znane kraje.
.	t. 1 • •	.f»* *•
S to svojevrstno manifestacijo bodo počastili -40. letnico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, njegovo 85-letnico, 40.
. ■ I
obletnico ustanovitve KPS in KPH ter 85-letnico ustanovitve mornarice NOV Jugoslavije.
Vse priprave na petdnevni izlet vodi poseben odbor pri občinskem odboru zveze borcev Piran (Piran je pobraten z občino Vis). Stroški za izlet so tako nizki (1.550 dinarjev za prevoz, prenočevanje
v kabinah, prehrana in prevoz osebnega avtomobila, da bodo udeleženci lahko ob pristankih z avtomobili obli-skali bližnje kraje), da bi omogočili čimvečjemu številu borcev prekomorskih brigad obisk zgodovinskih krajev v Dalmaciji in udeležbo na tej svojšRi ‘proslavi letošnjih pomembnih jubilejev.
G. G.
OBISK PRI NAJSTAREJŠEM SLOVENSKEM DUHOVNIKU
Prof. dr. Jože Demšar-stoletnik
LJUBLJANA, 10. marca — »Veste, živel sem navadno, delovno življenje. Uan za dnem mi je mineval, da sam ne vem kdaj,« nam je pripovedoval prof. dr. Jože Demšar, najstarejši slovenski duhovnik, ki bo 12. marca dopolnil sto let. Ob tej častitljivi starosti je jubilantov duh mladosten,- šegav, težo let nosi le rahlo upognjen, ko s kratkimi, nekoliko upočasnjenimi koraki vsako jutro ob pol šestih prehodi pot od šentpetrskega župnišča do cerkvenega oltarja.
Njegovi učenci, med njimi je tudi Edvard Kardelj (ki je danes obiskal svojega nekdanjega profesorja verouka), se ga spominjajo kot umirjenega, prijaznega člpveka v talarju za katedrom, ki nikoli ni povzdignil glasu, duhovnika, ki je vedno spoštoval osebno prepričanje učencev, kateremu je bilo kar nerodno, če je pri kom odkril neznanje. »Saj vem, da znate, le zmotili ste se, slabo izrazili,« je dr. Jože Demšar kar sam opravičeval svoje dijake.
Jubilant se je rodil 12. marca 1877 v Škofji Loki, oče je bil krojač s petimi otroki. Gimnazijo je končal v Ljubljani. Dobro se še spominja leta 1895, ko je 14. aprila Ljubljano prizadejal hud potres. Ljubljanske šole tisto hudo leto niso imele več pouka, le maturante, med njimi Jožeta .Demšarja, kasnejšega mariborskega škofa dr. Tomažiča, slavista Rajka Nahtigala, Antona Breclja, Hinka Smrekarja in druge, so konec julija poklicali v šolo, da so naredili zrelostni izpit.
»študij sem nadaljeval na Dunaju, kjer sem leta 1906 postal doktor teologije. Potem me je pot vodila v Kočevje, od tu, pa spet nazaj v Ljubljano. Septembra leta 1914 sem se preselil v šempetrsko župnišče, kjer živim še ' sedaj,« se je dr. Jože Demšar ozrl po mirni sobici, v kateri preživlja dneve ob časnikih, revijah in knjigah.
Ob teologiji je dr. Jožeta Demšarja vedno zani-
mala tudi filozofija. Poslušal je predavanja na ljubljanski univerzi, da
DR. JOŽE DEMŠAR — Sto rdečih nageljnov za klenega, šegavega jubilanta.
Foto: Janez Zrnec
bi se usposobil tudi kot pedagog, leta 1926 pa je naredil še doktorat iz filozofije. Pred sedmimi leti mu je teološka fakulteta v Ljubljani, katere profesor je bil 45 let, po-/ delila častni doktorat.
Kot naprednjak je jubilant znan tudi kot eden ustanoviteljev slovenskega duhovniškega društva, bil
je član iniciativnega sekretariata duhovnikov OF pri izvršnem odboru osvobodilne fronte, plodovito delo iniciativnega sekretariata pa je doseglo višek z ustanovnim občnim zborom cirilmetodij-skega društva slovenskih katoliških duhovnikov septembra 1949. leta v Ljubljani. Za to svojo dejavnost je dr. Jože Demšar prejel spominsko pla keto, slovensko duhovniško društvo pa je jubilanta imenovalo za častnega člana.
»Veliko razmišljam, se spominjam, toliko let imam za seboj, česa vsega nisem doživel. Od prvih koles v Ljubljani, ki so bila v časih konjskih vpreg m železnice pravo čudo, do prvih električnih svetilk, ki so zamenjale plinske. Pa prvi avtomobili v Ljubljani, ki je štela takrat le komaj 25.000 ljudi, kot so nam pripovedovali. Da, avtomobili, teh se bojim, rajši ne grem na cesto. Morda sem tudi zato dočakal tako visoko starost,« se je pošalil stoletnik. »Prav zdaj
—	kot reden bralec Dela
—	• z zanimanjem spremljam članke Edvarda Kardelja o naši politični in vojaški strategiji, zanima me tudi vse, kar se dogaja zunaj zidov šentpetrskega župnišča.«
Sto rdečih nageljnov bo pozdravilo dr. Jožeta Demšarja 12. marca 1977. Človeka, ki je vse življenje ljubil red, pri delu, pri hrani, pri spanju, ki je, če je le mogel, šel peš, kamor ga je vodila pot. Sldyenca, ki je kot' toliko drugih, imel rad hribe- in planinski zrak, ki je s šestdesetimi leti še zadnjič stopil na vrh Triglava.
Sto let navadnega življenja mineva, stoprvo bo prav takšno: delovno, blago, prijazno, hudomušno.
VLADO ŠLAMBERGER
mirni................mi....im..................mi....m...................................................
I Vaš dnevnik-
1
! PRIMORSKE DNEVNIK
S	I. V . •	1 I MOt flloHr
2	1
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Leto varstva in izboljšanja človekovega okolja
Koliko in kako skrbimo zase na delovnem mestu
in zunaj njega
Skupščina SFRJ je 1. februarja 1977 i odlokom razglasila leto 1977 za le-,o varstva in izboljšanja človekovega življenjskega in delovnega jjkolja. V izhodiščih. te~ razglasitve je navedeno, da je njen namen zagotoviti delovnim ljudem in občanom uspešnejše vuf stvo in izboljšanje življenjskega in delovnega okolja ter pritegniti za to vse sile v združenem delu in_ vsej družbi, da se ohranjajo naravne In z delom ustvarjene vrednote kot bistven element za zdravo. varno_Jn_ustvar jalno človekovo življenje in celoten razvoj naše ,samoupravne socialistič-ne skupnosti.
Za 21. marec 1977 so sklicani zJjo-ri slovenske skupščine; ena osrednjih točk dnevnega reda ho vprašanje varstva okolja.
S tehničnimi pridobitvami skoraj vedno žal tudi spreminjamo naravne biološke pogoje, v kakršnih se je človek kot živo bitje razvijal in razvil. Dolgo so mislili, ,da je toplota, menjava zraka, relativna vlaga in čistoča zraka vse, da je zagotovljen optimum za človeka. Danes pa je že dokazano, da ti elementi še daleč niso vsi. Raziskovanja so prav v zadnjem času prinesla vrsto novih ugotovitev. V vse večji meri se govori o tako imenovanih štirih kožah človeka.
Prva koža je tista, s katero prijokamo na svet. Iz medicine vemo, kolikšnega pomena je za pravilno delovanje organizma, obenem pa predstavlja tudi glavnega čuvarja pred mehaničnimi, kemičnimi, električnimi in drugimi vplivi zunanjega sveta.
Drugo kožo predstavlja človekova , obleka, ki ga predvsem varuje pred mrazom, in mora omogočiti dihanje prve kože. Naravna vlakna svile, volne In bombaža povsem ustrezajo, ob sintetičnih vlaknih pa bi se lahko zamislili.
Gradbena biologija, nova smer v gradbeništvu, je zelo posrečeno poimenovala okolje in stene zaprtih prostorov kot človekovo tretjo kožo. Glede na to. da človek večji del življenja preživi v zaprtih prostorih, ne more biti vseeno, kakšni so, ali ustrezajo biološkim potrebam človeka afi pa vplivajo neugodno na njegovo počutje, škodujejo njegovemu zdravju in zmanjšujejo njegovo delovno vnemo in storilnost.
Gradbeni biologiji napovedujejo bodočnost, saj bo, kot kaže, prevzela primerno mesto ter izrinila s prestola zdaj ponekod še odločilno obliko valno arhitekturo. Človeštvo bo namreč v želji in potrebi po zdravju in po čim daljšem zdravem življenju terjalo tako tretjo kožo, ki bo biolo ško maksimalno , ustrezala njegovim potrebam in zahtevam.
Četrto kožo človeka predstavlja zunanje okolje tja do vesolja.
Prostor ne dopušča niti orisa vseh dejavnikov tretje kože, ki vplivajo'na človekovo počutje in zdravje. Naj le na hitro omenim nekatere.
2e toplota ni enostaven element, če upoštevamo sevalne temperature poleti vročih, pozimi pa mrzlih oken skih šip.. Dr. Wanner trdi, da je del vzroka za slabo počutje človeka v klimatiziranih prostorih tudi običajno previsoka temperatura.
Ce je zrak čist, je spodnja meja relativne vlage v prostoru okoli 30 odstotkov, sicer zaznamo draženje sluznice in glavobol. Zdravniki navajajo, da presuh notranji zrak povzroča tudi prehlade. Optimalna relativna vlažnost čistega zraka je 40 odstotkov, pri tej vlažnosti je tudi življenjska doba bakterij najkrajša. Nečisti zrak terja večjo relativno vlago.
Prepih vsi dobro pznamo, da povzroča prehlade, vnetja ušes, glavobole, zobobole, revmo itd. Ni vseeno, s ka tere strani piha na človeka, predvsem če sedi. Jugoslovanski standardi so previsoki. V starih klasičnih zgradbah skoraj niso poznali prepiha, novejše arhitekturne stvaritve pa so skoraj praviloma hiše prepihov.
Nesporno je ugotovljeno, da je pogoj za dobro počutje zadostna oskrbljenost telesa s kisikom, kar je doseženo le, če ga je v vdihanem zraku v ustreznem parcialnem pritisku okoli 160 torov. Ce ni zadostnega parcialnega pritiska kisika, ga ne dobijo dovolj vsi porabniki in pojavijo se tipične motnje in težave, ki se kažejo v številnih bolezenskih simptomih: motnje krvnega obtoka, otekanje členkov in pod očmi, srčne težave, možganske bolezni, bolezni oči, slabo počutje nasploh, omedlevice, občutek pomanjkanja zraka, zaspanost itd.
Dr. Reinders je leta 1974 objavil ugotovitve, da je pri klimatskih napravah parcialni pritisk kisika vseskozi v vrednostih, ki so na najnižji spodnji meji ali celo pod fiziološko potrebno .normalno vrednostjo, in zato ni nenavadno, da ima toliko ljudi v klimatiziranih prostorih, predvsem tisti, ki so občutljivi za motnje v krvnem obtoku, bolni na! srcu in drugih organih, občutek, da jim primanjkuje kisika. In če bi si ogledali filtre zunanjega zraka, ki ga sesajo klimatske naprave, bi se prav gotovo vsak odločil za dihanje vsaj kdaj pa kdaj čistega zunanjega zraka, kot pa izključno za filtriranega skozi debelo plast umazanije. Saj se tudi nihče pe odlo či za filtriranje zraka skozi sesalec za prah!
Na univerzi v ZRN so med drugim tudi ugotovili, da železobeton povzroča nezadostno oskrbo človekovega organizma s kisikom in da se tako pojavljajo tipične težave: hitra utrujenost, glavobol, zmanjšanje de lovne energije in večja dovzetnost za bolezni.
V zadnjih letih so zelo intenzivne raziskave o vplivih elektromagnetnih parametrov na človeka. O vplivu elek trike na človeka so si zdaj že edini, da so ti vplivi stvarnost, le to se še ne ve, kakšni in kolikšni so. Dokazano je že, da so nekateri vplivi na človeka pozitivni, drugi pa negativni. Na prostem živimo v pogojih istosmerne-ga električnega polja in v takih pogojih se je človek razvil. V betonskih
in železobetonskih zgradbah pa tega polja ni — imamo nično polje. V poročilu medicinskega urada iz Bonna je rečeno: v pogojih ničnega polja se celična energija hitro porabi, celice ne dozorijo dovolj, hitreje se delijo in hitreje odmirajo, medtem ko v visokonapetostnem elektrostatičnem istosmer-nem polju ostaja celična energija dlje ohranjena. Obenem pa elektromagnetna nihanja različnih frekvenc prihajajo v notranje prostore prek hišnih instalacij. Močna izmenična polja so za krvni obtok škodljiva, posebno pa za ljudi, ki imajo migreno, visok krvni pritisk, astmo itd.
Biofiziki, zdravniki in biologi so že razvili električno napravo za umetno vzpostavitev istosmemega električnega polja v prostoru. Take naprave so'vgradili tako v ruske kot ameriške vesoljske kabine, pilotske kabine letal, lokomotiv itd., da bi pregnali utrujenost, tipično zaspanost in podobne motnje. V ZRN je po podatkih iz novembra, 1976 vgrajenih več kot 1000 takih napray, pozitivne reference so številne, imajo jih že tudi zdravniške ordinacije. Običajno so kombinirane z ioniziranjem zraka in tvorjenjem negativno nabitih kisikovih ionov, za katere, na primer, dr. Rein-ders pravi, da so dihalni katalizatorji.
Zanimive so tudi ugotovitve biologov in virusologov, da istosmerno električno polje ugodno vpliva na vretenčarje, da to polje pospešuje tvorbo imunizacijskih snovi in da je zato vj-etenčarsko bitje v takih pogojih odpornejše proti bakterijam in virusom. Ugotovili so tudi, da isto-smerno polje ni ugodno za razmnoževanje bakterij in virusov, medtem ko je izmenično električno polje ugodno za njihovo razmnoževanje.
Znane so stolpniške bolezni in težave. Biofiziki so ugotovili, da z višjimi nadstropji pada intenzivnost biološko ugodnih nižjih frekvenc mikrovalovnega žarčenja, narašča pa intenzivnost biološko neugodnih visokofrekvenčnih mikrovalovnih žarčenj raznih izvorov v samem gradbenem objektu. Na posvetovanju nemškega združenja za stanovanjsko medicino v decembru 1973 so ugotavljali nara ščanje števila bolezni in najrazličnejših motenj z naraščanjem nadstropij. Povzemam še nepreverjeno informa cijo, da bodo na Švedskem v prihod* nje gradili praviloma največ petnad stropne stanovanjske bloke.
Prav gotovo je namen zvezne skup ščine z odlokom sprožiti konkretne akcije, saj bo moral svet po 7. točki odloka končati »svoje delo s poroči lom o uspehih, doseženih v letu var stva...« Smo že v marcu, niti 10 me secev ni več časa, če pa upoštevamo še letne čase, je za nekatere akcije, na primer, za sajenje drevja in žele nja premalo časa, da bi dosegli želeno. Za čim večje uspehe pri skrbi za človekovo življenjsko in delovno okolje dajem pobude:
• Ljubljana je v zadnjih 30 letih močno poslabšala ekologijo z zazida
vo zelenih površin in sekanjem drevja. Na Ferantovem in nunskem vrtu imamo beton, granit, asfalt in opeko ter avtomobile, na Dularjevem vrtu je zrasla šola Majde Vrhovnikove, ob Prešernovi cesti so posekali veliko dreves, novih pa niso zasadili. Sole, taborniki, športniki, krajevne skupnosti, občinski organi, hišni sveti itd. naj razglasijo meseca marec in april za meseca sajenja dreves. Torej po hitimo še letos!
• Delovne organizacije naj sprejmejo programe izboljšanja življenjskega in delovnega okolja. Tudi tu gre za zasaditev dreves okoli poslovnih stavb in tovarn. Predvsem pa naj se izdelajo in realizirajo programi za izboljšanje delovnega okolja, za boljše počutje in razpoloženje, za več zdravja, manj izostankov, več volje za delo in s tem tudi večje produktivnosti.
Menim, da se je nujno treba lotiti sanacij, predvsem v novejših zgradbah, ki so biološko manj ustrezne kot starejše. Znane so na primer, pritožbe čez zgradbo RTV, Iskrino stolpnico, v kateri sicer vestno vzdržujejo klimatske naprave, standardnih strojniških klimatskih parametrov pa niso prešli, čeprav imajo za to področje v lastnih vrstah elektroinženirja. Verjetno najhuje pa je v stolpnici Ljubljanske banke, kjer so klimatske naprave skrajno zanemarjene, konvek torji pod okni pa niso bili čiščeni, odkar so začeli obratovati. Svet de lovne skupnosti je sicer junija 1976 sprejel številne sklepe za izboljšanje delovnih razmer, vendar so ostali vsi sklepi le na papirju. Tudi odbor za samoupravno delavsko kontrolo gre molče mimo neizvedenih sklepov DS, komisija za klimo, ki jo je svet imenoval junija 1976, se do konca februarja 1977 še ni sestala na prvi seji. Zdravnikom iz Ljubljane so znane številne posebnosti te zgradbe, ambulanta Ljubljanske banke ne stori ničesar, čeprav se delavci stalno pritožujejo; nekdaj v tej smeri dejavna sindikalna podružnica, je odnehala, vsi, ki so hoteli kaj spremeniti, so si polomili zobe, ker pač določene strukture že od začetka ne dopustijo karkoli nare diti za izboljšanje delovnih razmer. Prepovedano je odpreti okno, edina možnost priti do svežega zraka je na terasi, to pa so zaklenili. Občina naj razloži, kako je izdala uporabno dovoljenje za stolpnico (če sploh je), saj stolpnica še danes nima meritev mikroklime, čeprav ‘so le-te po zako nu predpisane s kaznijo. Kako je protipožarna služba mogla soglašati gle de na to, da so vsa nadstropja v stolpnici pravzaprav en sam prostor z lesenim stropom, celo v sanitarijah. Požar bi se po izsušenem lesnem stropu pošastno hitro širil, in kam naj bi se delavci umaknili pred gorečim stropom, v predprostoru v smeri pro tipožarnih stopnic pa so lesene celo stene. Ze majhen gospodinjski strojček ima garancijo, navodila za obra
tovanje in vzdrževanje, milijardna uvozna investicija v klimo pa, kot kaže, nima ničesar.
•	Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, ki skrbi za izvajanje ustavnih določb o zdravju in zdravstveni zaščiti človeka, naj skupaj s sekretariatom za delo in urbanizem da na dnevni red proble matiko varstva in skrbi za življenjsko in delovno, okolje človeka in se-loti konkretne akcije, da človekovo okolje v zaprtih prostorih ne bo prepuščeno stihiji ali samovolji posameznikov, ki ovirajo izboljšanje stanja.
•	V akcijo naj se vključi tudi republiški komite za varstvo okolja, ki je v zadovoljstvo vseh na široko zastavil akcijo za izboljšanje, in varovanje človekovega zunanjega okolja. Ravno kar zadeva tretjo kožo človeka, je praznina, saj ni nikogar, ki bi se s tem sistematično ukvarjal in skrbel za izboljšanje stanja, predvsent, da ne bi napak delali tudi vnaprej (skoraj zagotovo se bodo ponovile v stolpnici na Bavarskem dvoru). Predlagam spremembo naziva in s tem tudi razširitev vsebine dela komiteja: republiški komite za varstvo in izboljšani življenjskega in delovnega okolja človeka. Poudarek mora biti na človeku, saj ne tečejo akcije za' varstvo okolja zaradi okolja, pač pa zaradi človeka in zanj,
•	Glede na to, da pri nas vrsta tehničnih strokovnjakov zagovarja klimatske naprave, predlagam, da republiški komite za zdravstveno7 in socialno varstvo skupaj z raziskovalno skupnostjo financirata, Inštitut za medicino dela s strokovnjaki kliničnega centra, univerze in drugih, pa naj izvede raziskavo, za katero imamo enkratno priložnost; v nove prostore se bodo preselili delavci skupnosti pokojninskega zavarovanja. Pregledali naj bi zdravstveno stanje delavcev pred vselitvijo v klimatizirane prostore in nato spremljali njihovo počutje in zdravje še najmanj leto dni. V tuji literaturi namreč najdemo na desetine navedb o biološki neustreznosti klimatiziranih prostorov, nasprotne trditve pa niti ene. Kljub temu pa še želijo graditi nove zgradbe s klimatskimi napravami.
•	Tri področne. raziskovalne skupnosti Slovenije se ukvarjajo s problematiko življenjskih in delovnih pogo jev, vendar raziskave nikakor ne ste čejo, zakaj treba je najti uporabnika, naročnika, sofinancerja, tega pa Inštitut za medicino dela, prometa in športa pri kliničnih bolnišnicah, ki problematiko pozna, ni mogel najti, in zadeva je kljub aktualnosti in akut-nosti obtičala na mrtvi točki. Dvomim, da res ni nobene institucije, ki bi bila zainteresirana; če že drugi ne, je republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo že po ustavnih normah in določbah dolžan nekaj storiti.
Tone Hren
SMUČANJE
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PRED TEKMOVANJEM ZA SVETOVNI POKAL
12. marca 1977
OLAJŠANJE V HEAVENLY VALLEVU: KONČNO JE ZAPADLO DOVOLJ SNEGA
h poskusnih vožnjah za smuk sta bila najhitrejša Avstrijca Genvichler in Totschnigova
HEAVENLY VALLEY, 11. — Or-Eanizatorji zadnjih ameriških smu-pfskih tekmovanj za svetovni pojta v Heavenly Valleyu so se od pahnili; v pravem snežnem nedrju £ preteklo noč nasnežilo na proge, *Jer se bodo tekmovanja odvijala, ““ do 40 cm novega snega, kar zastavlja, da bo mogoče izpeljati stanovanje brez težav. (Zaradi pomanjkanja snega je namreč prejmi časa grozilo, da bodo morali te "Sstope prenest: v Evropo),
Na 2.100 m dolgi progi z višin-razliko 645 metrov, kjer bo v aeaeljo in ponedeljek tekmovanje za ''etovni pokal, so danes opravili ■okusne vožnje V' smuku. Zakadi [tovozapadlega snega so najboljši Umovalci vozili dokaj previdno.
Pri moških je zato dosegel naj “°ljši č s Avstrijec Genvichler, medtem ko je bil Klammer za več *°t dve sekundi počasnejši.
Pri ženskah je bila najhitrejša tastrijka Totschnigova (njen čas J® bil le za dve stotinki sekunde j"tbši od Klammerjevega), Proll “ser jeva pa je bila četrta.
Včeraj so opravili v tem kraju mdi slalomsko tekmovanje FIS za moške, na katerem je prvo mesto ‘tet osvojil Stenmark.
LESTVICA JE TAKA:
*• Stenmark (Šve.)
Mahte (ZDA)
“ Ndckler (It.)
J- Frommejt (Lic.)
“• Grus (It.)
"■ Jakobsson (šve.)
} Hemrpi (švi.)
8	Thnni (It.)
9	Zeman (ČSSR)
94"16 95”56 95''84 96 "47 96”71 96"79 97'Tl 97"30 97”97
nogomet ,
V	drugem polčasu so gostje začeli nekoliko napadati in po zaslugi napake v trebenski obrambi prišli z dvema goloma v vodstvo. Tre-benci so se tedaj zbrali in začeli oblegati nasprotnikova vrata. V kratkem času se jim je to tudi poplačalo, saj so trikrat prišli do gola in večkrat za las zgrešili cilj.
B. Križmančič
MLADINCI
Vesna — Trlestina	0:3
VESNA: Bogateč (Košuta), Sul-č:č, Visintin, Kelemenič (Carmeli), Zucca, Skrem (B. Tence), Vecchio, Bortolotti, Gergolet, Germani, Bot-ti (Dagri).
V	prijateljski nogometni tekmi je
mladinsko moštvo Triestine (v vr stah katerega sta nastopila tudi Po-litti in Vascotto) visoko premagalo domačo Vesno, ki pa s prikazano igro ni razočarala svojih zvestih navijačev. V prvem delu igre so namreč domači nogometaši enakovredno kljubovali dobrim gostom, medtem ko so v nadaljevanju nekoliko popustili, kar je izkoristila Triestina in trikrat zatresla Košu tova vrata. Tekma je bila vsekakor dober trening za Finottovo e-najsterico, tal se bo morala v prihodnjih prvenstvenih kolih spoprijeti z izredno nevarnimi ekipami.
V nedeljski tekmi sta bila v vrstah »plavih* najboljša vratar Bogateč in krilec Bortolotti. S. T.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 12. marca 1977
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.30 v Dolini Jadran - CGI Milje • • *
• KADETI
16.00	v Gorici
Dom - POM Tržič
MINIBASKET
17.00	v Stražicah
Dom - Pagnossin C
NOGOMET
KADETI
15.00	v Nabrežini
Aurisina - Vesna
NAMIZNI TENIS
DP POSAMEZNIKOV
19.00	v Tržiču Nastopa tudi Kras
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
18.00	v Trstu, Ul. Monte Cengio
CUS Trst - Bor
Za košarkarski šport se vnema tudi vedno več mladih Brežanov
............................................................................................................M..................„„...........................................
NASE EKIFE V RAZNIH PRVENSTVIH I EUZBHB	V ŽENSKI B LIGI
KOŠARKA
Jutri v mladinskem prvenstvu slovenski derbi Polet-Bor
Jadran bo v MPL že drevi igral v Dolini proli miljski peterki CGI
V PRIJATELJSKI TEKMI
Zmaga Primorca
^‘imorec — Artigiani 4:2
v PRIMOREC (l. polčas): Pavatič, rRrič, Kovačevič, V. Milkovič, Križ. Jtančič. E. Ki a j, Denč, D. Kralj, Kralj II, Stojkovič in M. Kralj. v PRIMOREC (2. polčas): Mirko Tali. Sosič, Štoka, Čuk, Križman-- A Husu, V. M lkovič, Marko Kralj, Kralj II, P. Kralj in M. Kralj I. .STRELCI za Primorec: v 1. poleta Pe.ič, v 2. polčasu Mouro Talj II, Valter Milkovič in Pavel taalj.
Primorec je v nedeljo odigral pri-tasljsko tekmo z ekipo Artigiani,
Nke lige in tako izkoristili poči-i Jadran p. (ker so bile v nedeljo na spo-^u samo nekatere zaostale tek-?)6). Trebenski trener je tokrat po-JjRl ha igrišče vse igralce, tudi re-jfve. Tekma je b:la zelo korektna, je služila obema ekipama, da “držita ritem ^prvenstva in kondi-j Jo. Trebenci so v prvem polčasu ?rali v glavnem z rezervnimi igral-J' niso pa igrali podrejene vloge:
Sprotno, polčas so zaključili v vMstvu.
SNEŽNE
RAZMERE
'Rbiž
^bnice
?VčJA VAS
DSarje
J^tajur
SjVEJSKO .SEDLO f,°RNI Dl SOPRA
Skrinje
uancavallo
^hdena
Javascletto
J?ncoLan
V^RIS
^LlKA planina Slavec &qel ■
5®mna
^Leniča
VINJSKA GORA ,’^Slč
UJHorje
2*nin
'‘■Anica
W______________
50 cm 50 cm 50 cm 260 cm 80 cm 100 cm 60 cm 300 cm 80 cm 30 cm 40 cm 280 cm 100 cm
MLADINCI
V	nadaljevanju mladinskega prvenstva bo jutri na Opčinah slovenski derbi med domačim Poletom in Borom.
V	prvem delu prvenstva so v Dolini slavili poletovci, ki so premagali «plave», ki pa so igrali brez svojega centra Karla Ražma. Jutri pa kaže, da bodo borovci le igrali s svojo najboljšo postavo in pričakovati je, da bo tekma dokaj izenačena in razburljiva.
Doslej so od prvenstva nedvomno več imeli poletovci, ki so že zbrali 14 točk in so tako na »zlati sredini* lestvice. Trener Sergij Tavčar je s svojimi varovanci zelo zadovoljen in nikakor ni ob startu pričakoval tako visoke uvrstitve.
Žal, pa se s tem ne morejo pohvaliti borovci, ki so skupno zbrali le pet točk. Res je, da so večino tekem igrali z nepopolno postavo, res pa je tudi, da bi lahko z malo več športne sreče le dosegli nekaj točk več.
nastopa v drugi skupini awa-^JKR0M0C4JSiK0 PRVENSTVO
b*. v -tem prvenstvu, danes igral z miljsko peterko CGI, ki je naše košarkarje dokaj nepričakovano premagala v prvem delu prvenstva. Miljčarii so takrat zmagali kar z 22 točkami razlike in vse je že kazalo, da bodo Brumnovi igralci zašli v hujšo krizo. Na srečo pa so naši fantje značajno reagirali in so odtlej premagali vse nasprotnike in med temi tudi Ser-volano, tako da so trenutno s Ške-denjci na vrhu lestvice.
Danes pričakujemo od naših fantov zbrano in značajno igro. Treba se bp oddolžiti za spodrsljaj v prvem delu prvenstva in seveda pospraviti nov par prvenstvenih točk.
KADETI
Oba naša zastopnika bosta jutri igrala v gosteh.
Kontovel, ki je v nedeljo dosegel svojo najlepšo prvenstveno zmago na račun, Hurlinghama, bo jutri i-gral z Interjem 1904. Tega nasprot-
80	cm	i. -	prvi	2	1
140	cm		drugi	X	2
300	cm	2. -	prvi	1	2
240	cm		drugi	X	1
240	cm	J. “	prvi	2	1
60	cm		drugi	X	2
250	cm	4. -	prvi	1	X
70	cm		drugi	2	1
90	cm	5. -	prvi	2	X
30	cm		drugi	X	2
590	cm	6. -	prvi	1	2
50	cm		drugi	X	1
X
1
nika so naši košarkarji v prvem delu prvenstva visoko premagali in tudi jutri so v srečanju z Interjem 1904 favoriti.
Borovci bodo prav tako zaposleni v gosteh. Tokrat se bodo spoprijeli z Italsidrom, ki ne sodi med boljše peterke prvenstva. Botpvci so v zadnjih tekmah pokazali lep napredek, tako da tudi jutri pričakujemo od Štokljevih varovancev zadovoljivo igro.
DEČKI
Jutri bo v tem prvenstvu zadnje kolo. Brežani bodo v gosteh igrali s Ferroviariom, ki sodi med boljše ekipe te kategorije v pokrajini.*
Brežani se bodo tako s tekmo proti močnemu nasprotniku poslovili od prvenstva. Doslej so naši zastopniki zbrali štiri točke in so na predzadnjem mestu lestvice.
edko
MINIBASKET
«TURNIR S. SEBASTIANO*
Brežani deseti
sr f. vf	S
Breg - Saba 18:32 (8:24)
BREG: Gianni Štrajn 2, Klabjan 6, Mauro Štrajn 10, Vodopivec, Smo-tlak, Piras, Canciani, B. Žerjal, M. Slavec, P. Žerjal, Pertot.
SABA: Calligaris, Gatti, Berga-mini 6, Rossi 10, Porcelli 6, Coletta, Lerini 8, D’Amore, Pastrovicchio 2, Bradassi, Baf.
SODNIKA: Moderc in Pertot.
V	finalnem srečanju turnirja v minibasketu za »Trofejo S. Seba-stiano* (igralci letnika 1967 in mlajši) sta se včeraj v Dolini za 9. oz. 10. mesto spoprijela Breg in Saba. Brežani so igrali z okrnjeno postavo in so tako izgubili. Na končni lestvici so tako zasedli 10. mesto (skupno 12 ekip).
Najboljša v Bregovih vf*stah sta bila Edmund Klabjan in Mauro Štrajn.
Hala — Dom	14:25
ITALA: Bezzi 2, D’Alfonso, Brešan 1, Zelante 5, Novello, Furlan, Sorano 2, Martellossi 2, Cosulich, Brumat 2.
DOM: Komel 7, Pisk, Orzan D. 6, Petejan, Orzan N. 2, Baucon 2, Košuta 6, Ferri 2, Cej, Šuligoj.
V	predzadnjem kolu prvega dela turnirja za veliko nagrado miniba-sketa je Dom v gosteh z zelo učinkovito igro v drugem polčasu odpravil Italo. Pred tem srečanjem je ekipa iz Gradišča delila drugo mesto z Domom, sedaj pa so se slovenski fantje znebili tega nevarnega tekmeca in imajo veliko možnosti za napredovanje v nadaljnji del turnirja.
Na začetku tekme so se Domovi minikošarkarji znašli v težavah, ker
so morali zaradi tehničnih razlogov igrati z visokimi koši in niso bili preveč pozorni v obrambi. Zaradi tega se je polčas končal z rezultatom 11:9 v korist gostov.
V	drugem delu srečanja pa so Kontovi varovanci igrali kakor prerojeni, požrtvovalno v obrambi in preudarno v napadu. S tako igro so se domovci takoj oddaljili od domačinov, da o končnem izidu ni nihče dvomil.
Zaradi tega vsi igralci zaslužijo pohvalo. S pravilnimi koši bi bila razlika še večja.
V	prihodnjem kolu, 12. marca, se bo goriški Dom spoprijel na domačem igrišču v Stražicah s poprečno ekipo Pagnossina C, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice.
Vladimir
KOLESARSTVO
AUXERRE, 11. - Belgijec Maer-tens je osvojil prvo etapo mednarodne kolesarske dirke Pariz - Nica.
Maertens je včeraj osvojil tudi predeta po.	v*. -
Drevi v središču zanimanja derbi med Bregom in Sokolom
V tem kolu bo v raznih ligah še vrsta drugih zanimivih tekem
Pred štirinajstdnevno prekinitvijo bo drevišnje kolo odbojkarskega prvenstva v moški in ženski B ligi ter moški C ligi dokaj zanimivo. V Nabrežini bo na sporedu slovenski ženski derbi, v Trstu pa mestni.
MOŠKA B LIGA
Mestna tekmpca CUS in Bor si bosta drevi drugič stala nasproti. Prvo srečanje v Nabrežini so odločili v lastno korist odbojkarji CUS zaradi slabe igre «plavih», ki se slej iko prej ne bo ponovila. Morda prav slaba igra borovce najbolj »peče* in tako bodo odšli v telovadnico s trdnim prepričanjem, da se za ta nesrečni nastop oddolžijo. Gostje res nimajb kaj izgubiti. Po drugi strani pa igra ekipe CUS zadnje čase ni taka, da bi Neubauerja in tovariše iztirila. Res ne gre pozabiti na dejstvo, da mora CUS zmagati za vsako ceno, ker je lahko zanj usoden vsak spodrsljaj, saj SAI iz Belluna na to nestrpno čaka. Upajmo, da bodo slovenski fantje zaigrali tako kot znajo in bo srečanje" žaMrrtivo in privlačno.
niiiiiMMiMiiiHiiiivmiin
NAMIZNI TENIS
NA DP POSAMEZNIKOV
DANES IN JUTRI KRAS V TRŽIČU
Nastopile bodo vse igralke razen Miličeve
Danes in jutri hodo v Tržiču oddali deželne namiznoteniške naslove za posameznike v raznih starostnih kategorijah. Najboljše uvrščeni pa bodo obenem pridobili pravico do nastopa na državnem namiznoteniškem prvenstvu, ki bo od 7. aprila dalje v Riminiju.
Tekmovanja se bo polnoštevilno udeležil ves Krasov igralski kader, z izjemo Miličeve, ki kot prvokategornica nima enakovrednih tekmic. Za zeleno mizo bodo pokazale svoje znanje naraščajnice, mladinke, tre-tjekategornice in drugokategornice, ki bodo tako med posameznicami kot v igri dvojic skušale doseči čim-boljšo osebno uvrstitev. V nižjih kategorijah Kras nima objektivnih možnosti, da seže po deželnem naslovu, najzanimivejša pa bo borba v drugi kategoriji, kjer bo krasov-kam Blažinovi, Rebulovi, .Vesnaver-jevi in Žigonovi edinole Eccardijeva povzročala preglavice. Ne glede na
izid tekmovanja pa imajo omenjene Krasove igralke že zagotovljen »vizum* za državno prvenstvo, ker so drugokategornice oproščene kvalifikacij.
- bs -
KOLESARSTVO
Danes ob 9.30 bo na istrski obali otvoritvena kolesarska 'dirka v Jugoslaviji. Vsi najboljši jugoslovanski kolesarji se bodo potegovali za osvojitev velike nagrade Roga na progi iz Poreča do Pulja in nazaj. V popoldanskih urah pa se bo sestalo strokovno vodstvo jugoslovanske državne reprezentance, ki bo na svojem posvetu razpravljalo o delovanju najboljših »modrih* tekmovalcev v letošnji sezoni.
Jutri, v nedeljo, pa bo na sporedu kriterijska dirka po ulicah Poreča, s startom ob 10. uri
R. Pečar
ŽENSKA B LIGA
Osrednje srečahje v tej ligi bo vsaj za slovenske gledalce v Nabrežini derbi med domačim Sokolom in Bregom. Obe šesterki se v dosedanjih prvenstvenih nastopih iz raznih razlogov nista kaj prida proslavili. V tem neposrednem obračunu Breg nima kaj izgubiti, ampak lahko samo pridobi, tako glede končnega izida, kot tudi izkustva s svojo izdatno pomlajeno postavo, Varovanke trenerja Pertota Da morajo za vsako ceno izbojevati tretji par točk, ker bi samo zmaga pomenila up za nadaljnji obstanek v ligi Prvo srečanje v Dolini se je končalo s 3:0 v korist Sokola. Po zadnjih medlih nastopih' Nabrežink, vsaj na papirju izgleda, da drevi ne bo šlo tako lahko.
Naš tretji zastopnik v tej ligi — Bor — odhaja v goste k Libertasu v Pordenon.
Igralke Libertasa so pred tednom izgubile prvo srečanje drugega dela prvenstva v mestnem derbiju Volley Baltom. T9,.pQme^( da.pri-bajajo Tržačanke v pravo «sršenie gnezdo*, ko si (fomAfrbkg žglto od-dolžitve za pora3..,ki &„bil.lahko v nadaljevanju prvenstva usoden. Po drugi strani pa zadnji nastopi borovk niso najboljše poroštvo, da bi lahko zmagale kar sredi Pordenona. Osvojitev drugih dveh točk s tem nasprotnikom bi pomenila na praviti pravi športni podvig po šestih zaporednih porazih. Srečanje v Trstu se je končalo s 3:1 v korist Libertasa.
MOŠKA C LIGA
Izredno težka naloga, če že ne prezahtevna, čaka danes popoldne tudi odbojkarje Krasa. V Gradišču se bodo namreč Spoprijeli z odlično Torriano, ki je v dosedanjih osmih nastopih ostala samo enkrat praznih rok. Prvenstvena pot Zgoniča-nov pa je bila diametralno nasprotna. Kljub temu da je Torriana odlična šesterica, s Krasom ne bo imela lahkega dela, ker je slovenski tretjeligaš pokazal v zadnjih nastopih velik napredek. Pred domačimi gledalci v Nabrežini so Zgoničani morali priznati premoč drevišnjih nasprotnikov po štirih setih igre.
G. F.
3. MOŠKA DIVIZIJA
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva 3. moške divizije — B skupina — se bo goriška šesterka Doma spoprijela v Koprivpem z ekipe G. S. Mossa, ki sodi med najboljša moštva tega prvenstva. Nocojšnje srečanje je zelo pomembno za obe šesterki, saj si bo zmagovalec srečanja prav gotovo zagotovil eno prvih dveh mest na končni lestvici te skupine .in s tem napredo-
vanje v kvalifikacijski del za prestop v višjo ligo.
Domovci so ta teden odigrali prijateljsko tekmo z 01ympio in prvenstveno tekmo z Libertasom iz Krmi-na, kar je prav gotovo pripomoglo k izboljšanju njihove kond cije in uigranosti.
Tekma Mossa - Dom bo drevi v šolski telovadnici v Kopr.vnem (Ul. Stazione 5) s pričetkom ob 20. uri. Za to tekmo je trener J. Prinčič sklical vse igralce Doma, ki se bodo morali zbrati ob 19. uri pred klubom «S. Gregorčič* v Gorici (Verdijev korzo 13) za skupni odhod v Koprivno.
I.K.
V 3. MOŠKI DIVIZIJI
Četrta zaporedna zmaga domovcev
Dom — Libertas	3:1
(13:15, 15:9, 15:5, 15:4)
■DOM: Cotič,nCijan, Faganel, Nanut, L. čemic, Devetak, Prinčič, Pe-tajam M. čemi® in Komel. 'LIBERTAS (Krmin): Giustizieri, Miani, Turisani, Medeot, De Fede-ricis, Mucli, Perin, A. Prinčič, Be-viiacqua in S. Prinčič.
SODNIK: Giorgio Bernot; zapisnikar: Novella Bonan (oba iz Gorice).
V	četrtek zvečer je goriška šesterka Doma osvojila svojo četrto za!poredno zmago v prvenstvu 3. moške divizije (B skupina). Žrtev domovcev je bila tokrat solidna šesterka Libertasa iz Krmina, ki sodi med najboljše ekipe te lige in se poteguje za napredovanje v višjo ligo.
V	tem srečanju so »belo-rdeči* izgubili tudi svoj prvi set v letošnjem prvenstvu, saj so do sedaj vse tekme osvojili s čistim izidom. Domovci so srečanje pričeli preveč živčno in neorganizirano in to jih je drago stalo.
V	drugem setu pa so zaigrali o-dločneje, zlasti v drugem delu in izenačili stanje. V tretjem in četrtem setu se je domovcem odprlo in za goste iz Krmina je bila tekma izgubljena. V četrtem setu so naši fantje vodili že s 14:0, ko, so igralci Libertasa osvojili prvo točko.
I. K.
, GRANADA, 11. — Organizatorji zadnjega tekmovanja za letošnji svetovni pokal v Granadi so zanika li vesti, po katerih naj bi v tem kraju ne bilo dovolj snega. Povedali so, da jg na progah trenutno od 60 do 250 cm snega in bodo tekmovanja od 24. do 27. t.m. organizirali tako, kot je bilo predvideno.
ŽENSKA B LIGA ■ Ž1.15 v Nabrežini
Sekol - Breg
• • •
21.15	v Pordenonu
Libertas - Bor
• • •
MOŠKA C LIGA
18.00	v Gradišču Torriana - Kras
• * •
3. MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Koprivnem Mossa - Dom
J UTR*
NEDELJA 13, marca 1977
KOŠARKA
MLADINCI
11.00	na Opčinah
Polet - Bor
KADETI
13.00	v Trstu, Ul. della Valle Kontovel - Jnter 1904
• • «
16.30	v Trstu, Ul, delle Valle Italsider - Bor
« • «
DEČKI
11.00	v Trstu, Miramarski d rev. Ferroviario - Breg
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Opčinah Opicina Superraffe - Zarja
» « «
15.00 v Nabrežini S. Marco - Vesna /~
• • •
15.00 na Proseku
Primorje - Flaminio • • •
15.00 v Dolini
Breg - Aurisina
* * *
15.00 v Gradišču
Itala - Juventina « • #
3.	AMATERSKA LIGA
10.15	v Trstu, Ul. Flavia Inter SS - Primorec
• « •
15.00	na Padričah Gaja - S. Andrea
# * #
10.30	v Trstu, stadion «1. maj* Union - Dnino
« « •
KADETI
8.30	v Trstu, Ul. Flavia
Edera - Zarja
« « *
NARAŠČAJNIKI
13.15	v Dolini Breg - Inter SS
• * *
9.30	v Trebčah
Primorec - Primorje » • •
NAJMLAJŠI
11.30	v Trebčah
Primorec - Primorje • • «
11.00	v Dolini
Breg - Fortitudo » • •
ZAČETNIKI
14.30	v Trstu, Sv. Sergij Rozzol - Primorje
• • •
10.00	v Dolini
Domin - Breg
NAMIZNI TENIS
DP POSAMEZNIKOV
9.00	v Tržiču
Nastopa tudi Kras
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 14. marca 1977
ODBOJKA
PRIJATELJSKA TEKMA
19.15	v„ Gorici, telovadnica ITI
Dom - Salonit
V' tekmovanju za evropski teniški pokal so doseeli te izide:
Švedska — ZRN	3:0
Francija — Jugoslavija	3:0
Španija — Poljska	3:0
Bologna - Cesena	1
Fiorcntina - Verona	1	X
Inter - Torino	1	X
Juventus - Milan	1	X
Napoli - Foggia	1
Perugia - Lazio	1	X
Roma - Catanzaro	1
Sampdnria - Genoa	1	X
L.R. Vicenza - Cagliari 1 Lecce - Modena	1
Palermo - Varese	1
Rim;ni - Monza	X	2
Sambenedett. - Tomana 1
52.
SREČKO VILHAR • ALBERT KLUN
Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov Ha Sardiniji,
Korziki in v južni Franciji
ji V zvezi ,z delovanjem pevskega zbora na Korziki pa ^vHn še posebej poudarja naslednje: «Od partizanskih MShii, ki smo jih peli na vsakem nastopu, naj omenim ^sti naslednji: Nabrusimo kose in Bilečanka Velike u-Ij^be smo želi tudi s slovensko narodno pesmijo. Korzi-,t*s*c je večkrat pisal o nas Slovencih in Hrvatih. In tako ijj Je zgodilo, da so nas domačini jemali za Jugoslovane d Cel° predstavnike NOVJ. K temu je mnogo doprineslo Jstvo, da smo pri vsakem nastopu, pri vsaki javni ma-m estaciji in tudi na vseh pogrebih nosili s seboj jugo-S.Vanske zastave s peterokrako zvezdo. Kljub temu, da 0 vadili za pevski zbor in zraven še nastopali, pa ni-(j 0 bili oproščeni fizičnega dela. Delali smo kot drugi. k?eli pa smo kljub težavam, KER SMO SE ZAVEDALI, KORISTEN JE PEVSKI ZBOR. NE DA SE PO-
Jhr Tl, KOLIKO '^OSLAVIJE.* 8)
DA SE PO-SMO Z NJIM NAPRAVILI ZA UGLED
ZBIRANJE POMOČI ZA PARTIZANSKE BOLNIŠNICE
Zamisel o zbiranju denarja za partizanske bolnišnice oziroma Jugoslovanski Rdeči križ se je v «slovanskih četah* na Korziki jeseni 1944 rodila skoraj spontano, ko se je pokazalo, da je našim ljudem pot v domovino zaprta. Akcijo je vodil že omenjeni «Komite slovanskih čet*. Prav v tistem času pa se je položaj za «slovanske čete* poslabšal. Invazija v jpžni Franciji je bila mimo in otok se je začel polagoma prazniti. «Slovanske čete* so bile svoje glavne naloge že opravile. Tačas so naši ljudje opazili, da se nekaj kuha. Pri ameriških oficirjih ni bilo nič več nekdanje prijaznosti. Naše ljudi so začeli celo šikanirati in goniti na delo, tudi ko ni bilo potrebno. Krožiti je začela zdaj celo govorica, da nameravajo, Amerikanci naše ljudi poslati nazaj na Sardinijo. Nabiralna akcija za partizanske bolnišnice se je začela prav v tem mučnem in napetem vzdušju. Vsi so dhjali in ni bilo izjem. Toda, ker je bil položaj naših ljudi na Korziki tedaj zelo težak, naj ga še podrobneje ilustriramo. Citirali bomo nekaj mest iz obsežnega dnevnika Bruna Kuka, doma iz Prečnika pri Trstu *	\	'
«7. 11. 1944: Ne vem, kaj mislijo s plačo, že tretji\ mesec teče, a ni nič.
14. 11. 1944: Danes sem začel zbirati denar za JRK, v pomoč ranjenim jugoslovanskim partizanom. Naši fantje in možje so se dobro odrezali. Prispevali so od svoje plače, ki znaša dnevno 40 frankov. Tu pa stane samo škatlica cigaret od 40 do 45 frankov, človek, ki kadi in popije še kozarec vina, je takoj ob denar.
28. 12. 1944: Danes nam je poročnik Rutar povedal, kaj so govorili na konferenci! Razpravljali so predvsem o denarju, ki so ga 'slovanske čete’ nabrale.za pomoč partizanom. Gospodje Amerikanci ne dovolijo, da bi ga eden od nas odnesel v Bari na partizanski komite. Ameriški
A-
na
polkovnik zahteva, naj denar prepišemo na ameriškega vojnega kurata Separoviča, da ga on odnese v Bari. Nam pa se to ne zdi prav.
1. 1. 1945: Prav nič dobro ne kaže. Ti gospodje merikanci nas še bolj grdo gledajo, kot so nas 'Lahi Sardiniji. Ne vem, kaj je. Zdi se mi, da so morali priti navzkriž s Titom. Nam ne dovolijo, da bi si med seboj kaj pomagali. So slabši od fašistov, pa se delajo, da so demokrati.* 1)
Ves nabrani denar se je stekal v roke Valda Taljata, doma z Mosta na Soči, ki ga je zatem po navodilih komiteja «slovanskih čet* deponiral na banki v Bastii. Zbiranje denarja za partizanske bolnice je bil tudi neke vrste plebiscit za novo Jugoslavijo. V tej zvezi je «Naša zvezda* zabeležila: «Preko pet tisoč nas je in prav. toliko nas je bilo pri darovanju, mnogi celo po večkrat. Ko smo prekinili to glasovanje, — saj ni kazalo, da sploh kdaj preneha — smo zaprosili vojaško oblast, naj nam pripomore, da pošljemo naš denar bratom, štiri dolge mesece že prosimo, štiri dolge mesece nam že obljubljajo..". In še bomo prosili, ne sramujemo se, saj ne prosimo milo-dara za nas, prosimo le možnost, da damo bratom to, kar smo si sami z našim delom prislužili. Bomo uslišani vsaj toliko?
Naš je ta denar, na vseh, dokler ga ne predamo plemenitemu namenu, zato naj vsakdo ve, kje je in koliko ga je: naša pomoč bratom, ki umirajo od pomanjkanja, leži v bančnem ?avodu 'Societe Generale’ v Bastii, kjer čaka rešitve. Skupna vsota znaša 1.259.727,50 fanka*. 2)
Vendar pa je bil to šele začetek nabiralne akcije, ki se je zatem uspešno nadaljevala tudi v Franciji. Zbiranje denarja je bila širokopotezna in dobro uspela politična akcija. Pomenila je odločen odgovor tako badogtiev-cem kot Amerikancem. Naši ljudje' se je še danes dobro spominjajo in jo podrobno opisujejo. O njej je Rafael
Nemec zabeležil: «Ko se je porodila akcija za zbiranje denarja m drugega materiala za borbo naših narodov v domovini.— akcija je trajala čez leto dni — je veliko mož v naši četi oddalo večkrat celotni mesečni' dohodek. Ni bilo v četi člana, ki bi ničesar ne dal, četudi ni bil prisiljen, da kaj prispeva.
Denar smo zbirali po vseh četah, največkrat ob mesečni plači in potem oddali izvršnemu odboru korrite-a katerega blagajnik je bil Valdo Taljat z Moua na Soči!
Pobiranje denarja ni bil nikakršen problem, ker so ljudje iz naših čet radi dajali. Problem je nastal, ko je bilo treba denar odposlati in dobiti jamstvo, da pride v prave roke. Amerikanci sami so delali precej ovir. Ni iim šlo v račun, da ob plači, ki je bila nasproti njihovim ničeva, lahko mi toliko damo>, ker so morali večini njihovih vojakov še od doma pošiljati. Popolnoma nerazumljivo jim je bilo da vojak sploh komu kaj da.
8) Alojz Pavlin: Moji spomini na Sardinijo. Korziko in Francijo, str. 5. rkp, M-ONPPS-PAK.
* Bruno Kuk, lethik 1914, je imel v 327. »slovanski četi* čin narednika. Ce je bil komandant čete Stanislav Rutar odsoten, ga je on nadomeščal. Zaradi mirnega značaja in svoje preudarnosti je bil v četi zelo priljubljen. Dnevnik je začel pisati takoj po prihodu s Sardinije na Korziko. Zapisoval si je vse, kar se je pomembnega dogodilo v njegovi četi. Po premestitvi v Miramas v južni Franciji je težko zbolel za malarijo. Domov se je vrnil bolan in izčrpan ter umrl leta 1949. Bil je močno navezan na ženo in edinega sina.
1) Bruno Kuk: Moj dnevnik s Korzike in Francije. (Lastnik: Amalija Kuk. Prečnik pri Trstu).	S
- 2) Naš dar bolnim bratom in sestram. Naša zvezda, 2/1945, 6 (Korzika, 9. 3.), str. 30.
(Nadaljevanje sledi)
Urodniitvo, uprava, eglainl oddalak,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina z« inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Peitni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglati
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubija"* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulu* (širina 1 stolpec, višina 43 rnm) ob df lavnikih 13.000, ob praznikih 15000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrlnice in sožalja 250 lir za mm viši"* v širini 1. stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško ijj goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug1'’ pokrajin Italija pri SPI.
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
,12. marca 1977
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
:H
ZTT
Trst
Član italijanske is zvez« časopisnih*]
založnikov FIEG
V VSEH VELIKIH TOVARNAH SEVERNE ITALIJE
Milijon kovinarskih delavcev stavkalo proti zamrznitvi premične lestvice
Zahteva po pospešitvi pogajanj za obnovitev delovnih pogodb ■ 18. marca splošna vsedržavna stavka - Državni uslužbenci: vlada prezira sprejete obveznosti
RIM, 11. — Industrijski obrati vseh velikih družb v severni Italiji so bili danes delno onesposobljeni zaradi dve-urne stavke milijona delavcev kovinarske stroke in 4-urne stavke uslužbencev podjetja Montedison. Čeprav sta bili stavki istočasni, pa so vzroki. ki so ju povzročili različni: v tovarnah družbe Montedison so delavci protestirali proti zavlačevanju po?« janj za obnovitev delovne pogodbe in proti načrtu za naložbe na Jugu, ki ga je pripravila uprava, kovinarji pa so stavkali zlasti proti vladnim ukrepom za zamrznitev premične lestvice, seveda pa tudi za pospešitev pogajanj (v okviru tovarn) za obnovitev delovne pogodbe.
Sindikalna akcija, ki bo dosegla višek s splošno stavko 18. januarja, skuša združiti obrambo pravice do pogajanja po podjetjih s splošno strategijo sindikalne federacije CGIL, C1SL, UIL za naložbe in za nova delovna mesta na Jugu V tem okviru bodo 18. marca stavkali tudi državni uslužbenci, ki so v današnjem sporočilu poudarili, da vlada načrtno prezira sprejete obveznosti. Predvsem gre tu za obnovitev pogajanj za delovno pogodbo, ki je zapadla pred 15 meseci. Državni uslužbenci se pritožujejo tudi, ker ni bil še pripravljen zakonski osnutek, s katerim naj bi finansirali poviške prejemkov državnih uslužbencev, in zaradi enostranske preosnove nekaterih ministr-
stev. V tem okviru je sindikalna federacija poudarila tudi tesno povezavo med to preosnovo in pogajanji za obnovitev delovne pogodbe.
Poseben pomen bo splošna stavka 18. marca imela v južnih deželah in na otokih, še posebej pa na Sardiniji, kjer bodo delavci stavkali 24 ur namesto 4, da bi znova poudarili svoj odločen »ne* vsakršni okrnitvi proizvodnih obratov na otoku.
Današnje delavske manifestacije in skupščine so potekale brez incidentov in v mirnem vzdušju. Edina izjema je tovarna Fiat-Mirafiori, kjer sta bila delavec in delovodja lažje ranjena. Medtem ko so delavci v sprevodu obšli vse tovarniške oddelke, se je od glavnine odcepila majhna gruča, ki je razdejala sedež fašističnega sindikata CISNAL. (vt)
Benvenuto o kongresu konfederacije UIL
RIM, 11. — Vsedržavni tajnik sindikalne konfederacije UIL Giorgio Benvenuto je davi na tiskovni konferenci orisal dokument, ki bo izhodišče za razpravo na kongresu Federacije. Le ta bo v Bologni od 29. junija do 3. julija.
Kot je poudaril tajnik je glavna značilnost dokumenta ta, da je, »od-

KER JE HOTEL ZAŠČITITI INTERESE 400 MEŠČANOV
Župan prijavljen sodišču zaradi zaplembe tovarne
Cre za genovski obrat večnacionalne družbe v stečaju
GENOVA, 11. — Ker se je -zdrznil* z občinskim odlokom zapleniti tovarno v stečaju »Torrington*, ki zaposluje 400 delavcev, so lastniki večnac onalne družbe «Torrington Company» iz Torringtona v Connecticutu v ZDA. prijavili genovskega župana, socialista Fulvia Cero-foli.nija, sodišču pod obtožbo izkoriščanja lastne funkcije.
Omeniti je treba, da je tovarna »Torrington* v Sestri Ponente izdelovala pletilne igle in ker je zašla v težave, so lastniki pred dvema letoma odredili zaporo obrata. .Delavci so takoj odgovorili z zasedbo tovarne in si izposlovali od župana odlok o zaplembi.
Lastniki so se seveda pritožili na deželno upravno sodišče, ki je junija lani razveljavilo županov o-dlok. Po mnenju sodnikov zaplemba ni bila v pristojnosti župana, ki bi lahko izdal tako važen akt edino v primeru, da bi obvaroval interese državnegi gospodarstva. Naravno je. da se je župan sedaj pritožil na državni svet, vendar so, šli lastniki \ večnacionalne družbe še dlje in so vložili kazensko prijavo, ker je odredil zaplembo in ni poslušal njihovega mnenja. Prijavili so tudi člane delavskega sveta in funkcionarja «IPO» in »Sette Gem, družbi, ki sta v sklopu »GEPI*, nekaj časa upravljali tovarno v stečaju.
V pričakovanju razjasnitve delav-ei nadaljujejo ž zasedbo obrata.
KAIRO, 11. — Kairski poluradni časnik »Al Ahram» piše, da bo predsednik Egipta Anvar Sadat 4. a-prila odpotoval na tridnevni uradni obisk v ZDA. V Washingtonu se bo egiptovski državnik pogovarjal s predsednikom Carterjem o bliž-njevzhodni krizi in možnosti, da bi še pred koncem leta sklicali ženevsko mirovno konferenco. Za Sadatov obisk v ZDA so se dogovorili med obiskom ameriškega državnega tajnika Vancea na Bližnjem vzhodu.
List dodaja, da se bo ob povratku Sadat ustavil za en dan v Parizu ' i dva dni v Bonnu na razgovoru s francoskimi in zahodnonemškimi državniki.
Koliko
britanskega
liska
(Nadaljevanje s 4. strani)
In v tem je bistvo vprašanja, seveda če govorimo o »svobodi tiska*, ki smo jo omenili v začetku. Zelo znani Dritanski tednik «The Observer* je pred nedavnim prešel v last ameriške petrolejske družbe »Atlantic Richfield*. To je javna tajnost. Javna tajnost pa je tudi dejstvo, da britanski veliki dnevni listi iz Flcet Streeta »živijo vedno bolj življenje kakršnega je Aliče živela v deželi sanj*. To se pravi, da petrolejske družbe dajejo britanskim časopisom denar, toda nihče rie daje denarja zastonj. Angleški časopis je vedno manj neodvisen, če je »ploh kdaj povsem neodvisen. Že omenjeni londonski profesor sicer
pravi, da so si tudi sami časopisi krivi, ker si delajo drug drugemu preveliko konkurenco. Nadalje prRvl, da so njihcVa upravna vodstva šibka, kot da so šibke tudi sindikalne organizacije, ki jiin ne uspe «nadzirati svojih članov, ki pogosto izkoriščajo svoj položaj za tako .imenovane divje stave*. Verjetno bi tudi stavko »Timesa* morali označiti kot divjo stavko.
V poročilu, o katerem je govor, se govori tudi o drugih založbah in časopisih in sicer o založbi »Thomson Organization*, ki izdaja tudi list «Sunday Times*. Nadalje govori o založbi »Associated Newspapers», ki izdaja lista «Daily Mail* in «Evening News» ter, končno, zaližbo »Beaverbrook Press*, ki izdaja liste «Daily Ex-press*, *Sunday Express» in «E-vening Standard*. Ti listi so že
prt», se pravi, da vsebuje tako stališča večine (socialisti in socialdemokrati) kot manjšine (republikanci). Pogledi struj so različni glede sindikalne strategije in politike organizacije, sovpadajo pa glede delovnih pogodb). Tak dokument naj bi predstavljal poskus sinteze notranje dialektike v konfederaciji s ciljem, da se prepreči golo preštevanje, neke vrste referendum o stališčih večine in manjšine.
Glavno vprašanje, ki ga bo moral rešiti kongres pa je izdelati zahtevo platformo in politično linijo, ki naj združuje zahteve zaposlenih in brezposelnih, zahteve mladih in žensk ter zahteve vseh tistih družbenih skupin, ki so bili doslej odrinjeni od kakršnekoli, pobude za združevanje in sodelovanje. Kajti — je poudaril Benvenuto — glavna nevarnost je razkol države in delavskega gibanja na dva dela: na eni strani zaposleni, na drugi pa brezposelni in emarginirani.
Z ODLOČILNIM POSEGOM AMBASADORJEV EGIPTA, IRANA IN PAKISTANA
Dvanajst črnih muslimanov ločine «hanafi» seje po 39 urah predalo in osvobodilo talce
BENEŠKI DNEVNIK
Skupnost in kulturam za novo vzdušje
Eden mrtev in devet ranjenih obračun teroristične akcije - Sodnik je po navodilih pravosodnega ministrstva izpustil vodjo terorističnih skupin Haamasa Abdula Khaalisa na začasno svobodo
Sestanek zastopnikov tiospodarske zbornice SRS in koroške zbornice
LJUBLJANA, 11. - Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič je sprejel danes zastopnike koroške trgovinske zbornice, ki so na obisku v Sloveniji. Predstavniki obeh zbornic so razpravljali o sejmih in sejemskih sporazumih, o industrijski kooperaciji in turizmu ter o transportu in prometnih tokovih, sprejeli pa so tudi sklepe o možnostih vzajemnega gospodarskega sodelovanja.
OB STOLETNICI ROJSTVA
lilo odlikoval Jožeta Demšarja
LJUBLJANA. 11. - Predsednik Tito je z Redom zaslug za narod z zlato zvezdo odlikoval dr. Jožeta Demšarja, profesorja teologije, ki bo jutri dopftltvll 'Sto let ustvarjalnega življenj«. Odlikovanje mu je danes izročil predsednik slovenske komisije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman v župnišču sv. Petra, kjer slavljenec živi že od leta 1914. Dr. Demšarja je že včeraj obiskal član jugoslovanskega državnega in partijskega predsedstva Edvard Kardelj, ki je bil na učiteljišču Demšarjev učenec, medtem ko so danes slavljencu izrekli čestitke tudi predstavniki sociabstične zveze Slovenije, predsednik ljubljanske skupščine Tone Kovič pa mu je izročil plaketo mesta Ljubljana. Profesor se je posebej razveselil linoreza z motivi in narodnoosvobodilne vojne, delo njegovega rojaka iz Poljanske doline Ive Šubica. Stoletni. še vedno čil in krepak dr. Jo že Demšar je v zahvali obiskoval
pod vplivom petroleja. V krat- \ cem posebej podčrtal svojo globoko
kem pridejo na vrsto še drugi, tako da bo ves britanski tisk, ki je slovel kot svoboden in neodvisen, v kratkem zaudarjal po nafti. In tedaj ne bo več niti govora o svobodi tiska, celo ne o dosedanji relativni svobodi.
privrženost miru in miroljubnemu sožitju, za kar se zavzemata predsednik Tito in socialistična Jugoslavija.
Življenjepis odlikovanega dr. Jožeta Demšarja objavljamo v izboru iz Dela.
Eden od črnih muslimanov «lianafi» sc predaja policijskim agentom
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiii ■! 111111111111111111111111111111111111111 •iiiiiiiii m iiniiiiiiiiiiiiiimi,l||||,|||| ,1,|||l|||||,,|||||l)|linil ||
NA AKTIVU KOMUNISTOV MAKEDONSKEGA MESTA PRILEP
Aleksander Or ličkov o polemikah v zvezi s človeškimi svoboščinami
Ocena razmer v mednarodnem komunističnem gibanju
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, ■ 11.	'Tajnik v izvrš-
nem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije -Aleksandar Grličkov je političnemu aktivu makedonskega mesta Prilep danes govoril o aktualnih mednarodnih vprašanjih, zlasti o popuščanju napetosti, uresničevanju helsinških sklepov, sedanjih polemikah o človekovih svoboščinah v vzhodni Evropi ter o .razmerah v mednarodnem delavskem in komuističnem gibanju.-Popuščanje napetosti — je med drugim dejal Aleksandar Grličkov — kot edina rešitev, ki prihaja namesto politike hladne vojne, je zapleten, dolgoročen in protisloven proces. Hkrati pomeni tudi nove razmere v družbenih odnosih, spodbudo vsem naprednim družbenim silam, da se še bolj odločno bojujejo za mir, sodelovanje in družbeni na predek. Po besedah Grličkova je naloga družbenih sil, da popuščanje napetosti tesneje povežejo z nujnostjo družbenih preobrazb v vsaki državi. Popuščanje napetosti je dialektični izraz nujnosti družbenih sprememb in ne pomeni njihovega zaustavljanja, ne pomeni brzdanja
iiiiiiiiiiiMiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiMimiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiJiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiMmiiiMijiiiiiiitiiiiHniiuuiMiiiiiiiiiiiiiiiiMi
VČERAJ PRED MILANSKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
Odložena razprava proti Vallanzasci
Proces, izključno zaradi ugrabitve Trapanijeve in Bal-conija in posesti orožja, se bo nadaljeval 17. marca
MILAN. 11. - Radovedneži ni so hoteli danes izgubiti izredne priložnosti, da bi z lastnimi očmi videli proslulega Renata Vallanza-sce. Hoteli so v dvorano 5 kazenskega odseka kljub strogosti karabinjerjev, ki so v treh krogih pedantno pregledali vsakega posameznika, torbe in torbice. Vallan-zasco in člane njegove tolpe so sicer videli, toda kaj kmalu so morali iz dvorane, ker je sodni zbor pristal na zahtevo od v. Ca-milla Rosice in drugih zagovornikov po roku za ogled sodnih aktov in odložil razpravo na 17. marec. Razočaranje je bilo precejšnje, posebno pri dekletih, ki sd zavarova no gledale v bivšega »sovražnika št. 1», ki je bil za njih samo «Renato iz Comasine*. »Cia Renato* ga je pozdravilo ^vidno razburjeno mlado dekle in se hitro pomešalo med odhajajočo množico So bili pa tudi ljudje, ki so za Vallanzasco zahtevali vešala.
Poleg Vallanzasce, ki je bil še vedno na nosilnici, so bili na za tožni klopi R-ina Forzano. mlado dekle, ki 'je najelo stanovanje, ki so ga spremenili v ječo za Ema-nuelo Trapam, banditov »pribočnik* Antonio Colia in še devet oseb, v glavnem obtoženih postranskih krši tev zakona. Hujše so seveda ob tožbe, ki obremenjujejo Vallanzasco; ugrabitev Trapanijeve in Ri
na Balconija ter nakup in posest, brzostrelke, protitankovske mine, ameriške brzostrelke in številnih nabojev.
Medtem ko je lastnik žage v Vergateju Rino Falconi prisoten kot priča, pa čeprav se ni prijavil kot zasebna stranka (njega so ugrabili 27. januarja in ga brez plačila odkupnine izpustili 17. februarja). Emanuele Trapani, za katero naj bi plačali 2 ali celo 4 milijarde lir, pa ni bilo na spregled. Predstavljal jo je namreč družinski odvetnik Giovanni Bovio.
Vallanzasca, shujšan in razku-Stran, ki se je zaradi bolečin s težavo premika! na nosilnici, ni bil tako nadut kot oo aretaciji. Bri-skavice fotografov in vprašanja novinarjev so mu tokrat šli na živče:	«Nisem nobena osebnost,*
je jezno sikpil. »vi ste me ustva rili in se z mano grdo igrate.* Na vprašanje, če se čuti žrtev družbe, je odgovoril negativno. »Ti je žal svojih dejanj,* so ga vse vprek spraševali kronisti. «Naprtili so mi marsikaj,* je odgovoril mirno Vallanzasca, «s katerimi nimam nobenega opravka. Vseeno se kesam kakšnega dejanja.*
»Česa se bolj pojiš pravice ali svojih sovražnikov?*
»Predvsem se bojim sina,* je po-glasno rekel, preden so ga odnesli iz dvorane.
Danes v Milanu pogreb frizerke in redarja ki sta bila ubita v spopadu z banditi
MILAN, 11. — Jutri zjutraj bo v Milanu svečan pogreb Ade Fornaro in Vincenza Ugge, frizerke in mestnega redarja, ki sta bila v sredo ubita med spopadom z banditom Vincenzom Andrausom. Le-ta . velja za enega od članov zloglasne Val-lanzascove tolpe.
Namestnik državnega pravdnika je dal dovoljenje za pokop nesrečnežev, potem- ko je davi sodni zdravnik opravil obdukcijo obeh trupel.
Proces MAR
BRESCIA, 11. — Proces proti Carlu Fumagalliju in ostalim pripadnikom teroristične organizacije MAR je še vedno v uvodni fazi. Zagovorniki fašističnih teroristom so tudi danes dobesedno navalili na sodni zbor z vrsto preliminarnih u-govorov, katerih cilj je en sam: preprečiti šedni postopek. Zato so znova zahtevali, naj se sodniki proglasijo za teritorialno nepristojne in naj izroči:o vse sedne akte kasacii-skemu sod:šču, Obenem so opozorili tudi na morebiten spor o pristolno sti s sod:ščem iz Bologne, pred katerim se bodo morali zagovarjati nekateri obtoženci zaradi vrsto terorističnih in pretepaških izpidov.
Na predlog javnega tožilca in zastopnikov prizadftih strank je sodni zbor po po]drugi uri posve ova-nio zavrnil vse zahteve obrambe. Sklenil je le. da bo poslal v vpogled vrhovnemu sodišču in kolegom iz Botogne nekatere s°d e akte, da preverijo, če se pristojnosti morebiti križaj^. Kinih temu pa se bo obravnava ‘nadaljevala.
razrednega boja. Gre le za začetek rgševanja številnih ?j£\kopj,^epjJ) problemov, ki kljub napredku o odnosih in sodelovanju ter miroljubnem sožitju povzročajo nezaupanje in premajhno razumevanje.
V zadnjem času, bolj ko se približuje beograjski sestanek v okviru konference o evropski varnosti in sodelovanju, ponekod, zlasti v tisku nekaterih zahodnih držav čedalje bolj pretipano poudarjajo posa mezna vprašanja. Začeti hočejo karo panjo o problemu človekovih pravic in svoboščin v nekaterih socialističnih državah. Nesporno so — je dejal Grličkov — razprave o teh in drugih vprašanjih sestavni del dogovorov iz Helsinkov in treba je iskati poti, da bi jih uresničevali, širili in izpopolnjevali z novo vsebino. Sporazumi iz Helsinkov so zo pet medsebojno odvisni od političnih, vojaških, ekonomskih in humanitarnih elementov varnosti in sodelovanja v Evropi in neben ocj teh elementov nima prednosti. Zato blokovsko naravnan pristop ne. prispe va k njihovemu' uspešnejšemu reševanju. Prav kampanja o problemih človekdvih I svoboščin v socialističnih državah priča o popolnoma drugačnih, nasprotnih razultatih. O-korele sile protikomunizma, ki jim popuščanje napetosti očitno ni prav nič všeč, skušajo s svojimi protikomunističnimi delovanji in stališči iz časa hladne vojne spodkopavati sporazume iz Helsinkov, poglobiti nezaupanje in zasejati razdor. v Grličkov' je — kot poroča Tanjug — spregovoril tudi o tokovih v komunističnem gibanju, v komunističnih ip delavskih partijah po konfe-rehci v Berlinu. Po njegovih, besedah je razumljivo, da se tudi po berlinski konferenci nadaljuje odkrita in tudi polemična razprava o nekaterih temeljnih vprašanjih medsebojnih odnosov kot so ‘pomen in vsebina proletarskega internaciona-' lizma, monolitne enotnosti in . njene edine alternative — enotnosti v različnosti ter o vprašanjih spremembe, strateških in političnih opredelitev posameznih komunističnih partij v zahodni Evropi. Če' je treba biti zaskrbljen, je vzrok tale: nekateri pisci v glasilih posameznih komunističnih in delavskih partij se ne znajdejo v vrtincu nujnih sprememb in zato iš.čejo izhod v vračanju nazaj, na že zdavnaj presežene razmere v sistemu in strukturi odnosov med posameznimi partijami. Nasprotujejo načelu samostojnosti in procesu osamosvajanja oziroma obstoju različnih poti v socializem. Tako prihajajo navzkriž * z aktualnimi življenjskimi tokovi komuistič nega in delavskega gibanja.
VLADO BARABAŠ
Quattrini, ki naj bi se izdajal za
lastnika neke veletrgovine pohištva iz Pize ter Baracchini. ki se je izda-
jal za računovodjo, sta «kupila» v Comu di Rosazzu za štiri rrilijone in pol lir postelj ter za 40 milijo
Toskanska goljufa aretirana v Vidmu
Pismo toskanskih žensk
Pinochetovi ženi
FIRENCE, 11. — člantoe e-notnega ženskega koordinacijskega odbora prt toskanski sin* (likalni federaciji CGIL, CISL, UIL so pisale soprogi čilskega diktatorja Lucii Iriarte Pinochet s prošnjo, naj jih seznani z usodo treh či)sk'h političnih jetnic, ki jih je aretirala tajna policija DINA. Pismo, ki je bilo poslano tudi italijanskemu zunanjemu ministru, papežu Pavlu VI. in predsedniku OZN, sledi telefonskemu razgovoru, ki so ga ženske imele v sredo s tajnico Pinochetove soproge.
Namen pobude, za . katero so sc toskanske žene odločile med skupščino v florentinski občinski palači za mednarodni dan žena,	je,	stvarno	izkazati	solidarnost Italijank	čilskim	ženskam	in	vsemu	čilskemu	narodu.	V	ta namen so skuša-
le, najprej stopiti v stik z Luci« Iriarte Piuochčt po telefonu, vendar zaman. Tajnica, ki jim je odgovorila, sc je izgovarjala, da je ženska zasedena. Svetovala pa jim je, naj ji pišejo, češ «gospa Pinochet vam bo odgovorila v enem tednu.*
Pismo je bilo že odposlano in toskanske ženske čakajo sedaj na odgovor o usodi treh aretiranih. Gre za Mario Olgo FIo-res Barraza, ki .je bila aretira* jia 2. aprila lani, Eliano Espl-noza Fernandes, aretirana 12. maja in Claro Canreto Torres, ki je bila zaprta 23. februarja lani.
nov lir stolic ter sta plačala z nekritimi čeki in z lažnimi menicami.
WASHINGTON, 11. - Po 39 urah strahu in nestrpnega pričakovanja se je po predaji 12 teroristov črnih muslimanov verske ločine «hanafi» in osvoboditvi 134 talcev vrnil v Washington mir. katerega so oznanili z zvonovi bližnjih cerkva in avtomobilskimi hupami. Veselemu razpoloženju pa je sledilo presenečenje in zaprepadenost, ker se je zvedelo, da so državni organi pustili vodjo teroristov, ki so zasedli županstvo, sedež židovske organizacije B’nai B’rith in muslimansko središče. Haamasa Abdula Khaalisa na svobodi, še najbolj presenečen je bil sodnik Harold Green, pred katerega so ob 5.35, to je štiri ure po predaji Khaalisa, ki ga je po navodilih pravosodnega ministrstva »s studom* izpustil na začasno svobodo. Khaalis bo ostal na svobodi, dokler ne bo preiskovalna porota, ki so jo za to priložnost nujno skli cali, potrdila obtožbe zveznega tožilca Earla Silberta, to je ugrabitev z orožjem. Vsekakor kaže, da je bila prav izpustitev na svobodo pogoj Khaalisa za predajo.
Predajo črnih muslimanov »hana-fi» je treba pripsati potrpežljivim pogajanjem s teroristi, pri katerih so odlično sodelovali ambasadori E-gipta Ashraf Ghorbal, Pakistana Aaghoub Khan in Irana Ardeshir Zahedi. Vsem trem se je zunanji minister Cyrus Vanče javno zahvalil za njihov izredno pomemben in dragocen prispevek, kar dokazuje njihovo inteligenco, hrabrost in občutljivost.
Zadeva ni bila lahka. Spočetka so ambasadorji stopili telefonsko v stik s terorist; in ker je bil vsak poskus zaman, so sklenili stopiti osebno pred Khaalisa. Tri ure so ambasa dorji sedeli v židovskem centru nasproti voditelja »hanafi* in glasno molili odlomke korana, da bi ga prepričali o skupni zvestobi Alahu.
Ob 1.45 se je Khaalis, po kratkem razgovo-u s poveljnikom washing tonske policije Mauricom Cullinane jem, odločil za predajo, ki je potekala Istočasno v vseh. treh zasede ivh poslopjih, šele tedaj' so količi no lahko napravili obračun posledic terorislJČnega napada: mlad temnopolti novinar mrtev in vsaj devet oseb, med katerimi je tudi občinski odbornik Marion Barry, laže ali teže ranjenih.
Danes je življenje steklo normalno. Barikade, s katerimi so spremenili ulice okoli zasedenih centrov, v pravcate strelske jarke, so izginile in samo v zasedenih poslopjih so ostari znaki teroristične akcije: vse je bilo razmetano in po kotih polno orožja in bodal.
črni muslimani ločine «hanafi», bilo jih je vsega skupaj 12, so nam-tee zagrozili, da bodo talce, če jim oblasti ne ugodijo zahtevam, obglavili. Nekaj zahtev so brez odlašanja sprejeli in med drugim preprečili predvajanja bogokletnega filma »Mohamed, Alahov prerok*, s pristankom na druge pa so zavlačevali in istočasno skušali čim manj »motit* teroriste, posebno s televizijskimi kamerami in podobno. Morda je prav to ozračto navideznega mini pripomoglo talcem, da so se rešili brez hujših posledic. Sicer so vse odpeljali najprej v bolniške centre na preglede in končno so lahko, po urah in urah napetega pričakovanja, objeli svoje drage.
»Skupnost in kultura*, tako se imenuje skupina, ki se jc.ustan? vila v zadnjem času in ki se nav'
dihu je v »kulturni in politični t*8' diciji demokracije, odprte do vr®» not krščanskega navdiha in lju“' sko katoliške
Ta skupina odprtih demokris*.’8' nov, ki je aktivna tudi v špetru S10-venov v Ben. Sloveniji, je v cik^ stiliranem sporočilu zavzela sog!**s' no stališče z odstopom odbornik* Matteliga v občini špeter Slovenk'
Njegov odstop ocenjuje kot «dej*' nje poguma, kot stimulacijski a
konstruktiven trenutek politične d*8-lektike, ki lahko samo koristi kf
ščanski demokraciji in prispeva
prenehanju trmastih odporov neka* lerih političnih sil do vsakršne bo* vosti* v splošni dramatični stvar* nosti. Gre torej za poziv «na s0’ oženje vseh tisVh, ki še verja*0* jo v razvoj beneških dolin na osno* vi demokratične in konstrukti''118 dialektike, očiščene sektaštva P1'8-teklosti*. Skupina se zavzema ** »demokratični politični razvoj v dr; žavi, ki lahko jamči tako dežel* Furlaniji - Julijski krajini, kot N8' diškim dolinam, važno vlogo mo*®1 med Zahodom in Vzhodom, upošte* vajoč tudi osimski sporazum*.
Glede predloga o enotnem v®" stvu gorske skupnosti Nadiških
lin, k* ga je dala opozicija v e*1
..... .. Sc. jc ua i.t c^/.ic.jd v |
ki letaka, skupina «Skupnost in **", tura* meni, da niso važne form*®; temveč vsebina in metoda za sPre
membo položaja in meni, -da bi <z8. to, da se preprečijo sklepi, ki ^
utegnili biti v nasprotju s poleno bazo, bila potrebna razprava sedanjem položaju gorske skup"®, sti Nadiških dolin in o možn°s drugačne uprave*.
PRIHODNJI TOREK V ČEDAD^
Slovenska društva sc srečajo s KPI
Sedaj ne preostane drugega kot bli potroštani od pomoči, ki so 1 na formalno obtožbo 11 priprtih čr- ,io pošil jaj pariatelji od us.ieb * y
V torek, 15. t.m., ob 20.30 se do sestali
na sedežu kulturo^8 društva »Ivan Trinko* v čeda^j
predstavniki prosvetnih društev ' Društva slovenskih emigrantov ' Beneške Slovenije z delegacijo P® dročnega odbora KPI za Čedad 1 Nadiške doline.	...
Delegaciji, ki ju bosta vod* prof. Viljem Černo in Fabiana “ri gnali bpsta razpravljal: o vpr**5^ njili slovenske narodnostne skuP11.. sti na Čedadskem, o možnih e®’j kaj, sodelovanja in o vprašanjih, jih ocfpira ratifikacija osimskih srt razumov. Pred političnimi silah* | , tem področju so namreč pomemri problemi, slovenska društva pa
prizadevajo navezati stike z
mi demokratičnimi strankami. ^
jevnimi ustanovami skupnostjo.
go*'31
Svečanost v Alži
(Nadaljevanje s 3. sirarn)^-
boracion od naše dežele in komuna. Usi so nam šli na ru -
Trošlamo se, da bo tale kolah**1* Prei-
i še d***1*
clon živjela tudi za na; bomo lahko kupe rešili še probleme, ki so ostali odparti-Postavjene hiše iz Slovenije rt1, tle pričale parjateljstvo in velik0 > ^ oezan, ki nam je bla dokazan* , narbuj težkih cajlih našega ž*vlJ nja.
Na din 6. maja lanskega
smo ostal nekateri u
sekun*
brez hiš, ki so ble zazidane s P^. tam in velikim trudam naših U "ri. rih rančih. Bli so takuo hudi menu, takuo težki dnevi, da je za obupat. Njesmo obupal, zak s -
Ul.* -	_______. ..j ______i.: f/l
im jLk/iiufcunu oulozuo u pripiTin cr- J	pciruueiji oa iia.i***
nih muslimanov «hanafi». Njihove-! j*1- TaJe pomuoč nam je dala kuj4
ga duhovnega vodjo 54-letnega Khaalisa so po izpustitvi na začasno svobodo spremili v njegovo stanovanje, ki jo je po pokolu njegove številne družine, spremenil v pravcato trdnjavo. Izročiti pa bo moral potni list in orožje v njegovi posesti.
Tudi predsednik Carter,, ki je sledil razpletu teroristične akcije, se je pohvalno Izrazil o občinskih organih, o prolicijskih silah in o ara-basadorih Egipta. Pakistana in I-rana, katerim se je posrečilo, brez prelivanja krvi, izposlovati osvoboditev talcev.
Nezaslišane laži čilske hunie
Zapel provokacija samozvanih
«komunis(ičnih bri{jad»
VIDEM, 11. — Na ukaz namestnika državnega pravdnika dr. Me lana so orožniki videmske karabrjer-ske legije aretirali domnevnega goljufa. Gre za 34-let'*ega Gilberta Quattrinija in 47-letnega Clorinda Baracchinija iz Pije, ki naj bi o-goljufala zi okrog 45 milijon iv lir nekatere tovarne pohištva iz Corna di Rosazza.
BOLOGNA, 11. — Skupinica pripadnikov samozvanih »komunističnih brigad* je davi vdrla v urade podjetja za prekupčevanje z zemljišči in stanovanji «Gabetti», ki je last turinske družbe Fiat. Prevratniki so z orožjem v roki onesposo bili čistilko in nato prebrskali po vseh predalih. Kaže, da so odnesli ključe tridesetih stanovanj, ki jih podjetje še ni oddalo v najem, in zajeten sveženj dokumentacije. Preden so odšli so huligani popacali zidove uradov-z napisi »komunistične brigade* in »buržoazija mora izginiti*.
SANTIAGO DE CHILE, 11. - čilska fašistična hunta je zan kala vsa. kršno odgovornost v zvezi z «iz<i-nitvijo* številnih čilskih rodoljubov. V sporočilu, v katerem se hinavstvo stalno prepleta z laž o, P.occhet in njegovi podrepniki trdijo, da so vse obtožbe proti Čilu z oj sad rovarjenja sovjetskih imperialistov in o-benem grozijo z odločnim posegom proti tistim, ki razpisujejo to sovražno kampanjo.
Hunta sicer ne zanika, da so nekateri rodoljubi res izginili, vendar pa to dejstvo tolmači nekako takole: po državnem udaru so se vneli srditi spopadi med vojsko in nekaterimi oddelki oboroženih skrajnežev in v teh soopadih naj bi padlo veliko ljudi tako ne eni kot na drugi s ran*. Poleg tega pa preživeli skrajnež' ali* delujeio ilegalno ali pa so pobegnili v tujino. Zato o njihovi usodi ni bilo mogoče zvedeti ničesar.
Kaj naj pripomnemo? Nesramnost fašistov ne pozna meja.
o, da OoU‘'T no na naši zetn’*: -,e\ bomo živjel tle taki o, ku so 1 riad taužent Ijet naši te stari. .
Mi živimo s Slovenijo takuo v'1 a da se čez konfin ljudje lahko u ^ dan gledamo u oči. Naše ura'** ^ za njih odparte in njih urata *8
odparte za nas. Naj bo tak*-*0
saldu. Imjejmo se radi. Djeli*110 jji pe ir) pomagajmo se med sab° 1 ^ naprej. Živimo kupe, ne sam**0 , dobri sos jed je, pač pa ku braU '
sos jed je, pač pa »u -Kolaboracion med našim k°’ v nom, med našo deželo in vam*'
gi Slovenj, bo še buj odpavla j. ta jubezni an kolaboracionu ^fe>
tarijo an Jugoslavijo, za >n^3jil usjeh nas, za mjer na telem ** sveta.*	m,
Podpredsednik republiškega ra za odpravo posledic potresa rij
ko Gobec je uvodoma opisal nari,j-
vi V
jugoslovanske družbe, da odpravl,Jani
hujše težave, ki so jih občutili s potresom, kakor
državi
^ le'
tošnjo akcijo za dokončno
posledic potresa v Posočju- '"jja redno s tem je v Sloveniji * pri akc ja za pomoč Furlaniji. *t’ V oreko koordinacijskega odb°* je Beneški Sloveniji. Vinko fi°rLctr8 piitegfiil besedam župana iz Slovenov Corediga, da je Potl d<r sodelovanje na tem proštom, dal, da ratifikacija osimskega s0. razuma odpira nove možnosti za delovanje na š:roki paleti inlfore^' med Italijo in Jugoslavijo, stavlja prispevek k utrjevanju v Evropi in v svetu.	..jetri
Deželni odbornik za knie*'J,vc-Dal Gobbo je zlasti poudaril 0 re>-zo dežele, da sprejme takšne VoVrf** PC, ki bodo zagotavljali je v nemu prebivalstvu zaposlovrikri t domačem kraju in dodal, da *^rt ti-deželnmi zakoni dajali P*'etinrt,tri5 st*m državljanom, ki jih ja ™ oškodoval.
lo
i.
‘a
i