Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo: neironkirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 19.349 (za inserate) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praga in Dunai 24,797. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 30 sa pol leta ..... , 120 sa celo leto .... .249 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno r Jugoslaviji .... Din 60 T Inozemstvu.... „ 80 T HUDIM f pefek, UDE 6. marca m. Posamezna Statika stane 1*50 Dfii LClO UIL ■—----—----- — Cene Inseralomr Enostolpna petitna vrst« mali oglasi po Din 1*50 la Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*90, veliki po Din 5'— in 4'—¥ oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—. Pri viBjorn nsroCHii porast. Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva pa prazniku ob 4. ari zjutraj. Pošlaiiia Mm v Gotovini S tedlesislco prilopo „Ilustrirani SlovenecM Vsaka reakcija se v prvi vrsti prizadeva, da onemogoči ali vsaj kolikormogoče omeji svobodo besede, tiska in javne kritike. Tudi PP režim se je potrudil, da skr-puca tiskovni zakon, za katerega je že iz-posloval predsankcijo, da ga čimprej »pre-biča« skozi skupščino. Že naglica, s katero se je ta načrt sestavil, ne da bi se pritegnila k posvetovanju časnikarska organizacija, je jako sumljiva, če se pomisli, kakšni veliki javpi interesi so s tem zakonom prizadeti. Že to mora vsakogar potrditi v mne--v t, da vladi ne gre za interese celokupne nosti, marveč le za to, da po zadavljenju bodnega mnenja zaščiti separatne inte-; režima, oziroma strank, ki ga sestav-. >. Cesto očividno pa postane to, če si damo posamezne določbe tega zakon-i načrta, ki je zdaj v celoti objavljen. Tiskovni zakon, kakor ga je sestavil PP režim, je izvzemši par določb neprimerno slabši od obstoječega starega avstrijskega tiskovnega zakona, ki je dovolj reakcionaren. Tiskovni zakonski načrt PP režima je sploh najslabši izmed vseh tiskovnih zakonov, ki so v veljavi v modernih demokratičnih in parlamentarnih državah sveta, izvzemši Italijo, kjer je Mussolini zadušil vsako svobodno kritiko. Zakon najprej v prvem paragrafu proglaša, da je tisk svoboden in da »svoboda tiska obstoja v neoviranem izražanju misli v časopisju«. Zatem pa sledi 95 paragrafov, 'cizživlja nezaupanje, prezirar.je in zasmehovanje napram državnim uredbam« ali če »žali Eredstaviielje oblasti in uobče javne usluž-ence«. Kazni pa ni podvržen samo glavni urednik, oziroma pisec, ampak »po men krivde ali sokrivde« tudi ostali uredniki, pa tudi izdajatelj, lastnik tiskarne in prodajalec ter raznašalec in sicer od treh mesecev do 5 let in z globami od 20.000 do 100,000 Din! Če se pomisli, kako silno raztegljivi so vsi ti pojmi, ki o njih v teh kazenskih določbah govori, se mora priti nujno cio zaključka, da te določbe ne po-menjajo drugega kakor zadavljenje vsake se tako rahle kritike javnih funkcionarjev ali obstoječega javnega reda. PP režim pa se je tudi pobrigal, kako bi mogel opozicionalno časopisje sploh uničiti. Zato je določil, da se more list v gotovih slučajih sploh ustaviti in sicer, če »izzivlja mržnjo do države kot celote, verski in plemenski razdor«. Mi že dobro vemo, kako sc to da tolmačiti. PP vlada se je pa tudi pobrigala, da ne bi sodišče moglo časopisja v slučaju konfiskacije ah ustav-Ijenja preveč zaščititi. Kajti v sluča-'. ako prvo sodišče konfiskacijo ali ustavitev razveljavi, se more proti temu pritožiti policija na apelacijsko sodišče, kar v praksi pomeni toliko, da more upravna oblact liste z neprestanimi konfiskacijami uničiti, _ker ie apelacija dolgotrajna procedura, policija pa sme konfiscirati, kolikor ji je drago, kajti o zlorabi teh določb in o povračilu škode, ki jc neupravičene konfiskacije ali ustavitev listu, oziroma podjetju prizadenejo, zakon previdno molči. Pač pa določa, da v slučaju konfiskacije in ustavljenja lista razun urednika tudi izdajatelj, tiskarnar in raznašalec odgovarjajo pred zakonom. Tako bodo morali tudi izdajatelj, ravnatelj tiskarne in pa trafikant list skrbno prečitati, predno izide ali pa predno ga prodajajo! Res prekrasna »svoboda tiska«! . Veliko teh določb je že vseboval bivši reakcionarni avstrijski tiskovni zakon, -o-tem ustava in takozvane prehodne določbe, dodiane ustavi, nadalje zloglasni § 104 srbskega kazenskega zakonika in policija se k dozdaj pri preganjanju tiska na te določbe tndi marljivo opirala. Toda sodišča so v mnogih slučajih ugotovila, da list ete- liktov proti tem določbam dejansko ni zagrešil ter je konfiskacijo in ustavitev razveljavilo. Torej je jisno ugotovilo, da oblast svojo moč zlorablja. Namesto da bi novi zakonski načrt o »svobodi tiska« storil konec vsaki možnosti zlorabe — kar se je v prvi vrsti v svrho zaščite svobode tiska od njega pričakovalo — pa možnost zlorabe le še povečuje! Kajti nikjer se ne določa, kdaj, kako in v katerem določenem smislu da list zagreši »žalitev oblasti«, kaj se ima smatrati za »izzivanje nezaupanja« proti njej, kaj da se ima taksirati kot »zasmehovanje« uprave, na kakšen način da kdo »hujska en družabni red proti drugemu«. In ker se to čisto nič ne določa, so odprta vrata najhujšim zlorabam in najsumovoljnejšemu tolmačenju teh določb od strani eksekutivne oblasti. Delavski listi n. pr. se bodo lahko na tej podlagi čisto onemogočili, če le malo kritizirajo sedanji družabni red. Vsi drugi listi pa, ki so v opoziciji proti režimu, bodo v nevarnosti, da se bo vsaka kritika javnih zadev in državnih uredb smatrala za »izzivanje nezaupanja«, saj je končno vsaka kritika izraz nezaupanja! Novi zakonski načrt pomeni tudi sankcijo najsamovoljnejšega zlorabljanja pravice do popravkov. Odslej bo vsak smel listu pošiljati popravek, naj je resničen ali ne, in bo smel v popravku navajati še nova dejstva. Popravek pa bo smel urednik zavračati le, če bo več kot dvakrat tako dolg, kakor je bila notica, ki se popravlja. Oblast bo po tej delečbi imela naravnost sijajno stališče. Ona sme sploh popravljati, kakor hoče, in če ji kaj v listu ne bo prav, bo kihko poslala dvakrat tako dolg »popravek«, v katerem bo smela poljubno polemizirati z listom. Na ta način lahko s samimi popravki najbolj opozicijonalcn list izpre-meni v režimski! Predvsem pa se je PP-zakoncdajalec pobrigal za to, da bodo smeli korupcionisti neovirani od javnega mnenja vršiti svoje čedne posle. Kajti ves dokazni materijal bo moral list, ki bi napadel recimo kakega ko-rupcijonista, sodišču predložiti tekom 16 dni! Na ta način se hoče zabraniti, da ne bi javno mnenje preprečilo nečednih transakcij in špekulacij, o katerih se izve, a se v teku 16 ni navadno ne dajo striktno dokazati, oziroma tako v podrobnostih zaslediti, kakor bi bilo potrebno. Pa recimo, da ima časnikar dosti indicij, da sc kaj umazanega pripravlja, samo najvažnejšega nima, recimo, kakšen akt iz ministrstva, ki bi korupcioniste popolnoma razkrinkal. V ministrstvu bodo seveda poskrbeli, da se ta akt pravočasno ne izroči, in urednik bo oropan možnosti, da dokaz resnice doprinese in bo zato seveda romal v luknjo. Isti namen ima določba, da se mora vsaka sodba v tiskovnih zadevah izreči v gotovem jako kratkem roku. Skratka: kritika javnih razmer, upravne korupcije, umazanih kuo-čij in zlorab ter politične nemorale se bo s tem zakonom popolnoma zadušila. To so le nekatere cvetke iz tega reakcionarnega zakona, ki bije v obraz vsem načelom moderne demokracije in ki omogoča najhujše zlorabe od strani toravne oblasti, ne da bi jih javnost smela odkrivati, kritikovati in bičati. Mi samo m- razumemo, zakaj ima ta zakon 95 paragrafov! Zadostoval bi samo eden, ki naj bi r.e glasil: Vsako proiivladno časopisja je sploh zabraujeno. To bi bilo vsaj odkrito. Omenjamo še, da bodo vse tiskovne delikte sodili specijelm sodniki in da so tudi za te določene ostre kazni, če bi se ne ravnali po vladnih int- -cijah. Skratka: prišli smo nazaj v Metter-nichovo dobo in to pod režimom, v katerem sede ljudje, ki se imenujejo »samostojni demokrati« in »svobodomiselci«! POPOLNA NEORIENTIRANOST VLADE. — IZJAVA DR. KOROŠCA O POLOŽAJU. — EDINI IZHOD; NOVA VLADA IN NOVE VOLITVE. katolikov. Bar, 5. marca. (Izv.) Voditelja albanskih katolikov Gurakukija, bivšega finančnega ministra v kabinetu Fan Nolijevem, je umoril neki Stamolla, ki je bil zaradi požiga obsojen na 15 letno ječo, nedavno pa porni-loščen. Splošno vlada prepričanje, da jo dal Gurakukija umoriti predsednik sedanje albanske vlade Ahmed Zogu. Belgrad, 5. marca. (Izv.) Pokornost j Vseh političnih krogov in cele javnosti je ( osredotočena okoli akcije bloka narod- i nega sporazuma in ljudske demokracije. Nasprotniki narodnega sporazuma so pod-vzeli proti bloku veliko akcijo in se poslužujejo vseh sredstev, ki so mu na razpolago. Oni delajo proti bloku narodnega sporazuma posebno za kulisami. Tekom današnjega dne so režimski listi lansirali najrazličnejše potvorbe sporazuma, katerega so izdelali na nedavni seji načelniki bloka. Tekst sporazuma dosedaj še sploh ni bil sprejet, pač pa bo sprejet na jutrišnji plenarni seji celokupnega bloka. V vladnih krogih vlada zelo slabo razpoloženje. Vlada sama ne ve prav, kaj naj začne. To se vidi odtod, ker še ni sklenila, kdaj bo dala ostavko, niti kako se bo obnašala v verifikacijskem odboru, niti ni določila kandidata za skupščinskega predsednika, niti ni rešila vprašanja rekonstrukcije vlade za slučaj, da ostane še nadalje na vladi. V bloku narodnega sporazuma pa vlada popolna enodušnost v pogledu na celoten političen položaj. Za presojo položaja od strani opozicije je značilna izjava, ki jo je dal dr. K o - r o š e c dopisniku »Vremena«. Glasi se: »Položaj se še vedno ni razjasnil. Mi imamo dokaze, da so se za časa volitev vršile potvorbe. Da ni bilo teh potvorb, bi imeli v parlamentu večino. Ne more sc nam očitati, da se samo pritožujemo radi nasilstev pri volitvah, ker vse naše trditve podkrepljamo z močnimi dokazi. Kljub silnemu terorju se je pa ljudstvo izreklo za sporazum tudi v Makedoniji in Vojvodini. Da ni bilo potverb, bi se to popolnoma jasno videlo. Mi sicer nimamo večine mandatov, vendar je jasno, da sc je ljudstvo izreklo v svoji veliki večini za sporazum.« V teku nadaljnjega razgovora jc dr, Korošec izjavil: »S strankama, ki sta vršili ta nasilja, ne moremo sodelovati. Danes je položaj sledeč; Ljudstvo se je izjavilo za sporazum. Imamo tri činitelje, ki morajo s tem računati: parlamentarna večina, parlamentarna manjšina in kralj. Uvideti morajo, da je sedanji parlamentarni položaj potvorba, ker ne odgovarja ljudski volji Po mojem mišljenju je samo nova vlada in nove volitve izhod iz tega položaja.« POSVETOVANJE OPOZICIONALNEOA BLOKA. Belgrad, 5. marca. (Izv.) Danes popoldne so imeli načelniki opozieionalnega bloka dolgo sejo, o kateri niso dali nobenih obvestil. Jutri predpoldne bodo imeli vsi opozicionalni klubi svoje seje, popoldne pa bo plenarna seia bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije. AVDIJENCA G. PAŠIČA PRI KRALJU. Belgrad, 5. marca. (Izv.) Danes popoldne je bil Nikola Pašič v avdijenci pri kralju. Pri tej priliki se je raznesla vest, da je podal ostavko. Ta vest pa pozneje ni bila potrjena. POSLANEC DR. ŽANIČ NA SVOBODI. Zagreb, 5. marca. (Izv.) Iz Nove Gra-diške poročajo, da je bil nocoj ob šestih izpuščen iz političnega zapora poslanec dr. Žanič. V zaporu je presedel 46 dni. Pred odpustitvijo je moral plačati takso v znesku 40 Din za rešitev. Sodnik mu je dejal, da je njegova zaporna kazen samo prekinjena. (Kakor znano, je bil dr. Žanič sredi januarja aretiran v hotelu Union v Ljubljani in takoj nato prepeljan v Zagreb, od-tam pa v Novo Gradiško.) — V tukajšnjih krogih sodijo, da bodo tekom noči ali pa jutri zjutraj izpuščeni tudi dr. Maček in tovariši. Na policiji pa o tem še nič ne vedo in so mnenja, da bodo dr. Maček in tovariši ostaii v internaciji do verifikacije njihovih mandatov. Madžarske pristala. — Balkanske države imajo dovolj medsebojnih nasprotstev. —« i Pogodba z Japonsko je ugodna za oba dela [ in se bo dalo prijateljsko razmerje med • obema državama še poglobiti. Pogreti predsednika nemške fif^Hfl flf Tiilis, 5. marca. (Izv.) Na tretjem kongresu sovjetov je poleg Rjrkova govoril o ruski vnanji politiki tudi čičerin. Največ se jc havil z razmerjem Anglije do Rusije, ki se je po nastopu sedanje angleške vlade znatno ohladilo, čeprav si Rusija prizadeva Angliji v marsičem popustiti. — Amerika pripravlja posebno komisijo, ki bo proučila pogoje, pred katerimi bi Amerika mogla Rusijo priznati. Amerika je danes bolj kot kedaj navezana na aktivno politiko v Aziji. — Razmerje do Francije je danes v stadiju tipanja, ker se Francija silno oborožuje. — Z Italijo živi Rusija v prijateljskih odnoša-jih. Italija je danes sicer imperialistična dežela, a njen imperializem zadeva pov?oa ob angleško ekspanzivrost. — S Poljaki se Rusija pravkar pogaja z ureditev medsebojnega gospodarskega razmerja. -- Odnošajt z Nemčijo so dobri zlasti v gospodarskem ozira. — Za Madžarsko jc bila izprememba v angleški vladi velP-er;a pomena, tako da je Madžarska podpis že dogovotiene pogod« i be odložila za 4 mesoce, na kar je Rusija z i ozirom na težaven notranjepolitičen polo aj Berlin, 5. marca. (Izv.) Včeraj dne 4. marca so se začele velike pogrebne svečanosti na čast ranjkemu predsedniku nemške republike Ebertu. Ljudske množice so se začele zbirati že zgodaj zjutraj okoli predsedniške palače. V dopoldanskih urah jc zavzelo vojaštvo svoja mesta in napravilo častni špalir od predsedniške palače do kolodvora, kjer jc stal priprav-. Ijen poseben vlak za prevoz rakve v Eber-tovo rojstno mesto. Mrtvaški oder je bil okrašen s številnimi venci, ki so jih poklonili vladarji in predsedniki skoro vseh držav. Ob odru se je poslovil od umrlega predsednika državni kancler dr. Luthcr z lepim govorom ob navzočnosti Ebertove rodbine, diplomatskega zbora in najvišjih zastopnikov nemških državnih in pokrajinskih oblasti. Dr. Luther je v svojem govoru posebno naglašal, da se predsednik Ebert nikdar ni izneveril delavskemu stanu, iz katerega je izšel. Okoli četrte yre popoldne se je žalni sprevod začel premikati. Pred poslopjem državnega zbora jc govoril v imenu parlamenta predsednik državnega zbora Loebc. Govor je poslušalo nad' 100.000 ljudi in gneča je bila tolika, da je morala rešilna postaja intervenirati v več kot tisoč slučajih. Pred kolodvorom so postavili rakev na poseben oder, mimo katerega so prehajale neštete množice. Nelcaj min»t po šesti uri so odnesli rakev na vlak, ki jo je prepeljal y Heidelberg. Heidelfcerg, 5. marca. (Izv.) Danes jo bil pokopan na tukajšnjem pokopališču z velikimi svečanostmi in ob ogromni udeležbi ljudstva predsednik Ebert. V Heidel-l>e.rg se je pripeljalo nad 100 vlakov tujcev. °Eerlin, 5. marca. (Izv.) V političnih! krogih je vzbudila precej pozornosti okol-nost, da jc tudi bivši prestolonaslednik položil venec na Ebertovo krsto. Berlin, 5. marca. (Izv.) Mestni magistrat v Berlinu je sklenil imenovati eno izmed največjih berlinskih cest »Fricdrich-Ebert-Strasse«. CMBERT^ATNO^Š^TANEk S HERRI0-. TO>i. London. 5. marca. (Izv.) Danes je go-ff.vo, da obišče Chaml -rlain ob priliki svo- I >ega pota v Ženevo Herrtofa. Ministrski ..-vet bo imel več sej, da ugotovi natančen ' načrt za razgovore na toni sestanku. ODREDBE ITALIJANSKE VLADE ZA UPOSTAVO LIRE. Rim, 5. marca. Včeraj je finančni minister De Štefani sprejel predsedstvo Narodne zveze borznih sindikatov in agentov. Naznanil jim je, da je vlada uvedla dobro premišljeno akcijo, da upestavi italijansko valuto in denarno neodvisnost. Ta akcija bo zahtevala žrtev, a vlada jo bo izvedla do konca brez ozira na neplodne špekulacije in motenja. Tekom 48 ur je oddala za 1 milijardo devetletnih bonov državnega zaklada in anulirala za 860 mi-(i^inov bankovcev. Vladno akcijo mora sedaj neglede na žrtve podpirati zasebni kapital s svojimi rezervami. KOVINARSKI ŠTRAJK V ITALIJI. Rim, 5. marca. (Izv.) V Bresciji so začeli štrajkati kovinarji. Strajka okoli 5COO ljudi. Značilno je, da pripadajo štrajkujoči delavci večinoma fašistovski organizaciji. Za varnost Evrope. London, 5. marca. (Izv.) »Daily Tele-graph« poroča, da obstoje v parlamentu glede vprašanja varnosti Evrope tri skupine. Prva skupina, ki jo vodi Chamberlain, je za zvezo Anglije s Francijo in Belgijo. Druga skupina je na nevtralnost Anglije. Tretja skupina pa želi zvezo Anglije s Francijo, Belgijo in Italijo in zahteva, naj bo Nemčija sprejeta v Društvo narodov. Druga skupina je najbolj nepomirljiva in izjavlja, da bi bilo v slučaju kake garancijske pogodbe potrebno varovati tudi Češko in Poljsko, knr jo za Anglijo silno teSavno. "NASTOPNI GOVOR PREDSEDNIKA COOLIDGEA. Wash;ngton, 5. marca. (Izv.) Predsednik Coolidge je včeraj uradno nastopil svoje mesto. Po stari tradiciji je imel svoj nastopni govor pred vladno palačo, kjer se je zbralo nad 10.000 ljudi. Preden je začel govorili, je prisegel najvišjemu sodniku na ustavo, Coolidge je trideseti predsednik Zedinjenih držav. Njegov govor je najkrajši izmed vseh dosedanjih predsedniških govorov in obsega samo 3000 besed. Xcwyork, 5. inarca. (Izv.) V svojem govoru je predsednik Coolidge izjavil, da je glavna politična smernica Amerike ohranitev miru. Ta smernica pa ima svoje meje v časti ameriškega naroda, ki mora skrbeti pri vsi svoji miroljubnosti za dostojno varstvo svoje časti. Stroški za oboroževanje pa ne smejo presegati gospodarske moči davkoplačevalcev. RUSKE VOJAŠKE ZAHTEVE. Moskva, 5. marca, (Izv.) Trockijev naslednik Frunze je izjavil na zboru sovje-tov, da ruska armada ne bo prej dosegla zaželjene višine, dokler ne bo mogla ruska industrija zadostiti vsem armadnim zahtevam in potrebam. Ruska armada bo pripravljena, kadar bo popolnoma neodvisna od inozemstva. PADEC ŽITNIH CEN V AMERIKI. Newyork, 5. marca. (Izv.) Na žitnih borzah v Chicago in Winnipegu so žitne cene znatno padle. Viktor Sehweiger: Belgrad, 4. marca 1925. >Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino-r odreja v svojem prvem členu, da mora ukaz o razpustitvi skupščine pred iztekom ustavno določenega štiriletnega roka vsebovati poleg odredbe o volitvah, ki se morajo vršiti najpozneje tri mesece po razpustitvi, tudi odredbo o sklicanju narodne skupščine, ki se mora zbrati najpozneje štiri mesece po razpustitvi. Kakor pri lanskih volitvah tako se je tudi pri novemberski razpustitvi izkoristil ves po zakonu dovoljen rok in se je določil 7. marec za prvo sejo. Novo izvoljeni poslanci so dolžni priti s svojimi polnomočji v mesto, kamor jo s kraljevim ukazom sklicana skupščina, že na predvečer prve seje. Prva seja je kratka in je namenjena samo začasnemu konstituiranju. Poslanci se zberejo ob 9. uri v skupščinski dvorani. Po spisku so določi najstarejši od prisotnih poslancev, ki takoj kot »po letih najstarejši predsednik« na-znani pričetek seje in predlaga za tajnike štiri najmlajše poslance, ki jih skupščina izvoli z vzklikom. Ko poslanci izročijo svoja polno-močja, se takoj pristopi k izvolitvi začasnega predsednika, ki ima vse pravice in dolžnosti stalnega predsednika. Volitev je tajna iu ima vsak poslanec toliko glasov, kolikor ima mandatov. Za izvolitev zadostuje prosla večina. S tem je dnevni red prve seja izčrpan. Začetni predsednik zaključi z običajnim, pomenljivim in sentimentalnim nagovorom sejo in skliče za drugi dan prihodnjo. Na podlagi poročil glavnih volivnih odborov in izročenih polnoniočij izdela začasni predsednik spisek poslancev za drugo sejo. Na njej se voli verlfikacijski odbor, katerega funkcijska doba traja do razpusta skupščine. Ima 21 Članov. 0o se vse parlamentarne sku- i pino zedlrijo za skupno listo, se izvrši izvoli- J tev per acclamatienem, sicer pa s tajnim gla- ! »o njem. Razdelitev mest se izvrši po propor- I cu oddanih trlaso Verifikacljskl odbor prične takoj poslovati. Iz svoje srede izvoli predsednika, tajnika in enega alf pa tudi več poročevalcev. Njemu Izroči začasni predsednik vsa polnomočja, vse akte in pritožbe proti volitvam. Odbor mora končati svoje delo tekom sedmih dni, vendar mu skupščina ta rok lahko tudi podaljša. Ve-rifikacijski odbor odobri najprej vse one mandate, proti katerim ni bilo pritožbe. O pritožbah pa rešuje z večino glasov, dočim manjšina lahko predloži oddvojeno mišljenje in določi svojega poročevalca. Ko je odbor gotov, se poročila večine in manjšine tiskajo in so morajo tekom treh dni izročiti poslancem. Po preteku daljnjih 24 ur skliče začasni predsednik sejo, na kateri se lahko takoj prične z debato o sklepih verifi-kacijskega odbora. Plenum skupščine razpravlja najprvo o onih mandatih, ki jih je večina odbora proglasila za nesporne. Debata o tej skupini mandatov sme trajati največ en dan. Glasuje se o celi skupini, ne o posameznem mandatu in glasujejo vsi poslanci. O spornih mandatih pa se razpravlja za vsak slučaj posebej in ima vsak poslanec pravico govoriti pol ure, vendar mora biti razprava končana v petih dneh. Skupščina lahko odobri poročilo in razveljavi mandat, ali pa sklene, da se predmet pritožbe na licu mesta preišče. Tako vprašanje pa se mora rešiti najdalje v roku treh mesecev. O spornem mandatu ne sme glasovati poslanec, o čigar mandatu se sklepa. Na mesto poslanca, katerega izvolitev je skupščina razveljavila, se pokliče njegov namestnik na listi. Če pa so razveljavljene volitve v celern okraju, razpiše skupščina nove volitve. Po končani verifikaciji v plenumu polože poslanci v prisotnosti predsednika prisego, pri čemur niso dovoljene nobene posebne izjave. Dokler poslanec ne položi prisege, ne more izvrševati poslanskih dolžnosti. Takoj nato se voli predsedništvo: predsednik, dva podpredsednika in štirje tajniki, ki se volijo za čas trajanja rednega zasedanja. S tem je narodna skupščina šele konstituirana in lahko prične z rednim poslovanjem. štetje m i Surova germanizacija na Koroškem in zatiranje slovenskega življa potrebuje na zunaj opravičbe. Ako se, kakor vemo, s statistiko da vse dokazati, zakaj bi se ne poizkusil tak dokaz za šolski sistem in za postopanje upravnih in sodnih oblasti v deželi? In ta dokaz se je Nemcem posrečil! Z velikim zadoščenjem naznanujejo svetu, da se je število slovenskega ljudstva skrčilo 1. 1923. na 10%. Zgodovinski časopis »Carinlhia« prinaša številke, ob katerih mora vzrojiti, komur sta še draga pravica in resnica. Pod vodstvom prof. Wutteia je padel zgodovinski časopis na slopnio vsenemškega pam-fleta. \Vutte javlja številke »po poročilu državnega urada za statistiko na Dunaju«. Ne, gospodje v Celovcu, tu ste zagrnili celovško opico v uradni plašč in imate svet za tako neumen, da bo vaš nestvor imel za uradno dognano dejstvo. Poznavatelj Koroške naj pogleda številko: Nemcev Slovencev Brdo 340 979 Gorice 262 841 Blače 334 121 šteben na Žili1 1431 200 Podklošter 3123 925 Smerče* 1856 64 Ziljska Bistrica 582 50 Sirajavaa 750 368 Bekštajn 2649 1378 Marga na Žili 995 599 Vernberg' 1586 500 Rožak4 3436 4106 Logavas 516 750 Kostanje 533 465 Lodenice . 05 1082 Lipa 504 418 Ro/ak 460 190 St. Jakob (Rož) 2120 1447 Žrelec 689 280 Grabštajn 1733 107 Hodiše 643 466 Kotmaravas 823 539 Bilčovs 9 763 Žihpolje 841 134 Otok 573 121 Medgorje 441 4G1 Zc. Verca 117 .311 Pokrče 1064 298 I? ari i še 865 288 Sv. Tomaž 1267 84 Škofiče 580 089 Bistrica (Rož) 555 1078 Borovi ie 2158 868 Šmarje'a 306 729 Medborovnica 669 310 Podljubelj 1153 534 Svetna^ as 558 310 Slov. Plajberp 45 593 Sel o 10 959 Dobrlavas 1876 814 Galicija ^24 549 Globasnicn 490 709 1 Popolnoma slovanska župnij?.! • Slovenski kraji * Sodili okraj. Nemcev Slovencev Rikarjavas 898 805 Škocijan 334 844 Žitaravas 273 1131 Železna kapla 772 313 Bela 845 1935 Diekše 1159 428 Grebinj 2118 1031 Obre 1016 515 Ruda 1080 441 Sv. Peter 546 653 Tinje 452 60 Važenberg 2226 550 Pliberk 839 146 Šmihel 474 1296 Libeličo 151 767 Libuče 567 582 Blato 300 979 Žvabek 54 381 Kako so te številke zanesljive, doka- zujejo številke, s katerimi danes že moremo zavrniti to »uradno« goljufijo. Uradno so našteli Nemcev v Goricah 262, v resnici jih je 30; v Blačah 384, v resnici jih je 21; v Bistrici 562, a so le 4 nemški carinarji in 4 učitelji; v Hodičah 648, jih je pa le 18; v Kotmarivasi 823, jih je pa le 123 (86 tujcev); v Bistrici 555, jih je pa le 187 (126 tujcev); v Medborovnici 669, jih je pa le 32 (22 tujcev); v Cvetnlvasi 558, jih je pa le 46 (18 tujcev); v Dobrlivasi 1876, jih je pa le 122 (75 tujcev); v Galiciji 424, jih je pa le 44 (33 tujcev); v Globasnici 490, jih je pa le 40 (22 tujcev); v Škocijanu 384, jih je pa le 45 (21 tujcev); v Žilarivasi 273, jih je pa le 34 (19 tujcev); v Beli 345, jih je pa le 76; v Grebinju 2118, jih je pa le 294 (17 tujcev); v Tinjah 452, jih je pa le 30 (23 tujcev); v Šmihelu 474, jih je pa le 18; v Žvabeku 54, jih je pa le 11 (vsi tujci!). Tako škandalozno se svet slepari po koroških uradih in Dunaj verno pošilja ta falzifikat v sveti Naloga Slovencev je, da sedaj takoj zopet izvedejo lastno štetje in opozorijo osrednjo vlado na dragoceno vrednost njene statistike! To štetje je sad strankarske organizacije. Samo kar je v naših izobraževalnih društvih, posojilnicah in verskih družbah, ie imelo poguma, zapisati se za Slovence. Treba naprej napeti vse sile, da se napravi konec vssnemški komediji! -f Resnica o jugoslovanskih volitvah v inozemskem časopisja. Glasilo združene levice v francoskcm parlamentu »V ere nouvelle* odgovarja na proteste jugoslovanskega in bolgarskega režimskega tiska, ki se ogorčuje zaradi rcsnic, ki jih js bil list objavil o Pašičevem in Cankovem režimu. List uvodoma ugotavlja, da si je pridobil Pašič pri zadnjih volitvah neznatno večino mandatov le s pomočjo najbrezob-zirnejšega nasilja in volivnih manevrov. Potem pa podrobno navaja, kako se je za volitve prestavljalo in odstavljalo uradništvo na vodilnih mestih, kako se je zatiral tisk, kako se je postavila najmočnejša stranka opozicije HRSS izven zakona in rjeni voditelji zaprli, s kakšnim terorjem je nastopal vladni aparat v Macedoniji itd. »Kljub vsemu temu pa je dosegel Pašič le par mandatov preko polovice, a število za opozicijo oddanih glasov priča, da je ogromna večina prebivalstva proti Pašiču in njegovemu režimu. Pašič kljub temu ostane na vladi — zaključuje list — toda kaj naj počne s svojo oblastjo? Ali pojde v boj proti večini v deželi, proti celokupni Hrvatski? V to bi bilo treba dolgoletne diktature, a Pašič je zelo star.« -f »Hrvatski list« bo zepel izhajal. Kakor poročajo zagrebški listi, bo osješki »Hrvatski list« začel zopet izhajati, ker je banski stol razveljavil odlok sodišča v Osjeku, s katerim je bil »Hrvatski list« prepovedan. — Kakor nam telefonično javljajo iz Osjeka, je včeraj »Hrvatski.list« zopet izšel in ga policija ni zaplenila. Cerklje cb Krki. Torkovo »Jutro« priraSa dopis iz Ccrkelj, ki pa nt bil spočet in zgotov-Ijcn v Cerkljah. »Jutrovee« pravi, da bo spo-polnil dopis v »Slovencu« z dne 26. febr., kjer j«; bilo povedano, da se cerkljanskemu g. nad-učitelju Rostoharju dela krivica, ko so ga brez vzroka in povoda premestili. »Jutro« je sicer zadnjič prineslo kot vzrok premestitve to, da se jc v Cerkljah že med šolsko mladino raz-pascl duh radičevizma in republikanizma! Ali ni to višek — oprostite — kozlovske modrosti? Med šolsko mladino radičevizem in repu-blikanizem! Zadnje volitve kažejo, da so republikanci tu pri nas izmed 563 glasov dobili h 68 krogljic, torej lo 12 odstotkov. In volili so odrasli, ne šolarji. Če pa še med odraslimi ni bilo več kot 68 »državi nevarnih boljšcvi-kov«, kaj naj si torej mislimo o politični opredeljenosti šolarjev? Tam gori v Ljubljani so gospodje, ki na vsak način morda hočejo imeti politiko razvito tudi že med abccedarji. Pa se imenujejo ti možje: stebri države. Celokupno u&iteljstvo tu prnv dobro ve, da ga i; • nnj-dote šolarja, ki hi se mu sanjalo o politiki. Siccr pa, saj so celo jcdccsarskt agitatorji in priganjači »hauzirali« tu okrog nas, ki o političnem delovanju ne vedo nič več kot naši 1 šolarji, ki nič nc vedo. Sedaj so pa brihtni ! šcrjavovci — Krško kar mrgoli teh tičev — ' pogruntali drug vzrok, zakaj mora Rostohar od tu. Zadnji dopis v »Jutru« pravi, da je Rostohar cele dneve hodil od hiše do hiš« ir. tiho in mirno agitiral za SLS. — To je, gospod dopisnik »Jutra« — laž, debela laž! Sram vas bodi takih izmišijotinl Gospod dopisnik »Jutrr«, če poveste samo eno h 12;;, kjer je naš g. nadučitelj v teku zadnjega volivnega boja agitiral — magari samo tiho iu mirno — si lahko izberete nagrado kakršno hočete in zagotavljamo vas, da jo dobite, č« dokažete. Dokler pa tega ne 'storit •, bomo pa rekli o vas, kar smo žc zgoraj zapisali in bomo živeli v mislih, da ste bili prav gotovo šilasti in gluhi, ko ste tc novice po Cerk.jah zbirali Kar se pa tiče trditve, da jc g. nadučitelj cele dneve agitiral, ni grdega obrekovanja treba zavračati, ker morate vi najprej dokazati, da jo sploh kaj agitiral. Predhacivate mu njegovo nadzorniško službo. Nikdar re ni potegoval za to inesto, pač pa se je branil tako, da sc jc vdal le na ljubo disciplini. In bag zato ga vi — državotvorici — zaničujete! Kaj mislite, da je on kot nadzornik kaj manj za« legel in koristil šolstvu kot velja sedaj eden vaših? Mi pa vemo, da so Rostoharjeve zmožnosti take, da bo delal čast stanu in narodu tudi tedaj, kadar bo tretjič sedel na nadzorniško inesto. Vprašanje jc lc, če bo še hotel. Modri dopisnik »Jutra« se povzpne tudi na polju, zdravniške vede, V dopisu trdi, da take, ki so bolehni, treba poslati na Kum in zdravi bedo! — Ali niso zdravniki nespametni, da se ukvarjajo z bolniki na vse mogoče načine? Na Kum ali pa kar na Triglav naj bi jih nagnali in vse bi bilo naenkrat zdravo. Da, da: »zdravo, zdravo«, jc lahko govoriti in iz bo-lchnih ljudi sc norčevati! Vse, kar je zdravo naj od sedaj dalje službuje na lahkih službah, da se nc prehladi in pretegne. Teh je škoda, »klerikalcev« pa nič. Čim preje pomro, tem boljši za vas, kajne gg. kolegi iz »naprednega« bloka? In kajne, zato, ker jc bil dvakrat vsled intelektualnih zmožnosti — a proti svoji volji — moralno prisiljen prevzeti nadzorniško mesto in ker je bil sedaj Vodja petrazredne šole s tremi paralelkami, zato ste ga »povišali« io ga sramotite? Dvajset .službenih let ni nič, a vse je jedeesarstvo. — Vrhunec povišanja pa je: na njegovo mesto pride človek s 5 službenimi leti. Iz Ilotovclj pri 0 arov ji vn,?i. Kakor povsod po deželi, tako je tudi v na&o sicer mimo vas zašlo nekaj političnega vrvenja,kar je prišlo do izraza tudi v > Domovini r, kjer se neki »nacionalist« jezi na gotove osebe in se vleče za nekega »zavednega nacionalista in požrtvovalnega državljana«. Ker imamo mi o državi in o naciji precej drugačne pojme kot tako* zvani naprednjaki, bi letein gotovo ne škodovalo, ako jim to ob kratkem povemo. Pravi državolvorec in naprednjak bi moral spoštovati vsako polteno tuje prepričanje, ocenjevati človeka po njegovi notranji vrednosti in ne samo po njegovem zunanjem programu; držali se mora v borbi z nasprotnikom povsod in vselej pravil dostojnosti in biti mora pri-pravljen za lojalno sodelovanje z vsakomur v blagor skupnosti. Ker pa vseh leh vrlin pri naših »nacionalistih« ne opažamo, ni čuda, da nimajo nobenega vpliva, dasiravno imajo pri kozarcu polna usta : mtcijec . . . Glavna stvar, ki je pa najbolj značilna zanje, je pa njihova maščevalnost, neuvaževanjc nasprotnega nine- j nja, blodnja, da imajo lo oni prav in nobeden drugi. Mnenja so, da je treba vse uničiti, kar ne odgovarja čisto njihovemu pogledu na stvari in da je v borbi raznoterih mišljenj in strem. Ijenj dovoljeno vsako sredstvo, da uveljnvijo sebe. Zato pa mi take »nacionaliste« odločno odklanjamo, ker smo mnenja, da kdor hoče drugo vladati, mora znati obvladati najprej samega sebe. Kostanjevica. Ker se g. Hanzlovsky, kraljevi šumar, kljub javnemu pozivu niste odzvali, ne da bi bili preklicali in ne da bi bili navedli dokazov za svojo trditev dennncijant-stva, ste sami sebe dovolj označili. Na točen in jasen poziv — nejasno in netočno izbega-vanje. To Vas obsoja. ekSa H i^ii v lili S "J. D. Z. v nepeljo vUnlonu Prosvetna zveza. Starculnvni Emoni bo posvečen VII. prosvetni večer, ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu. V VI. prosv. večerih smo videli in spoznali zemljepis, zanimive pokrajino Slovenijo in Jugoslavije sploh. Sedaj se na in nudi prilika, da spoznamo še zgodovino naše Ljubljane, prav to nam bo nudil nocoj VII. večer. Predaval bo o tej zanimivi temi g. monsignor Viktor Steska, ki je tako priden raziskovalec našo zgodovine zlasti kulturne. Na sporedu je poleg godbenih točk tudi lepa Aškerčeva pesem: Ilirska tragedija. (Iz 1, 10. pr. Kr.) Na to predavanje zlasti opozarjamo naše dijaštvo, ki ima lepo priliko spopolniti svoje znanja o zgodovini Ljubljane. S pomočjo skiopiičnih slik bomo videli načrt Emone, iz-kopnine, rimski tabor, rimske hiše itd. — Vstopnina sede zi 3 Din. stojišče 2 Din. Rezervirani sedeži (5 Din) so dobo v predprodaji v Prosvetni zvezi na Miklošičevi cesti 7. Dnevne novice, — Pri telovadni akademiji Jugoslovanske orlovske iveze, ki se vrši v nedeljo 8. marca ob d zvečer v Unionski dvorani, se bodo videle prvič vaje na krogih na prireditvi v dvorani. Izvajale se bodo na tem orodju zelo zanimive tezne vaje in vaje s kolebom na irteslu. — Vstopnice se dobe v predprodaji v unionski trafiki, na večer akademije pa pri blagajni. — Gospodarstvo na železnicah. Iz železni-čarakth krogov smo prejeli: Na naših železnicah so uvedli plačevanje premij za prihrano oglja in mazilnega olja ter premije za delavnice. Izračunali so, koliko porabi neki stroj za določeno progo in težo oglja in koliko jo treba mazilnega olja. kar kurjači in strojovodje od te količini prihranijo, se razdeli v obliki me--sečnih premij — gospodom v kurilnicah. A te premije značijo po 3000, 2000 in 1000 dinarjev — po službenem činu teh srečnih gospodov, ki največkrat ne vedo, koliko je strojev in koliko premoga še imajo. Najlepše je pa lo, da tistega »prihranjenega« oglja in olja nikjer ni, marveč ga večkrat še preko določene količine manjka. — V delavnici v Mariboru so gospodje izračunali, koliko ur je treba za popravo stroja ali vagona; za kolikor se delo preje izvrši, si gospodje v delavnici in direkciji zopet razdele — premije po 5000, 4000, 3000 in 2000 Din. Neglede na to, da dobi delavec, kateremu edinemu bi pristojala nagrada, če se že nagrade dele, komaj 400 ali 500 dinarjev, se lako v naglici skrpucano delo državi slabo izplača, ker le malo časa drži. Namesto milijonov, ki jih zmeče država v obliki premij nekim privilegi-rancem, naj bi vlada raje izplačala železničarjem svoj slari dolg — razliko iz leta 1923-24. — Promocija. V soboto, 7. t. m. prontovira na graški univerzi g. Tine Vari iz Kamne gorice pri Radovljici za doktorja vsega zdravilstva. — Glede uradniškega vprašanja smo prejeli sledeči dopis: Kakor ste pisali v :>Sloven-cu« od 6. decembra 1924, 13. februarja 1925, je državni svet baje načeloma že rešil vprašanje glede Štetja vojnih, kadrskih in žandarme-rijekih let. Veliko je pritožb državnih uslužbencev glede zaračunanja, oziroma odtegnitve te navedene službene dobe. Te pritožbe bi se sedaj kajpada lahko hitro rešile iu sicer pavšalno. Tako bi bilo zadetih več muh na en udarec. Recimo približno takole: 2 uradnika (sodnika ali slično) vzameta v roke priziv, tiskovine so, odnosno bi morale biti pripravljene, eden prečita in drugi vpiše na dotično polo pravilne podatke in tako bi se — ako dela 6 ali 8 oseb na dan — dalo napraviti, oziroma rešiti veliko prizivov. V par mesecih bi bile vloge rešene. Samo malo dobre volje je treba in vse gre. Eventuelno naj se za to delo vzame nekaj uradnikov, magari penzionistov, seveda proti plačilu. Naj se par tisoč dinarjev za to riakira. Kako pride državni nameščenec do tega, da je vsled nepravilne razvrstitve, oziroma odtegnitve službene dobe zgubil do danes že veliko vsoto, in kdo mu garantira, če bo diferenco sploh kdaj dobil, kajti po zakonu mu pripada sicer, ampak v praksi?... bi tudi dosti jih čaka, ki ne morejo iti v pokoj, ker so jim odtegnili 3 leta in več. Ce pa je enkrat ta zadeva v redu, potem bo tudi vsled upokojitev za napredovanje nižjih več mest na razpolago, kar bi sigurno ne bilo v škodo službi sami, kakor tudi ne uradništvu. — Iz vrst državnih uradnikov. — Tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejme državna kmetijska iola na Grmu za dobo od 1, aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporeklji-vost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, predvsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo » 1. novembrom 1925, Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci, in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. — Lastnoročno na celo polo pisane, s 25 Din kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, doraovnico, zadnjim šolskim izpričevalom ter izpričevalom o nravnosti, se morajo poslati do 20. marca 1925 ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. — Občni zbor Zvezo blagnjničnih zdravnikov za Slovenijo se je vršil dne 20. februarja 11. v bolelu Union. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Ivan Zajec ter pozdravil zlasti obilno navzoče okrožne zdravnike. Iz predsedstve-nega poročila omenjamo: V tekočem društvenem letu je umrl prvi generalni direktor (Jsre-dnjega zavarovanja delavcev g. Bukšeg. Na svojem visokem mestu ni nikdnr tajil svojih simpatij do zdravnikov in je vedno odločno Povdarjal, da bodo zadovoljni zdravniki vedno lajsigurnejša opora socialncga zavarovanja. Vsled tega zasluži, da ostane njegov spomin ohranjen tudi pri zdravnikih. ZBZ je povodom "jogove smrti izrekla sožalje rodbini pokojnika, kakor tudi ravnateljstvu SUBOR-a. Prišla jo zalivala od obeh strani. V znak sožalja so se navzoči zborovalci dvignili s sedežev, kar 'e je zabeležilo v zapisniku. Za drugega generalnega direktorja je bil izvoljen g. dr. M. Gla-ter. ZBZ je novemu generalnemu direktorju poslala čestitke, za kar se je zahvalil t naročilom, da se to sporoči vsem g. kolegom. V preteklem službenem letu se je neprestano delalo na organizaciji zdravniške službe. Te'-melj službe tvorita »pogodba« in »službeni pravilnik«. O tem se bodo lahko gg. kolegi izjavili ter tekom leta o morebitnih nedostat-kih obvestili odbor. Nato so sledila poročila posameznih funkcijonarjev, ki so 6e vzela soglasno na znanje in je dobil odbor absolutorij za svoje delovanje, članarina se Je določila za tekoče leto na Din 20. Pri volitvah je bil t vzklikom Izvoljen dosedaliji odbor. Glede predloga dr. Tavčarja, da ZBZ spremeni pravila tako, da bo njeno delovanje mogoče razširili na celo državo, se sklene, da naj odbor to vprašanje študira in če se bo izkazala možnost, da se kolegi drugih okrožnih uradov odločno izjavijo za skupno organizacijo, potem naj odbor vse potrebno ukrene, da se osnUje državna Zveza blagajničnili zdravnikov. Z zahvalo odboru in predsedniku za njegovo dosedanje delovanje je bil na to občni zbor zaključen. — Generalni konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcncev v Trstu menda še ne ve, da so listi, ki izhajajo V Sloveniji, pisani v slovenskem jeziku, ter da smejo pčisebno še od državnih uradov pričakovati, da jim svoje objave pošiljajo v slovenskem jeziku. — Seja zdravstvenega svela pri nadzorniku ministrstva za ljudsko zdravje za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani sc vrši dne 16. marca 1925 ob 8. uri V pisarni nadzornika ministrstva za ljudsko zdravje za Slovenijo na Ambroževem trgu št. 7, I. nadstr. Vabila članom se bodo pesebčj razposlala. — Koliko Slovencev se je Ioni izselilo v Francijo. Po uradnih podatkih ljubljanskega francoskega konzulata je bilo lani izdanih našim delavcem za Izseljevanje v Francijo približno 3000 potnih listov. Skupno cenijo, da se je lani izselilo v Francijo 7—9000 Slovencev. Večina izseljencev je dobilo delo v premogovnikih severne Francije in v rudnikih za železno rudo. Mncgo jih je našlo dela tudi v gozdovih. Izredno malo pa je dobilo dela v poljedelstvu. Letos je izseljevanje v Francijo zelo ponehalo. — »Urnrtni list« ljubljanske ln mariborske oblasti objavlja v številki z dne 4. marca L l.: Pravila bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja ter njih rodbin in sorodnikov pri podjetjih v jugoslovanski državi, ki spadajo pod rudarski zakon; dalje uredbo 0 lekarnarski zbornici ter razne uradne razglase. — Nevročljive poštne pošii.ke. Pcštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani je izdalo razglas o nevročljivih pošnih pošiljkah za mesec januar 1925 in jc bil razposlan na vse poštne urade, kjer je v prostoru za stranke prilepljen občinstvu na vpogled. Pošiljatelji oz. naslovniki teh pošiljk sc s tem pozivajo, da pridejo ponje, sicer bodo po določeni dobi na. javni dražbi prodane in pripade izkupiček za nedvignjene pošiljke v korist poštni upravi. — Zahteve zagrebških sednikov. Sodniki upravnega sodišča v Zagrebu so poslali pravosodnemu ministrstvu vlogo, v kateri zahtevajo, da se jim priznajo pravicc apelacijskih sodnikov. — Nadaljnje aretacije komunistov v Belgradu. Sodišče je potrdilo zapor prof. Desanke Cvetkovič, blagajnice »Rdeče Pomoči«. Policija nadaljuje sedaj aretacije komunistov. Zaprla je med drugim bivšega komunističnega poslanca Vladimira Miriča. Iz Zagreba so prepeljali v Belgrad Kamila Horvalin, v čegar stanovanju eo bili našli tajno komunistično tiskarno. Hišne preiskave je izvršila belgrajska policija v stanovanjih bivših komunističnih poslancev Sime Markoviča, Filipa Filipoviča in Sime Miljuša. Policija je hotela vse tri aretirati, a jih doslej ni našla. — Razpust igralnice v Osjoku. Te dni so po nalogu notranjega ministra končnoveljavno zaprli igralnico v Osjeku, ki jo je vodil neki italijanski konzorcij. Koncesijo za igralnico je bil izdal meseca januarja t. 1. neki načelnik brez ministrove vednosti. — Urejanje sušaške lukc. S Sušaka poročajo, da prirejanje tamkajšnje luke zelo bilro napreduje. Sedaj popravlj jo velika električna dvigata. To delo je na obali kralja Aleksandra že dovršeno, izvzemšl enega samega dvigala. Tudi nasip, ki so ga bile v zadnjem času vremenske sile poškodovale, »o že popravili in očistili železniško progo kamenja in peska. — Italijanski vojni grobovi. Italijanska vlada pošlje vojnega kurata don Roberto Bruz-zone, da bo obiskal grobove v ujetništvu umrlih italijanskih vojakov na ozemlju Slovenije in da tudi pripelje Irupla nekaterih v domovin — Pred finančnimi polomi v Sarajevu. Kakor poročajo sarajevski listi, je več tamkajšnjih velekapitalistov pred finančnim polomom ter je v kratkem pričakovati konkurzov, poravnav itd. Vsote, zaradi katerih so prišle posamezne tvrdka v stiske, znaSaJo po 10 milijonov in več. Večinoma so to lesna podjetja, ki prestajnjo tačas posebno krizo. — Jortok Fink, častni doktor. Znanega avstrijskega poslanca s Predarlskega — Jodoka 1 inka je imenovala insbruška univ-u »a zn njegovo zatluge na državno-političneni polju Te Deum< se preloži na poznejši koncert, ker je dr. Ki-movec zbolel, in obsega program same orkestralne točke. Zastopani so trije jugoslov. skladatelji (Lhotka, Micheuz, Parma), Francoz Scassola in Nemec Bruckner. Za ta koncert vlada izredno zanimanje in je prijavljenih že sedaj več posetnikov z dežele, iz Celja iu iz Maribora. pr Josip Jiranek, eden najodličnejših čeških pianistov in klavirskih pedagogov priredi v pondeljek dne 9. t. m. v Ljubljani svoj pianistični koncert, na katerem bo izvajal izključno le klavirska dela svojega velikega učitelja uesmrtnega očeta i Prodane neveste«, Smetane. Smetanove klavirske skladbe se odlikujejo po svojih večno lepih melodijah, v posameznih pa nam v najkrasnejših barvah slika lepoto češke zemlje ter življenje naroda. Jiranek je pianist odličnih uemtniških sposobnosti in znan daleč preko mej svoje ožje domovine. Zato bo brez dvoma nudil njegov koncert vsem ljubiteljem glasbe izreden užitek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. pr »Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Izdaja, zalaga in lilografira pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Celoletna naročnina za Jugoslavijo 20 Din, za Italijo 10 lir, za Ameriko i dolar, Prvi dve številki ste izšli. Delavno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon-': namerava z izdajo »Zborov« nuditi pevskim društvom nove, še r.i objavljene pesmi za moški, ženski in mešani zbor a capclla, težke in lahke, da bo vsako za svoje koncertne priredbe kaj primarnega dobilo. Ker jc naročnina zelo nizka, upamo, da nc bo nobenega zbora v Jugoslaviji, ki sc r.c bi naročil na »Zbore«, Narodno gledališče v Ljubljani. DRAMA: Začetek ob 20 zvečer. Petek 6. marca: VDOVA ROŠLINKA. Red F. Sobota, 7. marca: IZGUBLJENE DUŠE, gostovanje gosi« Podgorske iz Zagreba. — Izven. Nedelja, 8. marca: ob 15 STRIČKOVE SANJE, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. ob 20 VDOVA ROŠLINKA. — Izven. Pondeljek, 9. marca: ROSMERSHOLM. — Rod D. OPERA: Začetek ob pol 20 zvečer. Petek 6. marca: BOHEME. Red C. (Prvič na novo naštudirano.) Sobota 7. marca: TRUBADUR. Red B. Nedelja, 8. marca: Ob 15. uri: NETOPIR, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek 9. marca: PIKO V A DAMA, gostovanje Zdenke Zikove in Marija Šimenca. Slov. marijonetno gledališče »ATENA« v Mladiki. V nedeljo, 7. t. m. igra slovensko marijonetno gledišče Poccijevo pravljično igro v štirih dejanjih »OBUTI MAČEK«, pred to pa dr. Lahovo burko-enodejanko »GAŠPER-ČEK NA KAVI«. Občinstvo se opozarja na to, da se na splošno željo prične prva predstava ob pol 3. uri popoldne, druga pa ob pol 6. uri zvečer. Po svetu. sv Katoliška gimnazija v Berlina. Pristojne berlinske oblasti so končno dovolile ustanovitev katoliške gimnazije. Zavod se bo imenoval >Gymnasium am Litzenseec; vodili ga bodo jezuiti. sv KatoliSka predavanja v Berlinu. V Berlinu je zadnje dni priredil več javnih predavanj katoliški kaplan Fahsel. Govoril je o Bernard Shawovi »Sv. Ivani c, o Spinozi in Russeauju. Na predavanja je bil pravcat naval, kar je za nestrpni protestantovski Berlin posebnost. sv Potres v severovzhodni Italiji. V An-ooni, Fermu, Macerati in ostalem ozemlju Mark so čutili 3. t. m. med 1 in 2 ponoči močan potresni sunek, ki ga je spremljalo podzemsko bobnenje. Prebivalstvo je prestalo mnogo strahu, škode pa ni bilo. sv Napadi na generala Castelneanja. >La Croix< prinaša poročilo, s kako besnostjo se zaganjajo vladni časopisi v generala Castel-neauja, ki ga hočejo na vsak način popolnoma uničiti. Ker to zakonito ne gre, bo treba do seči z zvijačo: uničiti treba njegovo dobro imel Vsak drug način, kako bi obglavili en milijon 600 tisoč glavo množico francoskih katoličanov, ki jo je ta mož organiziral in ki se čudovito hitro množi, se zdi nemogoč. S silo se ideja ne da ubiti. V Marseillu so framasoni poskušali na ta način, toda uspeh ni bil povo Ijen. ČasopM poročajo, da se je ravno vsled njihove krutost« spreobrnil nek komunist, ki je iz njihove metode vendarle razbral, kam da merijo njihovi načrti. Dolže pa Bovražni časopisi generala Castelneauja, da je on vzrok I>okolja v Marceilleu, dasi se je jasno izkazalo, da je bil napad na katolike izvršen s strani komunističnih in framasonskih band. Castel-neaua je slavil sam Herriot 20. decembra 1919 kot rešitelja Francije, češ, da ni mogoče govoriti o njegovem življenju, razen če se govori o zgodovini Francije, ki bo njegovo slavno ime ohranila z zlatimi črkami zapisano poznim rodovom. Danes ga pa skuša proklamirati kol nosilca revolucije in protidomovinske zarote, ker je započel trd in neizprosen boj proti fra-masonstvu, sv Psihotehnična inteligenčna izknšnja za otroke. Praški listi poročajo: Psihotehnični zavod na Masarykovl akademiji v Pragi izvaja psihotehnične izkušnje na otrocih od 3 do 14 let, da dožene njihovo inteligenco. Za vsako starost je določena skupina nalog, ki odgovarja duševnemu razvoju v tej dobi življenja Zanimivo je, da se mentalni razvoj otrok obeh spolov s 14. letom zaključi. Po 14. letu se uporabljata dve vrsti nalog, s katerih pomočjo se dožene normalna ali abnormalna inteligenca mladine. Vebkost otrokove inteligence se da izraziti s številom, ako se ugotovi takozvana otrokova duševna starost, to je starost, katere normalnemu duševnemu razvoju otrok trenot-no odgovarja, in se to število deli s številom dejanske fizične starosti. Število, ki ga tako dobimo, kaže neposredno stopnjo otrokove inteligence, kar je dragoceno merilo pri izberi poklica. Otroci, katerih inieiigenčna številka ne doseza 0.75, niso za normalno šolo in morajo priti v pomožno šolo. Otroci z inteligenčno številko 0.60 niso odgovorni za svoja dejanja. Inteligenčna številka se v toku življenja ne menja. Zanimivo je, da so neke inteligenčne stopnje odnosno številke za določene poklice prav posebno ugodne. Tako so n. pr. ljudje, katerih inteligenca dosega 0.85 do 1, najsposobnejši za službo pri cestni železnici, od 0.95 do 1.05 za strojevodje na železnicah, 1.06 za vodilna mesta v trgovinah, 1.14 za dobrega inženerja. Dečki in deklice, katerih inteligenca ne dosega 1.10, naj se sploh ne sprejemajo na srednje šole. sv Razpadanje družine na Ogrskem. Na Ogrskem se silno množe ločitve zakonov. Leta 1896. je odpadlo na vsakih 100.000 zakonov po 07 ločitev; 1. 1906. se je zvišalo število ločitev na 152. L. 1907. je ogrski parlament sklenil zakon, s katerim se je ločitev zakona olajšala. Danes odpade na vsakih 100.000 zakonov po 415 ločitev. V 60 odstotkih slučajev zahtevajo ločitev moški ,ker se žena vsled svoje gospodarske odvisnosti pač težje odloči za ločitev. Ločitve so pogoste le med mestnim prebivalstvom, dočim so med kmetskimi sloji še izjema. sv Češkoslovaške jubilejne znamke. Povodom 75 letnice predsednika Masaryka dne 7. marca t 1. izda češkoslovaška poštna uprava nove znamke razne vrednosti (od 0.40 do 5 Kč) in nove dopisnice. Vse nove znamke, ki so izvršene po načrtih prof. Švabinskega, nosijo Masarykovo sliko. Dne 7. marca bodo glavne pošte pečatile pošiljatve s posebnim jubilejnim pečatom, ostale pa z navadnim pečatom, a z rdečo barvo. sv Proslava Jokaijove stoletnice v Komar-nu. Minulo nedeljo se je v Komarnu vršila proslava stoletnice mažarskega pesnika J6-kaija. Češkoslovaško vlado je zastopal župan dr. Bela, češkoslovaško pisateljsko društvo pa dr. Bujnak. Ogrsko akademijo znanosti je zastopal dr. Czaszar; mnogoštevilno so bile zastopane razne druge ogrske kulturne ustanove. Daljo je bilo navzočih več bivših mažarskih poslancev in velike množice mažarskega prebivalstva. Slavnostni govor je imel bivši vseuči-liški poslanec v Klausenburgu dr. Pavel Per-deli. Gospodarstvo. g Gibanje obrtništva v teku leta 1924. Po podatkih Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani jc bilo v zadnjem četrtletju lanskega leta prijavljenih 421 obrtnih obratov, odjav-Ijeni pa so bili 204 obrtni obrati. Največ prijav je bilo zabeležiti: čevljarji 54, šivilje 42, mizarji 33, gostilne 29, krojači 28, peki 25, žage 18, kovači 18 itd. Odjav pa jo bilo: gostilne 55, čevljarji 19, krojači l*, mlini 14, šivilje 12 itd. Izmed novo prijavljenih obratov jih je bilo v zadnjem četrtletju lanskega leta 5 na tovarniški način, odjavljenih pa 3. — Skupno je bilo zabeležiti v letu 1924. 1869 prijav obrtn. obratov ter 1080 odjav, tako da znaša čisti prirastek 789 novih obrtniških ob-r-.tcv, V leta 1923. je bilo prijav 1904, odjav pa 1145, tako da jc znašal prirastek 759 novih obratov. Kako so se gibale prijave in odjave v posameznih četrtletjih, kažejo sledeče številke: 1. četrtletje 1924 479 prijav in 495 odjav, 2. četrtletje 1924 590 prijav in 203 odjav, 3. četrtletje 1924 379 prijav in 178 odjav, 4. četrtletje 1924 421 prijav in 204 odjave. g Kongres trgovcev v Zagreba. Kakor javlja »Jugoslovenski LIoyd«, je na plenarni seji Zveze trgovcev Hrvatske in Slavonije, ki se je vršila 2. t. m., Zveza soglasno sklenila, da se vrši dne 26. in 27. aprila 1925 v Zagrebu kongres trgovskih korporacij iz cele države. Temu kongresu bodo prisostvovale vse trgovske zveze, odnosno udruženja, in jc to prvi kongres po vojni. Kongres sc bo začel istočasno z otvoritvijo zagrebškega velesejma in se bodo prisotni udeležili otvoritve zagrebškega velesejma. Program kongresa so že izdelali v tajništvu omenjene hrvatske Zveze. Glavna svrha kongresa jc stvoriti močno organizacijo trgovskih korporacij, da bi bilo vse trgovstvo organizirano v tej korporaciji, g Občni zbor Narodne banke. Kakor poročajo iz Belgrada, se vrši občni zbor Narodne banke dne 8. marca. g Kaj je z Blairovim posojilom? Po vesteh zagrebških listov sc vrše med državo in Blairovo skupino pogajanja nc samo glede izplačila novih obrokov, ampak tudi glede tega, da bi dobila država nove vsote za konvertiranje starih dolgov, ko bi morali poteči. Opaža sc naklonjenost k sporazumu. g Sejmsko poročilo iz Maribora. Na svinjski sejem dne 27. februarja 1925 se je pripeljalo 73 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 150 do 200 Din, 3—4 mesece stari 300—375 Din, 5 do 7 mesecev stari 500 do 625 Din, 8—10 me-seccv stari komad 750—875 Din, 1 leto stari komad 150—1375 Din, 1 kgvžive teže 12.50 do 13.75 Din, 1 kg mrtve teže 16.25—17.50 Din. Prodalo sc je 50 komadov. g Sadjarski tečaj na kmetijski šoli na Grmu se vrši dne 20. in 21. marca. Poučevalo sc bo cepljenje, prccepljanje in negovanje sadnega drevja teoretično in praktično. Interesenti naj sc priglasc z dopisnico do 10. marca ravnateljstvu kmetisjke šole na Grmu, oziroma podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu. Revnejši udelcžcnci dobe brezplačno stanovanje. g Posetnikom Praških velesejmov (od 22. do 29. marca t. 1.). Uprava Praških mednarodnih vzorčnih velesejmov naznanja vsem inte-resiranim krogom, da imajo poleg 50 odstotnega popusta na železnicah v ČSR posetniki tudi 33 odstotkov popusta na železnicah v državi SHS za vse potniške in brzovlake. Na ta način so stroški, združeni s posetom omenjenega velesejma, minimalni. Pričakuje sc radi tega, da bode udeležba tukajšnjega poslovnega sveta na praškem sejmu kar najobil-nejša. g Obrestna mera za vloge v Avstriji. Avstrijske banke in hranilnice plačujejo za vloge takojšnje izplačilo 10 odstotkov, vezane na en mesec 11 odstotkov in vezane vloge za 2 meseca 12 odstotkov. Vezava na 3 mesecc jc sedaj od bank in hranilnic odpravljena. g Obtok bankovcev v čehoslovaški. Po izkazu bančnega urada čenoslovaškega finančnega ministrstva jc znašal obtok bankovcev na dan 28. februarja letos 7728 milijonov Kč, kar pomeni napram prejšnjemu Izkazu z dne 23. februarja porast za 549 milijonov Kč. g Ekonomska aktivnost Francije. V premogovnikih severne Francijc, ki so bili med vojno popolnoma uničeni, jc bilo povprečno dnevno nakopanih v mesecu januarju letos 92.855 ton premoga, pred vojno pa je bil rekord dnevno 91.297 ton. Tako je obnova se-vernofraucoskih rudnikov končana. g Pred povišanjem diskonta v Angliji Odkar jo nj\vyorSka »Federal Reserve-Bank« zvišala svojo diskontno obrestno mero od 3 na 2 ]■■•%, o čemer smo že poročali, namerava tudi «Bank of England« v kratkem zvišati diskontno ubreslno mero, Ln sicer od 4 na 5 odstotkov. i—um Dne 5. marca 1925. DENAR. Zagreb. Budimpešta 0.0865 do 0.0875, Berlin 14.755 do 14.905, Italija 2.5330 (2.4825 do 2.5125), London 295.50 do 298.50 (296 do 298), Newyork 61.83 do 62.83 (61.66 do 62.66), Pariz 3.17 do 3.22 (3.135 do 3.185), Praga 1.841 do 1.8710 (1.8380 do 1.8580), Dunaj 0.0870 do 0.0890 (0.0868 do 0.0888), Curih 11.96 do 12.06 (11.9375 do 12.375), Amsterdam 24.77 do 25.07. Curih. Belgrad 8.35 (8.35), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2380 (1.2380), Italija 21 (20.80), London 24.79 (24.7825), Newyork 520.70 (520), Pariz 26.50 (26.42), Praga 15.44 (15.445), Dunaj 0.007330 (0.007338), Bukarešt 2.575 (2.5750), Sofija 3.80 (3.80). Dunaj Devize: Belgrad 1130, Ko dan j 126.9. London 33.87, Milan 28.66, Ne\vyork 70.935. Pariz 136.17, Varšava 136.25. Valute: dolarji 704.60, angleški funt 33.69, francoski frank 36: lira 28.62, dinar 11.29, češkoslovaška krona 20.24. Praga. Devize: Lira 137, Zagreb 53.75, Pariz 173, London 161.425, Ne\vyork 33.80. Newyork, 4. marca: Belgrad 160.50, London 476.25, Pariš 405, Rim 402.50, Curih 19.23, Dunaj 0.1412, Budimpešta 0.14, Praga 296.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstotno investicijsko posojilo iz leta 1921 68 (blago); 4 odstotno Kranjsko deželno posojilo iz 1888 22 (blago); 4 in pol odstotno Kranjsko deželno melioracijsko posojilo iz 1911 22.50 (blago); 4 in pol odstotno Kranjsko deželno posojilo iz 1917 22 (blago); 2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo 159 do 160 (zaklj. 159); Celjska posojilnica, Celje 209 do 212; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 240 (denar); Merkantilna banka, Kočevje 104 (denar); Prva hrvatska štedionica, Zagreb 945 do 955; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana 190 do 200 (C kupon); Strojne tovarno in livarne, Ljubljana 135 (blago); Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 420 do -140; Združene papirnice, Vevče J00 do 113; Slavbna družba, Ljubljana 275 do 285. Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 11S do 119; Ilrvatsko-slavonska zemalj-ska hipotekama banka, Zagreb 65.50; Jugosla-venska banka, Zagreb 105.50 do 106.50; Prva hrvatska štedionica, Zagreb 945 do 950; Dio-ničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 55 do 57; Hrvatsko-slavonsko dioničko društvo za industriju šečera, Osjek 700 do 730; Našica 45 do 55; Narodna šumska industrija 50; Slavonija 57 do 59; vojna odškodnina .159 do 161; 7 odstotno državno investicijsko posojilo 67 do 69. Dunaj. Efekti: Živnostenska banka 860 tisoč; Alpine 389.000; Greinitz 138.000; Kranjska industrijska družba 610.000; Trboveljska družba 4774.000; Hrvatska eskomptna banka 137.000; Leykam 146.000; Jugoslavenska banka 116.100; Hrvatsko-slavonska deželna hipotekama banka 72.000; Gutmann 610.000; Slavonija 6.1.400. BLAGO. Ljubljana, Les: BordonaJi 6 m media 8 metrov, 35-35, 40-40, fco Sušak 450 (denar): deske paralelne, monte, 2.50 m ali 5 m dolž., 2 in 4 m dolž., 10 cm sir. naprej, 13 mm, foo Postojna 590 (denar); Deske: 1000 kosov 8 m krat 14 cm krat 8 mm, 500 kosov 6 m krat 20-25 cm krat 8 mm, 300 kosov 2--3 m kral 15 cm krat 8 mm. 1000 kosov 4 m krat 20-35 ce.nlimelrov krat 8 mM, 100 kosov 1 ni krat 31» centimetrov krat 8 mm, paralelne, fco Postojna 850 (denar); lipovi hlodi od 25 cm premera, od 2.50 m dolž., fco nakladalna postaja 1 vag., 190, 200, zaklj. 190; bukova drva, 1 m dolž.. napolsuha, fco nakladalna postaja 3 vag., 37, 18, zaklj. 17. — Žito in poljski pridelki: pšenica sremska, 75 kg, par. Ljubljana 500 (blago); pšenica domača, fco Ljubljana 450, 485; otrobi pšenični, drobni, fco juta vreče, loco Ljubljana 215 (blago); odpadek pšen., fco metljiinurska postaja 300 (blago); koruza nova, promptna, fco Postojna tranz 256.50 (blago); koruza nova, dobavitev marec, fco sremska postaja 210 (blago); koruza nova, dobavitev marec, fco slavonska postaja 215 (blago); koruza nova, dobavitev april, foo sremska postaja 220 (blago); oves bački, rešetan, fco Ljubljana 860 (blago); laneno seme zimsko, fco Ljubljana 700 (denar); konoplja, b-n, fco Kotoriba tranz. 650 (blago); krompir rdečkast, semenski, fco štajerska postaja 182 (blago); krompir beli, fco štajerska postaja JI58 (blago); krompir rumeni, foo štajerska postaja 142 (blago). — Stročnice, sadje: fižol ribničan, čiščen, fco Ljubljana 320 (denar) ; fižol koks, čiščen, fco Ljubljana 340 (denar); fižol beli, fco vagon slavonska postaja 850 (blago); orehi, fco vagon hrvatska postaja 850 (blago); jabolka izbrana, fco štajerska postaja 275 (blago). — Kemični produ k-t i : modra galica, 98-99, fco Postojna tranz. 636.30 (blago). Novi Sad. Pšenica 465, koruza 195, marc— april 215, moka bazis >0« 657—660. Položaj slab. Newyork, 4. marca. Pšenica 206.25, koruza 135. Chicago, 4. marca. Pšenica za maj 197.75, za julij 172.25, za september 155; koruza za maj .134.62, zn julij 135.75, za september 135.35. Naznanila. Starešinski sestanek bo v petek, 6. t. m. ob S. zvečer v dvorani Akad. doma. Referat: o moderni žurnalistiki. Starešine in akademiki vabljeni, gostje dobrodošli. — Predsednik. Krekova prosveta priredi 8. marca, to je v nedeljo popoldne ob 5. uri sldoptično predavanje: Začarana ladja in druge pravljice. Mladinske predstave »Hamleta« priredi za ljubljansko mladino Kino Vodmat v Mladinskem domu na Kodeljevem v soboto, 7. t. m. m v pondeljek, 9. t. m., obakrat ob 2. in 4. uri popoldne. Društvo zobotehnikov za Slovenijo naznanja vsem članom, da se vrši redni občni aoor društva 8. marca ob 2 popoldan v Prešernovi sobi pri Novem svetu. Udeležba za vsakega pl^ina obvezna. — Predsednik. Predavanje o nogi in njenem obuvalu. V petek, dne 6. marca 1925 ob 7 zvečer se vrši na univerzi (v bivšem dvorcu) soba št. 90 orto-pedično predavanje gosp. dr. Fr, M i n a f , primarija ortopedičnega oddelka javne bolnice za obiskovalce čevljarskega strokovnega tečaja. Urad za pospeševanje obrti vljudno vabi ostale čevljarje in obrtnike; gosti dobrodošli. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Začotniški tečaji esperantskega jezika se otvorijo v petek, dne 6. marca ob pol 20. uri v šentjakobski šoli. Prijave sprejema Espe-rantski klub, Kolodvorska ulica 33 vsak dan od 17—19 ure. Organizaoija strojnih in stavbnih tehnikov v Ljubljani. Stavbna sekcija ima svoj sestanek v nedeljo ob 10. uri dop. v gostilni pri Mraku. — Načelnik. Ostrostrelce opozarjam, da bo te dni pobiral društveni blagajnik članarino za leto 1925 v znesku 200 Din. Člane slovenske na- rodnosti prosim, da to članarino zanesljivo poravnajo. — Dr. Lovrenčič. V društvu »Soča« v Ljubljani predava v soboto dne 7. t. m. pri >Levu< g. dr. Matija Ambrožič, šef zavoda za socialno-higijensko zaščito dece v Ljubljani o temi: »Zdravniški stan in nacionalizem.« Začetek ob pol 21. zvečer. Vabljeni vsi člani in prijatelji »Soče«. Vstop prost. Udružcnje vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS, podružnica v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 22. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma. Vstop dovoljen samo rednim članom. Odbor. Turistika in šport. Gradjanski, Zagreb: Primorje. Nedeljska tekma nam bo po dolgem presledku zopet nudila priliko, da občudujemo bivšega prvaka Jugoslavije, znamenitega Gradjanskega iz Zagreba, ki je še pred kratkim dosegel v tujini krasne uspehe. Natančnejša postava moštva Gradjanskega ni še znana; a z ozirom na objavljene vesti v zagrebških listih nastopi s svojim kompletnim moštvom, vsled česar vlada v Ljubljani velik interes za to tekmo. — Predprodaja vstopnic (s popustom) v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. Tekma sc vrši na igrišču Pri morja, Dunajska cesta ter prične ob 15. uri. Primorjo rez.:Lask. Kot predtekma k gornji tekmi, ki prične ob 13.30. Izpred porotnega sodišča LJUBLJANA. Telefon — iidajalec in rešitelj. Pred včerajšnjo poroto sta se odigrala dva slučaja iz trgovskega življenja. Pri prvem je nastopal kot obtoženec komaj 17 letni fant Pavel 11 i j a, pristojen v Škofjo Loko, rojen pa nekje v Nemčiji, kamor se je izselil njegov oče kot delavec. Kljub temu, da je dečko še tako mlad, se je spoznal že z okrajnim in deželnim sodiščem in je absolviral včeraj zadnjo instanco — porotno sodišče. Fant, o katerem pravi občina, da je na slabem glasu, delo-mržen in udan tatvini, da je zamujal šolo in je znan lažnivec, je bil namreč že štirikrat kaznovan radi goljufije. Včeraj je bil obtožen radi prav predrzne goljufije, ki bi se mu gotovo posrečila, ko bi bil stvar malo bolj premislil. Bilo je takole: Dne 19. januarja je prišel v Adamičevo trgovino v Kranju mlad, čedno oblečen dečko. Predstavil se je gospodarju, da je sin trgovca Pavla Debeljaka iz Škofje Loke, da je izučen klobučar in da je delal že tri leta na Dunaju. Zahteval je na račun svojega očeta 25 črnih in 25 sivih velur (žametastih) klobukov. Adamič, ki trgovca Debeljaka dobro pozna, je fantu verjel in je šel takoj pripravljat naročeno blago. Ko pa je vprašal fanta, kakšne številke oče potrebuje, je prišel fant vidno v zadrego in je končno odgovoril: E, rekli so, da je to vseeno, samo vsakih petindvajset mi dajte. — To pa je Adamiča osupnilo in poklical je fanta v pisarno. Nato pa je telefoniral v Škofjo Loko nekemu znancu in ga vprašal, če ima Debeljak kakega sina. Ta mu je seveda takoj pojasnil, da mora biti pri njem predrzen slepar. Ko je Adamič fantu povedal, da ni Debeljakov sin in naj pove, kdo je, ali kdo ga pošilja, je postal hud in se je odrezal: »Kako pa more Debel jak reči, da nisem jaz njegov sin?!« Nato pa je trgovec poklical orožnika, ki je hudega fantiča aretiral, nakar je ta povedal, kdo da je. Priznal je tudi, da si je hotel pridobili boljše klobuke, katere bi bil potem po deželi prodajal. Tako bi bil oškodoval dečko trgovca Adamiča za 12 tisoč 500 dinarjev in druge ljudi, ki bi bili morali kupljene klobuke vrniti, denar bi bil pa fant zapravil in bi imeli še sitnosti radi nakupa sumljivega blaga. Telefon ga je pokopal. — Državni pravdnik je poudarjal, da so se žal pri nas goljufije že tako razpasle, da postajajo moderno zlo in jih niti javnost ne jemlje več tako tragično. Je pa tragično, če se zaloti tako mladega fantiča po štirih razkritih in kaznovanih goljufijah pri tako rafiniranem poslu, katerega bi se ne sramoval včasih niti starejši goljuf. — Senat je stavil porotnikom eno samo vprašanje glede poskušene goljufije, ki pa se le vsled nepričakovane ovire ni izvršila, in so porotniki to vprašanje soglasno potrdili. In mladi slepar je nastopil svojo peto kazen in sicer 13 mesecev težke ječe. Fant je sprejel sodbo popolnoma mirno in je odšel povsem zadovoljen iz porotne dvorane. Trnjeva pot trgovskega potnika. Po preobratu se je nastanil v Štepanji vasi pri Ljubljani 32 letni trgovski pomočnik kot samostojen trgovec v skromnem lokalu in trgovskem obsegu. Bil je to France Klemen, današnji obtoženec, oženjen, oče treh otrok. Trgovina pa se mu ni obnesla, ker je imel mož preveč izdatkov in premalo sredstev za zalogo in razvoj mlade trgovine. Prišel je v konkurz in prisiljen je bil, da je prevzel zastopstva raznih tvrdk in je potoval kot trgovski potnik. Toda tu ni imel sreče. Napravil je sicer nekaj lepih kupčij in imel je tudi zaupanje pri večjih trgovskih podjetjih, toda po lastni izjavi ga je pokopalo dejstvo, da je moral potovati na lastne stroške in živeti od provizije, ki pa je bila povsod jako majhna in so mu baje tvrdke še to neredno izplačevale. Prisiljen vsled težkih družinskih razmer je posegel po gospodarjevem tujem denarju in ga je porabil zase. Jemal je posojila pri raznih tvrdkah na račun provizije, sprejemal je fingirana naročila in predujme za naročeno blago, kupil si je obleko in nekaj potrebščin na račun kupnine za naročeno blago, izdajal se je za zastopnika raznih tvrdk. Poslovanje trgovskega potnika je jako obsežno in široko razpleteno in nudi ljudem nebroj lepih priložnosti za tako nekorektno pridobivanje. Prejemal pa je tudi razno blago, cele kovčke blaga za vzorce, kar je tudi vse skupaj prodal in porabil zase. Ko je končno mož uvidel, da to ne bo držalo, je šel dne 10. decembra v Tržič, kjer se je zglasil pri znanem tovarnarju Mallyju. Tam je nastopil kot zastopnik tvrdke Makso Durjava iz Maribora in je zahteval večjo vsoto pod pretvezo, da bo poslal en del denarja svoji tvrdki na račun kupčije, en del pa si bo pridržal kot provizijo. In res je dobil 11.896 Din, ker ga je tvrdka dobro poznala in mu je zaupala. Mož pa je obdržal ves denar zase in je pobegnil v Srbijo. Trgovec Durjava ga je že 6. novembra ovadil, aretirali so ga pa šele 2. aprila lani v Zagrebu in so ga izročili čez dva dni ljubljanskemu sodišču. Vršile so se zelo obsežne poizvedbe in preiskave, tako, da je sedel mož skoro 11 mesecev v preiskovalnem zaporu. Pri obravnavi je Klemen odločno ugotavljal, da ni kriv. Rekel je: Prvič stojim pred sodiščem (in res še ni bil kaznovan). Bil sem pošten trgovec in sem bil prisiljen prevzeti zastopstva, da sem preživel sebe in družino, za lasten denar sem moral potovati. Res je, da sem neupravičeno kasiral, toda ne z namenom goljufati, marveč, da sem mogel živeti, ker so mi gospodarji zelo malo in še to neredno plačevali. — Senat je stavil porotnikom dve vprašanji in sicer prvo radi goljufije in drugo radi poneverbe in sicer v skupnem znesku 29.929 dinarjev. Porotniki so obe vprašanji in sicer prvo i devetimi in drugo z osmimi glasovi zanikali, nakar je bil obtoženec oproščen. Iz po« rotne dvorane so se začuli klici pritrjevanja in predsednik porotnikov je izjavil po zaključku obravnave: Oprostili smo ga, da, toda samo raditega, ker že enajst mesecev sedi. — Senatu je predsedoval sodni svetnik Modic, vo-tanta sta bila sodni svetnik Vidic in sodnik Sfiligoj, državni pravdnik dr. Mastnjak, zagovornika pa za Ilijo vpokojeni sodni svetnik Ahačič, za Klemena pa dr. Poje. NOVO MESTO. V sredo, 4. marca sta bili dve razpravi, ■ katerima je bilo to letošnje zasedanje končano. Dopoldne je bila razprava proti Petru Pr*« doviču radi tatvine. Obtoženec, oženjen, star 29 let, grko-ka-tolik, je manjši posestnik v vasi Draga. Pečal se je s krošnjarstvom, kupoval blago od rasnih trgovcev in ga nosil okoli po Dolenjskem. Obtožen je bil dveh tatvin: 1. da je 30. septembra 1924 ukradel Ani Damjanovič v domači vasi denarja in hranilnih knjižic za 5900 Din; 2. da je v noči 81. oktobra 1924 pri posestniku Marku Predoviču v Hrastu ukradel denarja in nekaj predmetov v vrednosti 17.000 Din. —* Prvo tatvino je obtoženec priznal takoj, ko so ga osumili in je oškodovana dobila večji del svoje lastnine nazaj. Drugo tatvino pa je ob. toženec ves čas zanikaval tudi pri poroti. Tatvine pri Marku Predoviču so ga osumili zato, ker se je isto noč, ko je bilo pokradeno, odpeljal z vlakom v Trebnje, oziroma izginiL Poleg tega je bilo sumljivo, ker je v Trebnjem^ kjer je bil 1. novembra pri svojih kupčijskih znancih, poravnal večjo vsoto dolga in se hva« lil, da ima veliko denarja. A kakega gotovega dokaza ni bilo za tatvino. Tudi mu ni bilo mo* goče dokazati, da je bil tisto noč, ko se ja tatvina izvršila, res v domačem kraju. Obtože« nec je prvo tatvino priznal, izgovarjal se je pa na zadrego za denar. Pogorela mu je prejšnje leto hiša in je imel na vseh straneh dolgove^ tako n. pr. v Novem mestu pri enem trgovcu 10.000 Din. Glede druge tatvine se je zagovarjal še dokaj dosledno in odločno. Ko so odšli porotniki na posvet je začel glasno jokati. Senat je dal porotnikom dve vprašanji: 1. Ali je kriv tatvine pri A. Damjanovič. 2. Ali je kriv tatvine pri M. Predovič? Porotniki so prvo vprašanje potrdili soglasno, drugo zanikali z 9 glasovi. Dobil je kot kazen za prvo tatvino 8 mesecev težke ječe, poostrene vsak mesec s postom, oziroma trdim ležiščem. Senatu je predsedoval dr. Dolenc, obtožnico je zastopal državni pravdnik Barle, zagovarjal j« dr. Režek. Zanimiva je bila popoldanska sklepna obravnava, pri kateri sta dobila dva že obsojena obtoženca namesto 12 let, oziroma 10 let — Ie 3 leta ječe. Sta to Miha Peleš in Jakob Bernas, dva Hrvata, Peleš pravoslavne vere. Bila sta pred tukajšnjo poroto pred enim letom. Obtožena sta bila roparskega napada na Matijo Tkalčiča. Leta 1923 oktobra je bil Tkalčič ua poti od črnomaljskega kolodvora do mesta napaden^ tako, da ga je nenadoma nekdo od za da j z nekim predmetom udaril po glavi s tako silo, da je padel nezavesten na tla. Kmalu nato se je zavedel in opazil, da mu je bila vzeta ura in denarnica z nekaj čez 1000 kronami denarja. Obenem je imel težko poškodovan nos, toda morda le od padca. Preden je bil napaden, je dohitel nekega nepoznanega moškega, s katerim je govoril po poti par besed, a ga tisti ni udaril. Bil je po postavi čisto podoben Ber-nasu. Orožniki so takoj izsledili Peleša, pri (BTA JflBHmmR 9E8S0CRI (RBI m i 31 Angleški spisal Jack London, prevel J. M. S prihodom prvih navalnikov se je Bonanza Creek prebudil, in nato se je pričela dirka med neresnico in resnico, v kateri jo resnica neprestano prehitela in prekašala ljudi, najsi so se še tako silno lagali. Ko so možje, ki so dvomili o Carmackovem poročilu o dveh in pol dolarjih na eno ponev, tudi sami s ponvijo izprali za dva in pol dolarja zlata, so lagali in trdili, da so ga dobili eno unčo. Prodno pa je bila ta laž dobro na poti, niso dobivali ene unpe zlata ampnk pet. Tedaj so zatrjevali, da jih je deset unč, ko pa so napolnili ponev blata, da svojo laž dokažejo, so ga izprali dvanajst unč. In tako se je ta dirka nadaljevala. Neprestano so korajžno lagali, a resnica jih je nepretrgano prehitevala. Nekega decemberskega dne je Daylight napolnil ponev z zemljo iz osnovne skale na svojem kleimu in jo ponesel v svojo kočo. Tu je gorel ogenj in mu omogočal, da je imel vodo nezmrznjeno v neki posodi iz debelega platna. Pocenil je čez posedo in jel izpirati. Blato in pesek sta polnila ponev. Ko jo je pričel v krogu sukati, so se lažji, grobejši delci izpirali preko roba. Zdajpazdaj je s prsti počesal vodno gladino in izgrabil perišča peska. Vsebina ponve se je vedno bolj zmanjševala. Ko se je bližala dnu, je hitro zare-šetal ponev pa izlil vodo. Celo dno je bilo videti kakor pokrito s surovim maslom. Zablestelo se je rumeno zlato, kakor hilro je odstranil umazano vodo. Bilo je zlato — zlat prah, surovo zlato, nugeli, veliki nugeti. Bil je čisto sam. Postavil je ponev na tla in dolgo mislil. Nato je dokončal izpiranje in steblel pri-dobitek na tehtnici. Pri ceni šestnajst dolarjev zn unčo je bilo v ponvi zlata za sedemsto dolarjev in nekaj čez. To je presegalo vse njegove sanje. Naj-vnetejša njegova pričakovanja niso segala dalje kot 7,a dvajset, trideset tisoč dolarjev zlata na en kleim; ob takem uspehu pa so bili kleimi vredni najmanj po pol milijona, celo ako se je zlato nahajalo na po-samnih mestih. Tisti dan se ni vrnil na delo v rovu, niti naslednji dan, niti prihodnji. Pač pa je vzel čepico in rokače, naprtil na hrbet lahko opremo za hitro pot s spalno opravo iz zajčje kože vred, in jo odrinil na večdnevno pet preko potokov in razvodnic, pregledujoč celo sosedno ozemlje. Ob vsakem potoku te imel pravico zastaviti en kleim, vendar ga ni bila voljo, da bi se tako odpovedal ugodnim prilikam. Samo ob Hunker Creeku je zastavil en kleim. Potok Bonanza je našel zastavljen od izliva do izvira, enako je bila zastavljena vsaka maihna grapa ali jarek, ki je držala vanj. V te stranske vodotoke so imeli maio vere.. Zastavile so jih na stotine mož, ki na Bonanzi niso mogli priti blizu. Najbolj priljubljen med temi potoki je bil Adams, najmanj pa potok Eldorado, ki se je tik nad Carmackovim kleimom ob potoku Disco-very izlival v Bonanzo. Celo Daylightu zunanjost Eldorada ni bila všeč, a je vzlic temu kupil za pol žaklja moke polovico deleža pri enem kleimu. Mesec dni pozneje je plačal osem sto dolarjev za sosednji kleim, in ne dolgo potom mu je bilo usojeno, dasi je bilo takrat še skrito v bodočnosti, da je plačal stoin-petdeset tisoč dolarjev za četrti kleim ob tem potoku, ki so med vsemi potoki najmanj marali zanj. Ves ta čas od onega dne, ko je iz ene same ponve izpral za sedemsto dolarjev zlata, čepel nad njo in dolgo razmišljal, se mu roka ni več dotaknila krampa in opate. Rekel je Joeu Ladtreu v noči tistega čudovitega izpiranja: »Joe, nikdar več ne bom trdo delal. Pričel je čas, ko pričenjam uporabljali možgane. Kmetovati hočem z zlatom. Zlato bo rodilo zlato, snmo ako veš kako, in si ga moreš nekoliko dobiti za seme. Ko sem zrl na tistih ' ■ ' > dolarjev na dnu ponve, sem zaznal, da se adnje prišel do sei.iena.< »Kje ga pa nameravaS seaii?« je vprašal Joe Ladue. . In Daylight je zamahnivši z roko določno označil celo pokrajino in potoke onstran razvodnic. »Vidiš ,tamkaj je zlato,« je dejal, >in vi drugi samo opazujte moj dim. Milijoni leže tukaj za možaka, ki jih more videti. Vse te milijone sem videl danes popoldne, ko je tistih sedemsto dolarjev kukalo z dna ponve v mene in cvrčalo: »»Pa vendar ni navsezadnje Burning Daylight prišel po nasc.c Enajsto poglavje. Junak Yukonske pokrajine v časih pred Carma-ckovo najdbo, Burning Daylight, je sedaj postal junak najdbe. Zgodbo o njegovi misli in kako je tej misli sledil, jo izvajal, so pripovedovali širom prostrane dežele. Pri tem je pustil daleč za seboj najsmelejše in najpogumnejše, saj petorica najsrečnejših ni skupaj imela kleimov v taki vrednosti kakor on. In on je še nadalje izvajal svojo misel in načrte in to z nezmanjšano smelostjo. Modreci so zmajevali z glavo in prerokovali, da bo izgubil vso srečo, ki jo je bil pridobil. Špekuliral je, so zatrjevali, kakor da bi bila cela dežela iz zlata; noben človek ne more priti do dobička, če na tak način igra z najdbo v enem ležišču. Dasi so cenili njegovo posest na milijone, so bili možaki tako malodušni, da so smatrali vsakogar bedakom, ki stavi na katerosibodi Daylightovo karto. A za njegovo sijajno odprto roko in brezskrbnim prebiranjem denarja je bila bistra, praktična razsodnost, domišljija in privid, pa smelost velikega hazardistai S svojimi očmi je videl vnaprej, česar še ni videl nikdar, in on jo igral, da dobi mnogo ali pa izgubi vse. «Preveč jo zlata tukaj v Bonanzi, da bi se nahajalo le na drobno,€ je dokazoval. Gotovo izhaja od kake dobre žile nekje in drugi potoki bodo to pokazali. Uprite oči na reko Indian. Potoki, ki dobivajo vodo na oni strani Klondykove razvodnice, bodo prej-kono imeli zlata, kakor potoki na tej strani« Vsaka drobna vrstica »lit l'SO aH -vsako fosseclsa SO pasr. Najmanjši 5 DSn. Oglasi nad devet vrsiic se računajo više. Za odgovor znomkol Užaloščenim srcem javljamo vsem sorodni kom, prijateljem in znancem, da jc naša dra. ga teta, gospa posestnica danes ponoči po dolgem trpljenju, previdena večkrat s tolažili svete vere, stara 83 let, borfuvdano preminula. Pogreb naše blage pokoinice bo v soboto popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti, Novi Vod-mat Sa. 78, r.a pokopališče pri Sv. Križu. Drago rajnico priporočamo v pobožen spomin. Ljubljana, dne 5. marca 1925. Minka Lincž, rejenka. — Jože! L;nce, tovarniški ravnatelj v Valdagnu, zet v — imenu vseh sorodnikov. mr Originalne (prave) potrebščine Tm\ m preservat za Opsiograpfo dobite edino ie pri L. Barag@, Selenburgova ulica štev. 6. Mala rodbina IŠČE boljšo pbožno deklico 7a vsa hišna dela, ki zna dobro kuhati, in DEKLICO I- 3-lefnemu otroku. - Lju-iica HINIČ, Osijek, Alek-■simclrova ulica 20. 1348 MLAJŠA MOČ iSče službe v pisarni z dobro Sol. izobr. Ponudbe upv, pod St. 1369. Pomladni POVRŠNIK skoraj nov. naprodaj v trgovini pri *Korošici«, Poljanska ccsta 5. 1411 se sprejemajo za odvoz materiala pri zgradbi Mestne elektrarne v SloaBkovi u!. Oglasiti se je pri polirju na stavbišču. 1421 NAPRODAJ JE nekaj POHIŠTVA in dobro ohranjene OBLEKE itd. po zelo ugodni ceni. - Naslov v upravi lista pod Bt. 1409. UGODNA PRILIKA!^ Oddamo večje prostore e montiranim motorjem 18 KS za surovo olje, dinamo za lastno luč in stružnico za proda se tudi posamezno po zelo ugodni ceni. Ogleda se od 9.—11. in od 2. — 4. - Naslov se szve v upravi lista pod 8t. 1410. AŽURISA v vseh barvah in plisira sc RESLJEVA CESTA š':. 12, I. nadstropje, desno. 1267 Kdor kupi pri msni vso vrste manufakturno blago, fine kamgarne, sukno od najboljšo do najcenejšo (Din 44'—) kvalitete, Ctfiije in okstorde, priznano najboljSe sifone žrj kotenino ter vse krojaške potrebščine! — Po že srsIŽBir&ih cenaS-B pri odjemu čez 500 dinarjev 5% popusta 1 — Krojači popust pri vsaki svotil — Ostanki po lastni ceni! — Podruzuiea: Coren^ho. Sl edili« vas 2, Podružnica: tjooasana Sv. Petra cesta 23. Slšha Celovška c. 63. Tri stavb, parcele t 400 in 300 m-', v Zgornji Šiški, v bližini vilo Jančigaj, naprodaj. - Natančnejša pojasnila: Spodnja Šiška, Knezova ulica 262/1. 1361 naprodej, pripravno za obrt, v Sevrici St. 120. - Cena 75 tisoč dinarjev. 1360 V skladišču pivov. s-Union« bo dne 7. marca ob 10. dop. prodan na favni dražbi en vagon sušene KORUZE v teži 10.000 kg. 1407 Potrti od neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena mati, tašča in stara mali, gospa Antonija Jaiinrl danes dne 4, marca 1925 po kratki in mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, boguvdano zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek dne 6. marca 1925 ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže na mestnem pokopališču v Pobrežju. Sveta maša zadušnica bo darovana dne 7. marca 1925 ob pol 9. uri zjutraj v irančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 4. marca 1925. DORA GOLUBOVIČ, hčerka. — VJEKOSLAV GOLUBOVIČ, zet. -SAŠA, nečak. — In ostali sorodniki. - smrekove a!i jalova -kupim v vagonskih množinah. — Ponudbe na: - IVO STERGAR - RADOMLJE. Na STANOVANJE in hrano se sprejme priprost deček ali mlid gospod. Poizve se v tiprsvi lista pod št. 1412. OMARA, visoka in nizka, naprodaj zelo ceno na Zaloški cesti 13, vrata št. 12. SEMENSKI mi% m DON/iCO BETEB® mmtm IRMNA SEP3ENA. peso. graiioro priporoča za pomlad, setev fRAM POGAČNIK umuam »BiSajS&tffl cesta Š£C¥. 35 na ali v najem, vzamem takoj. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gostilna«, 1408. Matija Dolničar, restavraler na glavnem kolodvoru, javljam v svojem in v imenu svojih otrok Zorice, poročene Janušič, Milice, Katice, Joškota ln Marice ter ostalih sorodnikov žalostno vest, da jc naša nadvse ljubljena, preskrbna soproga, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Katlnka V sredo, dne 4, sušca 1923, ob 9. zvečer, po dolgi in mukepolni bolezni, previdena 8 tolažili svete vere, boguvdano preminula. Pogreb nepozabne rajnice sc vrši v petek, dne 6. sušca 1925 ob 4. popoldne, iz hiše žalosti, »Glavni kolodvor«, na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v iarni cerkvi svetega Petra v Ljubljani in v Šmartnem ob Savi. Bodi predobri soprogi m ljubljeni mamici ohranjen blag spomin! Lfubl|aaa, dse 3. sušca 1935. Brez posebnega obvestil«, Mestni' pogrebni zavod v Ljubljani, se sprejme GOSPOD na hrano in stanovanje. Vpraša se Ilirska ulica 19, II. nadstr. VSE. KAR RABITE za Vaš VRT, VINOGRAD, SADOVNJAK itd., dobite pri »VRT« - DŽAMONJA ia DRUGOVI, družba z o. *., Maribor. — Cenike pošiljamo brezplačno! 1046 z MANUFAKTURO, najbolje vpeljana v Ljubljani, se radi odpotovanja z zalogo ugodno PRODA. - Ponudbe pod i-LEP LOKAL« upravi »Slovcncac. 1368 (TAJSELJ) skoraj nov, — FRANC PETRIČ - Selšček štev. 39, Begunje — Rakek. Bronast zvon star 100 let, teža 336 kg, se ugodno proda. - župnija Sv. Ožbald, p. Trojane. 1378 Na STANOVANJE in hrano sprejmem 2 gospoda ali zakonski par brez otrok. — Ambrožev trg i - gostilna. z gospodar, posloojem, četrt ure od Litije. Redi se JO glav živine. - Več se izve pri g. fotogr. ROŽON, Litija. POSESTVO 15 oralov površine, ležeče v IGaberniku, 20 minut od kolodvora Kostrivnica-Podplat in obstoječe iz vinograda, ' sadonosnika, travnika, njive in gozda, proda skupaj ali posamezno po jako nizki ceni Franc Gerželi, posestnik in trgovec, Pragersko. Stanovanjska in gospodarska poslopja so zidana in v dobrem stanju. 1243 Srebrne hrane kupim. - Ponudbe nn upravo lista pod: »KRONE«. Inseratl v »Slovencu« imajo po-uspeh. - inserirajte v njem! Tesani les isapimo franko nakladalna postaja za mesec inarc, april, maj. Ne sme biti preveč konično in sveže. Plačilo eb sprejemu blaga m dolgo 20—50 m5 „ 40—80 „ » 100-300 „ , 100-300 , , 40-100 , „ 40-100 , „ 40-100 „ Ponudbe tudi zs manjše količine prosimo poslali na «vr »co BRAČA MISiETIC trgovina gradjevuog drva, Zagreb, Ilica 119. 8/s » 4, in 5 i 8Ao v 4, 5, 6, I0/io t> 4, 9, 6, 7, 8, 9 ,U/l3 » 4, 5, 6. 7, 8, 9, 10 19/6 » 8, 9, 10, 11, 12 5,6,7,8,9,10,11,12 "/21 rt 21/24 n 6, 7, 10, 12, 13, 14 "to < »».j jminm, ,,Slovencac, Odgovorni urednik: Viktor Cenčič v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. katerem so dobili eno oropanih stvari. Tudi je izpovedal, da je napad izvršil dogovorno z nekim Vasom Budisulja in pa Jakobom Berna-scm. Bernasa so takoj prijeli, tretji je pa pobegnil. Peleš in Bernas sta rop priznala, a se izgovarjala, da ju je nagovoril Vaso in da je tudi on Tkalčiča udaril. Na podlagi tega dej-s-lva sla bila obsojena pred enim letom Peleš na 10 let težke ječe, Pernas na 12 lel, ker je Imel nekaj več krivde. Kazen je bila odmerjena za rop v zvezi s težko lelesno poškodbo oropanega. Bernas, ki se jo ves čas zagovarjal, da je bil le zapeljan po onem Vasotu, se Je po svojem zagovorniku dr. Ivaneliču proti obsodbi pritožil in kazni ni nastopil. In res je stol sedmorice v Zagrebu razsodil, da morata priti obsojenca ponovno pred poroto, kjer se naj ugotovi posebe vprašanje, ali sta bila kriva tudi osebno telesne poškodbe oropanega. Pe-leša je zagovarjal dvomi svetnik Garzarolli, Bernasa dr. Ivanetič. Senat in državni pravd-ittik kakor pri dopoldanski razpravi. — Obto- ženca sta odločno zanikala krivdo pri udarcu. Zagovornika sta poudarjala zlasti to, da sta obtožena bila do tega dogodka po vseh izjavah na prav dobrem glasu in nikoli kaznovana. Peleš ima družino, Bernas je samski. V Črnomlju sta bila kot lesna delavca. Udeležbo pri ropu sta odkrito priznala. Senat je nato stavil porotnikom dve vprašanji. Eno za PeleSa in drugo za Bernasa: Ali je kateri izmed njiju pri oropanju Tkalčiča tudi položil roko nanj in tako zakrivil težko telesno poškodbo? Porotniki so glede obeh enoglasno odgovorili z ne. Senat je nato izrekel ponovno kazen le glede ropa. Dobil je z ozirom na več olajšujočih okoliščin Peleš 3 letu ječe, poostrene na tri mesece s postom in trdim ležiščem in na dan ropa s temnico; Bernas 3 in pol leta z istimi poostritvami. Peleš je 1 leto žo odsedel. Ber-nasu se pa všteje tudi ves preiskovalni zapor. Peleš je še prosil, naj ga ne pošljejo v Lepo-giavo, ampak v Maribor. S leni je bil dnevni red prvega zasedanja izčrpan. Hadaljevanje prodaje antitniitet pri H. Ran-zingerjo se vrši v soboto dne 11, m. ob l nri aoooldne. Poizvedovanja. Izgnbila se je denarnica z 100 Din in mo> sko sliko od Marijinega trga do Zrinjskega ■este. Najditelj se naproša, da odda na frančiškanski porti. Mefeoroioglčno poročilo. Ljubljana 306 m o. m. vtS. Normalna barometereka višina 736 mm. 732-8 p. obl. 732-2 u&s opaao* »an a mate v mm leruiu-metei » U fuiijrt.it iliterenea » O ft.bo, vetr<>T Cu.vtnv . mm 731-1