P1ESEČNIKZA KNJIŽEVNOST # IN PRO SVETO s LETO XIII- - - 5T. 3- UREJA MILAN PUGELJ. TISKA IN ZALAGA DRAGOTIN HRIBAR V LJUBLJANI« VSEBINA. Romarji. Podlimbarski...... Pojdem na prejo. Oton Župančič • Milan Mrak. Ivo Šorli...... Na istrskem vlaku. V težki uri. Besede umirajočega dijaka. Alojzij Gradnik...... Janovo. Vladimir Levstik • V plavžih. Janko Samec • A. G. Matoš. Dr. Fr. Ilešič Pesem o smreki. Fl. Golar 65 Kuhinja pri Kraljici Gosji Nožici. 68 Spisal Anatole France. Prevel Oton 69 Župančič...........83 Poletna. Fedja Dimitrijev.....91 Listek.............92 74 Antonu Verovšku v spomin. Hrvatska mlada lirika. 7c. Jutarnji pohod. Dr. Anton Breznik. Fran Klemenčič. Pogreb, f Ivan pl. Zajec. Koledar družbe sv. 79 Mohorja za 1915. leto. Koledar družbe sv. Cirila on in Metoda. — Naše slike: Srečko Magolič st.: Na polju. Srečko Magolič st.: Večerno solnce. 82 Srečko Magolič st.: Partija s Fužin. Naročnina „Slovana" znaša na leto 12 K, na pol leta 6 K, na četrt leta 3 K. Posamezni zvezki po 1 K 20 h. Dijakom je naročnina znižana 10 K letno. Za Nemčijo 13 K 50 h, za druge države 15 K. — Cena inseratom: Dvostopna • petit-vrsta 30 h za enkratni natis; za večkrat po dogovoru. • Tiskarna Dragotina Hribarja v Ljubljani. — Urednik Milan Pugelj v Ljubljani. Pojdem na prejo. Pojdem na prejo, na prejo, saj me ne mara ljubica več, pojdem na prejo kot ptiček na vejo kar je bilo, je za vekomaj preč. Predejo, predejo bela dekleta z drobnimi prsti nitke tenkč, nitka od srca do srca se spleta, v mrežo zapredeno mi je srce. Ali bi Marico, ali bi Barico, FInčico, Staziko ? - Kam iz zadreg ? Ljubica prava - ostani mi zdrava, zdaj bom kar ljubil dekleta navprek. Pojdem na prejo, na prejo, saj me ne mara ljubica več, pojdem na prejo kot ptiček na vejo kar je bilo, je za vekomaj preč. Srečko Magolič: Na polju. Milan Mrak. Spisal Ivo Sodi. IV. poglavje. Ob devetih zjutraj sta se Milan in oče odpeljala proti mestu. Tinica je prišla kakor slučajno iz hiše in je veselo pozdravila. Kakor iz belega jekla se je zarezal Milanu v srce ta njen nasmeh ... Proti večeru se je oče odpeljal iz mesta zopet domov in Milanu ni bilo od prvega leta ob slovesu nikdar tako hudo. Saj se loči zdaj še zadnji od njega, ki pozna njegovo Tinico, ki bo dihal že v malo urah isti zrak ž njo... „0, da morem tudi jaz s teboj!" je vzdihnil, ko mu je izginil očetov voz pred gostilno, kjer sta se bila poslovila, izpred oči. Milan je prišel potrt domov in je sedel žalostno k mizi ob oknu. Vzel je knjigo in si je (Dalje.) podprl z obema palcema odprtih rok obrazTčez oči, da bi gospodinja ne videla, kako strmi v daljavo in ne v knjigo ... In tako turobno je preživel prvi, drugi in tretji dan. „Kaj vam le je letos, Milan, da ste tako potrti? Saj druga leta vam ni bilo videti tako hudo?" ga je izpraševala gospa. On pa je nevoljno odgovarjal, da mu ni nič. Toda molčati, čisto molčati le ni mogel: najboljšemu prijatelju, sošolcu Komarju je odprl srce. Naprosil ga je bil, da bi šla na sprehod, in šla sta tja ven čez polja. Milan je gledal mrko v tla in je molčal; Komar pa je bil vesel dečko, ki je poznal žalost le po imenu, in je pripovedoval dogodbe s počitnic brez obzira, ali ga oni po- sluša, kakor je to navada veselim in zadovoljnim ljudem. Tam zunaj pa, ko sta prišla že do reke, se je Milan naenkrat ustavil, se je obrnil tja na svojo rojstno stran in je zavzdihnil tako bolestno, da je oni obstal. — „Kaj ti je?" je vprašal Komar presenečen. In Milan je počasi povedal. Komar pa je moral pričakovati čisto kaj drugega, kakor je začudeno odprl oči. „Kaj, zaljubil si se? Paje-li to tako hudo?:: je vprašal. In se je debelo zasmejal; ne hudobno, ne zasmehljivo, tako kakor se pač človek zasmeje, če sliši kurijozno stvar, za katero nima smisla. A potem ga je vendar premagala radovednost, morda celo malo sočutja, da je izpraševal Milana naprej, kdo je ona, kako sta začela, kako je bilo? Milana je bil oni brutalni smeh zeio zmedel. A potem je pomislil, da Komar teh stvari morda res še ne more razumeti, ko jih sam še ne pozna, — ko še ne pojmi resnično globoke prve ljubezni. In ker so bila nadaljna vprašanja stavljena v dostojnem, če že ne popolnoma spoštljivem tonu, je Milan govoril. Počasi, v tla zroč in zamolklega glasu je dajal pravzaprav bolj le razumeti. Oni pa ga je gledal začudeno od strani; in ko je Milan še vzdihnil, da jo mora, mora čim prej videti, se je Komar zopet sirovo zakrohotal. „Pa ne bodi no noreč, Milan!" In Milan je umolknil. Ne, osramočen, nego samo užaljen. Zdaj še samo užaljen. Toda ne užaljen proti prijatelju, — čeprav je zdaj šele spoznal, kako ima sirovo srce, — užaljen od življenja samega. Milan je umolknil in je zakopal vase svojo bolest... Toda molčal ni Komar: vsa stvar se mu je zdela samo zabavna in vredna, da jo človek pove. In tako se je kmalu razneslo, da je Milan zaljubljen, nesrečno zaljubljen; zakaj drugače bi moral biti vesel. V čem tiči nesreča, — kdo bi to preiskoval? Pa še to se je razneslo, da je Milan — pesnik. Kakor je sicer bil nesrečen in poln bolečin, tako daleč se Milan tej žalosti ni bil uklonil, da bi učenje zanemarjal. Samo enkrat je profesorju matematike nekaj slabše od govoril nego njegova konkurenta Komar in Malnič, — drugi dan je že zopet oba pobil. Toda med stroge šolske ure je bilo natro-šenih tudi nekaj prijetnih, in v eni takih je pogledal Komar Milanu čez rame in je videl napisano vrstico pod vrstico sredi malega papirčka. „Pesem !" se je začudil Komar. Milan je bil menda ravno dovršil, ker je zdaj le tu in tam še kaj prečrtal in popravil. Komar je prežal. In ko je hotel Milan spraviti, je Komar naglo pograbil tja in je ujel. Milan se je naglo obrnil in je poskusil iztrgati. Toda šum je opozoril profesorja, da je pogledal sem, in Milan je moral izpustiti, ko ni hotel Komar. Ta pa je potem še udobno razgrnil listek pred seboj in je čital otožno pesemco o ljubičini nezvestobi. Stvar na sebi se je zdela Komarju silno nespametna, verzi pa menda ne bodo slabi. Toda on si je pošteno priznal, da mu v teh stvareh ne gre zadnja beseda, ko se ni nikdar ž njimi pečal: tiste pesmice, ki so jih čitali v šoli, se je naučil in jih je povedal profesorju, če je vprašal po njih. Ali mogoče je, da je pesnikom res tako pri srcu. Če pogleda Milana, bi skoro verjel. Obrnil se je nazaj in je vrnil listek. „Kaj te je res pustila?" je pošepetal. „Eh!" je Milan nevoljno odgovoril in je stresel z glavo. „Pa zakaj potem praviš?" Milan ga je zaničljivo premeril. Komar se je obrnil in je skomizgnil z rameni. Kaj se hoče ... če je človek pesnik, saj ne more nič zato, to je prirojena nesreča, in če bo Milan nekoč še slaven mož, toliko bolje zanj. Vsekakor se mu je zdelo vredno, povedati tudi drugim, da je Milan radi svoje nesrečne zaljubljenosti postal tudi pesnik. In Milan je kmalu začutil, da se širi okrog njega nekaj kakor tiho spoštovanje... In silno mu je godilo to... In bolj in bolj, ko je videl, da se obračajo z vse drugim izrazom za njim tudi dekliške oči... Ah, kako je bilo njegovemu bolnemu srcu sladko to mehko vpraševanje sem čez iz vseh teh sočutnih pogledov: „Zakaj si tako mrk in tih, ti bledi, otožni poet?" In to čudno vabljenje: »Stopi sem med nas, pesnik ti žalostni, in če ne ozdravljena, potolažena bo tvoja duša!" Godilo mu je in rad je gledal otožno tja; toda klici sami so ostali zaman: tih čut v srcu mu je rekel, da bi oskrunil svojo bolest, če bi tolažbo tudi vzel. A še bolj drugi čut, ki mu je bolj iz razuma nego srca govoril: skrivnostnejša se mora zdeti dekletom ta njegova bolest, če ž njo odide, komaj da jo je pokazal, spet nemo tja v tajinstveni mrak ... Zato mu je~Koinar zastonj prigovarjal, da bi šla kdaj v kako družino, kjer stanujejo gospodične. Milan je vselej zmajal z glavo in ni hotel. Toda usoda je hotela, da je bilo med njegovimi občudovalkami tudi dekle, ki ni verjelo, da bi ne imel niti pesnik pravice, biti nesrečen, ako se je zahotelo sreči, da ga obsije. In dekle se je zavedalo, da posije sreča v vsako srce, kamor padejo žarki iz njenih oči... In to dekle je bila prelepa Štajerka gospodična Zora Kocjančičeva v drugem tečaju učiteljišča. Stanovala je pri gospe Bogčevi, materi Milanovega sošolca Julija in treh gospodičen. In vse te tri gospodične so imele že vsaka svojega fanta,, ki so prihajali vsako sredo in soboto k njim. In lepi Zori se je zdelo nespametno, da bi sama samevala radi te vseobče zaljubljenosti. In tako je dobil Julij ukaz, da čim prej pripelje otožnega sošolca s seboj. In ako res noče priti tako, naj ga naprosi, da mu pride pomagat pri nalogah. In tako je sedel Milan drugi dan ničesar sluteč v Julijevi sobi, ko so prišla dekleta ter ju spravila v svojo sobo, kjer je bila že cela zaljubljena družba. In Zora je sedla zraven Milana in ga je nekoliko časa samo gledala, da je ves zardel. „Ali je res gospod Mrak, da ste tako strašno zaljubljeni?" ga je potem nedolžno vprašala, da je Milan vnovič zardel. Zora pa se je zasmejala in je nadaljevala: „Pa v neko kmečko punico, da ste se zaljubili? Kaj pa pravi k vašim pesmim? Dajte rajši meni kako napraviti! Pri nas smo imeli komija, ki mi je vsak dan prinesel po eno, če ne po dve?" Zdaj je bil Milan užaljen. S komiji ga primerja, njega, študenta, resničnega pesnika! Toda Zora mu ni dala miru, da bi bil raz-žaljenje premišljeval. Primaknila je stolico bliže, in ko so se že vsi drugi držali za roke, je prijela tudi ona njega. In ga je pogledala z ljubkim nasmehom, da so se ji napravile v ličkah pre-ljubeznive jamice in da so se zabliščali njeni pre-beli zobje. „Take lepe oči imate, pa tako temno gledate!" mu je pošepetala in je pri tem malko zardela, da ji je bil obrazek še bolj rožnat in mil. — Potem se je naslonila naenkrat nazaj in je modro modrovata: „Veste, gospod Milan, saj taka nesrečna ljubezen nima res prav nobenega smisla. Človek je zato na svetu, da se veseli! Žalostni bomo, kadar bomo stari! Zdaj se pa lepo zabavajmo; to je glavno! Čujte, jutri popoldne gremo v gozd, — saj pridete tudi vi? Jaz sem tako sama, — saj jih vidite — pa se dolgočasim. Vedno moram jaz hoditi z gospo!" je pristavila tiho in ga je proseče pogledala. Milan ni mogel drugače in je obečal. To je bila pravzaprav prva beseda, ki jo je govoril. Že sam je bil bolj molčeč človek in to Zorino čebrnanje ga je popolnoma omamilo. Ali Zori sami ni bilo do dolgega modrovanja, in misel ji je hitro poskočila, da bi se lahko kaj igrali. In že so bile kocke na mizi in vsi so se morali pokoriti. Milan je to posebno rad storil, da mu ni bilo treba govoriti. Vsak hip je začutil Zorine oči na obrazu in srce mu je bilo vse zbegano. Ali se ne godi zopet nekaj čudnega ž njim...? Ali ni, kakor da ga zopet od bliže in od bliže obkrožajo vrtinci ? ... Kakor olajšan se je oddahnil, ko je gospa Bajčeva napovedala večerjo in se je pričelo po-slavljanje. Drug za drugim so odšli parčki ven na hodnik in dol po poltemnih stopnicah. Zora je vstala zadnja in je spremila Milana ven. Zunaj mu je dala roko in jo je obdržala v svoji, gorko jo oklepajoč. „Jutri ob dveh torej pridete sem, da gremo že od tod skupaj!... In kako pesmico mi čim prej napišite! Tako rada čitam take!" je rekla in mu je še bolj gorko stisnila roko. Iz njenih oči pa je švignil nanj topel pogled. Druga dekleta so se že vračala in spodaj na cesti so ga čakali tovariši. „To je punčka, vidiš, ta Zora! V to se izplača zaljubiti!" mu je rekel Komar. Toda Milan je molčal in se hitro poslovil. In po večerji je šel kmalu v posteljo in si je potegnil odejo čez glavo, da bi bil čim prej sam. In iz teme se mu je prikazal zdaj Tiničin, zdaj Zorin obraz... kako so je mogel zaljubiti v kmečko dekle, ga je vprašala ta... In vendar... tudi Tinica je lepo in ljubo dekle... Toda Zora!... kak obrazek, kake čudne oči!... In kako ga je gledala!... In kako mu je stiskala roko!... Toda kaj bi rekla Tinica, če bi jo zdaj pustil tako?... Ubogi, nedolžni otrok, — Tinica ! ... Vse se mu je obračalo, vse mu je vrelo po srcu in po glavi... Toda slednjič si je napravil v mladi duši kompromis: Tinica je kakor gorska cvetka, cve- toča visoko gori na sivi skali in pohlevno čakajoča, da pride on k njej. — Zora pa je kakor gosposka roža, vsajena v grajski vrt... In ta lepa grajska roža mu bo cvetela tu, med letom, — o počitnicah pa ga bo čakala gori doma ta skromna gorska cvetka ... In pogreznil se je, da sam ni vedel kdaj v sladek sen. In videl je prelepo pokrajino s ponosnim gradom pod goro in s sivo skalo, kipečo nad njim ... In doli na grajskem vrtu je cvela prelepa rdeča roža in je imela Zorin obraz, gori s skale dol pa je gledala bela gorska cvetica, — Tiničina glavica . .. V. poglavje. Toda Tinica niti ni vedela, da je bela gorska cvetica in da čaka na Milana. Komaj poldrugi mesec po začetku šole in mesec pozneje, ko se je bil Milan ujel v sladke Zorine mreže, se je pripeljal njegov oče zopet enkrat dol v mesto in mu je med drugimi domačimi novicami in mimogrede povedal tudi to, da se Tinica še pred adventom poroči s Kramarjevim Pepetom. Ali je Milan ostrmel, ali se je stresel! Da niso šle očetu čisto druge stvari po glavi, moral bi bil opaziti. Toda on je že čebrnjal in čebrnjal in se je veselo smejal: da bo letos vina kakor vode, da bo pri Kavčiču letos dolg izplačal, da bo materi kupil nov plašč, ko mu že pet let ne da miru s tem. In tako in enako. Milanu pa so drhtele roke, šiloma se je premagoval in težko je čakal, da bi oče vstal in šel. Potem pa, ko je bil sam, se je vrgel na posteljo in se je bridko razjokal... Tinica!... In že po šestih tednih greš in me tako zapustiš!... Tinica!... Ali je bilo torej vse sama laž!.., O, pisal ji bo, pisal, da je gojil gnusno kačo na svojih prsih, da je izgubil zdaj vso vero v Boga in ljudi, da ... da ... O, Tinica!... Ali je res mogoče?... Ali si niso samo izmislili hudobni ljudje?... „Kaj pa ti? Kaj pa — Zora?" ga je po-šegetal po vesti s koncem repa hudobni duh... Toda Milan ga je odrinil z roko vstran: „To je nekaj drugega, čisto nekaj drugega! Jaz nisem Tinice kjub temu izrul iz srca ... Za vedno ji je bil pripravljen v mojem srcu tih oltar in čuval bi bil do konca svojih dni njen ljubi spomin ... Pa gre in mi ga oblati tako !... O, Tinica !..." Zunaj je nekdo hodil in slišalo se je, kakor da hoče odpreti vrata. Milan se je vzravnal, si je obrisal oči in je šel k oknu. „K Zori grem!" je vzdihnil globoko in je stopil hitro k obešalniku po suknjo in klobuk. Zora ga je bila odtlej, ko ji je bil že dolžen dovoliti vpogled v svoje račune, samo enkrat vprašala, kako je pa zdaj s to njegovo prvo takozvano „nesrečno" ljubeznijo. Milan je odgovoril, da je končano. „Kako končano?" je vprašala strogo. „Tako... končano! Zdaj ljubim tebe!" „Da, ali pa tudi ve tista tvoja Francka ali Špela ali kakor ji je že ime, da je končano?" „To... to ne... saj si nič ne piševa,.." „Jej boš pa sam povedal; prvič ko pojdeš domov, ji poveš! In pazi: če izvem, — bom že napravila tako, da izvem, — če izvem, da si le enkrat ž njo govoril, te precej pustim! S kmečko bunko ne bom konkurirala, da veš! Le pazi torej, da kaj ne izvem!" Milan si je mislil: to moram že bolj paziti radi matere nego radi tebe. Ne boš izvedela ne, nič se ne boj! Toda zdaj, ko je bila stvar res končana, zdaj ji gre in ji pove, da bodo res čisti računi med njima. Zato je torej prišel! Pred Zorino sobo je slišal, da so tudi druge tovarišice notri. Zora je ravno pela. Pomislil je za hip in potem je potrkal. „Ti, Zora, ali bi hotela za hip stopiti ven? Imam ti nekaj povedati!" Zora je prišla ven in je zaprla vrata za seboj. „Kaj pa je, Milan?" Bila je videti res radovedna. Milan je malo pomislil, gledajoč ves čas v tla, in jo je potem objel okrog pasu in ji je tiho rekel: „Ti... Zora ... tista moja prejšnja ... Tinica se po ... poroči." „Tako?" je vprašala Zora in je besedo zelo zategnila. Zdelo se je pa, da je prijetno presenečena. „In s kom se poroči?" je vprašala, a že to bolj kakor da vpraša iz navade, nego da bi jo bilo zanimalo. „Z ... z nekim Kramarjevim Pepetom ... Oče mi je povedal, da že pred adventom ..." Tu se je Zora zganila. In pogledala mu je naglo v obraz. „Pa zakaj mi s takim mrtvaškim glasom pripoveduješ?" je rekla hitro. In kar naenkrat ga je potegnila bliže k luči in mu je s trdo roko privzdignila obraz, da mu je videla v oči. „Pa kaj si jokal? Saj imaš še vse rdeče oči!" Sunila ga je srdito od sebe in ga je merila z neizrečeno zaničljivim pogledom od nog do glave. „In to pride ta človek pripovedovat meni, meni... In s tem le glasom in s tem obrazom!" Gledala ga je in gledala. Milan pa je stal s povešeno glavo in drhteč pred njo . .. Ali kar naenkrat se je za smejala. „Pa s Kramarjevim Pepetom da se poroči. Pojdi no! S Pepetom! Pepetom!... A ta je pa dobra! In še pred adventom! O, ti moj nesrečni, ubogi moj Milani" Vedno bolj zlovoljen je prihajal njen smeh, vedno bolj strupen njen glas. Malo da ne bi bil celo Milan čutil, da je skoro sirov. Pa kaj ji je? Ali res ne razume njegovega poštenega namena? Ne, tu mora biti kako nesporazumljenje!... „Čakaj no, Zorica, ne bodi taka!... Saj te res nisem hotel žaliti... To moraš vendar umeti, da taka vest v prvem hipu človeka malo prime..." Zopet ga je prekinil Zorin besni smeh. „A, da prime? Prime da taka vest? O ti siromak ti! Pa veš kaj, dragi moj Milan!" — glas ji je postal naenkrat samo še trd. „Če te je prijelo, počakaj toliko časa, da te zopet pusti in potem zopet pridi! Lahko noč!" In predno se je Milan zavedel, je izginila skozi vrata in jih je zaprla trdo za seboj. Stal je zunaj kakor odrvenel. Notri pa je slušal vprašanja vse vprek: „Kaj je bilo, kaj je bilo?" „Eh, neumnost! Pustite me!" je odgovoril jezno Zorin glas. Toda naenkrat se je dekle zopet na ves glas zasmejalo. „Joj, kako so moški včasih zabiti!" je vzklikala. In potem se je zaslišalo pritajeno govorjenje, pretrgano vsak hip od nevzdržnega in ob vsakem stavku naraščajočega smeha. Milan je odšel s sklonjeno glavo po stopnicah. Kaj je bilo to?... Ali je napravil res kaj slabega?... Ali ni naravno, da je šel povedat tak velik dogodek v svojem življenju njej, ki pravi, da ga ljubi, njej, ki ne sme biti nobene skrivnosti med njima?... Saj ona vendar ne ve, da je bil ohranil Tinici v srcu še vedno ljub spomin na pretekle in celo še nado na bodoče sladke ure, — ona mora verjeti, da je tako, kakor ji je bil rekel on ... S Tinico je bilo res vse končano, a hudo sme biti vseeno človeku, ko vidi kako lažnjiv je svet. — Če se namreč pomisli, da Tinica tudi ni vedela za Zoro in da ga je zapustila brez njegove krivde... In če pride to potožit oni, ki pravi, da ga ljubi in razume, — kako ga more tako brutalno zapoditi?... Ali je to ljubezen? ... Silno je bil razočaran. In užaljen, da ga je šla še pred drugimi smešit. „To je ženska brez srca!" je siknil... „.Vse so brez srca!" Toda Milan ni mogel več prestati brez Zore, zdaj toliko manj, ko je čutil, da mu je bila s to žgočo ironijo pognala Tinico čisto iz srca. Da, Tinica je bila res navadna kmečka deklina in nič več: za kratek čas ga je bila povabila v svojo sobo in zdaj, ko je našla svojega kmeta, topega in po potu dišečega, zdaj pojde ž njim v njegovo sobo. Kako je tudi le mogel kaj drugega pričakovati! Ako pomisli na vse nazaj: na tisti njen neumni smeh, smeh brez vsakega povoda in smisla, tiste njene prazne besede, tisto njeno brezčutno obnašanje, ko se je on tako težko ločil od nje .. . Ne, bilo bi res neznosno, če bi moral izgubiti zdaj še Zoro radi nje!... Naj je bila Zora tudi res morda preveč trda ž njim, toda kako je bila krasna v svoji užaljenosti, kako so se ji bliskale oči in ji drhtele nosnice!... In nazadnje, če dobro premisli, je bilo res bedasto od njega, da je prišel tak pred njo. Saj bi ga res ne ljubila, če bi mirno prenašala, da joče pred njo za drugo! ... O, ako bi tudi ne imela niti ene druge vrline, — njen divji temperament sam je vreden, da bi človek klečal pred njo... In zgrabilo ga je in napisal je pesem o tem. In s to pesmijo v rokah se je zopet upal pred njo. In ona ga je res sprejela, kakor da ni bilo nič. Prečitala je pesem in ji je silno ugajala. Da, to je res: ona ima temperament, to je dobro povedal! Popolnoma jo je bil potolažil. „Pa drugič mi ne hodi pravit, če boš jokal za kako drugo, tepček! Jaz bi ti tudi ne!" se je zasmejala potem. Prestrašeno jo je pogledal, da se je zopet veselo zasmejala. „Sicer pa jaz bi se itak ne jokala!" je rekla malomarno. „Tudi za mano ne?" je rekel žalostno. Še bolj se je zasmejala. „Tudi za tabo ne! Veš, srček, stvar je taka: dokler bi hotela, bi te tako držala; če bi pa jaz tebe pustila, kaj bi potem jokala za teboj?" In ker je videla, da mu dene tako govorjenje hudo, ga je prijela za lase in ga je potegnila k sebi. In ljubila sta se celo leto srečno in lepo. Milanu bi se včasih kvečemu težko storilo, ko je videl, da tako rada govori tudi s kakim starejšim gospodom, juristom ali celo koncipijentom, a ona se mu je le smejala, če je rekel kaj. „Samo ti si za moje srce ,pa tudi le za srce; pameti pa včaših dobro stori pametna beseda zrelejšega človeka!" ga je materinsko potolažila. In če jo je Milan na take besede žalostno pogledal, se je zopet zasmejala in ga je potegnila k sebi. (Dalje prihodnjič.) Na istrskem vlaku. Raztresene šume, potem le pogorje kamnito in pušče; v vaseh gole koče, vsa zemlja, ko da od pomanjkanja joče. V daljavi zlati pa se mesto in morje. O Istra! Njim, ki te njih roka s prevare samo pomočjo je do golega slekla in vso te oskrunila, še si jim dekla, še se jim udajaš, rodiš janičare. V težki uri. Mrak prede plaho svoje črne niti med sivimi zidovi moje sobe. Zdaj ure so nemira in tesnobe, zdaj hotel bi s teboj le govoriti besede tiste, ki ne izgube se v tem mraku, ker drhteče so molčanje, in ki le ti veš, kaj izlil sem vanje, ko se ti roka v moji roki trese. Besede umirajočega dijaka. i. Zate sem prišel v to mrzlo tujino, o mati, o domovina moja daljna! Nabrati sem hotel medu v svoje srce, ko čebela, da ga med brate in sestre razdam, da imela boš, mati, i ti, kar daljni svet nudi. flh, koder sem hodil, se lepil ob usta je strup, in koder sem blodil, je bil moj tovariš obup. Ničesar ne morem ti dati, a vendar na grudi bi tvoje še enkrat rad pal, te poljubil in to i i povedal, da vse sem, te tebe ne, zgubil. II. Štirje mračni zidovi podnevi, ponoči so moji čuvaji. R moje oči jih prebadajo: mati, to tvoj je obraz, to so Triglava gore, je zlati rob morja in Soča zelena, ob Soči pa griči, na griču vasica in bele vse hiše med črešnjami. Pred našo hišo pa briše si nekdo oči. Bolj steani na klancu pa križe le vidim. O mati, glej zdaj sem ti bliže in bliže. Hlojzij Gradnik. Srečko Magolič st.: Večerno solnce. Janovo. Spisal Vladimir Levstik. »P »rav imaš," je dejal zamišljeno, kakor da bi potrjeval očitek, ki ga Tinček ni bil izrekel. „Še ga bomo sekali pri tebi! To ni nič, ako se človek preveč poboljša; komaj se prikupiš dobrim ljudem, že si star in neumen kakor tnalo." Vstrežljivo se je zarežal oštir in preračunal v svojem srcu posledice nove Jakopove filozofije v svetle srebrnjake. Takrat pa je zaklical izpred vrat mogočen glas: „Tinč! Tinč! Ohe! Ali slišiš?" „Slišim, Frbenkelj!" se je oglasil Jakop namesto domačina. „Kaj želiš? Pijače na upanje? Kar noter stopi!" Ogromna postava potepuhova je primahedrala v svojih capah, dišečih po znoju in senu; sredi sobe je obstal in zasenčil oči z dlanjo, kakor da bi se mu bleščalo v polmraku. Tinček je zlezel na stol in nažgal petrolejko. „Ježeš Marija!" Frbenkelj je oplazil z bosim pod- (Dalje.)] platom po tleh, da se je stresla hiša v temeljih. »Gospod Jakop! Kaj te je prineslo zopet v naše kraje?" Vikal ni nikogar, češ: Bog in Frbenkelj, vsak je samo eden, a drugi so si podobni kakor bobi v peharju! Jakopa je ljubil po otroško še izza dogodka na dan Cirilove svatbe; zaukal je na glas, ko ga je spoznal za mizo: „Juh, to sem vesel! Nocoj ga bova, kaj, da se pozdravimo?" Jakop se je zasmejal ter naročil liter vina in hlebec belega kruha. Nekam gorko se mu je storilo, ko je gledal čudnega znanca pred seboj: kakor da je pritekel zvest pes pa mu miglje in ga občuduje z dobrimi očmi. »Spravi se, falot, vino delat!" je napodil Frbenkelj krčmarja, ko je stala pijača na mizi. »Tu smo zdaj sama višja gospoda. Veš, brat," je nadaljeval skrivnostno, sklanjaje se k Jakopu čez mizo, »iščem te že ves dan, da bi govoril s teboj." »Iščeš me?" se je zavzel pivec. „Kar povej, preden se napijeva." »Ozmerjati sem te sklenil," je nadaljeval capin resnobno, prekladaje v ustih grudo kruha, »ozmerjati, zaradi punice ..." „Glej! glej!" Jakop je prasnil v grohot; toda spomnil se je mahoma, da je prenašal velikan že v starih časih svojo vdanost do njega tudi na Lizo. Užaljena, karajoča iskra se je posvetila v Frbenkljevih očeh. „Smeješ se, nepridiprav?" je zategnil s pridigar-skim glasom. „Kaj pa si, človek ali zver? Njeno srce je meč prebodel, a ti rezgečeš kakor žrebe na paši.. »Daj, daj, prijatelj, samo hud ne bodi," ga je tolažil Jakop, kroteč trudoma svojo veselost. »Kateri fajmošter te je učil teh lepih besed? In kaj te je pičilo tako pozno? Saj je steklo menda že nekaj vina od tistih dob?" Potepuh se je žalil goltaje s starino, obrisal mizo z ostanki svojega rokava, podprl si kuštravo glavo s komolcem in ga pogledal žalostno: „Le smej se: ona pa joče za dva... Jakop, Jakop, kje imaš srce? Poglej, vse vem, kako sta se ljubila: kolikokrat sem lazil ponoči za vama in pazil nate, da te ne bi ubili fantje, ki so gledali za Lizo! Ali te ni imela rada — kaj? Spodili so jo in kamenjali zaradi tebe; o, le ne misli, da sem tako neumen... In ko si jo ti zapustil, sem poslušal, kako je jokala za teboj, vsako noč, po gozdih in travnikih in tam doli ob reki — saj veš, kje! Vila je kakor burja na vogalu, vsako noč, vsako noč... Hodil sem za njo, skrival se in stokal od usmiljenja; tako sem se bal, da se ne bi končala! Povej, Jakop, zakaj je ne maraš več? Molčiš? Tudi dobro." Srdito si je nalil kozarec. Jakop se ga je ogibal z očmi; besede, ki jih je govoril bedak z otožnim, bolestnim glasom, so odmevale turobno v njegovi glavi. »Prav me praša," je mislil napeto. »Zakaj je ne maram več? Zakaj sem jo bil takrat, v zimski noči?" Odurno in trpko se mu je obnavljal spomin na tisto slovo. Frbenkelj pa je nadaljeval zamolklo: »Mislil sem že, da bi te ubil za kazen; a kaj bi počel potem na svetu brez prijatelja? Tebe imam vendar še rajši od Lize ... Nemara bi me dobili in obesili; ona, sirota, bi šla v vodo! Mislil sem, pa nisem mogel. Tako je bilo, da hujšega ne pomnim. In nazadnje, oni dan — poslušaj, zakaj jo je spravil tvoj brat na pristavo? Ali si ga ti poslal? Zakaj jo zasmehujeta? Pa ravno na pristavo: reva hodi ponoči okrog vogalov, in joče, stoče, da ne morem zatisniti očesa!" »Kako ne moreš zatisniti očesa!" je prašal Jakop hlastno, kakor da ga je vrglo iz težkih sanj. „Ali prebivaš nemara tudi na pristavi?" »I, seveda," je pokimal bedak dobrosrčno. »Na vašem senu spim; toliko ga je, sem si mislil, in Jakopovo je — tu počivam brez skrbi. Tak kaj misliš storiti z Lizo?" Bal se je očividno, da bi pozabila glavno reč; sklenil je roke ter jih iztegnil proti njemu: »Takole te prosim, kakor Boga prosijo; privošči ji dobro besedo! Nič več mi ni treba dajati za vino in kruh — samo nje se usmili!" Bedakov glas je trepetal; v očeh so se mu svetile solze kakor debeli lešniki. Njegova požrtvovalna ponudba je ganila Jakopa bolj od vseh prošnja; poznal je Frbenk-Ijevo ljubezen do vina in belega kruha. „Bodi brez skrbi," je dejal, ne čuteč v svojih besedah nikake hlimbe, »tudi meni se smili neumnica. Kadar jo srečaš, pozdravi jo in reci, da se kmalu kaj oglasim na pristavi; in pila bova vseeno, Frbenkelj, nič se ne boj. Tinč — hej, Tinč, kje tičiš? Daj mojemu prijatelju vina, daj Frbenklju belega kruha!" Glasno je bilo pri Tinčku tisti večer; grmela je harmonika, pivec za pivcem se je posadil k mastnim mizam in špranje v podu so bruhale prah pod petami plesalcev. Frbenkelj je norel veselja, majaje se pijan iz kota v kot in prepevaje z glušečim, nečloveškim glasom. Ko pa je bila radost na vrhuncu, je segel Jakop po svoj klobuk, spustil roko v žep ter stresel glavo; velel je Tinčku, naj vzame kredo in zapiše vso gostijo njemu. Nato je odšel; oči so mu igrale v trmastem posmehu. „Čisto prav," je mrmral spotoma, »čisto prav: vsak človek mora imeti svojo ovčico, da jo pase. Kateri vrag mi je vtepel v glavo, da moram postati sveti Jakop ob strani svete Agate? Z obema rokama pograbim to neumno ljubezen in si jo izrujem iz srca; varovati hočem Ago, biti ji prijatelj, brat, kakor sama pravi — da, samo klečati ne pred njo, nič več, nikoli! Življenje je kratko — napijem se ga do mrtvega; Liza, Liza, kako škoda je noči, ki sva jih zamudila!" Glava mu je šumela od vina in bujnih sanjarij; čutil je, kako nezasluženo je ponižal ljubico^ prosil jo v mislih odpuščanja in užival že naprej vso slast in strast objema sprave: »Ubožica ti moja sladka, vroča..." Ko je stopal v mesečini po strmi bližnjici na Janovo, se mu je zazdelo mahoma, da vidi onostran leščevja žensko postavo; hitela je proti Selu. Bliskovita slutnja mu je stisnila srce. „Liza!" jeviknil za njo z"gluhim,"zadrgnjenim glasom. Postava je odrevenela^za hip, zdrznila se in stekla dalje; ob znožju griča se je ustavila in pritisnila roke na prsi: »Zaklicalo je zgoraj — ni se mi sanjalo... In jaz sem bežala mimo! Bože, ali je bil on? Šla sem, da nasitim svojo bolečino pod njegovim oknom; on pa me je srečal in poklical, in nisemj mu odgovorila ... Jakop, Jakop !" Šibak odmev se je vrnil z brega in zamrl; Jakop je že prižigal svečo v svoji sobi. »Sanjalo se mi je v zmedenosti," je šepetala Liza s suhimi ustnicami, tavaje proti pristavi. »Ti kričiš, ti me zasmehuješ, peklenska kri v mojem telesu, ki vreš še zdaj, od mrtvega spomina! Oh, umreti! Oh, zblazneti vsaj..." In zopet se je valjal Frbenkelj na senu ter stokal v globokem, zaljubljenem sočutju. Poletna noč pa je bledela nad dolino, polna mehkobe in zrelega hrepenenja. VII. Pozno se je zbudil Jakop drugo jutro; za-vihtil se je s postelje in pogledal naravnost v oholo, visoko solnce, ki je prepajalo zrak nad pokrajino z migljajočo svetlobo. Spomnil'se je dogodkov in razgovorov sinočnjega večera ter pomislil s tesnobo, da se je v naklepih odpovedal tihemu angelu in nameril korake nazaj v stari/greh';" čutil se je krivega kakor;'prešestnik~v svojem hlepenju po drugi. Res ga je opravičevala vest pred samim seboj in mu je govorila pamet, da je grehota vseh grehot, uklepati moč svojih moških __ let v tako brezplodno oboževanje: kaj pomaga njemu, kaj njej, ko se je spomnil prepozno? In — mari bi ga bila sprejela Aga v svoji umnosti in previdnosti, če bi a) in wada Borovnica itd.). Imamo tu isti pojav, ki ga opažamo pri i-, u-ju n. pr. hjnauka, kupiti — gospodinja, tuliti. V razpravi „Izreka v poeziji" je učil dr. Breznik, da izgovarjaj ,v" pred nemimi soglasniki, kjer ne stoji pred njim samoglasnik, kot „f" (str. 6.) po vzgledu govorice vzhodnih narečij. Tega ni nihče odobraval, mnenja pa tudi niso bila edina (prim. Škrabec, Cvetje 30, 8 je bil za „u", Pintar, Ljub. Zvon 1912, 452 in Arch. f. slav. Phil. 34, 595 si. za zlogotvorni kratki „u" in Ramovš, Nast. Vjes. 21,227 si. za brezglasni „u\). Obveljalo je mnenje Škrabčevo, ki ga je v sedanji razpravi sprejel tudi dr. Breznik (str. 22), dasi v gotovih soglasniških skupinah kakor n. pr. „lepota, ljubeznivost vsa" i. e. „u" nima mesta, ker ga pred „s" ne, moremo izgovoriti; v takih skupinah govorimo in moremo govoriti le brezglasni „"". Ako pa premislimo, da je dr. Breznikova razprava del srednješolske slovnice, v katero ne moremo vplesti vseh fonetičnih fines, se moremo le priklo-piti drju Brezniku, ker navodilo izreke „u" samo že privede govorca do edino možnega izgovora z Glavna pridobitev je v tem, da je odpravljen J". O slov. polglasniku bi omenil sledeče: dr. Breznik zahteva pisavo vun za cksl. vtrn, (str. 16) poleg ven; vun je treba črtati, ker je toliko upravičen kot vus za ves; dalje naj se že opusti enkrat napačna trditev, da je „u" v uš, duri itd. iz „vt>" (str. 21), Sploh je opomnja na str. 21. napačna in je bolje, da jo dr. Breznik izpusti, ker vsebuje jako kočljiva in še ne definitivno rešena vprašanja slovenskega glasoslovja. Pripomnim še, da vžgati ni nastalo iz vi>zži.gati (zato črtaj tudi opomnjo na str. 32), ampak iz vtžtgati, kakor beremo še pravilne oblike pri Trubarju: Vuefhgi Kat. 1550 : 200, Skalarju : ueshgati 300 a; pravi razvoj je: v%žtgati — važgati, užgati in dalje (kot udova — udova) užgati; pišimo pa vžgati kakor pišemo tudi vdova. Natančni razvoj skupine v -f- polglasnik v slovenščini podati tu, bi me peljalo predaleč in ga s celotnim materijalom obravnam drugje. Zelo žalostno vlogo je tudi v naši bodoči srednješolski slovnici odmeril dr. Breznik poglavju o izreki nekdanjega t pred soglasniki in na koncu besed. Na to točko našega pravorečja sem bil še najbolj radoveden in nisem mislil, da bo prišlo med ujevci in elavci v elementarni knjigi do tako nesrečnega kompromisa. Oboje smemo torej brati: u in 1, misliw poleg mislil (str. 8. in dalje povsod). Slovenci nimamo nobene znanstvene akademije, ki bi stavila norme naši izreki; za to pa je treba, da uči slovnica vsaj to, kar je splošno mnenje slovenistov, torej v tem slučaju izreko na „u". Veliko uslugo bo storil dr. Breznik, ako v končni prireditvi svoje slovnice izpusti vsak tak .poleg" in postavi pravilo tako, kot ga zahteva zgodovina našega jezika, ker sicer on sam, dasi ujevec, zanese v šolo napačno izreko in bomo tako z ozirom na čistost pravorečja čez nekaj let na slabšem nego smo danes. Dalje zahteva dr. Breznik izgovor misau, rekau i. e., kar je prav, a le za srednješolsko slovnico. Nikakor ni namreč lahko povedati, kaj je pravilno: misau ali tnisu. Današnje dialektične oblike, nastale iz oblik na —■ ti,* nam ne pojasnijo tudi pri kontroli oblik na — tlt in pred-slov. — ou <, — su pravega razvoja. Kakor drugod, je najbrž tudi tu 1 prešel v „u", torej reku in ne rekau. Vendar so oblike na — ti tako prepletene z različnimi analogijami deloma i deležnikov glagolov drugih vrst, deloma imen z drugimi priponami, da je nemogoče določiti istinitost prehoda ti v - tu; le paralelizem - ms, - m - srn (enako pri n, r) nas nekoliko sili, da zahtevamo prehod v - tal, - tau in po tem izreko rekau, kakor uči dr. Breznik. Dasi sem za to, da je pravilno misu, reku (vse razloge za to mnenje navedem v Slov. Stud. I.), vendar menim, da uči slovenska slovnica misau, rekau, ker bi drugače besede kot n. pr. osau i. dr. delale učencem prevelike težave in zmešnjave. — S končnim odstavkom „Pravopisje in pravorečje" se razen zadnje opomnje (str. 32) popolnoma strinjam. Gradec Štajerski, v avgustu 1914. Dr. Fr. Ramovš. Fran Klemenčič. Med modernimi slovenskimi sli. karji, ki so zlasti v portretu dosegli precej visoko stopinjo mojsterstva, je tudi Fran Klemenčič, ime, ki je bilo pred nekaj leti slovenskemu svetu še neznano. Slikar je še mlad, rojen leta 1880. v Ljubljani. Svoja otroška leta je preživel v Boštanju na Savi, kjer je obiskoval ljudsko šolo, dokler se ni vrnil v Ljubljano in vstopil v obrtno šolo. Po štirih letih se je napotil na Dunaj in se tam vpisal v slikarsko akademijo. Vendar mu suhoparno študiranje po šolskih modelih ni šlo v slast in se je odslej bavil samo s tem, kar ga je najbolj veselilo, s portretom. Njegovi mojstri in učitelji, ki so se bleščali pred njim, so bili Lembach, Leo Samberger, Filip Laszlo, imena, ki so bila in so sloveča v umetniškem svetu. Te si je izbral slikar-začetnik za svoje vzornike. Ob njih se je navduševal, se učil in se zatekal k njim po duševno silo in srčnost, kadar ga je zapuščala vera vase. V domovino se je vrnil kot spreten portretist, živel nekaj časa v Krškem, odkoder se je preselil v Ljubljano, da se kmalu na to odpravi v Monakovo, kamor ga je gnala želja po novih estetičnih užitkih. Zadnje čase živi v * 1 znači velarni kratki zlogotvorni 1. obližju Ljubljane, najrajši v zapuščenih vaseh, kjer ima na razpolago kmečke tipe in originale, v starih gradovih, kjer ga je zamikala davna romantika in častitljivost. — Klemenčič slovi, kakor že omenjeno, v prvi vrsti kot dober portretist, ki ume z nekaj potezami, določnimi in sigurnimi, karakterizirati človeka. Njegova tehnika je široka in drzna ter ne ljubi minucijozne obdelave in siadke gladkobe. O tem pričajo vsi njegovi portreti, ki so delani z naglo gotovostjo. Slikar se ne popravlja rad. Vsi postranski deli so mu odveč in bi najrajši slikal samo glave, seveda, ako bi se gospa publika s tem zadovoljila. Tako pa mora sklepati kompromise, zakaj samo umetnost je lepa, življenje pa — zlasti naše — je resno. Ker mu manjka portretnih naročil, se je začel tudi baviti s krajinami, ki so se mu že tudi večinoma lepo posrečile, čeprav ima na tem polju nevarne tekmece-.Slovan" je prinesel v drugi številki na strani 44. in 55. dve njegovi portretni študiji, ki obe jasno govorita o njegovih slikarskih vrlinahf Prihodnja številka pa prinese njegov avtoportret, kjer je slikar sam izborno karakteriziran. — In tako živi umetnik na samotni Zaloški graščini pri Moravčah, sredi srednjeveške romantike, poln umetniških sanj, obdan od krute sedanjosti. Pogreb. Nekje blizu za strehami so se zamajali zvonovi in njihov enolični glas se je vlekel po dolgočasnem popoldnevu. V gosposki ulici se je nabralo nekaj ljudi in pevci so zapeli, zamahovaje z glasovi kakor z dolgimi, žalostnimi rokami. Na cesti je stal črn voz, ob njem je gorelo dvoje zastrtih luči. Naenkrat se je vse zganilo in se pričelo pomikati. Verovška neso . . . Toneta. Poglavarjev ni za njim. Trgovec, obrtnik si nabere do smrti več zvestih prijateljev, več pozornih znancev. Verovška pozna vse: galerija, parter in lože v prvem nadstropju. Tudi vedo, da je umrl, ali njega so imeli radi takrat, ko jih je zabaval na odru s svojo komiko . . . Pogrebci prestopajo počasi naprej in se umikajo blatu in lužam. Govore to in govore ono in iz srede njih po-menkov se izvija tudi misel, ki je vtelešena v vsem sprevodu, ki jo vsi vidijo in čutijo. Ta, ki leži na vozu, se je motal v zadregah in se je izmotal iz njih šele predvčerajšnjem, ko je umrl. Vedel je za obljubljeno deželo, videl jo je, v njej pa ni bil nikoli. Denarja malo, vožnja draga . . . dušo so mu zgnjavile drobne, smešne skrbi. In kakor da bi razumel, dvigne glavo iz krste in zakliče pogrebcem s širokim, rdečim in veselo spačenim obrazom svojo navadno ironijo: Hej, Slovenci . . . Naprej, zastava slave . . . Nič se ni zgodilo. Krsta je zaprta, Tone mrzel mrlič. In ni sam; slovenska Talija leži za enkrat v isti krsti. Bolehala sta ob enem in podlegla sta v isti sezoni. Pregreho bi prijel človek z roko, pokazal bi, zakričal, kdo je kriv, ali med nami vsemi se plazi neki duh, in ko zinemo v najskri-tejšem kotu, dvigne roko in jo nam položi na usta. Pridejo pa drugi in pozni časi. Takrat bodo stali nagi spomini na javnem odru in vse jih bo sovražilo. Sprevod se vleče in obtiči daleč tam onstran Ljubljane. Spredaj stresa črn šop in glavo velik in svetel konj in hrže. Pogrebci se razmotajo iz parov in s trotoarja se dvigne"petje. Pesem je tako razredčena, da bi človek lahko zagrabil za tenor kakor za sulico. Tisti gospod tam, ki se mu hoče skremžiti gladko obriti obraz v jok, je Danilo. Mežika nekam v zimsko nebo 'n grize ustne: Kako sva se kregala! A zdajle, ko si umrl, vidim, kako te imam rad . . . Pevci so odpeli, voz se pomika naprej, Tone zapušča Ljubljano in gre v zemljo k Sv. Križu. Pogrebci se obračajo, kakor bi ne vedeli, kaj naj store. Eden vpraša: Ali bi ne stopila na četrtinko ? Sosed se prestraši, ozre se okoli in okoli, drži suknjo kakor krilo in gre po prstih preko blatne ceste v krčmo. Tropa drugih se vrača v mesto in v tiste ulice in ceste, ki so vedno bolj prazne. Poprej se je pri-smejal mimo Uniona dol ali po Wolfovi ulici ali od gledišča sem s širokim dovtipom Verovšek, zdaj ga ni več. Poprej je zavil s svojo sivo brado mimo pošte zgovorni Vatroslav Holz, zdaj ga ni več. In Aškerca ni in celo mladi in drobni Premček se je umiril med grobovi pri sv. Križu. Tudi Groharja nimajo več naše lepe pokrajine. In preko vseh teh grobov tava skozi meglo in puščobo in brezbrižnost Prešernovo prerokovanje: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila... --j- f Ivan pl. Zaje. Dne 15. decembra 1914 je umrl v Zagrebu eden najplodovitejših glasbenikov sedanjosti, skladatelj Ivan pl. Zaje. Rojen je bil 3. avgusta 1834. Njegov oče, kapelnik reške mestne godbe, ga je šolal na gimnaziji in ga poslal nato v Milan na konservatorij. Leta 1855. je končal svoje študije in bil imenovan na Reki za kapelnika mestnega gledališča in ravnatelja filharmoničnega društva. Leta 1861. je pričel zlagati hrvatske stvari. Ustvaril je mnogo operet, ki niso bile brez tujih vplivov, ki so se pa igrale po Avstriji, po Nemčiji in Italiji. Leta 1869. je prevzel vodstvo gledališkega orkestra in glasbenega zavoda v Zagrebu. Kot artistični ravnatelj opere je deloval od 1. 1870,—1889. Število njegovih kompozicij je ogromno. Pri nas je najbolj znan po svoji operi .Zrinski". Koračnico iz te opere ,U boj, u boj" pozna vsakdo. Dalje je široko znana pesem ,Večer na Savi" itd. Slavnega pokojnika so pokopali na deželne stroške. Na mrtvaškem odru je ležal v vestibulu kr. hrvatskega gledališča. K večnemu počitku so ga položili 17. dec. 1914. Koledar Družbe svetega Mohorja ra 1915. leto. Med beletristi prvači v tem koledarju Ksaver Meško. Napisal je črtico .Sanje", ki ima nepotreben začetek in nepotreben dodatek, a če odštejemo to, se razvija pred nami dobro zamišljeno in živahno dejanje, ki nam kaže žive slike, ki teče spretno naprej in ki se odlikuje z lepimi in stvarnimi opisi narave. Slog, v katerem je stvar pisana, nudi gladko slovensko govorico in se ne lišpa s perjem avtorja, ki odeva ž njim čisto druge misli in druga bitja nego so tista, katera nam opisuje Meško. — Drugi pisec, ki ga je uvrstila družba v svoj koledar, je Ivo Trošt. Napisal je krajšo povest ,Iz-kušnjava". Mali Tonček je videl, da imajo drugi tovariši spomladi pipce in si režejo ž njimi iz vrbovih vejic piščalke. Ker ne dobi zlepa od matere treh krajcerjev za pipec, jih ukrade. Zadeva pride na dan in se s primernimi nauki poravna. Torej tendecijozno delo! Moralno, vzgojevalno, poučno in — potrebno! — Kratko črtico je spisal Martin Kutnjak, ki jo človek prebere zato, ker pravi opazka pri pisateljevem imenu, da je Kutnjak ogrski Slovenec. Vendar literarni vrednosti te drobtinice s tem ni pomagano. — Pesmi so sploh sladke in se imenujejo lahko le zato pesmi, ker imajo rime, verze in kitice. Med risarji najdemo Hinka Smrekarja z dvema risbama in F. Kopača, ki je homo novus. Za domačo zabavo je morda vse lepo, kar je napravil. Družba bi si pa mogla nabaviti s honorarji, ki jih lahko plačuje, všaj kaj boljšega. Kopačeve figure gledajo in stoje kakor oblečene pupe v izložbah. Kje je še to od življenja! Člankov je v koledarju več. Najboljši je Grudnov „K zadnjemu umeščenju koroškega vojvode", naj-okornejši pa so tisti, ki jih je spisal dr. V. Rožič. Kako kratkočasno je ponesrečen „Iirski" uvod k životopisu poslanca dr. Ignacija Žitnika! Kako čudno tuli vmes znani Župančičev izrek .grobovi tulijo"! Člankarji pišejo o .Prehlajenju in bolezni", o .Častitljivemu Janezu Bosku, ustanovniku Sa-lezijanske družbe", o sveti vojski in boju proti alkoholu, o prvi umetniški razstavi v Pazinu, o Koprivni na Koroškem, o belokranjski železnici in se spominjajo smrti pedagoga Janeza Koprivnika, pisatelja dr. Janeza Mencingerja in politika Žitnika. Videti je, da družba nima izbere, kar se tiče sotrudnikov. Kaj, ko bi se odločila zato, da bi pogledala čez koroške meje in povabila tega ali onega? In poetov nima! Če kdo, tedaj bi ona v prvi vrsti lahko plačevala primerne nagrade Župančiču, Golarju itd. Upam pa, da se ni še nikogar spomnila, in da tudi od zdaj naprej ne bo nikogar povabila. Kar sam Bog da, tisto je pa dobro. — Pregled vseh udov kaže, da je imela družba letos 90 udov več nego lani. Vsega skupaj jih je 78.361. Glasnik naznanja za leto 1916. Koledar, Mesije II. zvezek (avtor dr. A. B. Jeglič), zgodovino c. in kr. pešpolka št. 17, ki jo je sestavil dr. Karel Cepuder, peti zvezek Grudnove zgodovine slovenskega naroda, Slovenskih večernic 69. zvezek (Oznanilo pravi: Da ustrežemo pisateljem in narodu, izda družba v Večernicah najboljše gradivo, ki se sproti pošilja od njenih sotrudnikov.) in kot zadnja knjiga izide molitvenik. Koliko inolitvenikov jedo po zaprašenih kotih molji! In izide jih zopet vsaj osemdeset tisoč. — Kdor bo doplačal še osemdeset vinarjev, dobi povest dr. Frana Detele .Trojko". Družba je kupila vse spise tega pisatelja in jih bo redno izdajala. .Trojka" izide kot prva knjiga. To je v redu. P. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda. Naša velezaslužna družba je razposlala svojim udom in prijateljem koledar za 1915. leto. Poleg koledarskega dela in družbinega svetnika nam prinaša knjiga spomin na svojega mecena, pokojnega trgovca Frana Babiča in na svojega dobrotnika župnika Frana Škrjanca, ki sta oba umrla v Ljubljani in zapustila družbi večino svojega premoženja. Kratek člančič se dalje spominja vladike Strossmayerja, od katerega smrti preteče leta 1915 deset let. Zabavi je namenjena spominska sličica .Turška pravica", ki nam pripoveduje zgodbo iz časov bosenske okupacije. Čista imovina družbe je znašala 31. grudna 1913. leta 1.203.226 K 52 v. Od prejšnjega leta se je pomnožila za 15.071 K 69 v. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska c. 17 Kolesa iz prvih tovarn Avstrije: Dttrkopp, Sty-ria,Waffenrad Šivalni stroji I!!! - in stroji - pletenje (Strichmaschine) izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Uncu. Ustanovljena leta 1667. Vezenje poučujemo brezplač. S Adlerjevi pisalni stroji. I Ceniki zastonj in franko. Gričar & Mejač Ljubljana Prešernove (Slonove) ulice št. 9 L a priporočata svojo največjo In najstarejšo trgovino z izgotovljenimi oblekami za gospode in dečke, gospe in deklice po najnižjih cenah —/ Predmeti, katerih ni v zalogi, se izdelujejo po meri točno in ceno na Dunaju. Tltim?!"""!!""""^ Jernej Bahovčev naslednik LIMAM A ICC&f Zaloina trgovina papirja, zvezkov, vseh I Bvnll VlllJtfClV šolskih in pisarniških potrebščin, zaloga ■ iiidi |flun šolskih knjig in molitvenikov, slike in I LJUiflJM?f A slikarske potrebščine. SV. PETRA CESTA ŠTEV. 2 Najnovejše razglednice v veliki izbiri. _I ...........................................1....................................1........■limmmmumH......uM11...,,.,.,„,„..,.....................,■■■■..................................................... Ljubljanska kreditna banka Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 2 (Lastna hiša). Promet v letu 1912 okroglo tisočdvesto milijonov kron. - Podružnice: - 1 Rezervni zakladi K 1,000.000. Trst, Celovec, Split, Sarajevo, ! Gorica, Celje. j Delniški kapital K 8,000.000 Posreduje najkulantneje nakup in prodajo vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, prioritet, srečk in novcev. Prevzema zavarovanja proti kurzni izgubi pri izžrebanju; denarne in hranilne vloge na tek. račun ali na vložno knjižico. Opravilišče c. kr. razredne loterije. Vloženi denar se obrestuje od dne vloge do dne dviga s 4Vlo čistih Do K 10.000*— brez odpovedi. Za vse vloge jamči vse lastno premoženje t. j. sedaj okroglo devet milijonov kron. Zamenjava in eskomptuje izžrebane obligacije, srečke in kupone. Prodaja in kupuje devize in valute. Daje predujme na vrednostne listine pod kulantniml pogoji. Eskomptuje in vnovčuje menice. Borzna naročila za dunajsko in inozemske borze izvede točno in ceno. Nakaznice in čeki na inozemska mesta. Promese k vsem žrebanjem. Kupuje in prodaja amerikanske dolarje. Naslov za brzojavke: Kmetska posojilnica Ljubljana.:: Telefon št, 185.:: Ziro-konto pri avstro-ogrski banki.:: Račun pri avstr. pošt. hran. št. 828.406, pri ogr. pošt. hran. št. 19.864. KMETSKR POSOJILNICA ljubljanske okolice 6« O > > (V o • C/D S 2 JC 'c? o «1 ¥ M > T3 s r; z. z n. z. v Ljubljani — obrestuje hranilne vloge po 31 O IO s 3 P J. CL P5 O rt N n ■i < a N f iC >—» B» D. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun $ Čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga, na kar se opozarjajo zlasti trgovci in denarni zavodi po deželi. i I - P Največja slovenska hranilnica! Mestna hranilnica ljubljanska je imela konoam leta 1914 740 milijonov kron denarnega prometa, 44 milijonov kron vlog in 1 milijon 330 tisoč kron rezervnega zaklada. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4V brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlada. - Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5V^°/o obrestim in najmanj s/4°/o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. - Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. Ljubljana; Prešernova ulica štev. 3, ^ Največja slovenska hranilnica! T