229. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 5. oktobra 1903.
XXXVI. leto.
»raja »sa* dan »vačar,wipnrxB? nedelje in frasmike, ter velja po pošti prejeta an za avstro--.grška ateiste aa ne leto 8S E, n pcigteta 13 K, aa Četrt leta 8 K 60 h, aa odei mesec 8 & dU h, Za Ljubljano « poatijanjem ra dom aa vse leto 84 K, za pol leta IS K, za četrt leta 6 K, aa eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 92 K, aa pol leta 11 K; aa četrt leta 5 K 60 h, sa eden mesec 1 K 90 k - Za tu]a dežele toliko toč, kolikor znaša poštnina. [— Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. ■« Za esaanlla plačajo as od peterostopne peti t-vrste po IS h, če se oznanilo enkrat tiska po 10 h, če as dvakrat, is po 8 h, os i« trikrat ali večkrat tiska. ~ Dopisi naj se izvole* frankovati. — Etokopisi se na vračajo. — Urs^alatve In eeravnlstvo je na Kongresnem trga it, 13. — Opravnistva naj se blagovolilo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v aredrJftvo J* si Vegove alice It, 8, vhod v upravnifltvo pa a Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod'1 telefon fit. 34. Fosamtint Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon ćt. 85.
Pred odločitvijo.
»Narodni Liatv« so v soboto priobčili naslednjo brzojavko z Dunaja: v Ve zdejiich vladnich kruzich se uji-s:" - je, že bude-li strana klerikalni na gr-.mu krajinskem provozovati obstrukci, bude v uterv snčm tento uzavren z teže pričinv jako Ioni.«
Iz te brzojavke, ki ni druzega kakor m i g 1 j a j s polenom, je razvidno, da je dunajska vlada popolnoma na jasnem glede v deželnem zboru vladajočih razmer in da vidi edinole v klerikalni obstrukciji vzrok, C.?- deželni zbor ne pride do rednega dela.
Klerikalci so mislili, da premotijo vse javno mnenje in tudi vlado, če opuste razsajanje in razgrajanje in nadomeste hrupno obstrukcijo s tehnično obstrukcijo. Ta načrt pa se jim ni posrečil vsled previdne in dobro preudar* jene tak ti k e narodno-na-predne stranke, oziroma veleposestnikov, in danes imajo pred sabo sporočilo dunajske vlade, da pojde deželni zbor na po-č niče, če klerikalci v torek ne nehajo z obstrukcijo.
Šele iz tega naznanila je prav spoznati, kako razumno je bila urejena taktika narodnonapredne stranke. Večina je šla do skrajne meje politične k o n cili j an t no sti, odnehala je, koder je mogla, in vsled tega se jejasno in uprav plastično pokazalo, da so samo in edino klerikalci krivi, da deželni zbor ne more delati, da samo in edino zaradi klerikalne obstrukcijo ne pride deželni zbor nikamor naprej. Ta koncilijantnost in odjenljivost je pa tudi pokazala, da delajo klerikalci obstrukcijo, ne da bi za to imeli le najmanjši vzrok, da je njihova obstrukcija brezvestna in nad vse frivolna-
Narodno-napredna stranka je to hotela doseči in posrečilo se ji je to v polni meri s taktiko, ki seje sicer ponekod tolmačila kot slabost in izraz resigniranosti, ki pa je bila dobro premišljena. Vspeh te taktike se zroali v sklepu dunajske vlade. Ministrstvo je sprevidelo, da je narodno napredna stranka in da so veleposestniki interesom dežele in prebivalstva na ljubo storili vse, kar je bilo mogoče storiti, da bi mogel deželni zbor redno funkcionirati in izvršiti svoje naloge, a ker klerikalci vzlic temu obstruirajo, ker vzlic temu zadržujejo na umeten način vsako delo deželnega zbora, zato hoče vlada deželni zbor poslati na počitnice. Ce se deželni zbor odgodi, če se zasedanje zaključi, ne da bi se bila katera izmed mnogoštevilnih važnih predlog rešila, bo to krivda klerikalcev, edino in izključno samo klerikaloibodo za to odgovorni.
Kar se je s taktiko popustljivosti moglo in dalo doseči, to se jo doseglo. Od tedaj seveda se klerikalno početje ne bo več prenašalo s tisto udanostjo in potrpežljivostjo kakor doslej. Ali odnehajo klerikalci od svoje obstrukcijo ali pa pojde deželni zbor na počitnice. Za posledice naj se prebivalstvo zahvali dr. Susteršiču.
Deželni zbori.
Seja dne 3. oktobra.
Štajerski deželni zbor. Posl. L i p p je predložil peticije okrajnega zastopa ondotnih trških in 53 kmetskih občin za ustanovitev deželne hiralnice v Voits-bergu. V politični odsek sta bila izmed 15 udov voljena tudi Slovenoa dr. HraŠovec in dr. Dečko.
Posl. Zedlacher je predlagal, naj se izda brošura o stavbi racionalnih hlevov in naj dežela podpira take stavbe.
Posl. Roškar je utemeljeval svoj predlog o podpori posestnikov v šentlenarškem in mariborskem okraju, kjer je napravila toča mnogo škode. Predlog se je izročil finančnemu odseku.
Posl. Zedlaoher je stavii nujni predlog za podpore nekaterim gornje-štajerskim okrajem vsled zadnjih poplav. Politični odsek je izvolil posl. Walza predsednikom, dr. H raso v c a pa zapisnikarjem. Prihodnja seja je jutri. K oroški deželni zbor. Deželni odbornik Honlinger je predlagal 1000 K deželne podpore revnejšim svinjerejcem, da si morejo
urediti svinjske hleve.
Posl. Umlauft je predlagal dve ustanovi po 300 K za koroške učenoe kake obrtne ali strokovne šole.
Župan Neuner je predlagal 108000 K za obzidavo Valentinovega potoka v Zilski dolini.
Za Frano Jožefov azil v Ale-ksandriji se je dovolilo 100 K.
Deželni odbornik Honlinger je predlagal za pokritje naraslih Btroškov v gospodinjski in oskrbniški šoli 2000 K.
V šlezijskem deželnem zboru je imel namestnik deželnega glavarja, knezoškof dr. K o p p, pa-trijotičen govor z ozirom na današnji cesarjev imendan. Posl. T Ur k je predlagal, naj se vlada pozove vse ukreniti za gospodarsko ločitev do personalne unije z Ogrsko. Deželni predsednik grof Thun-Hohenstein je izjavil, da je še vlada vedno prepričana, da se gospodarska skupnost z Ogrsko ne sme opustiti ter bo delala z vsemi močmi na utrditev tega razmerja.
Vgališkem deželnem zboru je prišlo med Poljaki in i Malorusi do velike napetosti. Malo-| rusi zahtevajo svojo gimnazijo v Stanislavi, Poljaki pa bi dovolili k večemu utrakvistično gimnazijo. Vlada se izgovarja, da nima dovolj
maloruskih profesorjev, a iz interpelacije metropolita grofa Szeptvckega je razvidno, da deluje na galiških srednjih šolah 230 maloruskih učiteljev. _
Kriza na Ogrskem.
Z veliko napetostjo se pričakuje izid današnje avdijence grofa Khuena-Hedervarvja pri cesarju, ker bo cesar gotovo designiral pri tej priliki novega ministrskega predsednika. Saj pa tudi sedanje politične razmere ne morejo dalje trajati, sicer nastopi popolna anarhija. Grof Khuen je obenem poslovodja odstopivšega ministrstva in de-misionirani ministrski predsednik kabineta, ki Še — ni imenovan. Pa tudi za obe parlamentarni stranki je skrajni Čas, da pride čimprej e novo ministrstvo, sicer pa bi lahko nastal najljutejši domači razpor med opozicijo in liberalno stranko. Opozicija se namreč boji, da bi ji ljudstvo zamerilo, ker se rekrutni zakon ne dovoli ter vsled tega tudi tretjeletniki ne pridejo domov, zato pa je začela odgovornost zvraeati na liberalno stranko. Ko pa pride novo ministrstvo, bo moralo isto prevzeti vso na-daljno odgovornost.
Zato si žele stranke v ogrskem državnem zboru Čimpreje nove vlade. Taka zahteva se je tudi dovolj jasno povdarjala v sobotni tajni seji. Kakor znano, se je seja pretvorila v tajno, da se sklepa o tem, kaj je storiti s financ kiim ministrom, kijevklub ex lex-stanju pustil izplačati na Ogrsko pripadajoči znesek za skupno armado. Obtoževal je finančnega ministra posl. Polonvi, zagovarjal pa ga je posl. dr. Nagy, ki je rekel, ako bi hotel finančni minister odreči prispevke za skupno armado, bi moral vstaviti tudi izplačevanje državnih uradnikov in pred vsem diet poslancem. ^Pripadniki skupne ar made so ravno tako organi ogrske države, kakor državni uradniki. Ako bi finančni minister ne dal denarja, od Česa pa bi naj živeli nasi sinovi?"
Posl. E o t v os je rekel v svojem izvajanju, da more brezvladje trajati k večjemu dva, tri dni, dalje pa ne. Ako noče krona imenovati nove vlade, ki bi poslušala in odgovarjala na parlamentarna vprašanja, potem bo dolžnost državnega zbora, da si priskrbi sam vlado. Tudi 48. leta je bilo tako, da se je pustilo deželo brez vlade. Takrat se je to zabranilo za hrbtom krone ter so se narodnosti Ščuvale proti Ogrski. Da bi se to sedaj ponovilo, tega pač ne more nibče želeti. _
Politične vesti.
— Slavnostna seja trgovinskih zbornic se je vršila v soboto na Dunaju povodom dovršenega dela za trgovinske pogodbe. Govorili so predsedniki raznih trgovinskih zbornic ter povdarjali po-potrebo, da se trgovinske pogodbe kmalu sklenejo za daljšo dobo.
— Ogrska naborna komisija je z naredbo brambovskega ministra Koloszvarvja zopet sklicana. Uvrstila bo le tiste novince, ki imajo pravico do nadomestne rezerve in asentirala mladeniče, ki so avstrijski podaniki, pa žive na Ogrskem.
— Srbska skupščina se je izrekla za koalicijsko ministrstvo. Kralj je poveril oficialno Gruića, da sestavi novo ministrstvo, obenem pa izjavil, da si enkrat za vselej pridrži pravico, da sam imenuje vojnega ministra, ki mora biti neodvisen od strankarsko političnih ozirov.
— Premembe v višji ruski upravi. Sedanji šef varšavske pokrajine, general Certkov, odstopi. Na njegovo mesto pride general pl. Wahl, ki ga prebivalstvo silno sovraži zaradi njegove osornosti in strogosti, ki jo je pokazal kot guverner Vilne. Bati se je, da bo v Varšavi oživil Poljakom sovražno politiko, kakršno je uganjal Gurko
V megli.
Novela L e o n i d Andrejev. (Dalje.)
»Zapojva nekaj, Katečka«, je zaprosil Pavel.
»In če ti ni prav, da sem ti obraz poškropila, pa idi na policijsko Btražo, tepsti se pa ne dam. Jaz sem ponosnega značaja in takih ljudi, kakor si ti, sem že srečala na tisoče in se jih nisem bala«, je govorilo dekle, misleč s tem onega krčmarja, ki jo je razialil.
»Je Že dobro, Katja, pozabite na to«, je prosil Pavel. »Verjamem vam, da ste ponosna, ktkor kraljica španska, toda pustiva to. Zapojva raje! Lepe pesmi, lepe pesmi!
»Meni ni Katja ime, ampak Ma-nečka. Nikar ne peti, moj gospodar je vrag, oni Čevljar, ta izgubljena duša, tega ne dovoljuje«.
»To je vseeno, ako ti je ime Ma-nečka ali Katja, moj Bog, to je vseeno, — to ti pravim jaz, Pavel Ri-bakov, pijanec in lopov. Ti me vendar ljubiš, ponosna moja kraljica!«
»Seveda te ljubim, toda ne do-
voljujem, da bi se me klicalo KateČka«, je venomer ponavljalo dekle.
»No, je že prav«, je rekel Pavel in prikimal z glavo. »Pela bova. Lepe pesmi bova zapela, kakor jih oni pojo. Ah, meni je znana lepa, krasna pesem, toda tako se ne sme peti. Zapri oči, Katenka, zapri oči in si misli, da si v temni, mrkli noči v gozdu«.
»Ah, kaj me briga gozd, kateri gozd sploh meniš? Ne govori mi o gozdu, naj ga vrag vzame. Pijva raje in ne kvari mi dobre volje, jaz tega ne trpim«, je govorila Manečka Smerno in razlila Žganje, katerega je hotela naliti. Ona je bila očividno bolana, zakaj dihala je težko in naporno, kakor da bi plavala v globoki vodi. Njene ustnice pa so bile ozke, blede in modre.
»Temna, mrkla noč«, je nadaljeval Pavel z zaprtimi očmi. »Zdi se mi, kakor da bi šli skozi gozd in tudi ti greš ž njimi in nekdo poje tako lepo ... ab, čakaj, kako je že bilo?«
„Trepece duša moja, Radost polni sreč . ..
Ne, jaz ne znam, jaz ne znam«. »Ne kriči tako, za vraga, zbudil bodeš gospodarja!«
»Ne, ne znam več peti, ne znam«,
je vzdihnil Pavel obupno ter se prijel za glavo.
Pred zaprtimi očmi so mu švigali goreči žarki, ki so prehajali v fantastične, grozne podobe; neznosno čustvo mu je objelo duha, kakor da bi ležal v ozki, globoki jami. Manečka mu je prezirljivo gledala preko ram in pripomnila:
»Pij vendar, za vraga!«
»Trepeče duša moja, trepeče .. . Ne, ne znam je več«.
Odprl je zopet oči ter motril z žarečim pogledom dekletov obraz.
»In vendar imaš srce, Katečka kaj ne ? No, podaj mi roko in poglej
me«.
Dasi je jedva ustavljal solze, vendar se je zadovoljno smehljal in stiskal upirajočo se roko, katero mu je hotela Manečka odtegniti.
»Ah, ne bodi vendar glup«, je jezno vzkliknilo dekle in mu odtegnilo roko.
»Nervozen je postal ta slabič. Ako hočeš, pojdi, drugače . . .«
»Katja, Katja«, je šepetal proseče. Le solze so mu zastirale, da ni videl zaspanega, sovraštva polnega obraza, ki ga je motril z vidnim studom.
»Katja, moja edina ljubav, moja ljubezen, moja golobica, imej usmi-
ljenje z mano. Prosim te. Jaz sem tako nesrečen in nimam ničesar, moj Bog, KateČka, usmili se mene«.
Dekle ga je jezno zvrnilo in vstalo opotekajoč se.
»Pojdi k vragu«, je zakričala brez sape, »tako vedenje jaz sovražim. Upijani se kakor svinja in dela potem take komedije.JKatja, Katečka« ga je oponašala, zaokroževajoč svoje ozke, modrikaste ustnice.
»Jaz že vem, kakšno Katjo bi ti rad imel. Spravi se vendar k nji. Oblizuje mi roko in kliče neprestano: Katja, KateČka! Zelen paglavec, mle-čnozobnik! Ti nisi niti vreden, da se s tabo peča kaka ženska! Katja, Katečka«.
Pavel je sklonil glavo in tiho šepetal, dočim mu je tilnik na lahko zatrepetal.
»Ali ne slišiš?« je zakričala žen-ščina.
Z motnimi očmi jo je pogledal Pavel, ne da bi kaj videl, ter majal enakomerno z glavo, kakor človek, kojega bolijo zobje. Dekle je zaniče-valno mrmralo in stopilo k postelji, da bi jo spravilo v red. Pri tem delu ji je zdrknilo pisano spodnje krilo na tla in Manečka je je z nogo vrgla v stran.
»Katečka, Katečka«, je klicala in
bila jezno po blazinah. »No, spravi* se vendar k svoji Katji. Mene so krstili za Manečko in takih ljudi, kakor si ti, sem že videla na tisoče in se jih nisem bala. Kaj takega! Pa misli, da ga bodem na vse načine zabavala, ker mi je dal en rube). Saj imam sama menda tri rublje v omari shranjene. No le pridi!«
Vrgla se je na posteljo in zrla s pogledom polnim sovraštva na Pavla, na njegov ustrižen, zbočen tilnik, ki se je nalahko tresel vsled joka.
»Oh, kako sem vas sita, vas ostudnih ljudi! Na smrt me mučite. Zakaj pa upiješ? Ali se bojiš mamice ?« ga je vprašala z neumnim, zlovoljnim smehom. »Fantičku bodo slekli hlačice ... se pač bojiš . , . da, poznam take ljudi. . . Procent, za vraga ... se sramuje povedati svoje ime in si zmisli drugo . . . Prooent .... takšen zelen mladič ... in če gre k svoji nosljati Katji, potem se pa imenuje Vasječka, on pa ji pravi Katečka, moj angelček! . . . Poznam to, lep mladič to! In potem .. . »Dovolite, da vam poljubim roko!« če ga pa jas z istimi rokami udarim po gobcu... ne smej se, ti gnusoba ... ne smej Be . . .«
Pavel je molčal in se tiho zganil.
Tuđi sedanji šef vojaškega štaba v Varšavi, general Puzvrevskij zapusti svoje mesto ter postane vrhovni poveljnik vojnega okraja v Kievu.
— Vstaja v Maoedoniji. 400 vstašev je obkolilo vas Velidže. Hiše so požgane, prebivalstvo pa se je moralo pridružiti vstašem. Ker so vstaši baje prišli naravnost iz Bolgarske ter nosili vojaške kape, je baje sultan preklical svoj ukaz, naj bi se Albanci in bašibozuki odpu stili. Seveda je to le turški izgovor.
— V nemški socialni de mokraciji so se začeli pravcati notranji boji. Posledica je, da sta že dva socialnodemokratična poslanca, Gohre in Hildebrand, odložila državnozborska mandata. Razpor pa še bo zahteval več žrtev. Nemški naoionalci se že vesele, da si bodo socialni demokratje lepe vspehe pri zadnjih volitvah sami uničili.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 5 oktobra.
— Osebne vesti. Dež. sod. svetnikom sta imenovana sodna tajnika g. K a r o l Mullev iz Ljubljane za Celje in g. Blaž Dolin-š e k za Novo mesto; sod. tajnik g. Alfonz Kapun v Mariboru je postal dež. sodni svetnik in prestoj-nik okrajnega sodišča v Velikovcu. Dež. sod. svetnikom so imenovani na dosedanjih svojih mestih gg. sodnika Maks Vidic v Gornjem gradu dr. Josip Kronvogl v Št. Lenartu v Slovenskih goricah in sod. tajnik Adalbert Kotzian v Celju. Okrajni sodnik g. dr. Viktor Ahazhizh v Bovcu pride kot sodni tajnik v Novo mesto.
— Obč. svet ljubljanski ima v torek, 6. t. m. ob 5. popoln dne sejo. Na dnevnem redu so med drugimi poročila: o prošnji zakonskih Koutny za bremenprosti odpis v regu-lacne namene odstopljenega sveta; o podelitvi jubilejske ustanove za ženitno opravo; o županovem nasvetu glede upeljave kanalske pristojbine; o regulaciji sveta onkraj železnice južno od Ceste na Rožnik; o opustitvi pešpoti ob Martinovi cesti in vravnavi hodnikov te ceste; o razdelitvi parcele Fr. Vrhovca v Bohoričevih ulicah na dve stavbišci; o prizivu Marije Kramar zadevno prezidave hleva; o prizivu „Kranjske stavbne družbe" glede zgradbe Deghenghijeve kolarnice za Tonniesovo tovarno; o parcelaciji neke parcele „ delavskega stavbnega društva" ob Koleziji; o Striceljevi ponudbi za nakup njegove podrte kolarnice; o peticiji glede nedeljskega počitka v trgovinah; o prizivu A. Bergleza proti predpisu pasje takse; o uporabi raznih dotacij na mestnih ljudskih šolah; o prošnji šolskega sluge I. Briclja za nagrado; o nekaterih popravah na mestni ljudski šoli na Barju; o raznih popravah, ki so potrebne za modelirski pouk na
realki; o nakupu šolskih klopij na realki; o nakupu 10 iztisov brošure „Der Lehrer als Arzt" za mestne Šole; o prošnji pomožne vrtnarice Karoline Zeh-rerjeve glede njene remuneracije; o prošnji Marije Rak o v če ve za podaljšanje ustanove; o dovolitvi kredita za otvoritev privatnega pedagoškega tečaja za absolventke mestne višje dekliške šole; o pogojih za dovoljenje uvoza prašičev iz okuženih krajev Ogrske in Hrvatske; o imenovanju mestnega inženerja; o potovanju mestnega rizika v učne namene; o prošnjah treh mestnih uslužbencev za podpore; o prošnji nekega elektrarniškega uslužbenca za dopust.
. — Dr. Šusteršič za bedno prebivalstvo. Pod tem naslovom je priobčil voditelj klerikalne stranke zadnji svoj ob&trukcijski govor v sobotnem »Slovencu«. Vsi nujni predlogi klerikalcev stavljeni so zgolj iz namena, da se zabarikadira dnevni red v deželni zbornici, in da se tako zabrani redno delovanje. Druzega pomena in namena ti predlogi nimajo; ž njimi se omogočuje tehnična obstrukcija, a druzega se ž njimi noče doseči. Res je v bedi naše ljudstvo, in deželni proračun se v marsičem ozira na to bedo. Deželni proračun pa ne more priti v razpravo, ker klerikalci s svojo obstrukcijo to za-branjujejo. S tem vspešno zabranjajo tudi, da bi se dala bednemu prebivalstvu tista pomoč, ki bi jo lahko dobilo od strani dežele. Klerikalci s svojo obstrukcijo ljudstvu denar kradejo, obenem pa tulijo: mi smo za bedno prebivalstvo! Mesto denarja ponujajo bednemu ljudstvu obstrukcijo, kar je najboljši dokaz, da se jim ljudstvo ne smili. Čemu tudi? Katoliški advokatje in katoliški duhovniki itak dobro žive, naj je že ljudstvo v bedi ali ne. Obstrukcijo advokatje in duhovniki prav lahko prenašajo, ljudstvo pa naj strada ali pa naj se nasiti z obstrukcijo! Enkrat jih že spozna narod te sleparje in takrat jih požene z brcami, katerih so v polni meri vredni!
— „Ljudstvo govori!" Omenili smo že, da je župnik Vidergar iz Št. Vida na Dolenjskem poslal veČ peticij za splošno in enako volilno pravico v imenu občinskih odborov svoje župnije na deželni zbor. Že takrat smo povedali, na kakšen način so se te peticije zvarile, danes pa lahko navedemo še celo podrobnosti, kako umejo župniki po deželi delati — »ljudsko voljo«. Cim je do bil Vidergar dotične resolucije, katere je »Slovenec« v množicah razpo šiljal po celi deželi, v roke, je dal takoj po svojem kaplanu Plešicu ali — kakor ga »Marijine devicea zovejo »lepem Tončku« pozvati vse župane svoje župnije, da naj zanesljivo pridejo po maši v župnišČe. Župani, sami farški podrepniki, so .-veda lepo ubogali in o določenem Času prišli  s  klobukom  pod  pazduho k
župniku Vidergarju. Le-ta jim je pokazal več tiskanih listov ter jim rekel, da so to prošnje na vlado, da se naj vojaki-tretjeletniki o pravem času izpuste iz službe; te prošnje bo treba županom podpisati. Žu pani so seve predložene pole, srna trajoč župnikove besede kot resnične, podpisali ne vedoČ, da so na ta način podpisali tudi peticije za splošno in enako volilno pravioo, o kateri jim pa župnik previdno ni zinil niti besedice. Nato jih je še Župnik pozval, da naj popoldne prineso Še ob činske pečate, da bodo prošnje imele večjo »veljavo«. Popoldne so res poslali dotični župani po svojih hčerah ali poslih občinske pečate v župnišče in župnik jih je potem svojeročno pritiskal na dotične peticije. Potem je Vidergar še nalovil nekaj občin skih odbornikov in jim dal podpisati dotične pole, ne da hi jim razjasnil, kaj da podpišejo. Možje so se seveda župnikovemu ukazu pokorno udali in nikdo se ni predrznil povprašati, kaj je prav za prav napisano na onih listih. Tako so bile falsificirane peticije vseh občin Št. Vidske župnije! Radovedni smo, kaj bode ukrenila politična oblast, da se v bodoče preprečijo taka lopovstva in da se župnik en ergično pouči, da na tak način ni dovoljeno, »delati ljudske volje«!
— Zopet dva slovenska uradnika poslana v prognan-Stvo. Nečuven slučaj preganjanja slovenskih uradnikov se je zopet dogodil. Davčnega praktikanta g. Žužo je vlada kar nenadoma iz Celja premestila v Mure k, a v Celje pride na njegovo mesto trd Nemec. Zgodilo se je to, ker se je gosp. Žužo sumničilo, da ne postane nemčur, kakor avstrijska vlada zahteva. Isto se je zgodilo tudi davčnemu pristavu g. Zvonimiru Dobravcu, ki je premeščen iz Kozjega v Mttrzzu schlag. Po Srednjem in Gornjem Štajerskem, v Gleisdorfu, v Ljubnem, v Murau, v Gradcu, povsod najdeš kakega nesrečnega slovenskega pro gnanca uradnika, zlasti pri davčnih uradih, na slovenski Štajer se pa pošiljajo danzadnevom besni Nemci. Te razmere kričijo res že do nebes in zdi se, da bode treba proti ger-manizujoči vladi res drugih argumentov, nego so prošnje in ugovori. Tako ne more in ne sme iti dalje! Poslanci, ali vas je še kje kaj !
— Poneverjanje pri celjskem mestnem uradu? Celjski Nemci ima.o poseben talent, da takoj izvohajo, Če se pri kakem slovenskem društvu ali zavodu poneveri kak krajcarček. Kot odgovor na vse take slučaje prosimo pojasnila, kaj je s po n e v e r j e n j e m pri celjskem mestnem uradu. Ali je res nemški mestni ekonom Dr gane
pred kratkim bil Že takorekoč iz službe odpuščen, ker se baje računi niso hoteli vjemati? Slovenske davkoplačevalce bi razjasnitev tega slučaja ne le zanimala, oni so naravnost opravičeni in samim sebi dolžni, energično zahtevati v tej zadevi pojasnila.
— Okrajnim glavarjem v
Konjicah je imenovan dosedanji komisnr pri mariborskem okrajnem glavarstTU, baron Muller-Hčrn-s t e i n.
— 10 milijonov lir za po-italijančevanje Slovencev in Hrvatov v Primorju in v Dalmaciji. Družtvo »Dtnte Allighien« je sklenilo, da bi izposodi pri raznih bankah v Italiji 10 milijonov lir, da bi lažje izvrševalo svojo nalogo. Da bode največ tega denarja dobilo dru štvo »L*-ga Nazionale«, o tem ni dvoma, kakor tudi ne o tem, da bodo otroški vrtci in »Legine« šole kakor gobe iz tal vedno bolj rasle po slovenskih in hrvatskih občinah v Primorju in v Dalmaciji. N*j bi vendar ti komedijanti raje za ta denar kupili polente svojim rojakom, katero si mo rajo služiti sedaj na tujem, kakor pri nas v Avstriji, na Francoskem in v Ameriki.
— Slovensko gledališče. Jutri, v torek, pride prvič na slovenski oder ena najslavnejših oper svetovnega repertoirj'a, velika štiride-janska opera G. Verdija „Otelio". Besedilo je po Shakespearovi žaloigri spisal italijanski pesnik Arrigo Boito. Zamorca Otella, poveljnika benečan-skega ladjevja, požene hudobni spletkar praporščak J a g o (g. Angeli; z ra-finiranimi intrigami v blazno ljubosumnost. Otelio (g. OrŽelski) misli, da mu je plemenita in čednostna soproga Desdemona (ga. S k a -lova) nezvesta ter da ga vara s stotnikom C a s s i j e m (g. L a n g) Ljubosumni Otelio končno zadavi Des-demono, Emilija (ga. G 1 i v a r -č e v a), soproga Jagova, tako prekasno razkrije peklenske intrige in Otelio v obupu poleg nedolžne žene pogine, ko seje sam zabodel. Ta krasna Verdijeva opera se je uprizorila prvič dne 5. febr. 1887 v Milauu ter je na repertoirju vseh opernih gledališč. Ogromno ulogo ima junaški tenor, g. OrŽelski, bariton,, g. Angeli in primadona, ga. Skalova. Opero je g. kapelnik B e n i š e k vestno in skrbno naštudiral, g. režiser L i e r pa jo je lepo in okusno uprizoril. Nadejati se je torej najboljšega uspeha.
— Slovensko gledališče. V soboto smo v poljskem dramatiku I L. Kisielevvskem spoznali markantno literarno individualiteta izrazovitega značaja. Predstavil se nam je s »studijo iz življenja«, z dramatičnim delom, ki je doseglo ne-oporekljiv vspeh in napravilo globok utis, ker je polno prekipevajoče dramatične mr.Či in se v njem zrcali
ni
b< D in
01
in d<
ie
s
h
P1 m
hi
si
m
V
si
ei
m
D
P<
Življenje — kakršno  je  v  re»nic, Di Sujet »Zosiji« je sam na sebi koznv, f« političen, kajti povsod na svetu tako, da je  sicer mogoče za nek časa pozabiti brezno, ki je stvarjo med    posamičnimi   stanovi vzgoji omika in socialne razmere, prers0 stiti pa tega brezna ni mogoče. K sielevvtki se je s sigurno roko p0 lotil tega problema in  ga z lapid*r nimi   potezami   poklical   v scem^ življenje.  Z neusmiljeno resnicoljub \j nostjo nam je predočil tragičen ko& flikt, ki je plod socialnih in kulturni razmer, in sedanje uredbe človeSfc družbe. Mlad, izobražen mož, katerem je odprt ves svet in zagotovljeno, di se povzpne v višje socialne kr . se da lahkomišljeno obvladati hip nim čustvom in začne ljubavno rat merje z dekletom, ki mu je sicer n» izmerno udano, ga ljubi iz vse d.; in ga obožava kakor kako višje b ► ki pa po svoji vzgoji, po svoji majha omiki, po svojih navadah, ki so lastrn najnižjim slojem, ni zanj primerno u To razmerje potisne mladega moii v bedo in mu nalaga neznosnega t ljenja; rad bi nazaj v kroge, v katerf spada,  najsi   bo ti krogi tudi m n lično gnili, rad bi se otresel te zvez« ki že davno — odkar  ga je obšlo spoznanje — ne  sloni  več  na lju« bežni in je za njega in za njo dolga vrsta muk, a veže ga dam beseda. Končno, ko ga prešine novi ljubezen, pride do neizogibne — ka tastrofe.   Razmerje  se konča, kako poči   struna,  ki   je   preveč napeti Tako je pač življenje.   Igra je vse-skoz tendenčna, a jedrovite vsebine polna veristične psihologije, in učin kuje kakor v ostrih konturah in mo gočnih potezah izdelana slika iz ve-likomestnega   življenja. Posamezni dejanja  bo  sicer  v precej rahli or ganski zvezi, vsako zase pa je skrbno izdelano  in   pisano  z  globoko in toplo  čutečim  srcem  ter finim soe ničnim taktom. Poljski milieu s bvo jim specifičnim  koloritom  v raznih slojih   je dobro   zadet   in zanimiv izveden,   vei  značaji so odlično ie krepko orisani, sploh pa vse dejanj tako energično razvito, da seže i^ri vsakomur v dušo. Igralsko osobje pisatelju priskočilo krepko na ponio in igri  znatno pripomoglo do d -ž^nega uspeha. Priznati se mora, da se je osebje poglobilo v bitje in du ševno žttje predstavljenih oseb. Vso igro nosita glavni osebi, ki staju predstavljala g. R U c k o v a in g. Č o n s k y Partija Zosije je precej larmovantna in vsled tega je treba mnogo takta in  umetniškega čuta.  da  pride do veljave.   Toda gospč. Ruokova raz polaga z bogatimi izrazili in ker je igrala brez krivega patosa in brei afektacije ter s pristnim čustvom, so gledalci  z   njo  drhteli  in trepetali Gosp. Čonsky  se  je   izkazal kot resoluten  in   rutiniran   igralec, ki pozna  vse  skrivnosti  igralske teh-
l
Ti
d V
o
I
v
s
k
b
■I I
11
a
P d
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R.
XV.
Opatovi hajduki, Jernej Kos in njegovi hlapci so dobljeno povelje glede Polonice in njene babice dobesedno izpolnili. Polonico so spravili v dosti udobno opremljeno sobo, njeno babico pa so zaprli v klet. In v tem, ko je Polonica bridko jokala in si pulila lase, ko je starka v svoji kleti besno preklinjala, so opatovi tolovaji z Jernejem Kosom praznili velike vrče vina in se veselili knežje nagrade, katero jim je dal zatiški opat.
Nekaj dni je pustil opat Polonico popolnoma na miru. Niti prikazal se ni na pristavi in dekle je začelo končno domnevati, da so morda njo in njeno babico odvedli in zaprli samo zaradi tega, ker je babica večkrat kaj sla bega govorila o duhovnikih sploh, zlasti pa o zatiških menihih. Ker se je to že marsikomu primerilo, je bila ta misel zanjo prava tolažba, tembolj, ker se je moral Andrej Rovan v kakem tednu vrniti. Da jo Andrej takoj reši iz ječe, o tem ni dvomila.
Nekega večera — ravno ko se je Polonica spravljala spat — je čula
na hodniku previdne korake. Nekdo se je bližal vratom njene ječe. Polonica je vztrepetala! So-li bliža rešitelj ? Je-li prišel Rovan, da jo osvobodi? Neznanec se je tako počasi, tako tihotaptko bližal in tako počasi začel odpirati zapah na vratih. Polonica je kar sapo zadrževala. Zdaj se je na vratih pojavila visoka moška postava. Vzlic tmini se je videlo, da ima na glavi širok klobuk, ki je zasenčil ves obraz.
— Andrej! — je šepetala Polo niča in pristopila bliže. Dvoje močnih rok jo je objelo in vroča ustna so se dotaknila njenega lica. V tem tre-notku pa je Polonica tudi že odskočila vsa prestrašena. Spoznala je bila, da ni slonela na Kovanih prsih.
— Premilostni gospod opat — je prišlo strahoma čez  njene ustne.
— Zate, Polonica, nisem niti premilostni gospod, niti opat, je z mehkim glasom odgovoril Albertus pl. Lindeck in potegnil Polonico a seboj v sobo. Ne prihajam k tebi ne kot gospod in ne kot opat, nego kot mož.
— Kaj mi hočete, premilostni gospod!
— Kaj hočem? Kako moreš le tako vpraševati? Kaj nisi že davno spoznala, da te imam rad, tako od
srca rad, da bi storil zate vse, samo da si pridobim tvojo ljubezen.
— Prosim, premilostni gospod opat — nikar ne govorite tacih stvari.
— Mar misliš, da  nimam srca ?
— Premilostni gospod opat — duhovnik ste in —
— Kaj zato ? Tudi duhovniki smo pod kožo krvavi, kakor drugi ljudje.
Opat je Polonico novic stisnil k sebi in jo začel novic poljubovati.
— Sedi sem k meni, Polonica, je rekel opat in se vsedel na posteljo.
Polonica pa se mu je izvila iz rok in se zopet odmaknila od njega.
— Premilostni gospod opat, je prosila Polonica, pustite mene in mojo babico domov. Če sva se s kako besedo pregrešili, odpustite nama. Zato vendar nisva zaslužili, da bi bih zaprti.
— Ne bo ti treba Živeti v tisti revni koči na hribu. Odslej boš živela tu na pristavi, kakor kaka gospa plemenitega stanu. Ne bo ti treba delati in skrbeti — prav tako boš živela, kakor da si prava moja žena. In tudi tvoja babica ostane pri tebi.
— PreniiloBtni gospo opat prosim — izpustite me — jaz ne morem tu ostati.
— Ali me imaš malo rada, Polonica? je vprašal opat.
Polonica ni odgovorila. Povesila je glavo, potem pa nakrat zajokala, se vrgla na kolena in začela prositi, naj jo opat vendar izpusti.
Opata je jela minevati potrpežljivost. Šel je parkrat  s  trdimi koraki po sobi sem in  tja, potem pa se je ustavil pred Polonico, jo dvig nil s tal in jo pritisnil k sebi.
— Dobro. Polonica, je rekel odločno. Če nečeš pri meni oatati, te ne bodem silil. Jutri zjutraj greš lahko domov na hrib z babico vred. To noč pa ostanem jaz pri tebi.
Polonica je odskočila od opata, kakor da je strela udarila v sobo. Hipoma je spoznala svoj položaj, a to spoznanje ji je dalo tudi moč za obrambo. Mehko, ponižno dekle se je nakrat prelevilo v pogumno ženo, ki je pripravljena braniti svojo čast do skrajnosti.
— Premilostni gospod opat — je zaklicala Polonica — jaz sem revno kmetsko dekle, ali poštena sem in poštena ostanem.
— To je prav lepo, se je porogljivo smejal opat.   Ti pa ne po-
zabi, da sem jaz opat in gospodar zatiškega samostana in da si ti moja last, s katero lahko storim kar hočem.
Pri teh besedah je skočil k Po-lonici in prijemajo jo za roko skoro hr'pav razburjenosti ji rekel pol glasno:
— Moja si! Jaz te hočem in Če me ne ljubiš — kaj zato? Moja boš vendar.
— Nikdar! je zakričala Polonica in se poskusila osvoboditi iz opat > vih rok. Pustite me!
Opat pa jo je prijel še trje in jo vlekel proti ležišču.
— Pustite me! je klicala Polonica. Pomagajte! Pomagajte!
A nihče ni prišel Polonici na pomoč. Dasi se je branila s vsemi svojimi silami, vendar ni bila koi opatu.
— Pustite me! Jaz se bom branila! je zakričala nakrat in segla • nedrije.
— Le brani se, grlica drobna, se je rogal opat in jo pahnil proti ležišču.
V tem trenotku se je Polonici posrečilo, da si je osvobodila roko Bliskoma je segla pod zglavje svojega ležišča, nekaj se je zasvetilo * njeni roki  in  se  v najkritičnejšem
soj,
enio,
Ki » Po, idar, iičn
ljub
k on.
■niz* pike in zna igrati s pravim tempe-anio ramentom. Škoda, da se v trenotkih u i D&jvecjega afekta časih izgubi nekaj aekajbesed. Gospodje Lier, Danilo, pr aguti no vic , Nučič, Iličič in Z a vadil so predstavljali originalne tipe poljskih akademikov.Igralec ima nalogo, provzročiti s svojo igro, da naredi vsaka beseda učinek, ki ga je nameraval pisatelj. V tem oziru je nadkriljal inteligentni igralec g. Lier vse svoje tovariše, katerim pa s tem ne odrekamo zaslužne pohvale. Tudi manjše vloge ho bile prav dobro izvedene. Drastična komika gospe L i e r o v e in ljubeznivi
U da humor g. B o 1 e š k e sta našla za
■°ge, hip,
rai.
služeno priznanje. I«to velja o vedno marljivi gospe Danilovi in o g. Verovšku. Gosp. K r e i s o v a je * simpatični značaj maturantke in emancipiranke Štefanije ozarjila z nekim poetiškim dihom in tudi g. Dragutinovičeva je dobro izpolnila svojo  naloge. Sploh se mora
duš
aitje, ijhni stn© »mo. aoža
trp. itere i ora-reze, bšlo
lju-
0 le lana lova
ka
akorlš )eta. vse->ine ičin mo-ve »zna
1 or ■Dno
in sce-svo snih aivo
in anje igra e je moč ose-, da du-Vso red-ky. itna ,kta do •az-
je »rez
so ;ali. kot
ki eh-
dar ti kar
Po-oro pol
eti. oja
ica
,to-
l jo dona »mi
10s
ra-
i v
aa, oti
lici ko. ro-> *
901
reči, da se je jako dobro igralo in je to tudi občinstvo v polni meri priznavalo.
— Glasbena Matica". Pevski zbor »Glasbene Matice« ima redni letošnji občni zbor v sredo, dne 7. oktobra ob 8. uri zvečer v pevski dvorani, in sicer za oba oddelka, za ženski in mo4ki zbor skupaj. Ker bo poleg izvolitve novega odbora sklepati o važnih stvareh glede na pričenjajočo se koncertno sezono 1903 04, prosi odbor, da bi se čestite dame in gospodje pevci sigurno in polno številno sešli. Dosedanji člani se povabijo pismenim potom; odbor apeiuje tudi na vse druge dobre pevke in pevce, da vstopijo v zbor, da bo ta, če mogoče, še imozantnejši nego do sedaj.
— Podivjanost nemških vojakov. Včeraj po noči je Šel knjigovodja neke tukajšnje veleugledne tvriike, zelo miren in dostojen mož, po Slomškovih ulicah proti domu. V blizini nove vojašnice ga je srečalo več vojakov 27. pešpolka. Ne da bi jim dal kakorsnegakoli povoda, so ga mahoma obkolili in dva pijana vojaka sta se navalila nanj, kličoč: „Dos is a so a Krnner, kaut'g ehan nieder den Kraaerhund". Ker je dotični gospod videl, da mu od te pijane, surove dru-kali zares preti nevarnost, je jel klicati ra pomoč. To je hrabre junake še bolj razburilo in ona dva, ki sta neprestano kričala „haut's ehan nieder den Kraner-hundtt, sta izstopila iz vrste ter jela g. knjigovodjo suvati semtertja venomer kličoč „Kranerhund, na vvart', wir wirn dir sehon zag'n!" Dotični gospod jih je v mirnem tonu, navzlic takim surovostim pozval, naj ga pii6te pri miru, Češ da je tak surov napad nedostojen v>akega poštenega Človeka in da se bode sicer moral pritožiti pri inšpekcijo imajočemu častniku. In ko je hotel nadaljevati svojo pot, so mu vojaki zasto-pili pot, in ona dv?, ki sta ga prva napadla, sta se postavila za njegov hrbet, mu iztrgala dežnik in ga neusmiljeno jela z dežnikom biti po glavi. Nato je prišla v o jaška straža, a mesto da bi prijela napadalce ter jih odgnala, j e
trenotku zabodlo v opata. Polonica je bila opatu sunila v prsa bodalce, katero ji je bil daroval Matija.
— Ah — je dihnil opat in izpustil Polonico. Roka njegova je segla tja, kjer je bil zadet, in potegnila iz prsi bodalo. Pasja duša — zabodla si me, je škripaje z zobmi sikal in sedel na posteljo.
Polonica je skočila k vratom. Ah ta so bila od zunaj zaprta. Na ves glas je kričala: Pomagajte, gospod opat umira.
Zdaj je odletel zapah in v sobo je stopil Jernej Kos.
— Gospod opat — je zaklical. Jaz sem tu, Jernej.
— Zgrabi to punico in zapri jo v klet — potem pa pošlji kakega človeka sem. In luč preskrbi! Jaz išem ranjen —
Jernej Kos se je prestrašil in ni vedel, kaj bi storil. Prijel je Polonico za roko, potem pa začel klicati hlapce. Prihiteli so nakrat od vseh strani, hlapci in dekle.
Pomagajte premilostnemu gospodu opatu, jim je Jernej Kos ukazal. In med tem, ko so posli pohiteli na pomoč opatu, ki je bil brez zavesti omahnil na posteljo, je Jernej Kos vlekel Polonico po stopnicah nizdoli in jo pahnil v temno Met. V tem ko je zaklepal težka vrata, se je dekle jokajo zgrudilo na vlažno zemljo.
sama jela kričati: „haut's nieder den kranerischen Hund". Ko je dotični gospod sprevidel, da si ne more sam pomagati, je jel glasno klicati na pomoč. Mahoma je bilo polno vojakov ob oknih vojašnice, ki so vsi vprek vpili „haut's ehan nieder den Kranerhund". Nato je pristopila vojaška straža, nastavila g. knjigovodji bajonet na prsi in psujoč ga tirala v vojašnico. Prisedsi tjakaj, je straža znova jela psovati in je prostake naravnost poživljala, da naj doticnega gospoda pretepo. Častnika ni bilo nobenega blizu in ko je knjigovodja zahteval, da se naj ga pelje k inšpekcijo imajočemu oficirju, se mu je reklo, da dotični častnik spi in da se naj le drugi dan pride pritožit. In ko je g. knjigovodja svojo zahtevo vnovič energično ponovil, se mu je zagrozilo, da ga bodo kratkomalo vtaknili v zapor. Nato so ga obkolili zopet vojaki, ter so ga z nasajenimi bajoneti iztirali iz vojašnice. Značilno je, da se je s strani vojaške straže in podčastnikov storilo vse mogoče, da bi se napadalca ne eruirala. Z dovoljenjem doticnega podčastnika sta namreč prišla v vojašnico pri vhodu, ki je sicer dovoljen samo oficirjem. Vprašamo pristojne kroge, ali jim je znan ta nečuven slučaj? Vojaki 27.pešpolka uganjajo v zadnjem času že res take stvari, da bo treba spregovoriti resno besedo! Najbolj surovi izgredi so zdaj kar na dnevnem redu. Mi smo dosedaj molčali, ker smo mislili, da so bili ti izgredi le poslenica preobilo použitega alkohola. Sedaj smo se prepričali, da temu ni tako! Med vojaki so elementi, ki hočejo na vsak način izzivati Slovence in porabijo za to vsako priliko ter se ni malo ne strašijo brez vsacega vzroka tudi dejansko napadati mirne Slovence, samo da dado izraza svoji brezmejni mržnji do Slovencev. Temu se mora napraviti konec. Zahtevamo odločno, da nam pristojne oblasti dado točen in jasen odgovor, toda mi se ne zadovoljujemo samo s tem, ampak tir j amo energično, da se napravi enkrat za vselej konec takim izzivanjem in napadom, pred vsem pa, da se nam da Častno zadoščenje! To bi bila lepa, da bi miren Slovenec ne bil v slovenski Ljubljani varen pred surovimi napadi nemških podivjanih vojakov!
— Nervoznost ljubljanskih Nemcev. D*nea ponoči prišli so trije gospodje v družbi dveh dam v kazinsko kavarno in so slovenski za ntevali, da se jim prinese pijače. Siovensko govorjenje pa je kazinote razburilo in takoj so bili vsi pokoncu in so se zbrali okoli slovenskih go stov, ki so bili mirni in so se med seboj razgovarjali. Kazinotje so kri Čali: »Hinaua mit ihnen« in slovenske goste psovali. Med tem je prišel v kavarno policijski stražnik napovedat policijsko uro in ta je v strahu, da bode v kavarni nastala rabuka, rekel Slovencem, naj gredo raji ven, da bode mir Slovenski gostje so plačali in dostojno odšli. Pred kazino se je bilo med tem časom nabralo mnogo ljudi, ki so se iz radovednosti ustav ljaii, ker so videli v kazini polno kričečih Nemcev. Iiraed omenjenih slovenskih gostov sta bila dva tujca in so vsi le slučajno šli v kazinsko kavarno, ker jih je peljala pot ravno mimo. Sicer pa mislimo, da je ka-zinska kavarna javen lokal, katerega sme vsak obiskati in kjer se mora vsakemu posireči. Med Nemci sta bila takrat v kavarni pleskar Karoi Pirker in klepar Jainscheprg.
— Opravičena zahteva. Piše se nam: Mesto Škoijaloka ima res lepo lego in prijeten je sicer ves ta kraj; še lepši pa bi bil, če ne bi imel toliao neprilik. To, da se po piva po mestu in vpije in da se celo z razgrajanjem kali nočni mir — gotovo m posebno prijetno. Pa to še ni vse. Želelo bi se pač med drugim več reda (!) v mestu samem in v okoiioi, kakor ga je bilo dosedaj. Da veže in samotna pota niso sobe, pač vsakdo ve. (!) Zato že estetika zahteva, da redarstvo za to skrbi! Če je mladina vesela, je že prav, ali ne pripuščajte same sebi, posebno ponoči ne — Miade gospode pa prosimo, da vsaj malo omeje svoje prepogoste obiske — in stiankam do volijo vstop v trgovino neke boljše hiše, da ne bodo primorane blago kupovati drugje in iskati drugih zavarovalnic za svoja poslopja in po hi št v o.
— Stavka  v Trbovljah.
Dne 30. kimovca se je pričela stavka rudarjev v Trbovljah. Delo je ustavilo radi sramotno nizkih plač (58 vinarjev za osemurno delo najmž|e) nad 2000 delavcev. OrožniŠtvo so koj pomnožili za 20 mož. Vendar se mir ni nikjer kalil. Prihodnji dan so jeli stavkati tudi v Zagorju. — V petek zvečer je privrelo kakih 300 trboveljskih rudarjev v Hrastnik in pri silili so tamošnje delavce k stavki. Zadnji so se le neradi pridružili trboveljskim in zagorskim tovarišem. Baje pride sem tudi vojaštvo. Ako
se štrajk kmalu ne ustavi, in upanja ni mnogo, utegne nastati največja beda, kar so stavkujoči nepripravljeni na Štrajk. Gospod diČni državni poslanec V. kurije in član »lepega kluba« Žičkar, gani se vendar, kje si?
— Ponarejale! denarja.
V Hrastniku so prijeli orožniki nekega Mlakarja in njegovega tasta Pusta, tovarniška delavca, ker sta ponarejala srebrnjake in krone Pripravo je vrgla žena prvega v Savo, toda, ker je padla pol*g brega v vodo, jo ta ni odnesla ter so jo orožniki našli. Tudi v Trbovljah so zasledili ponareiaica kron, Kralja, ki pa |0 je pr*vočasno popihal v Ameriko Brzojavili so za njim.
— Iz Trnovega se nam piše: Trnovo už *a veliko srečo, da bo Be v njem nastanile šolske sestre de N. D Pečajo se seveda z vzgojo otrok. Trnovo leŽi na slovenskih tleh, Nemec je pri nas bela vrana, a navzlic temu se naše pobožne sestre na vso moč trudijo, da bi vzgojile otroke v nemščini in pridobile temu edino zveiiČatnemu jeziku čun več veljave! Kako predrzne so te babnice, je razvidno iz tega, da se v tem izključno slovenskem kraju poslužujejo pri ko respondenci skoro izključno nemščine in da pošiljajo slovenskim sta rišem samo nemške prospekte o sprejemu v svoj šolski z--.vod. In Slovenci so še tako nespametni, da jim izročajo svoje otrotee, dasi vedo, da jim bodo te pobožne učiteljice na vse načine skušale izruvati iz src najsve tejse čustvo — ljubezen do materinega j'-z?k<-! Slovenski stariši, ali nimate nič narodnega ponosa? Povejte tem častiti m sestram odločno, d * naj respektirajo slovenski jezik, ako ho čejo živeti med Slovenci in od Slovencev, drugače pa naj pobero sila in kopita tjakaj, kjer bodo nemoteno smele negovati nemške svoje težn»e!
— Požig. Posestniku Matiji Žitku v Vrdu je 20. p. m. zgorel ko soleč z vs * Krmo in gospodarskim orodjem Ž tko, ki je hil zavarovan samo z« 600 K, ima 2200 K škode Orožniki so kot simljiva požiralca prijeli tovarniška delavca Frana Smela  in R^mi«a
— Premeten tat. V Četrtek 1. t. m. je prišli h koajed«rki v Brezju še precej čedno oblečen mož ter ji naznani!, da je gosp. Mavr iz Kranja kupil 6 boš, izmed katerih je jed na poginila. Tat pravi, da ga je g. M»yr poslal, naj pride takoj po njo. Gospodinja m imela nikogar druzega doma in je vsled tega poslala svojega delavca v Kranj s konjem  in  vozom, da bi naložil in
dpeijai mrhovino. Ko se peljeta proti mestu, pravi neznan tat, naj i<re hlapec javit ž>vinozdravniku. da bo smel vzeti Dušo. Med tem, ko je je šel hlapec v stanovanje k živino zdravniku, je pognal neznan tat konja ter se odpeljal ž njim. Vrnivši se hlapec se je čudil, ko ni b;io nikjer ne konja, ne voza in tudi premetenega tatu ne
— Vojaki proti strogemu korporalu« V sredo zvečer so odhajali iz Gorice vojaki-tretjeletniki; bilo jih je kakih 300. Med njimi je bil tudi neki korporal, ki je preje prostake neusmiljeno mučil in trpinčil. Vojaki so ni a bili zato silno gorki in so mu zaprisegli maščevanje. V to se jim je ponudila ugodna prilika in so sklenili, ga na vlaku pošteno pretepsti. In hudemu gospodu korporalu, kateremu se je preje, ko je še nosil suknjo „belo", brezpogojno vse pokorilo, bi se bilo skoro slabo godilo, ako bi ga ne bil rešil iz nevarne situacije neki narednik, ki ga je odpeljal nazaj v vojašnico, kjer je na varnem čakal, da so se odpeljali njegovi, maščevanja željni bivši podlož-niki. Med tem časom pa so imeli gospod korporal priliko premišljevati, da je tudi korporalska čast in slava minljiva, ob tako minljiva l
— Samomor. V Gradcu se je zastrupila iS etna natakarica Ro-zalija Juršič, doma iz Frankovcev v ptujskem okraiu.
— Nezgode. Ana Smerečnik, 56 let stara dninartca v Kamniku, je dne 30 pr. m. doma na stopnicih padla in si zlomila desno nogo pod kolenom. — Na stopnicah je padla 60 let stara delavka Marija Fister iz Postojine in si zlomila levo roko v rami. — Včeraj doooludne je pred deželno bolnišnico 3l/» leta stara de klica Josipina Moharjeva, stanujoč« v Holzapfelnovih ulicah št. 11 skočila z električnega voza, ko se je ta že premikal naprej in je padla ter se tako pretresla, da je bljuvala kri.
— Tepeni vojaki. Na Glin-cah je bila včeraj zvečer v Travnovi gostilni »vinska trgatev«. Fijakar Fr. Vernik, stanujoč v Linhartovih ulicah Štev. 4, je bil pripeljal na veselico goste in se je sam nekaj časa mudil v gostilni. Med tem časom so štirje vojaki peki se vsedli v Vernikov voz in se nameravali odpeljati, kar pa je Vernik s svojim prihodom preprečil. Nastal je prepir in ker so vojaki začeli lijakarja suvati, so prišli gostje
iz gostilne in so vojake stepli, ki so s krvavimi glavami zbežali v mesto.
— Tatvina. Posestnici Mariji Oblak na Glineah je bilo v času med 24 in 27. p. m. ukradenih več dragocenosti v vrednosti 80 K in denarja 9 K 40 h. Kot tatvine sumljivega so zaprli nekega dečka, ki je bil v Oblakovi hiši v službi.
— Nezgoda v Latterma« novem drevoredu pri gugal-nicah. Jernej Lipovšek in Ivan Kiadnik, miz% rska pomočnika v Spodnji Šiški št. 50, sta se včeraj popo-ludne v LaUermanovem drevoredu vozila po zračni žici. Bila sta oba vinjena in sta padla na tla. Lipovšek se je hudo pretresel.
— S kostanja padel je včeraj dopoludne na Gradu UraniČev kleparski vajenec Jakob Klemene, 16 let star, dom * v HrašČah pri Postojini in si desno nogo  v členku spahnil.
— Podsulo ga je. Danes dopoludne udri se je pri kopanju hriba na novem vojaškem strelišču kos hriba in podsul delavca Ferdinanda Jana. Izkopali so ga sicer takoj, a bil je že mrtev.
— Na južnem kolodvoru najdene reći. V času od 26. sep tembra do 2 t m. so bile na južnem kolodvoru sledeče reči najdene: zavitek perila in obleke, velika ruta in dežnik.
— Izgubljene reči. Trgovski
pomočnik Stanislav Simonič, stanujoč na Sv. Petra cesti štev. 4, je izgubil včeraj dopoludne na poti od kavarne »Evropa«, po Sodnijskih ulicah in Miklošičevi cesti do frančiškanske cerkve srebrno častniško verižico z dvema priveskoma. — Šivilja Marija Glina, doma v Šs. Vidu pri ZatiČini, je izgubila v soboto zvečer na poti od dolenjskega kolodvora, po Kar-lovski cesti in Sv. Florijana ulicah do sv. Jakoba trga denarnico, v kateri je imela 70—80 K denarja. — Na poti q<1 Rimske ceste po Igriških ulicah in Kongresnem trgu do Šelen-burgovib ulic je izgubila učenka višje dekliške šole Slava Skale, stanujoča na Hrnski cesti št. 19 zlato zapestnico z napisom: »Gott schutze dteh«.
— N* poti po Bieiweisovi in Dunajski cesti do topmČarske vojašnice je izgubila neka dama zlato verižico, vredno 150 K. — Sprehodna palica s srebrnim držajem in črkama A. D. ter letnico 15 /T. 97. izgubila se je na Sv. Petra cesti od Llovda do kavarne »Austria«.
— Hrvatske vesti. Križe-vački škof Julij Drohobecki vrnil se je v soboto iz Zagreba, kjer se je  nekaj   časa  mudil,  v Križevce.
— Izložbo društva umetnosti je obiskalo dosedaj preko 1500 oseb. Od slik hrvatskih umetnikov prodano je šest slik M. Crnčića, pet Slave Raškayeve, dve Križmanovi in ena J. Bužana. — Brigadska častniška šola se bo ustanovila v Varaždinu. Obiskovalo jo bo 5 častnikov 5. in 6 častnikov 12. polka. Zapovednik te šole bo major Stanislav vitez Ursyn-Prusynski. — Fortuna v Oseku. Pri žrebanju povl. razredne loterije v soboto odpadel je na srečko št. 109.499, kupljeno pri bančni tvrdki Sorger, Weiszmayer & Co. dobitek v znesku 15.000 kron. Srečka je razdeljena v osmine, katere bodo dobili sami Osječani. — Sivolasi h r vatski pesnik traGrga Martić je popolnoma okreval. — Skrlatica_ je začela razsajati v Travniku. — Društvu brv. pisateljev je pristopil kot ustauovni član grof Erdody de Monvorokorok. — D r. H. H in k o v i č, hrvatski publicist in pravnik, odpotoval je te dni iz Zagreba v Cirkvenieo, kjer otvori odvetniško pisarno. — Dva polletna tečaja za ruski j e z i k bo otvoril koncem tega meseca Štefan Radić - v Zagrebu za začetnike in za one, ki so nekoliko vešči ruščine. — „S o k o lu v Dubrovniku. „Crvena Hrvatska14 nasvetuje, naj bi se tudi v Dubrovniku osnoval „Sokolu. V gledališču istotam bodo tudi kmalu dobili opereto. — Umrl je v Petrinji doktor vsega zdravilstva in zobozdravnik Mijo Cetollo.
— Madjari i Hrvati. Pod tem naslovom namera poznan publicist g. A. Jelavić izdati v Parizu brošuro o državiiopravnem in financieluein odno-šaju Hrvatske nasproti Ogrski. — Starčevičeva Številka „Hrv. pravau. V proslavo odkritja Star-čevieevega spomenika bo izšlo „Hrv. pravo" v svečaui izdaji s posebno prilogo, posvečeno dr. Starčevieu.
* Najnovejše   novice. —
Založna v Meseriču napove konkurz, ker so se vsi poskusi za saniranje izjalovili. — Splošna stavka je nastala v Pečuhu. Delavci vseh strok in podjetij so vstavili delo. — Zaradi sleparij po hotelih so zaprli v Hamburgu bivšega dragonskega poročnika Ku-petzkega iz Toplic. Njegov oče je kapelnik v Karlovih varih. — Močna razstrelba se je pripetila v tovarni v Altoni. Štirje delavci so ubiti.
— Sebe in  svoja  dva sinova
je zastrupil železniški načelnik Ba-ratelli v Comu. — Obsojeni ponarejal ec vinav Vingki veletržec Leopold Ungar v Šopronu je bil obsojen zaradi ponarejanja vina v 20dnevni zapor. — Bomba v cerkvi. V Katedrali Imola Romagna so našli v spo-vednici bombo. —- Umrl je na Dunaju bosanskemu ministrstvu prideljeni bivši profesor nemškega, italijanskega in francoskega jezika na bol graj s ki visoki šoli dr. Gabor Atanackovič. — Poneverjenja v sv. Vaclav-ski hranilnici pridejo pred porotnike dne 9. novembra. Obravnava bo trajala štiri tedne. Obtožnica obsega več tisoč strani. — Vesti o velikem klanju Židov v Mohilevu, kjer da je bilo umorjenih 300 Židov in 100 kmetov, so si židovski Časnikarji na lepem izmislili.
* H i da miru. Ameriški milijonar Carnegie je poklonil nekoliko milijonov za zgradbo mirovne palače v Haagu na Nizozemskem, kjer se bodo shajali na posvetovanja vsi tisti, ki si prizadevajo uvesti splošni mir. Toda gradba mirovne palače vznemirja nizozemske stavbenike, ki so se zanašali, da se izroči njim. Razpisan je namreč natečaj za gradbo, ki je popolnoma mednaroden ter je oddaja dela poverjena posebni komisiji mirovnih članov.
" Milijonarjev sin. Kornelija Vanderbilta, sina glasovitega milijonarja je oče izbacnil iz družine ter mu odrekel najmanjšo dedsčino, ker se je poročil z damo, ki ni bila staršem po volji. Mladi Vanderbilt pa zaradi tega ni obupal, temuč je začel igrati strastno na borzi. Dandanes ima že prilično 40 milijonov dolarjev, pa še ne odneha, ker seje zaklel, da hoče spraviti skupaj 400 milijonov dolarjev. Toliko bi bil namreč podedoval po očetu, ako bi se bil ženil po njegovi volji.
* Najdražji lasje so popolnoma beli, ne manj kot 75 cm dolgi ter vzeti od žive osebe. Takih las ni dobiti pod 400 K za unoo, ker matrone, ki imajo take lase, istih navadno ne prodajo za noben denar. Pa tudi sploh so lepi lasje drago blago, ki velja več kot je njegova teža v zlatu. Najcenejši so gosti Črni lasje, ki jih je lahko kupiti pri Kitajcih. Rabijo se le za odre.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 5. oktobra. Avstro-ogrska in ruska vlada sta poslale na temelju dogovora med Lambs-dorffom in Goluchovvskim v Murz-stegu na svoja poslanika v Carigradu brzojav, v katerem izjavljata z ozirom na to, da so revo-lucijonarni odbori preprečili izvršitev od velesil dogovorjenih in polnomočnih reform v treh vilajet ih in da je tudi turškim vladnim organom nedostajalo glede reform resne volje, da sta se obe vladi zedinili za uspešnejši način kontrole in nadzorstva. Nadalje se prito-žujeta vladi, da so vladni turški organi pri udušitvi upora se zakrivili mnogih grozovitosti in na najsilnejši način postopali napram mirnemu krščanskemu prebivalstvu, zatoje nujno potrebno, da se tem žrtvam obžalovanja vrednega nasilstva pomaga. Brzojavka naznanja na-daljnih instrukcij, v katerih so navedene natančne podrobnosti glede humanitarne akcije, ki je potrebna v svrho podpore revnega stradajočega prebivalstva in zopetne zgradbe požganih vasij, cerkev in Sol. — Ta korak avstro-ogrske in ruske vlade je vzbudil na Dunaju veliko senzacijo, ker sta se vladi k temu energičnemu nastopu odločili, ne da bi se glede tega dogovorili z drugimi velesilami.
Dunaj 5. oktobra. Danes je sprejel cesar grofa Khuena-Hedervaryja v avdijenci, vendar ni bilo danes še ničesar odločeno in pride Khuen jutri zopet k cesarju. Opoldne je bil tudi ministrski predsednik Korber v avdijenci.
Budimpešta 4 oktobra V tukajšnjih političnih krogih se sodi, da priporoči Khuen cesarju, naj poveri sestavo novega ministrstva Szellu. Občno mnenje je, da bi Szćll to nalogo prevzel.
Budimpešta 5. oktobra Včeraj so priredili socijalni demo-kratje v raznih mestih shode, na katerih so demonstrirali za splošno
volilno pravico in proti neodvisni stranki.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Oradni kurzi dunaj. borza
Wal »>■!>*>u I papirji.
l*8°/o majeva renta . . i-S°/0 srebrna renta . . i° o avstr. kronska renta
iV,
zlata
i°. 0 ogrska kronska ,, IVo     »    zlata „ 4°/o posojilo dežele Kranjske t*   c posojilo mesta Spljeta •Vt°/o     #»       h Zadra IVi°/o bos.-herc. žel. pos.;i902 4°/o češka deS. banka k. o. 4°/o »      »     *• J.
!*/»•/• zast. pis.gal. d. hip. b. IV/i kom. k. o. z
10% pr. .  .  .  . .
■*/•*/• ■ast. pis. Innerst. hr. l4/i°/o   h        ogr. centr. deželne hranilnice .
iViVo zast' Pis* °F- HP* b
iVi°/o obi« °6r* iskalno železnice d. dr. . . . IVtVe it čefike ind. banke i°/0 prior. TratrPoreč lok. žel. 4° 0 „ dolenjskih železnic B0« >■ jnž. žel.kup. Vt Vi i1,° o av. pos. za žel. p. o.
Srečke od ista 1864 .   . . ti      n   »j     18801 j   . . h     m   ii    1884 . > tizsko *  •   •  • • eemlj. kred. I. emisije
r grške hip. banke . „    srbske a firs. 100—
. M turške.....
srečko   . .
Basilika
Kreditne a . . .
InomoSke a » •
Krakovske ■ • • •
ljubljanske - . .
Avstr. rud. križa , . .
Ogr.    ,,    n ■ • • •
Rodolfove b . . .
Balcbur&ke a . . .
Dunajske kom. . . . .
Delnice«.
Južne železnico • . . Državne železnice. • , . Avstro-ogrske bančne dol. Avstr. kreditne banke • . Ogrske . . Zrvnostenske fl . . Premo go ko p v Mostu (Brfbc) AJpinsko montan .... Praske želez. ind. dr.   . .
Bima-Mur&nvi.....
Trboveljske prem. družbo . Avstr. orožne tovr. družbe Oseke sladkorne družba .
" ~~ Valute.
C. fcr. cekin......
BO franki.......
80 marko ...... J
Sovereigns......I
Marko........\
Laski bankovci.....[
Bublji........
Dolarji J. •......
Ljubljani.	
oktobra 1903.	
Denar	Blago
100 -	100 20
100 50	100 70
100* -	10020
119 50	119 70
97'/5	97 95
118-25	118 45
9975	100-—
100 —	—*—
100-	—•—
100 20	101 20
9975	99 90
99l60	100 05
101 -	10130
1C5 25	106 25
101 —	102 —
100-	ior—
100-	100-80
100-—	ior—
100*26	10125
98 60	
90 —	99-50
302-	303 50
100 60	10150
170 —	179 —
182 —	183 40
245 —	249 —
.153 50	153 60
288 —	293 —
278 —	282 —
268 —	261 —
85-	90 —
12160	122 50
18 60	1960
445 —	449-
82 —	86 —
77-	81-50
70-	7250
B2 76	5375
26 —	26-90
68 —	72*—
77—	80 —
495 —	—*—
79 50	80 50
662 75	653-75
1568—	1578 -
65125	652 25
712-	714-
260 60	251-50
650 —	65150
371-	372 —
1684 —	1894 —
459-	460 —
380 —	381 —
345 50	349 50
14fr—	150 —
11-35	11-40
19*015	19*035
2347	2353
23 45	23-62
117 37	117-60
95'10	95 30
253	254
484	498
Žitne cene v Budimpešti.
dne 5 oktobra 1903.
za 50 kg K 7*53
Pšenica za oktober .
„ april 1904.
Rž
Koruza Oves
oktober april 1903. . sept. 1904 oktober . . april 1904. . Efekti 5. vin
50 50 60 50 50 50
769 617 646 520 537 5 62
ceneje.
Deželno gledališče v Ljubljani.
Stav 3. Dr. pr. 1301
V torek, 6. oktobra 1903.
Nova velika opera!      Nova velika opera F Prvič na slovenskem odru:
OTELLO.
Velika romantična opera v 4 dejanjih. Besedilo napisal Arrigo Boito, godbo zložil GiuBuppe Verdi i Kapelnik H.'Đenišek. Režiser Fran Lier.
Meteorologično poročilo.
THfau nad morjem 806*8.   Srednji sračni tlak 786-0 mm-
o	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	B « eh*	Ve*ro vi	Nebo
3. 9. z v. 4. k & m  p-POP-		7358 736 4 736 0	134 141 21*7	al. jug si. jzahod sr. zahod	del. oblač. del. oblač. del. jasno
. J9. av. 5. J7. zj. , fa-popJ		7371 738 2 7379	160 120 215	si. jzahod.del. oblač. sr. ssTzh pol. oblač. sr. jzahodjpol- oblač,	
Srađpjg temperatura sobote in nedelje 16*8° in 173°, — normale: lžo* in 12 3«. — Mokrina v 24 urah:  B 7 mm in  0 0 mm. —
Zahvala. ;
Za mnoge dokase iskrenega sočutja ob bolezni, kakor tudi pri pogrebu svojega nepozabnega Boproga,
gospoda
Gustava Poiačka
finančne straže nadkomisarja v p.
za mnoge krasne darovane vence, kakor tudi za častno spremstvo predragega pokojnika k zadnjemu počitku se čutim dolžno izreči vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
Viktorija Polaček.
Za 1. november, event. 1. svečan •e išče
srednjeveliko, prijetno
5tanoi>anjc
v zračni legi blizu sredine mesta. Prijazne ponudbe naj se oddajo v trgovini Edmunda Kavčič-a,
Prešernove ulice št. 52.      di—226)
Več centov
namiznih jabolk 4
dobre vrste (2634-4)
V itna na predaj "M luan Znider^ič
Matenjavas, p. Preatranek.
Spretna
(2393-1)
prodajalca
iz boljše rodbine v manufakturi in špeoeriji dobro izurjena, vešča knjigovodstva, korespondence in obeh deželnih jezikov, z lepo pisavo, te aprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe s sliko naj se pošiljajo tvrdki:
T- IvTloIsii±
želi mesta v špecerijski trgovini vajena gospodična. — Naslov pove in ponndbe vsprejema upravništvo „Slov. Naroda".
(2521-5)
Dobro izurjeno
prodajalko
izvežbano za trgovino z mešanim blagom se sprejme proti dobri fixni plači in proviziji takoj.
Ve£ se poizve pri tvrdki Ivan Perdan, Ljubljana. (2597—1)
z delavci za fašinska dela pri vodnih stavbah v Litiji se takoj aprejme. ?&86-2 Prijave sprejema dO IO. oktobra t. I. vratar hotela npri Slonu" v Ljubljani.
/[nton Jfocmur Somalija Jfocmur roj. JLavrenčič
<r-*~~*sz£ poročena. ^^->—"
tfudolfovo Sv* Peter Jf.
meseca septembra t903.
(2595)
Mesto po*ebneya obvestila.
Št. 11.362 L 1903.
(2588-2)
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrož. zdravnika v Velikih Laščah
z letno plačo 1400 K in z letno aktivitetno doklado 200 K.
Prosilci za to službo  naj  pošljejo  svoje kolkovane prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 20. oktobra t. I.
ter v njih dokažejo z dokazili starost, upravičenje za izvrševanje zdravniških poslov, avstrijsko dižavljanstvo, telesno sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, 30. septembra 1903.
Sukneno blago.
za vse potrebe se prodaja v vsaki kakovosti in največji izberi^najceneje pri
J. GROBELNIK-U
Ljubljana
Pred Škofijo I.   —   Mestni trg 20. %        Sukneni ostanki po zelo nizki ceni. ^Vzorci se pošiljajo na vse strani brezplačno.
Garantirano dobro
vino m žganje
podvrženo progledu kemijske presku-ševalne postaje na Dunaju.
dobiva se pri 2596-1
bratih Giaconi & Go.
Dis (Cissa) v Dalmaciji.
Lepo
stanovanje
na vogala Kongresnega trga in
Vegovih ulic, v drugem nadstropju, obstoječe iz 5 sob in pritiklinami, se odda takoj ali pa (1964—ii)
s I. novembrom t. I.
Povpraša se v upravništvu „Slov. Naroda" ali pa pri hišniku v istej hiši.
6. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke sTojega ketaično-farmacevtiCnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugI medikamenti z največjo skrbnostjo in snainostjo.
Pire elie^r  želodčna tinktura
krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje'prebavo in odprtje
ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372—32)
rif-calleva  železnata vino se
uporablja pri m al o krvni h, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliterska steklenica 2 K Plffolije* 1 sirupi Iz malin ali tamarinde dajo z vodo pomešani Izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 130.
fa narodllapo
P. n. odjemalci si labko ogledajo naš znameniti laboratorij.
Vinskisod
dobro ohranjeni se prodajo
na Rimski cesti štev. 1
Pisarja
sprejme takoj notar
Hudovernik v Kostanjevic
Oprava21 ""^
i
z biljardo
je na prodaj (2B9U
u gostilni „pri Kcmarw
Rimska cesta štev. 4.
trgovski pomočnik
vešo nemškega in slovenskega jezii|Zac v trgovini s mešanim blagom, U krc s 15. novembrom t. 1. sedanjo sluit ^my premen it j. (2592-Natančni naslov se izve v upn niitvu »Slovenskega Naroda«.
žel
stv
kaj
V večjem kraju na Dolenji^61 skem se sprejme dobro izveš je ban in spreten 0D
tak
tud be<
j«
Ponudbe se sprejemajo do l4P°' t- m. pod „Poštenost", poste r" stante Ljubljana. (2554-
špecerist.
V notarsko pisarno v Ilirski I strici se sprejme takoj
pisar
z lepo pisavo; imeti mora že nek prakse v zemljiškoknjižnem lustrii... in v pisarniških poslih.   Plača po d govoru in zmožnosti. (8687-
Dr. Alojzij Žnidai :
c. kr. notar v II. Bistrici.
!!! Zenitninsko posredovanje!!!
Za vse etanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neoženjene gospode in vdovce vsake povoljne starosti.  \ajMrozJa tajnont v v slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po
„£gentie Comercielle", Dunaj I., Sonnenfelsgasse 19,
V dvajsetletnem obstoju največji vspehl.
Ravnateljstvo Comercielle".
(244<>—16)
Ccs. kr. avstrijskeSi
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo" drž. železnice v Beljaku.
▼o
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Pro^a čez Trhli. Ob 12. uri 24 m ponoći osobni tli v Trbiž, Beljak. Celovec, Pranzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v AnsV Solno grad, čez Klem-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj vi a Amstetten. - Ob 7. an 5 i zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensleste, Ljubno, Dunaj, M Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m do^ lis osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Pranzensfeste Monakovo. L; bno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, 0 nevo, Pariz, čez Klem-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Pr* cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Ameb tten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pranzensfeste Inomost, Monakoi (Direktni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo maito in v Kočevja Osubi vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur5 m F poludne i sto tak o, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano }ui. ^ Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Moo&kuv Inomost, Franzensleste, Solnograd, Line, Stejr, lfil, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak f rektni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlaž Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, 1. Prago (direktni vozovi I. in II.razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine va-1 Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stejr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli o jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popola«!0 osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inumosta zensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. >:: hora, Celovca, Por tabla črez Selzthal iz inomosta v Solnograd — Proga iz Novega moit* Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesu in Kočevja, ob 2. uri S2 m V poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer h — Odhod Iz Ljubljane drž. koL v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutra; uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in i ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljab praznikih, samo oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. ii Kamnika. Mešani vlaki I 6. uri 49 m z]utraj, ob 11. uri 6 m dopoludne ob 6. uri 10 m m ob 9. uri 55 m zve3 samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Ča8 pri- in odhoda je OBI srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. C1,1
po|
žel tal
d oi
a)
lili
pre
pai
sk<
Kri
in
pi«
zei
gil lož •la
za<
do1 pr«
prt Str del pr< MU
j*
že
ril
P'« skj
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti I je ugodno zavarovanje na doživetje |in smrt z zmanjsujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let i pravico do dividende.
V*
vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 JL
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a isrikozl slovaniiho- narodno upravo. (26—114)
Vm poJMuila daj«:
Generalni zastop v LJubljani, degar pisarne so v laatnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih osna* Škodo cenjuje takoj in najkulantnej« Uživa najboljši sloves, koder posluj«
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne ]in občnokoristne namene.
kdajatalJt.iDlodgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk wNarodne tiskarne'
dri te
t0(
m<
On da
šei
au
tih
mi rei j*a Po
za
N
be ka
34
93