tfeajft vsak dan nam sobot aodoli In praznikov Issued daily «xeept Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ; Uradniški In upravnltkl praatort: 1657 South Lawndal« A v«. Offico of Publloatka: 6687 South Lawndal« Ava. Telephone, Koc k wall 4604 * * *'44H6NMaaMMMMMMMMMMMMb« LETO—YEAR XL Caaa Rata Jo SI4K) ■tatter January It, ISM. at Ul________ lar tha Act at Con*r«aa el Mareb 1W CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 23. SEPTEMBRA (SEPT, 23). 1946 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 117 Acoopianco tor maiiini at spocial rolo of post««« provided for » sactlaa 11D6. Act «< Oct. A 1617. «utborlsod on Jun« 4. 1616. 111 Zasedanje generalne skupščine Združenih narodov v Parizu Predsednik francoske republike pozdravil delegate. Amerika podprla mirovni načrt za Palestino. Druga seja zunanjih ministrov zapadnih držav Parit. 22. sept.—Tretje letno ] zasedanje generalne skupščine Združenih narodov se je pričelo v palači Chaillot v atmosferi mračnosti, negotovosti in dvoma. Izgleda ni, da se bo kriza v odnošajih med Sovjetsko unijo, Ameriko, Veliko Britanijo in Francijo ublažila. Vincent Auriol, socialist in predsednik francoske republike, je pozdravil delegate iz 58 držav, ki so članice Združenih narodov. Dejal je, da po treh letih končanja sovražnosti se svet ni pomiril. Dr. Herbert Evatt, podpredsednik avstralske vlade, je bil izvoljen za predsednika skupščine, Paul Spaak, belgijski premier, pa za načelnika političnega odbora. Evatt je bil načelnik odbora skupščine, Jci je odo: bril načrt glede razkosanja Palestine na dve državi zadnjo jesen. Situacija v Palestini je zasenčila vsa druga vprašanja, ki so pred skupščino. Amerika je podprla mirovni načrt za Palestino, katerega je sestavil švedski grof Folke Bernadotte, ki je bil zadnji petek za vratno umorjen v Jeruzalemu. Grof je bil posredovalec Združenih narodov v konfliktu med Židi in Arabci v Palestini. Žrtev atentata je bil tudi francoski polkovnik An- n i .. n MM H a.., ai|,,l ure oerrm, pomocniK uci iibbo»- ta. Ameriški državni tajnik George C. Marshall je dejal: "Mnenje moje vlade j/a, da jt načrt praktičen in izvedljiv. Upam, da ga bo generalna skupščina odobrila. Tvoril naj bi podlago miru v Palestini. Pale stinski problem je bil predmet debat v prošlosti in še ni rešen. Upam, da se vsi zavedamo resnosti problema in da ga je treba rešiti v interesu svetovnega občestva." Trvgve Lie, generalni tajnik Združenih narodov, je v kratkem govoru pred člani skupščine poveličeval grofa Bernadotta. Opozoril jih je, da je umor gro fa in francoskega polkovnika Izgon Jugoslovanov iz Čehoslovakije Konec prijateljske kooperacije med državama Praga. Čehoalovalrila. 22. sept. —Čehoslovakija je naznanila, da bo deportirala 2,800 mladih Jugoslovanov, ki so pohajali strokovne šole v deželi. Naznanilo pomeni konec prijateljske kooperacije med Čehoslovakijo in Jugoslavijo. Mladi Jugoslovani so prišli v Čehoslovakijo, da m» izurijo in izvežbajo za rekonstrukcijo in industrializacijo v vojni razdejane in opustoiene Jugsoluvije Povabila jih je čehoslovaska vlada. Masna deportacija je zaključila stavke, izgrede in demonstracije, katere je sprožila Komin-fotma z obaodbo maršala Tita in drugih voditeljev jugoslovanske komunistične stranke. Mladi Ju goslovani so zasedli štiri vlake, dva v Mikulovu v južni Čeho-slovakiji in dva v Dublicu v bli lini Prage, ki so jih odpeljali domov. Oni. ki so podprli Komin-formo proti maršalu Titu, b»»do lahko ostali v Čehoslovakiji Čehi in Jugoalovanl trdijo, da je le nekaj fantov v tej kategoriji. Javnost jf bila informirana o trenju 10. septembra, ko je po-liciia aretirala 20 Jugoalovanov v Čakovicu. predmestju Prage sledil seriji incidentov, v katerih je bilo J3et oseb, med temi ameriški generalni konzul Tho-mas VVasson v Jeruzalemu, u-morjenih in sedem ranjenih. Dostavil je, da ni nobenega dvoma, da je bil umor Bernadotta premišljen poskus intervencije in oviranja dela Združenih narodov. Lie je ponovil sugestijo, naj skupščina sankcionira organiziranje oborožene sile, ki naj bi šla v Palestino in ščitila člane misije Združenih narodov tamkaj. Marshall, britski zunanji minister Ernest Bevin in francoski zunanji minister Robert Schu-man so se ponovno sestali na seji v francoskem zunanjem uradu. Razpravljali so o berlinski krizi, ki je posledica ruske blokade. Seje so se udeležili vodilni svetovalci zunanjih ministrov. A Bevin je po seji odletel v London. Sklicana je bila izredna seja članov britske delavske vlade, na kateri bo Bevin poročal o rezultatu razgovorov v Parizu. Vest pravi, da bodo Amerika, Velika Britanija in Francija naslovile zadnjo noto Sovjetski u-niji, preden se bodo odločile za pretrganje razgovorov v Moskvi o berlinski krizi. Problem bo morda prišel pred generalno sjcuffičino Združenih narodov Po seji zunanjih ministrov"'zapadnih držav je bilo objavljeno naznanilo o dosegi dogovora. Ta predvideva obnovo prizadevanj za izravnavo nesoglasij med za-padnimi državami in Sovjetsko unijo. ' «Rdeči dekan" bo obiskal Ameriko Svaril bo ljudstvo pred vojno London. 22. sept.—Dr. Hewlett Johnson, ki je označen kot "can-terburški rdeči dekan," je naznanil, da bo obiskal Ameriko in posvaril ljudstvo tamkaj, "da bo 300,000,000 ljudi stalo proti zapadu, ako bo izbruhnila nova vojna." Dr. Johnson je razkril, da je sprejel drugo povabilo, naj obišče Ameriko. Odpotoval bo v Ameriko v prvih dneh novembra. Na vprašanje, ali ima mrž-nje do Američanov, ker je ameriški generalni konzul v Londonu zavrnil prvo njegovo prošnjo za dovoljenje obiska Amerike, je odgovoril: "Mržnje nimam. Jaz sem človek miru. Zakaj naj bi se jezil in godrnjal?" Dekan je imel razgovor s časnikarji v uradu lista Daily Worker, glasila britske komunistične stranke. On je svetovalec Članov uredniškega štaba lista. Johnson je nedavno obiskal Šest držav v sovjetski sferi vpliva— Poljsko, Čehoslovakijo, Ogrsko, Rumunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. Kompanija ponudila zvišan je plače Unija CIO se še ni odločila N«w York. 22. sept.—American Telephone & Telegraph Co. je naznanila, da je pripravljena zvišati plačo za šest dolarjev na teden delavcem, članom unije CIO. Besednik unije je dejal, da ponudba ni zadovoljiva, kljub temu jo bo upoštevala in potem naznanila odločitev. Unija ima 25,000 članov v 42 državah in federalnem distriktu. Zvišanje plače je ponudil Kenneth P. Wood, podpredsednik kompanije. On je naznanil, da je kompanija pripravljena zviša- Voditelji komunističnih strank O Moskvi? Washington, D. C., 22. sept.— Med diplomati v Washingtonu prevladuje mnenje, da je Rusija pozvala voditelje komunističnih strank v vzhodnih evropskih državah na konferenco v Moskvi. Možnost je, da bodo imeli razgovore z ruskim zunanjim ministrom Molotovom. V Moskvi so baje Klement Gottwald, predsednik Čehoslovakije; Ana Puu-ker, rumunska zunanja minlstr-ca; Jurij Dimitrov, bolgarski premier, in Mathevv Rukosi, podpredsednik ogrske vlade. Grški gerilci napadli ameriške naprave Atene, Grčija, 22. sept —Grške gerilske sile so napadle ameriške naprave v bližini Larise, ugrabile 50 delavcev in povzročile škodo $100,000. Raztrgale so ameriško zastavo, uničile tri uradniška poslopja, bolnišnico in razdejale 18 motornih vozil. En Krški delavec je bil ubit. Domače vesti »Oblak Chicago.—Glavni urad SN P J so 21. sept. obiskali: Anton Ogrin In lena ter Cyril Kunstelj in žena iz Clevelanda, Vinko Pink ter J. Zelene in ženu iz Wau-kegana, 111. Nova grobova v Pennl Washington, Pa.—Tukaj je u-mrl John Jereb, član društva 259 SN P J, star 66 let, doma iz Rovt pri Logatcu, Notranjsko. Član jednote je bi} od 1911, V Ameriki zapušča ženo, hčer in brata. Sharon, Pa.—Dne 14. sept. je umrl Joe Kramar, doma iz Iške vasi pri Igu, član Samostojnega društva v Girardu, O. Zapušča sina in brata. Nov grob v Now Yorku Brooklyn, N. Y.—Dne 20. sept. je naglo umrl Josip Bizjak, star 48 let, doma iz Brda pri Sežani, Primorje. Zapušča ženo, sina, dve hqeri in več drugih sorodnikov. Is Clevelanda Cleveland.—Po dolgi bolezni je v Collinwoodu umrl John Potočnik, star 56 let, doma od Sv. Valburga, fara Smlednik, Gorenjsko, v Ameriki 36 let, član WOW. Zapušča ženo, sina, poročeno hčer Mary Hitty, štiri vnuke in brata Matta* v starem kraju pa brata in sestro,—V bolnišnici je umrla Johana Mestick Iz Collinwooda, rojena Mohar, stara 72 let, doma iz Zamosteca pri Sodra žici, v AmSriki 42 let. Zapušča sina, hčer In več sorodnikov, v starem kraju pa brata. Truplo je bilo prepeljano v Elk-ins, W. Va., kjer je bilo pokopano poleg moža, ki je umrl leta 1943. T Rusija za odpoklic čet iz Nemčije Amerika gradi letališče v francoskem predelu Berlin. 22. sept.—Sovjeti so sugerlrall odpoklic vseh okupu-cijskih čet iz Nemčije In poudarili, da Rusija lahko odpokliče tvoje vojake v enem letu po podpisu nemške mirovne pogodbe. Sugestijo so objavili nem ški listi, ki izhajajo v sovjetski okupacijski coni. Predsedstvo vrhovnega sovje-ta (parlamenta) je prej naznanilo, da bo Rusija odpoklicala svoje čete iz severne Koreje. Eva kuacija se bo pričela prihodnji mesec in bo dovršena do 1. januarja prihodnjega leta. List ruske armade Tacgliche Rundschau je objavil uvodnik s sugestijo glede odpoklica vseh okupacijskih čet iz Nemčije na prvi strani. Naglasi! je, da Sovjetska unija v Koreji, kakor v Nemčiji, upošteva narodne interese ljudstva. Ponovil je trdi tev, da hoče Amerika narediti iz okupacijskih con v Nemčiji In Koreji kolonije. * • Nemški listi, izhajajoči v sovjetskem predelu Berlina, so bili na prodaj v berlinskih predelih /apadnih držav. Znamenja so, da bo prodajanje ustavljeno, ako se bodo navali na razpcčevalcc nemških listov v sovjetskem predelu nadaljevali. Amerika gradi letališče v francoskem predelu Berlina. Polkovnik Reginald Whitaker, glav ni ameriški vojaški inženir, je dejal, da je 6,000 delavcev upo-slenih pri gradnji letališča. Amerika in Velika Britanija bosta imeli tri letališča in lošalako bazo ob jezeru Wanneec. ti plače tudi operatorjem in pisarniškim delavcem za štiri dolarje na teden. UNIJA VOZNIKOV NEVTRALNA V VOLILNI KAMPANJI Indianapolis, Ind.—(FP>— Med narodna unija voznikov, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, je zavrgla načrt glede sklieanja konference o politični akciji in bo nevtralna v volilni kampanji. To je razkril Daniel J Tobin, njen predsednik, v glasilu unije. Tobin pravi, da je bil na seji članov eksekutivnegn odbora soglasno sprejet zaključek, da se politična akcija prepusti krajevnim postojankam in posameznim članom. Ti bodo lahko podpirali "prijatelje delavcev" med kandidati demokratske in republikanske stranke Edino priporočilo članov ekae-kutivnega odbora unije voznikov. ki je največja v ADF. je, naj. krajevne postojanke mobilizirajo vita razpoložljiva sredstva za poraz kongresnikov in •enatorjev, ki so glasovali za Taft-Hartleyev zakon, pri volitvah v novembru. Prej je unija naznanila, da bo konferenca o politični akciji v septembru. V prejšnjih volilnih kampanjah je bil Tobin načelnik delavskega oddelka v osrednjem odboru demokratske stranke. Bil je vodilni podpornik pokojnega predsednika Rooaevelta. Spor med njim in voditelji demokratske stranke je bil razkrit, ko je Tobin odbil povabilo, naj nastopi kot govornik na konvenaji demokratske stranke v Phlladej-phiji. Pozneje je bilo razkrito, da je Tobin zavrnil povabilo predaednika Trumana, naj sprejme pozicijo delavskega tajnika v kabinetu Tobin je na nedavni seji članov ekaekuttvneg« svet« ADF v Chicagu preprečil, da *e niso izrekli za podpiranje Trumana v volilni kampanji. Zakon proti piketb ranju neustaven Rudarska unija tirala zadevo pred sodisče Pittsburgh. Pa.- z unijo Kompanija se je potem obrnila do držav nega delavskega odbora. ki je podal razsodb«), da je plketlra nje kršenje zakona. Samuel Krimslv, odvetnik ru< datske umje, je vložil priziv proti razsodbi |jii *odišcu v o-ktaju Mercer. I)i/avnl delavski '«dbor je zahteval od sodišča, naj proglasi njegovo odredbo proti piketiranju za veljavno, dočlm ; je Krimsly zahteval preklic od red be Gotovo je. da bo kompanija , vložila pttzlv proti '»dločltvl sod ; nlka Rowleyja pri vrhovnem I dr /avnerri mkIiA u Slučaj J« splošne važnosti, ker je več- dr žav sledilo Penneylvanlji in sprejelo alune zakone proti pi ketiranju. Orkan povaročil veliko škodo v Floridi Miami, Fla., 22. Kept.—Orkan e zadel to in druga mesta v Floridi. Pridivjal je iz Key Westa, kjer je drvel z brzino 125 milj na uro. Dve osebi sla bili ubiti v Miumiju, Orkan je uničil citron-ske nasude in povzročil veliko škodo, Nekatere ceste v Miami-ju so j>od vodo. Konec stavke oljnih delavcev napovedan San Franclsco, Cul., 22. sept. - Konec stuvke 10,000 oljnih delavcev v Californiji je bil napo-vedun. Stavka je zavrla produkcijo olja, Pogajanja med unijo oljnih delavcev in kompanijami o bi i «< obnovljena in pričakuje »e dosegu sporazumu. Ameriški nameni na Japonskem razkriti Dežela naj bi postala zaičitna stena proti komunizmu Tokio. 22. sept,—Japonsku jav-1 komunizmu in sovjetskemu to-nost je bila informirana, du se| tulitarizmu v Aziji, Očitno ja< je Ameriku odločila zu rehabilitacijo Juponske, ker hoče, da po stane zaščitna stena proti širjenju komunizma v Aziji. To mnenje so dotlej izražali le po-sumeznlki, zdaj pa je dobilo odmev v japonskem tisku. List Kelzal Shimpo pravi med drugim: "Amerišku vladu se Je odloči la za ekonomsko in politično rehabilitacijo Japonske, da postane de*elu zaščitna stena proti Meja med Nemčijo in Poljsko ostane Ruski polkovnik posvaril Nemce da provizije nove japonske ustave. katero so sestavili Američani, ne bodo dolgo v veljavi. Provizije prepovedujejo vzdrževanje japonske oborožena tile." Članek s sllčno vsebino ja objavil list Fujin Kuron. "Amo rika," pravi članek, "1*11, da Japonska kmalu postane politično, ekonomsko in duhovno neodvisna, Kot taka bo tvorila trdnjavo proti komunizmu. Rusija zasleduje druge namene. Proces demokratizacija Ja ponske skuša usmeriti v tok pro-letarske revolucije, Storila ho vse, da zavleče sklenitev mirovne pogodbe. Rusija ima oporo pri japonskih komunistih in drugih levičarjih." Očituje se bojazen, da bi bil izbruh vojne med Ameriko in Sovjetsko unijo usodan za Japonsko. To bojazen izraža uvod nik v listu Toru. "Ako ne bo svetovni mir Berlin, 22. sept,—Ruski polkovnik Sergej Tulpanov je dejal. da bo sedanju meja med »Hranjen,H pravi uvodnik, "nI Poljsko in Nemčijo ostalu. S svo- *<• °*>stoJ Juponske kot Jo izjavo je zlil mrzel curek vo- dr*av* V slučaju izbruha voj-de nu upanje Nemcev, du jim bo ne med Ameriko lif Rusijo bo ozemlje, kutero je dobila Polj- J-Pon^a poalsla atomako boji-ska na podlagi v Potadamu skle- P(M,,w?ic> bo uničenje ja-njenega dogovora, vrnjeno. 1plemena." Tulpanov Je posvaril Nemce pred liedentlutlčno propagando. friinM*hi bnmnniltl Svarilo Je nov dokaz, da bo So-,1 'URCOSKi KOIUUntSll za razpis volitev vjetska unija vodila odločno opo zleljo proti preureditvi sedanja maje mod Poljsko in Nemčijo. Poljska je dobilu nemške pokrajine nu podlagi potsdamskega dogovora. Opazovalci pravijo, du je izjava polkovnika Tulpanovu zagotovilo Poljakom, da ne bo Ru-slju sklenilu nobene kupčije z Nemci glede preureditve meje. Tulpanov je djrektor oddelka za politične zadeve v sovjetski vojaški adminiltracijl, On Je nu-stopil nu kongresu nemških krščanskih demokratov v Erfurtu. "Vzhodna meja Nemčije je bi-lu določena in zučrtunu v Pota* damu," je dejal, "Tu meja ne I» spremenjena." Židovska teroristična grupa se podala Tel Aviv, Izrael, 22. sept,- Ir-gun Zvai Leu ml, židovska teroristična orgunlzar-lja, se je (Kidala in sprejela ultimat izraelske vlude. Ultimat zahteva'raz pustitev organizacije in Izročitev orožja izraelski armudl. PROGRESIVCIV MICHIGAN!) SPREJELI PLATFORMO. IMENOVALI KANDIDATE Detroit. Mich.- (F!1)—Progre »ivnu stranka je na svoji konvenciji sprejela platformo ip i-menovulu kandidate v soglasju / državnim zakonom, ki velja /m nove stranke Konvenciji je predsedoval Maunce Sugar, bivši ptavni svetovalec unije združenih avtrilti delavcev CIO I leni v A, Wallace je bil no miniran /a piedaednlškega kan- lldutu slianke, senator Glen H Tuvlor pa /u |>odpicdsedrilškcgu kandidata, kakm tudi elektoiji Nommitan ni bil kandidut /« governerja in |sxigoverneija Stiarika bo jxidpliele Mennena Willlumsa, demokrata in kandidatu za governei ja, ki ima oporo prt unijah Imenovala ni kandidatov pro ti sedanjim demokratskim kon-grešnikom in bivšim kongresni-kom, ki so bili nominirani pri primerih volitvah 14 septembra, irne/iovala pa je kandidate /a državne senatorje In prnilan ce Med temi J« Perev Llewel-Ivn, bivši član eksekutivne^a odtiora avtne unije, Roberta Uarrows Iz Detrolta je bila nominirana za državno tajnico, John /.aiembu /u držav* negu hl«gajmku, Kniest Goodman, pravni svetovulei unije tians|NMtmli delavcev CM), pa /u držuvnegu pievdnlku. Platforma progiesivne stran ke uključuje težnje delavcev In farmarjev. Stranka se je mekln /a starostno |>okojnino sto dolarjev na mesec m minimalno plučo dolar na uro. Platforma pravi, da velika trojica v avtnl industriji (General Motors, Chry-sler in Ford J zlorabi ju svojo moč v ra/bijanju ljudskih organi/a cij in potiska de/elo na rob pie-padu depiesije, vojne in fašizma Sestavljen je bil program civilnih piavic in ukljucen v plut fot mo. Stiarika je obMtdila rasne dla-kriminacije in oevojila vzgojni program Wallace Je |»o«lal kon veneiji telegram r deklaracijo, "da |e ljudska strank« nalbolj ¿a uaioriciju proll depresiji In vojni." Pritisk na koalicijsko vlado Parit. 22. tept,—Komunisti to povečali pritisk na koalicijsko vlado, katere predsednik Ja Hen-ri gueullle, z zahtevo, naj razpiše občinske volitve. Poteza je pretresla ne samo vlado, temveč tudi narodno skupščino, Vludu je p«ni pritiskom inflacije In zahtev delavcev za zvišanje plače. Občinsko volitve so bile prvotno določene ta prihodnji meneč, Nurodnu skupščina te je i/reklu /u odložitev volitev pred nekaj tedni. Komunitti so he vzdržali glasovanja. General Churles de Gaulle, vodju desničarske stranka, ja kriti-zirul Nociuliste in ljudtka republikance, ker so se Izrekli za odložitev občinskih volitev. Njegova strunku je zmagala pri občinskih volitvah lunako leto. Zuhteva komunistov ja politična poteza, Potisnila je v zagato vlado, s(K*ialiste in republikance, ki so odobrili vladni program novih davkov. Program Je že naletel nu od|M>r ljudstva. , Premier Queullle bo tklical te-jo članov kabineta, na kateri bodo razpravljali o zahtevi komunistov l/gleda, da jo bodo zavrnili. Delavski nepokoj v več krujlh de>ele ae nadaljuje in dela preglavice vladi. Komuniatič-ne in nekomuniatlcne unije so /Ujnetile z oklicem stavk«. Unije zahtevajo druginjske doklade in protestirajo proti navijanju cen. Grški gerilci napadajo mesto Atene. Grčija, 22 sept.—Poročila dokazujejo, da grška monar-hlsticnu armuda dobiva udarce. Gerilske sile napadajo mesto Kastorijo, V grški armadi to a* meriški vojaški častniki. Cripps na poti v Kanado l^mdon, 22 sept — Finančni minister Stufford Crippa je odletel i/ l^tndonu v Kanado. On bo irnel razgovore s kanadskimi vodit«|ji o finančnih problemih. Crippa bo obisk«! tudi Waahing-ton fR08VETA četrtek, 23, septembra i&48 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO Df LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE ef tai puhliahad bf yiaAovL i^naáiÍL naójdbitL Naročnina m Zdnišans drUr« (term Chic««*) in Krni« Si M m tola. S4JS m pol to««. 12.M M ¿•trt tota; ss Chicage la okolica Cook Co.. H.S0 «a cato tots. 14.71 ga pol tota; sa inoaamstva Sil JS. Subscrlptton ratesi for Iha United Stala« (axcap* Chicaba) aad Cañada M.00 par j—m. Chic«90 aad Cook Ceuaty MM par 7M>. foraifs c© unirlos SUJO par yaa*. Cana oglasov po dogovoru. — Boksptoé dopUor ia nanaročenih ttonkov m »a vračajo. Rokopl«! lltararna vsebine (¿rttea. porasti, drama, patini itd.) m vrnejo pošiljatelju to v slučaja, ¿e to pritošll Advertising rates on agreementsManuscripts of com m única t toas and unsolicited articles will not Sa returned. Other Manuscripts, such as stortos, play*, potms. etc« will be returned to sender only whan accompanied by sell-addressed end stamped envelope. Naslov as vsa. kar ima stik s Usiaaii PROSVETA 2SI7-M Sa Lawndato Ave« Chicago 29, Illinois K zborovanju Združenih narodov Prihodnji mesec bo tri letu, odkar je bilu ustanovljena Organizacija združenih narodov v San Franciscu. Tri leta je kratka doba. vendar pa se človeku zdi, da je od ustanovne konference Z. N. potekla že cela večnost. To brez dvoma iz razloga, ker je iel svet od takrat skozi velike viharje v obliki mrzle vojne mod bivšimi zavezniki. Ta vojna se stopnjuje od leta do leta, skoro od meseca do meseca in njen konec Še ni na vidiku. Dali jo bo človeštvo prebredlo brez nove katastrofe, je v naročju bogov, predvsem odvisno od Amerike in Rusije, v resnici od njunih vlada jočih krogov. Kljub vsej vojni propagandi si tudi ljudstvo te dežele ne želi nove vojne, še manj pa v Evropi in Rusiji, toda ljud siva o tem ne odločajo, marveč vladajoče kaste in klike. To ve Ija tako za Ameriko kakor za Rusijo ali katero koli deželo. Kdor ima v rokah propagando, tisti tudi odloča in usmerja tako zvano javno mnenje. , V znamenju mrzle vojne se bo vršilo tudi tekoče zborovanje generalne skupščine Z. N., ki se je pričelo zadnji torek v Parizu. Nad nJim visi ne samo tako zvana berlinska kriza, marveč tudi cela veriga drugih konfliktov. Na dnevnem redu je 38 točk toliko kolikor Je članic Z N. Večinoma vse točke so sporne, kar pomeni, ds bi se zborovanje skupščine lahko zavleklo leto dni prodno bi j«h mogli diplomatje obdelati. V dveh mesecih, koli kor časa ima trajati zasedanje, jim ne bodo kos, to zlasti ne, ako so začnejo prepirati o Berlinu, o Nemčiji. In kakor poročajo razni tjoviriarji, je ta možnost velika, ker so pogajanja med Moskvo in zapadnimi silami nasedla na Čeri. Cc se mrzla vojna ne razpoči v novo svetovno katastrofo, ki bo usodna zlasti za vso tako zvano sapsdno civilizacijo, jo možnost, da so bodo Združeni narodi razvili v efektivno svetovno organizacijo z/i izravnavanje mednarodnih konfliktov In reševanje mednarodnih problemov v smeri kooperacije in sožitja narodov. Svoj viharni kist je organizacija do danes v resnici bolje prebolela in preživele kakor J«- kuz.ilu lani m pozneje, ko se JC začela razvijati palestinsku kriza. V tej krizi se je ta mednarodni tribunal v resnici bolje Izkazal kakor je bilo pričakovati. S posredovanjem in pod pritiskom Z N. je bila v Palestini dvakrat ustavljena vojna med Židi in Arabci, kar že samo nu sebi upravicuje obstoj Z. N. Ce bi ne bilo te organizacije, bi inorda še danes divjula vojna v Palestini sli pa zajela še večji krog. Pod pritiskom Varnostnega sveta je bila Anglija končno prisiljena ustaviti pošiljanje orožja Arabcem, nakar je padel tudi greben Arabski ligi in je bila pripravljena na uatavitev vojne, V to so Arabce sicer prisilili z orožjem tudi pa lestinski Židje, ki so se uspešno branilk in bili bolj v ofenzivi nego v defenzivi. • V tem konfliktu je igral važno vlogo švedski grof Uernadotte ki je bil zadnji teden umorjen v Jeruzalemu kakor tudi njegov pomočnik francoski polkovnik Scrrot. Kakor vse kaže, so ga u morili židovski teroristi "domovinske fronte" — skupina, ki se Je odcepila od Sternsove grupe. Umorili mi ga zato, češ da je deloval v intereau Anglije Ta zločin je težuk udarec za vae pa lestinske Žide, in to še zlasti, ker je bil Izvršen tik pred zasedanjem genetalne skupščine Z. N„ ki se bo ponovno pečala s pa lestinskim vptašanjem. Dosegel pa je to, da se je izraelska vlada odločils, da bo zatrla vse teroristične skupine židovskih nacionalistov, ki so operirali s svojimi oboroženimi silami. K sreči je grof liernadotte se pied smrtjo pripravil svoje poročilo za Z. N., tako da bo zdaj generalna sku|>ščinu imela konkretna priporočila |*rd seboj. Kakor vse kaže. so je z novo situacijo: z ustanovitvijo židovske države zdaj sprijaznila tudi Arabska liga, zveza arabskih fevdall-stičnih poglavarjev. To Je razvidno iz tega, ker se je zadnje dni izrekla za ustanovitev svoje vlade v arabskem delu Palestine, Možno«! je torej, da ho ta spor izravnan brez nadaljnjih oboro Darovali smo lastno kri za poraz naci* fašizma, sedaj smo pa prektietihi . • • Detroit.—Redna mesečna seja podružnice 1 SANSa se bo vršila prvi F>et*k v oktobru v Slovenskemu narodnemu domu na John R. Na tej seji bo podala delega-tinja naše podružnice poročilo o četrtem zborovanju Ameriškega slovanskega kongresa, ki se bo vršilo 24., 25. in 26. septembra v Chicagu. Apeliram, da se udeležite tega kongresa tudi drugi,' ki niste delegati, da pokažemo ameriški publiki, da se ne strašimo tistega bevbava, s katerim danes tako strašijo ter so šli tako daleč, da so tudi to nspredno organizacijo proglasili za prevratno. * Podpissna dela za to organizacijo že od njene ustanovitve naprej, a do sedaj še nisem naletela na nobenega prekucuha v njej, pač pa ravno nasprotno! Člani in odborniki so delali za zmago Amerike na bojnem polju, apelirali na občinstvo, nsj kupuje zvezne bonde, daruje kri za ranjence itd. Pa ne samo to! Člani in članice Ameriškega slovanskega kongresa smo darovali na altar naše domovine svojo lastno kri—naše sinove, ki so padli v strašnih bojih z nacifa-šisti in Japonci. AH smo si 1 tem zaslužili, da nas sodaj bla tijo s prevrstneži in prekucuhi, ds smo komunisti, katere Je treba likvidirati ali pa poslstl Rusijo? Mi, ki smo toliko žrtvovali za poraz temnih sil, nismo nevarni ameriški demokraciji, marveč oni, ki danes podpirtijo fašiste po vsem svetu, doma pa bi radi uničili svobodo. Oni so nevsrni Ameriki, ne pa komunisti, s katerimi tako strašilo. Četudi bi bili komunisti take pošasti, kakor jih Slikajo, ne bi mogla ta * peščica komunistov prevrniti Amerike s 140 milijo ni prebivalci. Pri tem pa je čudno, da se Američani niso bali imeti komuniste za zaveznike v vojnem času, ko so se z njimi roka v roki bojevali proti naci fašistom. Sedaj pa se bojijo svojih zsveznikov, ne pa svojih sovražnikov. Žalostno je, da toliko ljudstva verjame tem umazanim blufačem, Neki dopisnik je omenil, da se je Gabrovšek preselil v Milwaukee in da bi lahko izpovedal naše glavne grešnike, ki so se udeležili proslave SNPJ na De lavski dan. Zamudila sem to priliko, da bi se iznebila mojih kosmatih grehov, na drugi strani pa mi jo v tolažbo, da dobri Bog najbrže ne bi upošteval, ako bi zvedel, da sem se izpovedala pri dotičnemu gospodu, kajti on nima posebnega kredita v nebesih. Tukaj v Detroit u se pa lahko še bolj postavimo kot v Milwau-keeju. ker imamo v svoji sredi prezvišanega škofa Rožmana. Podpisana še ni bila toliko srečna, da bi gs videls, zvedels pa som, da je neki rojak agitiral v Slovenskem narodnem domu, naj bi Ali na njegov dom. kjer obratuje njegova žena gostilno, češ da bo tja prišel prevzvišeni. Pismo bivšega partizana Milwaukee. Wls.—Prejela sem pismo cd mojctfs nečaka Andreja Brovča, živečega v Kranju na Gorenjskem. Pismo je zanimivo in se glasi: "Draga teta Lojza!—Najprvo Vas iskreno pozdravljam, enako ujca in ostalo družino. Ce Vam je mogoče, izročite moje pozdrave tudi stricu Pavlu. Jaz Vas poznam samo po maminem pripovedovanju. Sam edini sin Vaše sestre Neže. Že mnogokrat sem Vam nameraval pisati, pa je vedno prišlo kaj vmes, pa tudi Vašega naslova nisem imel. Sedaj pa sem na obisku pri svoji mami v Bukovem, kjer sem dobil naslov in se takoj lotil tega pisma. Razmišljal sem, kaj vam naj prav Ropablikaaskl predsedniški kandidat Dowey ln Harold Stasaen za prav pišem, ko Vi živite na sa rasgovarjaia, kako bi sladnji odgovoril Trumanu na njegov go- drugi strani Atlantiškega ocea- vor v Detraitu na delavski dan. Siassan mu Ja odgovoril naalod nji dan. V glavnem Ja šlo o vprašanju Tafi-Hartleyevega sskona. Truman Jo nastopil proti, Sisssen pa ga Je zagovarjal. Ali jugoslovanska mladina res dela tlako? Le Salle. 111.-V nekem listu sem čital, da je mladina v Jugoslaviji prisiljena delati'tlako. Pismo, katerega jt prejela moja žena od sina njene sestre, pa priča, da to ni resnica! Priča ravno obratno: mladina sama od sebe z navdušenjem in veseljem dela, ker se zaveda, da gradi boljše razmere za vse delovno ljudstvo nove Jugoslavije. Radi tega sem se namenil, da pošljem to pismo za priobčitev. Pismo je datirano 20. junija 1948 v Ljubljani in se glasi: "Draga teta!—Danes se Vam prvič oglašam. Ker smo na naši šoli sklenili, da bomo vzpostavili pismene stike z našimi izseljenci in jih poučevali o stanju v domovini, sem sklenil, da Vam pišem. Najprej se moramo spoznati. Jaz sem Jože Kočar, najstarejši sin Vaše sestro Katarine. Sedaj sem končal z odličnim uspehom prvi letnik srednje tehnične šole v Ljubljani. Študiram metalurgijo ali fuži-narstvo. Hočemo postati dobri tehniki, da bomo znali sami voditi našo težko industrijo. Vam bom dal naslov kar od mojega stanovanja v Ljubljani. Potem bom pa že dobil obvestilo, če mi boste odpisali. Ker vem, da radi slišite kakšno vest iz domovine, Vam bom še pisal in obveščal o resničnem stanju v novi Jugoslaviji, ki se z lastnimi močmi dviga iz ruševin in obenem že gradi svojo industrijo. Na polju, kjer je še pred kratkim rastel krompir, stoje danes mogočne tovarne "Titovi zavodi Litostroj", ki so ponos vseh delavnih ljudi Jugoslavije in kjer sem tudi jaz sedaj na praksi. Kaj več-prihodnjič, ko dobim odgovor, za katerega se Vam že vnaprej najlepše zahvaljujem. Sprejmite srčne pozdrave iz domovine, ki Vas še ni pozabila. Jože Kočar." dn je sin Jožeta in'Katarine Kočar iz Zaloga, p. Komendo pri Kamniku na Gorenjskem. Frank Marilnjak. Polletna seja zadruge Weukagen. HL-Rodna polleU| ^ življenje " Ap"rila me- Ls L'/t i o f n/ieiKfn i u nonh./-loča Na teh področjih je delovanje ustanov Z. N v resinct bolj plod ovito In tece gladke)* nego delovanje Varnostnega sveta, ki se peča piedvsem s političnimi in vojaškimi zadevami. Z N na primer danes delno sktbc /a itiri milijone najbolj lačnih otrok v Evropi l>o 15 milijonov otrok «kuiajo imunizirati pted jetiko Z raznimi vladami sodelujejo pri zgraditvi organov za ljudsko blaginjo Vzgojna, znanstvena in prosvetna organizacija Z N na ptiuuai {»omaga pri lehabilitactji šolstva v državah ki mi bile najbolj prizadete po vojni kakor (udi deluje za usta povitev novih Sni v \ »h t»olj *.ati zascdli Ker sem študije izdelal z od-|!f (Nortth CThlC"«° ?,8t!'lCt našo deželo, jaz pa sem se takoj ličnim uspehom, sem bil kot naj-1 ^^pridružil tistim, ki so se šli bo- rit za to Jugoslavijo. Po šestih dneh pa so bili naši narodi izdani in sledila je popolna kapi- boljši dijak rudarsko-metalur- J™* v 24 "'Ptemb,«< škega odseka povabljen na slav-1 *e'ekc ,ob 7:f zv'cer' ,v P™ nostnl .sprejem k nunistru za r,h Slovenskega narodnega do- ________________ ________ komunalne zadevo. Dobil sem ™\v0«a. Descti; ccsle ,n Mc", tulacija. Vrnil sem se nato na tudi nagrado, in sicer "mlado AI,ster uUce* 1 zaj na svoje delo, toda kmalu so gardo" Fodjejeva. I Podana bodo poročila glavne- me Nemci vrgli na cesto. Že Sedaj smo na praks, v tovar- «• Poslovodje ln d»rektorija o julija 1941 pa sem se pridružil „i Litostroju v Ljubljani, du se postovanju «adruge1 v preteklem , prvim jugoslovanskim part.za-tudi praktično seznanimo s stvar-' P°'V|etu Razpravljalo se bo; o | nom in odšel v hribe, kjer sem mi. ki smo se jih med letom na-|bodočnost, zadruge in naznanje- bil vsa štiri leta krvave borbe, učili. Po praksi pa grem za en nP 60(10 aktivnosti in programi, • Ni m0K0ee opisati življenje ju-mesec v mladinsko delovno bri-,ki so v nairlu za P°uk in zabavo wo,iovanskih partizanov. Doži-gado gradit Novo Gorico, ki bo,članatva v bejdoči Jesenski in v(s[ in prctrpel sem toliko, da bi simbol volje naših nsrodov do zimski sezoni. lahko napisal debelo knjigo, lepšega in boljšega življenja. Ker bo ta seja važna in ker je Kdor Je holel biti partizan, se 1 ansko leto sam bil orav tako 'zanimanje članatva za bodočnost i* n™«1 odpovedati vsemu, tudi en m^ 'T^^lo^t I ^/ugc absolutno potrebno, pri- briuadi nu sloviti mladinski nro ¿akujemo, da se člani polnoštc- večkrat lacnl, raztrgani m ušivi, S ^ udeležijo ^ I ds ne omenjam vremenskih ne- življenje in smrt s fašističnim okupatorjem. Lačni, bosi in pre-mraženi smo se borili s fašisti malone sleherni dan. Naj Vam navedem samo en primer: Meseca marca 1943 nas je bilo 35 partizanov na Žentvidski gori. Ob desetih dopoldne nas jo napadlo 2,000 fašistov. Borba je trajala ves dan. V 20-urnl borbi smo imeli le tri mrtve tovariše, dočim so imeli fašisti 150 mrtvih in prav toliko ranjenih. Drugi primer: Poleti 1. 1943 smo bili na Tolminskem. Bilo nas je 21 partizanov, fašistov pa 700. Vnela se je borba, v kateri je padlo 15 partizanov, ostalo pa nas je samo šest, kljub temu pa nismo zapustili položaja. Skupina, s katero sem šel 1. 1941 v partizane, je štela 65 tovarišev, a ob koncu 1. 1945, ko je bila naša krvava zemlja osvobojena, pa sem ugotovil, da smo od vseh ostali živi samo trije-Vsi ostali so padli v partizanskih borbah. Takih in še hujših primerov je mnogo. Vzlic temu, da so se naše vrste po eni strani tako redčile, so se na drugi še bolj množile in ob času kapitulacije Italije, je štela naša vojska nad 300,000 mož, ob času osvoboditve 1. 1945 pa nad 1 milijon. Imel sem veliko srečo, da sem odnesel življenje v tej strašni borbi, toda vsled naporov so nastale posledice in 1. 1945 sem bil operiran v trebuhu, letos marca pa ponovno na želodcu in je le malo manjkalo, da nisem podlegel. Služba, katero sedaj vršim, ni lahka, dolžnosti, katere vršim, niso majhne, kakor tudi ni lahko življenje slehernega zavednega državljana nove Jugoslavije. Da me ne boste napačno razumeli, moram poudariti, da ne radi terorja, katerega nam očitajo naši neprijatelji, ampak radi tega, ker mi tu gradimo ne? kaj novega in mnogo lepšega kakor je bilo prej. Mi ustvarjamo dan in noč in po treh letih se že kažejo prvi uspehi naših naporov. Težko je iz razloga, ker gradimo vse na ruše-vninah, katere nam je zapustil okupator. Gradimo vse sami in brez vsake pomoči od zunaj. Tisti, ki nam-bi lahko pomagali, nas povsod ovirajo, kajti oni žele, da ne bi izvedli socialističnega reda. Brezposlenosti danes pri nas sploh ne poznamo, pač pa delovnih rok povsod primanjkuje. H koncu naj še omenim, da sem si uredil življenje v Kranju na Gorenjskem. Po vojni sem se oženil in imam dva otroka, Marjana in Verico. Kako je doma v Bukovem, pa Vam najbrže mama piše. Najbrže Vam je tudi znano, da so bili mama, oče in starejši dve sestri v internaciji. Sedaj pa Vas lepo pozdravljam —Vaš nečak Andrej." Alojslja Loncnor. je popiaati in prikazati veliki elan in delovni polet naše mladine, ki je v dobrih šestih mesecih zgradila tak objekt, kot je 272 k dolga proga. Saj se gotovo tudi pri vas že kaj slišali o tem. Ker grem v Novo Gorico, Za direktorij: Albina Parlan. prilik, katerim smo bili vedno izpostavljeni. Poleg vsega tega pa je bila neprestano borba na vn Evrope Vsi, ki poznajo delo te komisije, priznavajo, da je izdatno pomagala do velikega podviga produkcije v zapadni kot vzhodni Evropi. Ta komisija si najbolj pi izadcva, da pride do normalnih gospodarskih stikov med vsemi evropskimi državami Najbolj ae čudijo veliki slogi, v kateri dela ta komisija in katero tvori elita evropskih in ameriških ekonomov, večinoma sami mladi ljudje Ta komisija je demonstrirala tudi to. da je mogoče sodelovati z Husljo brez konfliktov. Vst priznavajo, da ima nsj večje zasluge za tako uspešno in gladko delovanje te komisije njen tajnik Gunnar Myrdal. švedski socialist ln gospodarstvenik svatovnegs slovesa Izredno je aktivrn tudi Ekonomski m mm talni svet Z N , ki je že dosegel lepe uspehe Na njegovo iniciativo se je letu »estalo 23 držav, ki mi po vet 11 esnih sestavile dalekosrien gnspodaiski pakt za zni/attje tarín in večje sproženje miiiiantaine trgovine Izredno d"Ui rtkuid je w naplavila Eviopaka ekonomska komisija, ki je jxrtlorgari F.konomskciMi in socialnega sveta Ta ko- Poleg teh otganov je ua delu še cela kopica drugih agencij Z N Najmanj ufepcha kaže Poverjcruški svet, ki ima v svojem pod-je lani v šestih tednih | ročju "varstvo" kolonijalnih narodov Haslog je, ker se imperialistične države krčevito drže svojih starih tradicij in privi-Irffljev Z di igo besedo Združeni narodi «e kljub vsem viharjem in potresom t «zvijajo v efektivno svetovno oiganizacijo s svojimi Bodo pekli koruzo Johnstown. Pa.—Dne 13. septembra smo imeli redno mesečno sejo krožka št. 39 SNPJ in sklenili, da bomo imeli 24. sept. zabavo in pekli koruzo. Člani krožka bodo imeli vse prosto, nečlani bodo plačali za koruzo. S prihodnjim mesecem bomo imeli pv vsaki krožkovi seji prosto zabavo. Zastonj lxxio pogoščeni tisti krožkovi člani in čia niče. ki se udeležujejo sej vsak mesec Torej posečajte krožko-ve seje redno m v velikem številu. (Dospelo prepozno za objavo v uradni številki.—Ured.) Gerald Korbor tajnik. Seja društva 631 SNPJ Chicago. Kodna mesečna seja društva Inlegritv «31 SNPJ se bo vršila v petek. 24. septembra. začetek ob osmih zvečer na 2741 W North s ve., drugo nad j strop je. Ved» t al JI anMe tetofonsklh delavcev CIO In aaodviana unije Jro- UdeležKe številnimi .»«gani. Dogledna bodočnost b<> pokstala, dali sr bo ta »«»ikac»lakih dolavcov baafarlralo v Waahiagtonu o skupnam *t€V"u- spclo prepozno ilu se sei misija ima sede/ v Ta Iva . organizacija mogla rarvitt v tako svetovno moralno silo, ki bo mogla -treznih in ugnati tudi dva Mviohna svetovna anarhista —» c bsvi z gos|MKiaisko obrne ' Ameriko m Kusijo — da bc bosta pobotala. velikem — za aa por i «a a le plača m)Hn 97SJ0S članom. Prt miti sa«|olobjavo v "«¿u—Ured.) uradalkt E. V Long. J. L Crall la Margaret Kennody sada) pa Michael Fleleehhaeker. tajnik. atoje Hcward J unos. Katharina M. Krug In William S. Loary. Četrtek, 23. septembra 1948 PROS V IT A KMETIJSKA OBDELOVALNA ZADRUGA 'TRANCE PREŠEREN" v Arji vasi, je med prvoborci za dvig žitnega donosa Ljubljana. — kmetijske obde- vlogo pri delu in uspehih. Že lova 1 ne zadruge: Lackova za-1 di uga, Kmetijska obdelovalna zadruga "France Prešeren" in! zadruga v Podgorju pri Gor. ltadgoni tekmujejo med seboj v| zvišanju hektarskega donosa. Kmetijska obdelovalna zadruga) "France Prešeren" v Arja vasii to, da so vodje skupin, ki bodo v najkrajšem času med seboj tekmovale, da so dali za zadružni dom svojih šest sto ur prostovoljnega dela, kljub temu, da so skoraj do pozne noči na polju, je jasen dokaz, da je mladina te zadruge člen, ki bo uspehe je že končala mlačev in se je z zadruge še dvignil, doseženim rezultatom nedvom- s predsednikom Ulago sva ob- no uvrstila med prvoborce za šla polje in hmeljske nasade zvišanje hektarskega donosa. Hmelj kaže kar se da lepo in Od 125.63 ha je v tej zadrugi se vidno razlikuje od nasadov 38.30 obdelovalne zemlje, 1.80 ostalih pridelovalcev hmelja, ha vrta, 1.50 sadovnjakov, 45.66 Bolj košat je in kar je najbplj ha travnikov, 6,95 ha pašnikov, važno —- bolj bogat. 35.42 ha gozda, 5 ha imajo pa v "Marica ti je pozabila pove- najemu. Od 39.30 ha obdeloval- dati da je njena mladingka gar. ne zemlje so izkoristili za pše- da sklenila važno stvar. Ni do nico 5.13 ha, za hmelj 4.37 ha, voljf da je volja da go pridna za ječmen 1.79 ha, za oves 2.70 roke Važno je tudi da ^ mla. ha, za koruzo 3.23 ha, za krom- dina zadruge čimprej strokovno pir 4.84 ha, za krmne rastline izpopolni Drugo leto bo naša 1.60 ha, ostalo za različne kul- zadruga že imela v razii£nih te-ture- „ čajih izpopolnjene strojnike, Začnimo z vrtom, ki meri 1.80 mašiniste, živinorejce itd." ha. Do 5. t. m. je dal vrt 3173 Med potj0 ^ pblju sem opa. kg graha, 2662 kg solate, 2487 zil na travnikih in v sadovnja-kg svežega fižola, 1794 kg zelja, kih pionirje, ki so pobirali ja 648 kg jedilnih buč, 1345 kg|bolka. krompirja, 691 kg špinače, 355 kg kumar, 242 kg paprike, 258 ^ ^ ^ . kg čebule, 639 kg kolerabe 10001 lažjih"delih"in"se takiTpo* kg rdeče pese, 88 kg salotke in čagi uvajtjo y kmetijstvo. živi 56 kg drobnjaka. Vsa ta zele-1 in pridni» njava>je našla pot v potrošniško __ , J T *{. ^ „„ „ Ko sejn predsednika ponovno zadrugo v Laškem in pa v dr- , ,' r .. . . . , . 7 . ..t,. ^ pobaral zaradi hektarskega do-zavno zdravilišče v Novem Ce-r, _ . „au . ,, „pnIlUi ,. f— . * . . »___„ nosa, se je nasmehnil. Poglej liu. To le dal vrt do danes. .. * , . ® ' J J ono njivo. Gospodar je pogno- Pšenici so dale v tej zadrugi ju zemljo celo bolj kakor mi, 5.13 ha zemlje. Zaradi pravilne- mi je pa pieVela. Tako ga oranja, gnojenja, zaradi mu bo p]evel vzel tisto, kar bi zdravega semena, zaradi čišče- kilo potrebno krompirju, zelju nja plevela in budposti vsakega pa pagj«» posameznega zadružnika je dala Greva mlmo VeUkega kozol samo parcela št. 11 na površini I o«a'-.Kjorxmlatijo — 0.31 ha — 899 kg pšenice, kar1 ustreza donosu 2900 kg na hektar. Druga parcela št. 19 je ma lo zaostala, a še vedno zmago- "To so si zadali sami za nalogo. Park tudi čistijo. Pomaga- to povedo vsi, ki imajo opravka s kravami. Pridno jih hranijo in pridno jih tudi molzejo. Od goveda so imeli v zadrugi za II. četrtletje v planu 99,000 din dohodkov, v resnici pa so imeli dohodkov že 185,139 din. Zadružniki tudi niso pozabili na semenogojstvo. Samo špinač-nega semena imajo do danes v zadrugi več kakor skoraj v celem celjskem okraju. V zadrugi imajo norme. Kakšne in kako so prišli do njih? Predaednik z vsemi zadružniki je izbral tri 'delovne skupine. Rezultate enega dneva so pregledali in vzeli za normo (začas no) uspeh dela skupine, ki je bi la druga. Kdor doseže njene u spehe doseže normo, kflor več napravi, jo preseže, in kdor manj, zaostane. "Uvideli pa smo in to bomo storili te dni, da moramo postaviti višje norme. Uspehi in volja vseh je dokazala, da sedanje ne odgovarjajo stvarnosti. Zvečer, ko so mi postregli z dobro in izdatno kmečko večerjo, sem zadovoljno legel. Na dvorišču je še vedno odmevala pesem, ki jo je igral na harmoniko mlad zadružnik. Mlad glas se ji je pridružil. Z okna, kjer cvete nagelj in rožmarin, poje deklič. Mislim, da je bila mladinka Mislejeva. Pela je in bila zadovoljna. Ena glavnih slhtev itavkujočlh pristaniških delavcev na sapad-nI obali jo. da al ohranijo unljske pravica gloda upoštevanja delavcev v avojam uradu. Gornja slika predstavlja Člana unija v San Franciscu. .............................»M»»»«»»»« NAROČNIKOM Dat«aa v oklepaju, »a primat (Sept. 30. 1948). polog vaiega insana m naslovu posaeal da vam Ja a lasa datumaaa potekla naročnina. Pomorite Jo privo In aa vaas lisi aa ustavi Obnova podeželja mora biti letos f končana "V začetku so se nas nekateri kmetje izogibali. Sedaj postajamo že prijatelji. Prihajajo k . o..™ 1 u u*«« 1 nam, mi k njim — pa se marši-vita, e vrgla 24W kg na hektar. porazgovorimo. Ostali dve parceli, ki sta bili »H ^s «JT!« radi' deževja pod vodo, nista mogli izpolniti pričakovanja pridelovalcev-zadružnikov. Tako znaša hektarski donos v tej zadrugi povprečno 19 metrskih stotov, to je 1900 kg, medtem kol je znašal doslej povprečni hektarski donos za pšenico 10.3-metrskih stotov, to je 1030 kg. Zadružniki zadruge France | Prešeren pa se dobro zavedajo, da je zadružništvo predvsem TEDEN ZA0RU2N1H DOMOV V OKRAJU I MURSKA SOBOTA Ljubljana.—Gradišča zadružnih dofnov v okraju Murska Sobota tekmujejo. Skoraj povsod je živahno delo. Zadružniki mursko-soboškega okraja, ki doslej pri gradnji zadružnih domov, niso dosegli zaželjenih uspehov, hočejo v tednu zadružnih domov s povečanim delom doseči čim več uspehov. V Beltincih gradijo naj vetji zadružni dom v okraju. Doslej delo nI šlo tako kot bi moralo. Zadnjič so sklicali sestanek in so se temeljito pogovorili o vsem. Kaže, da je bilo to po Tudi mlatimo jim in pomagamo trebno> Sestavili so šest brigad, pri škropljenju hmelja. Mlatil- ki vsaku šteje 35 do 40 zadruž. niča poje svojo staro pesem, lu- nikov Vsak dan dela ena bri. šči zlato zrnje. Res — pnjate-' gada Včerftj go izkopali temelji postajamo. Prišel sem ^naj Ije ( danes jlh že betonirajo .Zadružni dom v Beltincih bo lep in prostoren. Vaščšni so končno le prišli do spoznanja, da bo m- miael, da bi si zgradili nekak mlatilniski prostor. To Sem povedal kmetom. Leta 1945 bi se vsi odmaknili brez besede. Pred kratkim pa sta kmeta Štefan Mirnik in Leopold Turnšek z več drugimi tako krepko zagrabila za delo in danes imamo v poklicano, da dokaže motnost Zalogu ze lepo postavljeno vi-večjega hektarskega donosa pri | soko ¿up0| kjer druga mlatilni- co na vso moč dobre volje lušči zrnje iz letošnjih kar bogatih klasov." Brigadir Ivan Pečnik, ki je prišel na posvet k predsedniku, mi je na vprašanje o hektarskem nas in s tem tudi možnost boljše preskrbe našega ljudstva. To so dokazali z uspehi, ki so jih dosegli že prvo leto obstoja svoje zadruge. Zanimalo bo vsakogar, da zadružniki te zadruge tekmujejo z zadružniki Lackove dono8U kratko odgovoril: "Vod-zadrjj^e in z zadružniki zadruge I tyo zadruge mora imeti glavo v Podgorju, okraj Gornja Rad-1 nfl pravem mestu __ pa gre« zdi pa se mi in ne samo zdi, da pri nas zaenkrat gojimo vse preveč kultur. Dvajset najmanj. Tukajšnji pogoji so predvsem za hmelj, za živinorejo in sadjar stvo. V bodoče — to bo treba prav zares misliti — bomo morali gojiti in se posvetiti predvsem tem panogam kmetijskega gospodarstva. Boš videl, da bo- gona. Tam še niso končali z mlačvo in še ni znan končni uspeh. To pa bo znano v teh dneh in takrat bomo videli, katera od teh zadrug je zmagoval ka. Takrat bodo proglasili u-darnike iz vrst borcev za čim večji hektarski donos. Zadruž nike v Arja vasi je v teh dneh vzradostila vest, da se je tudi v grosupeljskem-okraju prigladQ ugpehi pregenetm vsakogar silo 12 kmetov za borce za ciml^ ukn|t ^ bomo |e,e p0>Uv|i| večji hektarski donos. | g hektarskim donosom. Tako Za ječmen je bil doslej po ^ nam dtnM Vseh dvajset kul-vprečni hektarski donos raču- tur drobi delovne moči, jemlje nan na 9 8 metrskih stotov, to Je ¿.as in g tem ludj večje uspehe." 980 kg. V zadrugi "France Pre- Kq imQ ^ vrnjU na dvori4če Aet en" so v odgovor na to šte scm ^ 8korj(j uglraii| Lucija vilo pridelali letos jarega J«* ¡obnova je čebljala prašiča mena 2650 kg na hektar, ozim .črnuica»f 270 kg težkega. 'Črnega d Porednega 1623 kg. ozim ffči u||te ^^ obilnega šestrednega pa 2341 kg. n(? maglt Jr ponos Lu Hmelj kaže tudi lepo. Mladi- r|JC, ki me prav rada odpelje v nec Ferdo Komar ga tako rad »vinjake Tam je iivo kakor škropi, da je veselje. Vsi v za- na sejmu. Vse jo pozna in sili dtugi *e že vesele obiranja in za k njej. Lucija medtem z zado-takiat so se že pripravili za voljstvom pripoveduje, kako za-medsebojno tekmovanje: dvoj-1 druga gradi nove svinjake, ki ka bi> napovedala tekmovanje drugi obiralni dvojki (bo v hmcljhkih nasadih te zadruge pesem ¿c lx»lj krepko odmevala, kakor |h» haU»skih vinogradih oh trgatvi). ' S predsednikom zadruge sva stopila iz pisarne na dvorišč« -poglej, tovariš, tamle gre Marica — mladinka ..." Marica je povedala, da zadiu _ ffa šteje dvanajst zavednih mla- otn-ernosi bo do 29 novembra dinerv Vsi imajo pomembno1 dosežena To pove predsednik. |>e je." se Izgovarja tov. ZftnIJič od uprave To drži Vendar pb to ne more biti vzrok, da bi zrnanj-kalo delovne sile pri gradnji doma Začetek je bil na Cankovl kar dober Potem pa je delo zastalo. V teškodovanili vu seh Slovenije. OBNOVLJENE AKTIVNOSTI KU KLUI KLANA Nedavna demonatracija Vitezov Kukluksklana, tajnega društva povezanega z gibanjem "bele nadvlade" in t drugimi oblikami plemenske in verske nestrpnosti; je bilu prirejena 23, juliju nu Stone Mountuinu v Georgiji. Zažgan je bjl velik križ, plameneti znak organizacije, sprejeti so bili novi člani, klanovskl "veliki glavar" se je širokoustil, da inui gibanje nove organizacije v dvajsetih državah in napravil je obljubo," da bo tcklu kri po u-lieah," ako bo uveden program predsednika za ojačanje civilnih pravic. Zgodovina klunu, ki se je naj prej pojavil na jugu uo civilni vojni, je zanimiva. Četudi je bila narodna organizacija več krat zatrta, je klan še vedno ob-•stojal po raznih državah, skrivajoč se za raznimi držuvnimi "zvezami" fn "frontnimi" orgu nizacljami. Danes je najmočnejši v Georgiji, duši je to skrajno neljubo mnogim prebival cem te države. V nekaterih predelih policija ozir. policijski uradniki podpirajo gibanje ir nočejo podv/.eti nobene akciji proti njegovemu članstvu. Le ta 194«, pod vodstvom governer-ja Allisa Arnullu, je bil klan prepovedan v Georgiji. .Nuvzlii. temu dejstvu ni bilo od strun' oblasti nobenega Vmešavanja ol priliki klanovske demonstraciji v juliju letos. Ko se je gibanje pojavijo pr-votno v I. 1H«5, je bil klan nu dHljevanje ustuje. Ker so juž-njaki zgubili vojno, so nekuter od njih vodili podtalno borbo da bi s tem preprečili ¿rncen možnost posluževanja civllnll piavic, ki su Jim bile po civilni vojni ustavno zagotovljene Skušale so vzdržati pri življe nju tudi mržnjo med revnim belci in črnci, ker Je bilu od te ga zavisnu ohranu južnega na zudnjaškega ekonomskega slMte mu. Ko pa str belokožcl pričel zmrtraj stuvlie. Isto je v Ko kovcih. Po dolgem prerekanju so se lotili dela Tudi v Prošenja kovcih, ob rnadžaritki men, so /ačoJ| s ko panjem temeljev Na pomoč so jim priskočili sindikati. Treba je bilo le malo obilja iu so za čeli z «kloru. Zadružni I« deri je ie/f;lbel ;kotuj v;«i gia nornski problemi slični onin črncev, Je KKK posvetil svojt delovanje razpihovanju pred sodkov izvirajočih izza dni su ženjstva. Maskiruni klanovc' so preprečvvHli črncem glaso vunje pri volitvah, belokožce ji nižjih ekonomskih plusti pa st iu/dvujall, du ne bi sodelovali s črnci. Letu 1920 pu ni bil progran clovažatll KKK naperjen le proti črncem V prede-1 ampak tudi proti Židom, kato likom in proti tujcrodccm. dižavah Ohio, Indiana, Illinois New York in New Jersey, kot tudi na jugu, je bilo to gibanji v ospredju "100 odstotnega ume-rikanisma". Klanovskl nočni jezdeci in plumeneči križi «o terorizirali mnogo ljudi, lielo- in drugopoltlh Pamflet "The KKK Katectilimi and Songbook", iz-dan I. 1924. je nosil naslednjo goiostasno Izjavo; "NI ameriško, uvažati 17. najslabših predelov Kvrope tujerodce, da jemljejo za |»ol p|ače meni a Američanov. V veliki meri lahko temu dejidvu pripisujemo nadlogo ntavk" Tako je klun skušal zvrniti krivdo in težave spremi njajočegu se industrijalnega sls tema na naseljence. V istem parnfletu je bilo izjavljeno stališče klana 7 ozlrom na rimokatoliško vero ozir. cerkev. Katoliška cerkev, je bilo naglašeno, Ima najslabši rekord od vseh Institucij "radi svojih vojn In morllev , , moralnostl in izdujntva, ki gu je vršila v imenu vere iri potom onih, ki so trdili, da so edino piavl namestniki lioga na zemlji" Leta 1930 je bilo dalo nekaj naravnega, da je klan sodeloval / naeljskim liundom in drugimi or genucacijami stremečimi za tem, da /rušijo ameriško edinost s Muvsnjem ene skupine proti diugi. Zloglasni piimei le njih povezavo je bil seatunek v Camp Nordlandu, New Jeisey, pure jen pod skupnim pokrovitelj stvoru bundoveev m klanovcev Mrvrgi prijatelji" klanovcev s< bili kasneje sojeni in obaojenl ladi zarolništva, Kuklulolklan Jo vedno pillu fosled razodel svoje srce. Tako se je začela tista najlepša pomlad ljubezni. Ko sta se potem ob nedeljah umaknila pred k vetom in si govorila samo o ljubezni, ji je nekoč rekel: "Take lase imaš, kakršnih Še nisem videl na svetu. V mestu nosijo ženske zdaj pristrižene lase, ampak jaz tvojih ne bi dal pristričl za ves svet ne A če bi si jih ti kdaj sama pristrigla, te ne bi Imel več rad " Olga je imela res čudovito plave, mehkemu lanu podobne lase, a dolge, da so ji, kadar si jih je razpletla, segali še prek pasu. A preden sta se mogla poročiti, ko prišli Sva-bi, "Po vojni," sta sklenila, "se poročiva." Toda preden je vojna minila, se je zgodilo, da je Nace moral pobegnit! v gore In od tum je nekega večera prišel k Olgi. Ko je bil pri njej, s puško v roki. ves junak, ki se m nikogar bal in ko sta se že o mnogem pomenila, Jo je še vprašal: "Alt mi boš ostala zvesta?" "Olga, ki je imela oči polne solz, pn vendar bila srečna, ker se mu je posre< ilo niti smrti, se ga je oklenila in odvrnila: ' "Ostala ti bom vekomaj ivesta Tudi prek groba, ako hi se kaj /godilo!" Prijela ga je /a roko in ga vedla v kot, kjer je imela postavljen oltarček z Lurško Materjo božjo in kjer je gorela večna lučka Držeč ga z levico /a desnico, je dvignila desno loko in prisegala svečano: kel? Ali se ne spomniš, kako sva jo skupaj pobirala leta dva in štiridesetega, ko so naju lovili tanki, a lepo res ni, da smo umaknili. Tekli smo, pa je, pa saj vidiš, da imam same novince in med njimi osem takih, ki so bili v ivabski vojski n» vzhodni fronti," je končal jezno vodnik. "Cigareto mi daj, potem me pa karaj." Filip mu Je dal tri cigarete, nato so krenili vsi skupaj med grmovjem v strelski vrsti nazaj na položaj. "Zavedati se je treba, da ni več leto dva in štirideseto, ko smo bili sami prostovoljci in nas je šlo deset na en bataljon fašistov, če je bilo treba. Sedaj je pa že jesen štiri in štiridese tega in imamo že dosti moblli-zirancev-novincev, pa tudi kaka ložaj. Italijane pa smo odbili. Zvečer so mc poklicali v štab njeno naprej. Filipova patrola jc globoko sklpnjeiia tekla čez "Tu ti prisegam, da bom vedno ostala, kakršno me zapuščaš. A čfe bi se zgodilo drugače, stori z menoj, kar se ti zdi. Tudi ubiješ me lahko." Nace ji je verjel ter se je srečen vrnil v gore* od koder je prihajal k njej, kadar je le utegnil. Ona pa mu je bila zvesta in nikdar ji ni prišlo na misel, da bi ga varala. Samo zanj je živela in samo nanj je mislila. Potem je nekega dne konec pomladi prišla iz doline vojska vse do Olginega doma in zasedli _____________________ so tudi njihovo hišo ter ostali v njej skoraj cele I ¿"¿¿apovska golazen se ti prišli tri tedne. Od tam so vojaki odhajali vsak dan | ni vmcg Dobro, dajo naj mi od še više v gore, od koder je bilo slišati od jutra do večera streljanje. Olga je mislila samo na Načeta in molila zanj pred Materjo božji, da bi ji ga očuvala. In Nace je ostal živ. Slabo pa se je godilo z Olgo. Ves čas, kar so bili pri njih vojaki, so jo imeli zaprto, češ da bi sicer pobegnila in izdajala partizanom vse, kar je videla. Ded Jože, mati Magda, hlapec in dekla prav tako niso smeli nikamor, vendar so ti lahko tudi zunaj delali, ona pa se ni smela . 4 - , . . . r„a tmr iih ganit» iz sobe in ni smela govoriti z domačimi. Jev, us ,. . " . M n it i lodvedel med grmovjem na polo- Po treh mesecih je spet prišel Nace. Prišel „z gU zopet zbe. je ponoči, kakor je vedno prihajal in prav tako {' J ^ vodnik, je imel pri sebi puško. Olga se je bala njego- «J J vegu povratka, toda vedela je, da bo prišel in da bo tedaj morala povedati vse, kar se je bilo zgodilo. To Je sklenila že tedaj, ko so jo imeli še zaprto v sobi. Po treh mesecih mu Je imela povedati mnogo več. Toda povedati je hotela vse odkrito, nato pa umreti. Za njo ni več prostora za zemlji. Ko je torej prišel, ga je prijela za roke, še preden se je je dotaknil in se mu do kraja izpovedala, nato pa ga zaprosila, naj jo ubije. Taka ne more živeti med ljudmi. Ako je ne bo on, se bo sama. *Samo eno ga prosi: naj ji verjame. Prisegla mü Je večno zvestobo in ona je bataljona, rekoč: "Ti Filip, kaj i njive. Tisti hip je pa težka miši ga pa lomil na položaju?" na padla ravno na tisti konec Medtem se je raznesla vest, da njive, kjer sa bili Švabi. Slišalo sem rekel svojim borcem: kar se je kričanfe in vpitje v nem-nazaj pojdite, bova že sama o- škem jeziku. Nato sta padli se pravila z mitral3ezom. dve mini, druga za drugo. Ta- "Kakšen vodnik pa si," je kri- j ko, tako," so kričali borci FUi-čal Čoki. "Noben borec ne bi pove patrole. 'ne bomo samo mi smel iti brez tvojega dovoljenja požirali vaših min, tudi vi jih s položaja. Kje pa je bila tvoja boste dobili po grbaci . V tem avtoriteta!" se je drl komandant je prišla iz gozda med grmov- jem na pomoč še ena četa. Sva- Veš kaj tovariš komandant, I bi so se že prej umaknili z des- «rf-r^ ^arjjrrs ^t ^ bi1"? nTdlu «ne oblake, izz» katerih je po-In od takrat kukalo toplo jesensko sonce Tonkotovega bataljona en vod, kjer so še stari borci, pa boš videl, kako bo šlo. Povsod bi šel z njimi, kamor bo treba. Tako je, Filip," je končal vodnik ter si prižgal cigareto. "Tovariš vodnik, poglej, Um zopet dva tečeta proti gozdu Hej, kam tečeta paničarja?" Iz gozda je prišel brigadni orožar v spremstvu dveh ktfrir ni prelomila. Njeno srce Je ostalo samo in več-ho njegovo. Se je rekla, da ve, da taka ne more biti več njegova, zato naj stori z njo, za kar ga je prosila. Rada bo umrla, srečna bo, ako umre od njegove roke, samo naj ji verjame. In poljubovala mu je roko, ki naj bi jo ubila. Nace je poslušal njeno izpoved, ubil je ni, verjel pu tudi ne. "Ne boš umrla," je rekel hladno, ko je prebolel najhujše, živela boš, ampak živela v vsej sramoti. Ni je večje sramote na svetu, kakor če ženska nupravi to, kar si napravila ti. Smrt bi ti bila samo milost, življenje pa ti bo večna pokora." Zaprosil Jo je za škarje, ki mu jih je prinesla, ne da bi kaj slutila. In še vedno ni slutila, ko je že držal njene dolge lepe lase v svojih rokah. Celo je mislila, da se igra z njimi, kakor se je igral nekoč . . . nekoč v tistih lepih časih. Vedno je imel tako navudo, da je posegel po njenih laseh in nikdar ni pozabil omeniti, kar je tako radu slišala: "Tako lepe lase imaš . . ." Ta trenutek Je nemudoma rahlo zaupala, da se vračajo tisti lepi časi, ko je posegel po njenih laseh, verjela je, da jo bo razumel, da ne bo mislil, da ga je varala. Vedela je, da nikdar več ne bo, kakor je bilo nekoč, da je prave ljubezni konec, da življenje, o katerem sta nekoč toliko sanjala, tisto življenje, ko si bosta mož in žena, ne bo prišlo, ker ne more priti. Ne, tega res ni več pričakovala. Toda upala Je, da bo nekaj vendarle ostalo, vsaj to, da Ji bo odpustil Lahko gre, kamor hoče, lahko si bo izbral drugo dekle tn s tisto srečno živel, zakaj njene sreče je konec, toda njej bo ostalo vsaj to, da bo smela misliti nanj in da se bo nemara kdaj tudi sam spomnil nje, ki je sama ostala v svoji nesreči. (Dalj* prihodnjič) BORBA OB NJIVAH "Katera četa tekajo, sa| še do borbe ni prišlo' Menda Jtm niso pnAli /a hrbet švabi To nt mogoče, s.»j tam /.» robom )e Modra* in njemu /a upam," je govoril razburjeno k«, mandant. 'Ti. Filip, kreni s patrolo tja' I IMavi jih ter jim uk.t/i naj | takoj vrnejo na položaj'" Filipi je pozdravil tet krenil s svojimi i šestimi borci pioti desnemu kn j lu "Se en mitraljc/ naj gte teboj," je zaklical komandant in | mali Tinko m* je ptidtu>il kil» povi patroli. ki je sklonjena tek la na položaj ob iimki koru/m njivi. Vedno bolj mi m* i/ s|**1 njega konca oglas.ili mitraljezi Filip )e pa tekel tet padaš-če/ gladko in čisto aeno/et, k»«let najbolj sekali mitraljezi, tam m* je plazil po vseh štnih. nato /< pet/tekal ob njivah proti gozdu kam<»r so izginjali bc/eči bon i "Ti z mitraljerom kar ob rovu njive bi ostal in šr dva borca. Mater Httir % (Nadaljevanje in konec ) J« " Ka) vraga > Kaj bi vsi leteli /a njimi," Je za- klical Filip Nato je kienil nied grmovjem Tam je dohitel zadnjega liorrn. ki je sklonjen hitel ter vlekel /a seboj dolgo fiancosko puško "Hej. kam |mi tečeš, kam vas vrag nosi," je zakričal Filip Velik in tu<>kt>ple<' bore«- se je obrnil tt-t zmedeno dejal: "I, no ja, so tekli nem pa še jaz" Ob mladi snueki pa )e obstal ' « ki ili M-tai ter uledal cez nji-^e K.mi vas |tu nos»? Vsi na /i*) na iHilnfii)," jc ukazal komandant ' Kaj ste jo pohriaa* ic ki i« al vodja patrole Filip, '«t "i !ii i s .'i I piepotenl obrat (h. itevju in grmovju kraj , i ..« »i. htali tazkropl)enl borci '«" velikim robci brisali res! Mitraljezec jo je prvi pobrisal." se je branil čakati bo rec. "Kaj, vsi ste preje tekli kot jaz ln kršenduš, tudi jaz ne bom sam z mitraljezon. ostal na položaju* Od kdaj pa je ta navada. sa) nimamo mitraljezov kot francoskih pušk. Tako je, vsi ste tekli in zato aem pa tudi jaz tekel. Kaj bi se izgovarjali. Polomili smo na. pa |c," je govoril s piskajočim «lasom belolas mitraljezec. ki je že en mesec nosil mitialiez. Izza neke stare bukve se je prikazal vodnik vo da. ki se je umaknil s položaja ter dejal: Kar tukai ob robu gozda se razporedimo " Borii so ne pričeli zbirati, Filip pa |e stopil k vodniku ter mu dejal: ' Komandant pravi: takoj nazaj na položaje, drugače bo hudič Le kaki; si mogel teči in ae umakniti s celim vodom, ko po še do borbe ni prišlo " "Ka| tekli* Ali na) sam brez "Zato, ker tako poka, pa umr še ne bi rad. Se bi rad živel," je rekel tiho velik in debel borec, gostilničar. "Pa ti?" se je obrnil vodnik do drugega, malega borca. "Jaz sem pa šel z njim, ker sem bi v civilu njegov hlapec in on dobro ve, kaj je treba." "A tako," je zakričal vodnik "Tukaj nimamo ne gostilničar jev, ne hlapcev, temveč borce da veste. Koliko časa pa ste pri nas?" jih je vprašal Filip. "Šti rinajst dni," je odgovoril debeli borec, bivši gostilničar. "Že dobro, ti Filip vzemi tegale borca in naj bo v drugem bataljonu, ker bivšega hlapca in gostilničarja res ne morem več imeti," je rekel vodnik ter pomagal namestiti mitraljez ob neki grivi na tla. Streljanje mitraljezov se je razvnelo po vsem položaju. Tu in tam je padla kaka mina in granata. '' "Samo dva bacača imajo na vsem položaju," je uganil Filip ter legel ob njivi in čakal, kdaj bodo prilezli Švabi do njega. Desno od njega so pa ležali v nerodni vrsti borci, ki jih je pri gnal iz gozda. Obračali so se in gledali, kaj počne njihov vodnik in Filip. Gledali so v desno stran, kjer so enakomerno eksplodirale granate in mine. Na levem krilu se je slišalo kričanje. "Ste videli, jurišajo?" je dejal vodnik borcem ter pokazal z roko na levo stran. Črni in gostil oblaki so drveli po nebu, debele deževne kaplje so začele padati Silen piš, ki je nastal, je pripo-gibal visoko koruzo. "Filip, zakaj pa nočeš postati komandir?" ga je vprašal borec iz njegove patrole. Skozi od le ta dva in štiridesetega si vedno navaden vodnik in borec, bil si kurir, konjevodec, mitraljezec bombaš, sedaj pa že eno leto vodiš najbolj nevarne patrole. Ka;i boš rekel na to?" "Nič posebnega. Ko sem bil še v civilu. sem hodil k bogate mu kmetu na dnino. Delal sem vsa dela na ceati, greznice čisti 1 krave pasel, koše in jerbase ple-tel. Če je bilo kje kako delo, da ga nihče drugi ni hotel Izvršiti, so rekli: pojdi no po Cestni-kovega Filipa, ta pa vse dela, sem postal vodje vseh malih letečih ali prehodnih patrol. Zadnjič je*zajela moja patrola tri Svabe, maja meseca pa v jutranji borbi enajst Švabov, nas je bilo pa samo šest z mitraljezom. Letos vem, da je moja patrola dobila toliko orožja kakor cela četa v borbi. Včeraj mi je dejal komandant, da bom v nekaj dneh na seznamu starejših vod-, nikov. Potem pa še to. Trikrat sem bil ranjen, po bolnicah sem se zdravil in čim sem prišel nazaj, se je marsikaj spremenilo. Pošiljajo pa me v razne patrole, v vasi, na ceste in proge. Ampak četo voditi, da ti odkrito povem, ne bi znal. Gotovo bi jo polomil, kakor jo je danes tale vodnik," je končal Filip. "Vem pa tudi to, da je važno biti vsaj prilično sposoben vodja patrola, vsaj tako je pred včeranjim govoril sekretar bataljona na par tijskem sestanku in to me je zelo razveselilo. Prej, ko sem šel sem lovit to borce, ki so se umikali, sem srečal patrolo, ki je pritekla iz doline vsa povaljana od zemlje. "Kaj pa je?" Jih vprašam. "Kaj naj bo? Švabov je kot listja in trave," je bil odgovor. To se pravi, da patrola ni nič opravila." Eh, se bodo že še navadili," e odvrnil desfetar, ki je ležal in se obračal po koruzni njivi. Vitla se je močna ploha. Med bliske in grmenje se je združevalo enakomerno reglanje mitraljezov. V vasi je začelo goreti neko poslopje. "Ali si videl? Mina je priletela," je kričal od daleč vodnik ter kazal z roko na mali rob ni i ve, kjer se je vgnezdilo nekaj S vabo v. "Preženi jih, jurišaj," je vpil Filip. "Joco, pridi mi še ti pomagat," je kričal vodnik ip se vrgel na tla, ker so pričeli Švabi sekati s tremi mitraljezi v tisto smer. Filip je sklonjen krenil nfprej. Silen vihar je nosil naliv tako, da so bili v hipu vsi mokri. Vodnik je ravno priganjal svoje borce, da bi znova pregnali Svabe. Sest jih je v primerni razdalji krenilo za njim, ostali so se pa obotavljali, vstajali, napravili par korakov in pri vsakem rafalu dolgo čepeli na njivi. "Ali bomo samo mi šli?" Filip je prišel od strani ter nagnal devet borcev, ki so se obotavljali, da so šli naprej. Na čelu vseh Je tekel stari vodnik. Kraj njega se je uvrstil Filip s patrolo.' Na njivi, obraščeni krompirjem, je vodnik naenkrat zakrilil v rokami. Zakričal je z debelim glasom: aaa, nato se o-brnil ter padel. Vrne« Je pa gr gral: "Kaj se pa obotavljate naprej, hitro!" Dobil je rafal v trebuh, zvijal se je v zadnjih vzdihljajih. Kraj njega jo je pa dobil v nogo mlad borec. Filip je s svojo patrolo preskakova grebene njiv. Sest borcev iz voda mu je sledilo, oatali so pa polegli po mokrih njivah. Sku pina Švabov se je počasi pomikala z roba v bližnjo koruzno njivo, od koder je bil hud ml- vasi je pa dogoreval velik skedenj. Pod zaščito minometov in topov so se umaknili Švabi tri kilometre nazaj. Levo krilo jim je sledilo ter se ustavilo na njivah nad belo cesto. Ob robovih njiv in po njivah so pa stali vsi premočeni borci, kar kadilo se je iz njih. Prišli so bolničarji in odnesli mrtvega vodnika. Mimo je prišel načelnik štaba ter rekel: "Zopet smo izgubili starega in dobrega borca in ravno na tem kraju je bilo največ na-gomilene te-Švabarije. Kaj pa je tebi Filip?" "I, no, ranjen sem," mu je odvrnil Filip ter mirno kadil cigareto. "Ne bo posebno hudega, samo nekaj mesa mu je vzalo," je od govoril medicinec, ki ga je previjal. v "Tovariš komandant, kaj bomo pa sedaj počeli, ko je padel naš vodnik," vpraša debel, rdeč borec.. "Desetar bo sedaj vaš vodnik. Hej, ti komandir, kar desetar ju izroči ta vod!" "Kako ste se pa držali," je vprašal nadalje načelnik. "Enkrat smo tekil nazaj, potem je pa prišel Filip in nas prav po šteno nadrl. Šli smo pa zopet nazaj. Kar precej je bilo vroče, pa čeravno je bila ploha. Kaj hočemo, borba je borba," je dejal mali desetar.' — Na položaj so zopet prinesli v velikih loncih zelja, žgancev, fižola, štrukljev in vina. "In ti, si ranjen, Filip?" ga je vprašala začudeno vaška terenka Milena. "Kaj hočeš, vojska je, pa jo dobiš," je odgovoril Filip. "Saj onega starega vodnika je še bolj škoda, ko ga ni več," je dostavil Filip ter se obrnil vstran.' Čed na dekleta so razoglava hitro delila borcem hrano. "Tako, ta ko," je vpil desetar Riko, "če imaš hrano, se rad vojskuješ, kar naprej!" Vsi borci so se smejali. Mimo je šel Filip z obvezano roko. Poglejte našega Filipa, zopet o je skupil," se je oglasil borec Lojze, ko je zajemal iz velikega kotla. Vsi borci so zrli za njim. "Saj ga pošiljajo samo tja, kjer je najbolj vroče. Kaj hočeš, od hudirja je pogumen," je rekel konjevodec, ki je nalagal bacač na širokega in močnega konja. Hej, novice," je kričal bataljonski pisar. "Kaj pa je?" so , izpraševali borci. "Petnajsta divizija je razbila švabski in belo-gardistični bataljon tam na Dolenjskem. • "To je pa dobra vest," je rekel mitraljezec Roj ko. "Ej, čas je, da jim dajo po kljunu za Ja-vorovico, Žužemberk in za vse tisto, ki je bilo tam," je rekel vodnik Truden ostalim. "Samo v vas ne pustite teh Švabov," so prosila dekleta. "Ko se bodo vračale v vas, naj gredo po kolovozni poti," je dejal komandir prve čete. Na križ-potju je načelnik dal Filipu svojega lepega konja, katerega je nato jahal proti vasi. "Da si jo moral skupiti!" je dejal zdravnik Žiga. "Vodnik Poljane je mrtev in trije so ranjeni, za Švabe pa še ne vemo," je rekel načelnik brigade ter o-gledoval vojaško karto, razgrnjeno na križpotju. Sonce je obsijalo čedno vas z zadnjimi večernimi žarki. Nebo je bilo čisto in jasno. Tam na zapadni strani so se pa kopičili temni oblaki. Bataljona sta bila pripravljena za nočni pokret. Tretji bataljon je zasledoval umikajoče se Nemce. Šestnajst vašča-nov se je priključilo bataljonu. Sredi vasi je pa stal vodja patrole Filip in pripovedoval va-ščanom o borbi na desnem krilu. Terenci so oskrbeli brigado z radijskimi vestmi in z veliko balo sanitetnega materiala. Veseli otroci so kriče letali v tro-pah okrog borcev ter se jim obešali na roke. Zvečer je bil miting v vasi. Cela vas je bila skupaj. Po cesti je patruljiral zaplenjeni motor. Lepa jesenska noč se je spustila na vas. Vso npč so se slišali samo klici straž in patrol, tam za temnimi gozdovi pa so neprestano švigale rakete v zrak. aamo da ia.luil kak dlnar ln tr.IJ.ak. ^ Zpp* » hrhton borcev ostanem na pnlo>a)u* In so Svabi in smo'kaj bi tebi odgovarjal, ko si naje odgovoril veden vodja patrole Koman-Idlrju bom od*m*ar)al čeravnn ti si prvi tekel." Je si ti stait horee. nič ne de Ml-i mlad borec. "Ni alite, de *em danes prvikrat te tako )e šel čaa. Lansko leto bi pa kmalu poetal vodnik. Bil sem z osemnajstimi borci na položaju pri Dobrniču ln precej je pokalo. Borci ao se nekaj časa dr žali, nato pa ao se začeli umikati. čim je od strani zaropotal neki mitraljez. Kam pa greste"1 jih vprašam. Sai ne bomo vzdržali in obkoljujejo nas. No ja, kar pojdite bova pa aama ostala x mitraliezom. čim sem to rekel. so to odkurili nazaj Mi dva z mitialjeacem sva se še nekaj časa tolkla in se umikala nazaj, ko p« Je mitraljezec padel, sem podrl še par švabov in tekel nazaj. Ravno takrat je pa prihajal drugi bataljon na položaj Komandant bataljona čoki me vpraša: Ti Filip, kaj te ni sram. da se umikaš tolči švabski minometi. Iz roba gozda se je pa oglasil težki mi nomet prvega bataljona, ki Je metal težke mine "Tako. tako." so kričali bore ki so ležali na krompirjevi njivi Filip se je dvignil ter hitel s pa t rolo, da prežene skupino Šva bo v, ki se je začela utrjevati na njivi. V razdalji dve sto metrov so mu sledili borci vodnika, ki je ležal razmesarjen na krom pirjevi njivi. Naenkrat ae Je pri Jel za levo roko ter ae sesedel na tla. Rafal mu Je odtrgal koa mesa sredi roke. 'To je hudir. te koruzne njive nič ne vidiš naprej." so kričali borci, ko ao videli, kako ae )e sesedel Filip "Kaj pa čakate, kaj mislite da je vsega konec, če me je za- NAZNANILO: " Ker nas je ie več ljudi napro-silo za naslove jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embaaay. 1520 — 16th SL. N. W. v Washington 9« D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yu0oalav Conaulate General. 745 — 5ih Avenue, New York 22. N. Y. in Yugoslav Conaulate General 188 West Randolph Street Chicago 2. Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem all angleškem Jenku. AGITIRAJTE ZA PROSVETOI "PROSVETA" 1417 ft. LAWHDALE AVE. Chicago 23,11L_______________ .IS.. Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem. V slučaju, da je od strani upravništva kakšna pomota, nae takoj obveetlte. da ao lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" I Sam sem oetal, mitraljezec je delo v roko* Svabe pregnati ix padel" Nato pa eem se obrnil te njive'" Je zakričal ter se dvi-in iel z bataljonom nazaj na po 'gnil. Borci so šli počasi sklo ( CENE LISTU SOi I tednikov la Za Evrope Jot Dnevnik SI 1.00 — Tednik S2J0 a» s in Ji kupon. p rt lotu« petrakne eeote e piansu in ai nareèite Freeveln. Hat ki Je i sme le ene ¿Une la druMne. ki te deeeUJo In ki ICve ijejo na sns as In iatem naslovu V ■sksaiin alutejn ne vet kei » tednikov PoJeanUoi— Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biU élan SNPJ, aH če sa proaell proé od druline bi bo zahteval aam svoj Uat tednik, bode moral tleli član is doUčne druline, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj na sna ni ti upravnIAtvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto liatu Prosvete. Ako tega ne store, tedaj mora upravmitvo zmleti datum sa to vsoto naročniku aH pa uetavlti dnevnik. PROSVETA. SKPJ. SUT S. Lavmdala Ave. Ckieaps 13. IHinete Prileten« pošiljam narotnlno aa Ha« Preevete 11 lase_________čl