42 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Hmeljar, 87 Posledica visokih temperatur v juniju na zgodnejših sortah - bolj smrekasta oblika rastlin, ki tudi niso dosegle vrha žičnice. (Foto: B. Dimec) Prizadeta hmeljišča po poplavah na težjih tleh - rumenenje listov, smrekasta oblika, rastline niso dosegle vrha žičnice. (Foto: B. Dimec) Dozorevanje hmelja v letu 2025 Monika Oset Luskar, Darja Zupanc in dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Parametre tehnološke zrelosti hmelja (vsebnost vlage v storžkih, masa suhih storžkov in vsebnost alfa-kislin) smo tudi letos spremljali na več pedološko in krajevno različnih lokacijah, ki smo jih določili v sodelovanju s KGZS - Zavod Celje, ki sodeluje pri vzorčenju. Vzorčenje in napoved tehnološke zrelosti smo izvajali za sorte hmelja, ki zavzemajo več kot 30 ha površin: Savinjski golding, Aurora, Celeia, Bobek, Styrian gold in Styrian Wolf, in sicer v časovnem intervalu od 3 do 4 dni. Rezultate smo objavljali sproti na spletni strani IHPS in jih ažurirali ob torkih in petkih po 15 uri, razen v primeru dežja, ko smo vzorčenje prestavili na prvi dan brez padavin. Obiranje hmelja v tehnološki zrelosti – eden od najpomembnejših ukrepov, da se pridelana kakovost nazadnje znajde v kozarcu piva. (Foto: A. Šaver) S prvim vzorčenjem smo začeli pri sorti Savinjski golding 7. avgusta. Rastline sicer v večini nasadov niso dosegle optimalnega habitusa za to sorto (vretenasto valjastega), habitus je ostal večinoma smreka ali ozek valj, predvsem na težkih, slabše odcednih tleh. V Savinjski dolini in na Ptuju je Savinjski golding prešel v tehnološko zrelost okrog 15. avgusta. Masa 100 suhih storžkov je bila glede na lokacijo med 9,7 g in 10,8 g, vsebnost alfa-kislin pa med 2,8 % in 3,8 % v storžkih z 11 % vlago. Na Koroškem je prešel v tehnološko zrelost okrog 21. avgusta. Vsebnost alfa-kislin je dosegla 4,6 % v storžkih z 11 % vlago. Savinjski golding (Foto: D. Vrhovnik) Sorta Styrian gold je prešla v tehnološko zrelost okrog 24. avgusta. Storžki so bili zaprti, imeli so prijeten vonj, se odbijali, šumeli, vretenca so ostajala cela. Vlaga v storžkih je bila 76,9 %, masa 100 suhih storžkov 10 g, vsebnost alfa-kislin 3,2 % v storžkih z 11 % vlago. Rastline te sorte so sicer na lažjih, dobro odcednih tleh razvile značilen valjast habitus, na slabše odcednih rastiščih pa so rastline ostale ožje ali smrekaste oblike. Tudi sorta Aurora je prešla v tehnološko zrelost v Savinjski dolini, pa tudi na drugih lokacijah dosti ni zaostajala, okrog 24. avgusta. Storžki so bili zeleni, zaprti, lepo so dišali, šumeli, se odbijali, vretenca so ostajala cela. Vlaga v storžkih je bila v Savinjski dolini od 78,0 % do 79,3 %, vsebnost alfa-kislin od 8,7 % do 8,9 % v storžkih z 11 % vlago, masa 100 suhih storžkov med 8,3 g in 10,7 g. Na Koroškem – okolica Slovenj Gradca, je bila vlaga v storžkih 78,2 %, masa 100 suhih storžkov 11,2 g, vsebnost alfa-kislin 11,3 % v storžkih z 11 % vlago. Na Koroškem – Radlje pa je bila vlaga 77,1 %, masa 100 suhih storžkov 10,1 g, Hmeljar, 87 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije 43 vsebnost alfa-kislin 11,0 % v storžkih z 11 % vlago. Rastline so bile v mladih nasadih v letošnji sezoni zelo bujne. Na večini lokacij je habitus dosegel tipično gosto, valjasto obliko. Na težjih tleh pa so bile rastline nanj bujne, z manj stranskimi poganjki, kar je povzročilo nekoliko ožji, manj kompakten habitus. Storžki sorte Bobek so v Savinjski dolini prešli v tehnološko zrelost okrog 28. avgusta. Bili so zeleni, zaprti, se odbijali, malo jih je bilo še medlih, vretenca se niso več razcepila, storžki so dišali in šumeli. Vlaga v storžkih je bila 77,6 %, vsebnost alfa-kislin 6,1 % v storžkih z 11 % vlago, masa 100 suhih storžkov 8,7 g. Rastline te sorte so podobno kot pri sorti Aurora v mladih nasadih na dobrih tleh razvile bujen valjast habitus, medtem ko so nasadi na slabših tleh razvile le ozek ali celo smrekast habitus. Sorta Celeia je prešla v Savinjski dolini in na Ptuju v tehnološko zrelost okrog 1. septembra. Storžki so imeli vse lastnosti zrelega hmelja - so se odbijali, šumeli, vretenca se niso več razcepila, imeli so prijetno hmeljno aromo. Vlaga v storžkih je bila sicer še nekoliko nad 80 %, masa 100 suhih storžkov od 6,9 g do 10,5 g, vsebnost alfa-kislin od 3,4 % do 3,9 % v storžkih z 11 % vlago. Okrog 5. septembra je ta sorta prešla v tehnološko zrelost tudi na Koroškem. Vlaga v storžkih je bila sicer še nad 80 %, masa 100 suhih storžkov je bila od 8,8 do 10,5 g, vsebnost alfa-kislin pa 5,7 % v storžkih z 11 % vlago. Rastline te sorte so se v sezoni 2025 razvile srednje bujno. Habitus je bil pogosto nekoliko ožji, predvsem na težjih, manj zračnih tleh. V nasadih je bila izrazita variabilnost med rastlinami. Sorta Styrian Wolf je prešla v tehnološko zrelost okrog 5. septembra. Storžki so bili zeleni, zaprti, se odbijali, vretenca se niso več razcepila, imeli so prijetno aromo in so šumeli. Vlaga v storžkih je bila 72,4 %, vsebnost alfa-kislin 15,6 % v storžkih z 11 % vlago, masa 100 suhih storžkov se je ustalila pri 10,0 g. Sorta je tudi letos pokazala izrazito vitalnost in robusten habitus ob predpostavki, da je bila spomladanska okužba s hmeljevo peronosporo, na katero je ta sorta dovzetna, uspešno in pravi čas obvladovana. Na dobro odcednih tleh je bil habitus tipično košat in vretenasto valjast, z obilico stranskih poganjkov, na težjih rastiščih pa je bil habitus nekoliko ožji, a še vedno bujen v primerjavi z drugimi sortami. Pridelek in kakovost hmelja v letu 2025 Žan Trošt in Joško Livk, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije V letu 2025 so hmeljarji v Sloveniji pridelali podpovprečno količino pridelka hmelja glede na desetletno povprečje. Na manjši pridelek je vplivalo več dejavnikov - vremenski, agrotehnični in tržni. Od vremenskih dejavnikov, ki so imeli zelo negativen vpliv, izpostavljamo nizke spomladanske temperature, zaradi katerih je hmelj z vegetacijo v povprečju pričel kakšen mesec pozneje kot običajno. Nadalje so visoke temperature v juniju zaustavile hmelj v rasti in razvoju, kar je vplivalo predvsem na zgodnje sorte, ki so takrat zaključile z rastjo in so po večini razvile le stožčasto obliko rastlin. V začetku avgusta pa je skoraj celotno Savinjsko dolino prizadelo neurje s točo, ki je povzročila nekaj škode tudi na hmelju. Hmeljarji se obenem težko prilagajajo hitremu spreminjanju sortne politike v zadnjih letih, saj je vsaka obnova nasadov oziroma nova zasaditev povezana z zelo visokimi stroški. V letih, ko je manjše povpraševanje po določeni sorti oziroma hmeljarji nimajo pogodb za to sorto, te nasade minimalno obdelujejo, posredno pa je tudi pridelanega hmelja teh sort na površino manj. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo površino pod hmeljem v letu 2025 in pridelek, ki ga je 117 aktivnih hmeljarjev pridelalo na teh površinah. Preglednica 1: Površina nasadov hmelja po sortah v letih 2015 in 2020 in 2025 Skupna površina (ha) Sorta / Leto pridelave 2015 2020 2025 AURORA 526 558 620 CELEIA 494 465 547 BOBEK 138 141 170 SAVINJSKI GOLDING 152 157 135 STYRIAN WOLF - 45 31 STYRIAN GOLD 39 36 47 H. MAGNUM 15 18 14 STYRIAN DRAGON - 10 6 STYRIAN CARDINAL - 16 4 CASCADE 2 6 3 SORTE V PREIZK. 22 3 4 AKOYA - - 3 DANA 10 6 3 STYRIAN FOX - 3 3 DRUGO 4 7 7 STYRIAN EUREKA 1 3 1 STYRIAN EAGLE - 2 1 STYRIAN KOLIBRI - 4 1 EUREKA! - - 2 31B26 - - 1 SKUPAJ 1402 1480 1603 Površina pod hmeljem Podatke o kmetijskih površinah vodijo upravne enote. Hmeljar mora na eni izmed upravnih enot javiti vsako