LIST STUDENTOV  LJUBLJANSKE UNIVERZZ
leto vn
LJTBLJANA, 13. Junlja 1957
8TEV. U
PLEMUM ZŠJ  LJUBLJflNSKE  UNIVERZE
Prakse - preizkusni kamen
Sredi maja je bil plenum UO ZŠJ. Plenuma so se
udeJežili predstavniki združenj ZŠ in sekretarji
orgtmizacij ZK. To jet 1 zadnji širši sestanek ZŠJ
v letošnjem letu.
Plenum Je otvoril predsed-nik univerzitetnega odbora tov. Janez Vrhunc in v Kratkih obrisih podal pregled letošnje-ga dela in uspehov. Pokazalo se je, da-so združenja dosegala u&pehe le tedaj, Ce so posveča-la dovolj pozornosti politične-mu delu. Očitno je, da je treba v današnjem položaju vso de-Javnost ZSJ voditi iz politič-nih aspektov.
Nekatera združenja še nezrela
Zaradi praks so se v leto-Sn.jem lehi začeli študentje bolj
imenovanih »rang-list« zdm-ženja niso dosegla tiste poli-lične diferenciacije, kot bi jo morala. Vprašanja v zvezi z »rang-listami« so reševala pre-vec pavšalno, saj so bile vse karakteristike »dobre«.
Posamezni študentje, ki so biii odbiti, so večkrat z jedki-mi pripombami spremljali de-lo komisij za »rang-liste«, Pri-tožb je bilo nič koliko. Sli so celo tako daleč, da so razprav-ljali o tem, kaj sploh ima ZS prl praksah. Združenja v ¦»-kih primerlh niso znala od-ločno posredovati  in so v ne-
Tov. Nedog Tone je bil mne-nja, da je omenjeno število gle-de na politično situacijo po po-sameznih združenjih nerealno. Dogodilo se je namreč že, da je šludent, ki je odšel v ino-zemstvo % ugodno karakteristi-ko združenja in s priporočilom mednarodnega odbora, v ino-zemstvu zaprosil za azil. Zdru-ženja bi pač morala bolj na-tanko vedeti, kakšni študentje odhajajo na prakse in na eks-kurzije.
Prakse le tri mesece
Problemov v zvezi s praksa-mi je dovolj, posebno odkar je ZŽJ to stvar trdneje prijela v roke. Tehlnost vseh teh prob-lemov se je pokazala, ko so navzoči začeli razpravljati o poročilu.
Ljubo Struna:   P o d   snegom   (slika je dobila na razstavi fotokluba v Naselju prvo nagrado)
zanlmati za organizacijo. Zdru-ženja bi morala ta pojav usme-riti v pozitivno smer.
Toda prav ob problemih v ivezi z odhodom v inozemstvo so nekatera združenja odpove-dala. Vsi funkcionarji po združenjih še niso tako polifič-no zreli, da bi vedno in povsod zagovarjaJi politična načela ZSJ.    Pri    sestavljanju    tako
katerih jtffanerih še sama prt-tcgnila k »abavljanju.
Študenti v Lnozemstvu
Poročila, ki ga je o delu mednarodnega odbora podal predsednik tov. Nedog Tone, je pokazalo, *da je bilo na »rang-listi« 550 študentov. Od tega jifl    bo    odšlo    na   inozemske
RAZSTAVA AKADEMSKEGA FOTO KLUBA
LEP USPEH
Afoademski fobo-aimateiislki kihib »Študentsko naselje«, Ljubljana. ki je eden najbolo delavniih fo-fco kloibov v Slovemiji, nedvom-no pa eden najboljšiih študemt-akih foto klubav v vsej državl je stapil poniovno pred jiavniosit. 19 foito amaterjev študentov ]« razstavlijtailio v p^rijiaizniih prosto-rih ^fcudeiitakega na&elja 82 svo-jih d«il.
Nedvoanno je treba poziittvno ocemiiti napore tega kluiba, kl »avziliic dragemu fotomateirialu že več let neumorno seznanja študente s fotogxafijo. Priiredi-teliji so v ppogramu te klubske izložbe napisali siledeče besede: »Danes s4 je ob tako siinem raz-voju tehndike nemogoče zamisli-ti intefleiktuialca, ki ne bi imel vsaij nekaij osnovnega znania s tega področja.« Treba pa je kliubu pri'znati, d>a gre še dailje, ker Soji med svojim! člani tisfco VThuTtsko fotografijo. ki zahte-va od aimafterja več kot obvla-d»njie gole tehnike. Zavedaijo se, da je treba bitj danes. v do-bi poplave do-brih fotografij, predvsem ori-ginalen ne pa k.o-piirati dirugih. To so študentje s svojimi deli dokai dobro do-Jrazaui. Iz razstavijemh sliik pa Jc tudi razvidno. da so s« av-torji zavedali, da ocenjuie ži-rida v prw vrsti vsebino in je za<bo le mailo s!ik, ki bi jim bilo očitati, da so po vsebini slabe. ¦»»¦¦»¦»¦¦¦¦«¦¦¦¦¦»<¦¦¦•¦»¦¦*¦¦»¦**»»••*'
ANKOAN...
Letovanje v Ankaranu se bliža. Organiziranje je prer vzel poseben odbor, ka je že odšel v Ankaran.
Nekaj mest )k še prostih. In-teresenti se lahko prijavijo ali csebno na univerzitotnem od-boru ali pa kar pismeno na naslov; Studentski tabor, Ko-per, Ankaran.
Pni naigraiJevaiajt} Je žW.ia fe- najboiltiši način t. j. na- a.vtorjev in ne slik, ra®en ene naijbolj.Se. Tak načtn razdelitev nagnad je raa mestu, badair gre za pragled klubskega dela in oceno dela posameznii-h avtorjev.
V tehmiičnem pogiledu sdiike v glaivmem odgovairjaijio. Prdipedi-teU je naipravin diobro potezo s tem, da se je odločil z.a. mianj-še formaite in so zato slifce teh-nično dosti boljše kot pa bi bi-le v formaitu za mednarodne razstave. Upoštevati je treba, da so bile fotografi,ie naiprav-ljene v glavnem s f.otogirafski-mi kaimeirami manijših oz. naj-m.anjših formatov, kjeir Pa je treba ^a izdelavo slike v veOi-kosti 30-ikirat 40, poseb-no če gre za manjši izrez že i7.red.ne-.ga mo,istira. Iz razstavljenega mate-riala se vidi, da hočej.o avtor-1i dose&i tud.i v tehničnem po-gledu niapredek, ke>r srečamo tu in taim še nekatere slike v gra-fiki. kjer gre za reduciranje na dva oz. tri tone. Pri tem pa prireditelj nl pretiraval. saj je le   malo  sliiik  izdelanih   taiko.
Po vsebini so avtorji zajema-H v glavne-m tisto, kar se vsak-dan doge.ja okoili njih t. J. š-tu-dentovsko živlijenje, njihovo de-lo tn raz-na njihova ude.jstvova-nja v športu, oddiih In razve-drido. Niso sicer vse slike po vsebjini take. mnenja pa sem. da 1-e to polje, na katerem foto amaterji — študentje nikdar ne bodo izčroali vsega. kar se da za.jeti s fo'tngrafsko k&mero s tem da so labko vedno origi-nalni ln da ni treba pri tem ko~ Piirati   niti   domačih   niti   tujih
Mednarodnl odbor je sklenll, da v prihodnjem letu ne bo več dajal priporožil za privai-ne prakse. Preskrbel bo pa okoli 600 organiziranih praks. Nekateri so predlagali, naj bi privatne prakse sploh  ukinili.
Z vseh strani se slišijo kri-tične pripombe, ker osiajajo študentje v inozemstvu po pol leta in še več. To podaljšuje študij. Zato je bil mednarodni odbojr prisiljen skleniti, da ti-nt€mu šiudentu, ki bo ostal na praksi dalj kot tri mesece, ne bfl več da|al nikakih priporo-čil. Predlagali so, naj bi šhi-denta, ki ostane v inozemstvu dalj ko( pol leta, izkljuoili iz ZŠJ. S tema dvema ukrepoma se bodo problemi praks vsaj nekoliko uredllL
Stiki iif srečanja
Centralni odbor ZSj priprav-lja v leiošnjem poletju več mednarodnih seminarjev in ^rečanj. Kakor vsako leto bo v juliju v Dubrovniku m«dna-rodni Študentski seminar, ka-terega se bodo udeležlli tudi zastopniki nekaterih naših združenj. Na seminarju bodo obravnavali probleme reforme visokošolskega študija. Tudi mednarodnega mladinskega seminarja, ki ga Narodna omladina Jugoslavije prireja v Zadru in Dubrovniku. se bodo udeležili zastopniki Z§J. Ljub-Ijanski gtudenfje bodo organi-zirali že tradicionalno medna-rodno studentsko srečanje v Ljubliani. V avgust« bo kve-kerski seminar v Kranju. Kve-kerski seminar.fi pa bodo še v
Več 6as» pa so posvdill Se staremu problemu sodelovanja združenj ZŠJ in osnovnih orga-nizacij ZKJ na univerzl. Mar-*ikje sta sodelovanjc komuni-stov pri delu združenja in nji-hova pomoč še vedno nezadost-ni. Neredko se slišijo pripom-be, da komunistov na fakulteti ni čutiti, da se drie zase itd., zato je' unlverziietni komite ZKS narožil osnovnim organi-zacijam, naj natančno ana-lizirajo svoje de8o in svoj vpHv ter delo v združenju. Na pod-lagi teh analiz bo potem raz-pravljala posebna ideološka komisija na seminarju v Anka. ranu.
Franci^i in na Poliškem. Tiktf (eh se bodo udeležili naši štu~ dentje.
V  Parizu    bodo   to   poletjel mednarodne študentske  šport-ne igre, na katere bodo odšll naši     košarkarji,     odbojkarji, lahkoatleti In verjefno tudino-gometaši.   Mednarodnega kul-turnega festivala, ki bo prav tako v Parizu, pa se bosta ude-ležila Akademski plesni orke-ster in kvintet.  Sfiki s tujimi študenti se bodo torej v letos-njem poletiu mofno razširili.
Sodelovtmje komunistov
V   nadaljnjem razpravljan^i so prišla   na   vrsto   še   druga vprašnja v zvezi % delom ZŠJ. GcTorili so o protalemu našega Zdravstvenega  fonda,   gradnje menze in študentskega naselja,
 v Ankaranu i. dr.
PLANINSKI DOM V TAMARJU. KOCO BODO   OBNOVILI  IN   PREUREDILI  TAKO,  DA  BO LAHKO   VSAKDO   NASEL  PRIJETNO   IN   POCENI LETOVALlSCE IN ZATOClŠCE — ZATO OBISCITE   STUDENTSKI  PLANINSKI   DOM    TAMARl
ZBOR ŠTUDENTOV VOLIVCEV NA ARHITEKTURI
ŠE VEDNO OSEM LET?
io.
24. maja Je bil zbor štn-denrtov-volivcev ©ddelka za arhitektnro. Po poro-6Uu, ki ga je podal tov. JakovčiČ. študentski pred-stavnik v fakultetnera svetu tehniške faknltc-t«, so študentje zelo za-intlresirano ra-zpravljali o nekatcrih najvažnej-ših problemih oddelka.
Novl štiidijslki načrt, kl s« prjpmvlijia, določa, da tnaoa Stu-drj na tem oddelku pet leit. To-da sedaj traja povpreono 7 — 8 let. Studentje so se nra zbo-ru voMvoev lotiLi proble-ma. ka-ko urediti študiij airhiitektuire v skiladoi s paredvidemim &budlij-6feiim načrtom, kako ga torej na pet i»t in jm\ tem potreben  ni-vo  študi-
 št-ud/lj,
 rf podalj- so   ugotovili,   da j             ;             v stst«mu štu-
dTJ-a. Prav je, da se odde-lek »e omeju-je samo na vzgajanje bo-dočih proijeiktantov ampak da tudi znanstveno deluje v javno-sfti. Vendar fca povezava zna.ns-t-v-enega in pedagoškeg-a de]a ni pravitoo izvedena. Drugi in-šti-tuti iai fakuTtete ima.jo svoje in-štitute, znanstvenjo delo je tore-j v pobrebinii meiri ločeno od pe-dagošk€iga. Ce Pa se znanstveno in pedagoško delo izvaijaita bkraita, je pedagošfco nujno za-postavljeno.
Odelek aa arhiteifctuiro ima  sistejm a't€dj«,j'ev oa. se- ki je sijaij-en tn uspe-šen, če ga oc«njuj«!mio s ped&g-o-škio-teoretičnega etaM^ča. Tak način d«ia pa bi itnoral bi*l pe-dagoški in ne biiodslki. Zmaost-
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
PRURVI SE V ŠTUDENTSKO DELOVNO BRIGADO!
Konftno bomo tudi mi štndentje dobili gvoj prostor na  Sportni park, kjer bomo lahko prav rsi, brez iz- ntrjevali svoje telo. Kako velikega pomena je to za mus, naše športnike in organizacijo, ni treba pondar-Jati. Pomagajmo graditi, da delo čim prej končamo. Zato pojdimo skupaj na delo, prijavimo se v delovno brigado ln pokažimo, da vemo kaj je naša dolžnost. Pokažimo, da v nas še gorl ogenj izza slavnih dni delovnih brigad. Naša brigadft 120 štadentoT bo deiala od 18. avgosta do 18. sep-tembra po sedem nr dnevno. Po končanem delu pojdemo skupaj na oddih. Prijave (do 20. t. m.) in vsa ostala po-Jasnila daje Univ«nit«(Wi odtor. —¦ Brigadirji nasvidenje!
Izključitve — toda ne zares
V združenje študentov prava je vključena manj kot polavica študmtov prava. Toda še s te-mi ima združenje pfecej fežav. Ne izpoln,jujejo namreč niil najosnovnejšiJh obveznosti do orgBMzaoije - ne plačujejo niti članariine.
Zato je združenje uponavičeno napravilo radikalen ufcrep: člane, ki že dalj časa ruiso pla-čaJa čkanaTme, so izbnsali s se~ znaima člamw ZŠJ.
Toda združenju se je svojih »vzomih« <5lanov le zazdelo ško-da. Zato sedaj apfrejmejo nazaj vsaicogar, kfi. se skesa in plača
članarino. Kdor je ne bo plačal še letos, bo moral prihodnje leto delati. pirožnjo, če bo hotel biti spet sprejet v ZŠJ.
vftiluo
Univerzitetni odbor počdtni-ške zveze Slovenije bo v drugj polovici julija priredi'1 večdne-\en izlet v Italijo. Na poti sj bodo lahko ogledali zsnameni-tejša italijomsika mesta: Beoet-ke, Bologno, Firenze, Rim, Pi-&o, Genovo in Milano.
Ker je izlet za študente, sc prireditelj trudi, da bi jim la-hko nudil izlet po znatno niž-jih cenah kot razna turistLona podjetja.
veno delo, kii. se o-a«mesito v pri-mernem inštitutu izviaja kar v seminarjih ia kii temeijt na na-logah in naročiliih, v-ezanih na določene roke. na vsaik ma6in oviira izvajanje študijskega pro-grama. V seminairjih sicer tudi študirajo posamezine Idejn« proj€lkte kot paredpisan študijisk* program, toda fca študiij po na« vadi ni deležen enake pozonno-sti kot znanstveno d«lo aa izvr-šenem načrtu. Profesor, ki je preveč za.paslen z deilom naprio-jektth, s© ©eveda ne more po-svetiti dovolj peda@o§ke«iu de-lu.
Študentje so biln noaenda, da j« zato nujno, da se osnuoe in-štitut kater-ega delo nad bo lo-čeno od pedagoškega dela v se-minairjih. Temu iinštitutu naj bo za.gotovl[jeno potrebno števi-lo znanstveniih deilavcev in kvailifd-ciranega osebja.
De*lo v semimairjih naij se do-Ioči s točrnim štu-dijisteim progra-mom in časom, v kaiterem naj bo ta prograim 'izveden. Studlj-ski prograim jfe treba dosledno izvajati, v kolifcor bi pa bil v okviir program,a spir&jet izvršni načrt se pri tem ne bi eanel prekoraftitt Tok, določea zia iz-vedbo progratna.
Število študentov je v zad-njem ča-sa močno nairasto, seani-namjev Pa je manj. Da bi bilo omogoleno dosledno izvajanje študiiiskega programa za vss št/udente, je potrebno. da se z začetkom š. 1. 1957/58 osnuje po-trebno št«vilo sernLnarjev. Se-mirnarjd naj bt dmeli enaike pra-vlce, vsa,k semdnar na'j bi tcrej lahko izdajal sprdčeva-la za vse koTnpozicidske predmete. V se-minairjiih na.i bi se oblikoval celo-te-n profil airtiltekiba-pnooek-tainta, kateršnega potirebuje na-§a družba. Za ožio 6peciiailiz!aci-io naj ©e pa uvede podipilom-ski študij. Seve-da je za redno in uspešno pedagoško d©lo po-trebno zadostno števido pedago-škega kadira — profesorjev in asistentov.
S temi ukrepl bi se <Jalo, ka-kx>r upajo študentje, študij ac-bitekture bislveno sSorajšaiti. Svoje aredl-oge in pripombe, kot &o jih izrazilii na zboru, so formullrali v sklepe in v reso-liicijo. Oboje so poslaili pred-stojništvu oddeilika, izvršne<niu svetu LRS, univairzitetnemu svetu fakuilitetnemu svetu teh-niške fakuiltete in univerzitet-nemu odboru ZSJ. PrepričanL eo, da jih bodo prJetojni orga« nd upošt&vali.
S' avforit so no Lojze Op.rnpa. k; razstav-lja tudi naoveč dH. da-li-p Tomo Si-beniik.   Evald   M*tejči5,   Andrej
Pardubs'ki, L^ubo Struna 1t> Franc Urši«. Najtežje je vedno ocenitt posamiezne s'like. k&r je zato potrebno več časa ta daij-šega študiija. Po bežnem pregle-du pa se m,i zdi da so najbolj-še slike »Bratzd-e pod snegom« pvtorja Struna Ljuba. »Pomota« Sibeni.ka Toma, »Bohiniski mo-tiv« S<imenca Staneta. »Z-ahod ob Savi« Campa Loizeta. im »Vz-pe-njamie« z-adnje ^-meinovaneg.a av-toria.
Akademsikemu klubu »Stu-dentsko naselie« 1e fcreba Cestl-fa*l. da ne kione pred težava-mi. ki daines še ovirad-o delo foto-amatieiriev. ?.»!iim. da bi bile tp/ke r-a-z^ave v tpm lclnbu stai-ne 1n da bi na niih srefavali ve-drvp več foto amaterjev itu-dentov.
SRECANJA Z UUDMI
SKOL
S
prejemnica v bloku V. Na častnem mfestu sedi g. Inženir Arthur Beijer iz Stockhotaa. Zelel je obiskati naše štu-dentsko naselje in sedaj sedi med študenti. Pogovarjamo se v amgleščini jn nemščini in kdor je bil kdaj na Švedskem na praksi, pobrska po spominu in ob smehu najde kakšno »švedsko« besedo.
Vzdušje je prijetno in veselo. Ko ga sprašujemo, kako se počuti, se smeji in odgovarja: »Dobro.«
Smeji se tudi, ko mu s slivovko razdravljamo: »Skol!«, on pa narn: »Na zdravje!«
Kdor je bil že kdaj na Svedskem na praksl, so njegovl papirji gotovi šli skozi roke g. Beijerja. Nek študent iz bloka II se ga še dobro spominja, le g. Beijer se ga težje spomnL
Gosp. Beijer je inženir elektrotehnike in je član pred-sedstva švedske industrijske zbo<rnioe. Toda on živi le za svetovno organizacijo IAESTE (Mednairona organizacija za izmenjavo študentov tehrke). Je genialni sekretar IAESTE in predsednik švedskega nacionalnegia komiteja IAESTE. Organizacija organizira prakse za študente agronomije, goz-darstva in tehnike.
¦ G. Beijer je »oče« te organizacije. 2e takoj po vojni se je ukvarjal z organiziranjem praks za tuje študente. Svoje delovanje je vedno bolj širil, dokler ni leta 1948 tistanovil orgamizacije IAESTE in s tem uresniči] svoj sen. Clanice organizacije IAESTE so skoraj vse države sveta, od ZDA do Indije IAESTE je izrazito nepolitična, satno strokovna organi-zacija. Dokaz za to: Izrael je član organizacije že precej časa, letos pa bo sprejet tudi Egipt. Vzhodne države niso članice, pač pa se za vstoj, v zadnjem času zanima Poljska.
Toda <?. Beijer nam ni pripovedoval samo o tem. Pripove-doval nam je o vsem mogočem; o življenju študentov, o svoji doraovini..,
V spomin na obisk v Sloven.. so mu študentje podarill lep, v usnje vezan album s slikami Slovenije, predvsem krajev, ki jih je že obiakal ali ki jih še bo: Postojna, Logao:-ska dolkia, Bled itd»,
To priložnost smo izrabili in ga vpraSall, kako se počuti pci nas, ko je to vendar njegov prvi obisk v Jugoslaviji.
— Zelo sem vesel sprejema, je dejal, ki sem ga bil deležen v Jugoslaviji. Jugoslavija je namreč še vedno dežela, ki je nismo navajeni obiskovati in o kateri še vedno premalo vemo.
To, kar sem videl v teh dveh dneh, je napravilo name velik vtis. Doma ne bom moz;ei opisati prijaznega sptrejema, ki ste mi ga pripravili, kakor tud-> ne vašega velikega zani-manja ne samo za IAESTE, ampak tudi za mojo deželo, ki je sicer manjša kot Jugoslavija, ji je pa v marsikatereim po* gledu podobna.
Da bi lahko opkal vaše lepe pokrajine, bi moral biti pesnik; zato moram to žal prepustiti drugim. Ze takoj v začetku sem dobil vtis, da so vaši Ijudje zelo prijazni in moram reči, da je bil večer, ki sem ga preživel z nekaterimi vašimi študenti, eden najlepših v mojem življenju.
Vprašali smo ga tudi, kako glede na delo jugoslovanskega nacionalnega komiteja IAESTE,
—  Jugoslavija je sicer članica šele od leta 1952. Imam vtis, da so vse države-čianice naše organizadje zelo zado-voljne z delom jugoslovanskega IAESTE.  Sicar je še nekaj načelnih  vprašanj,  ki  jih   nameravam urediti  v  Beogradu. Mislim, da je le malo dežel, ki bi v daljšerci času dosegle tako urejeno izmenjavo kx>»; jo je imela Jugoslavija že od vsega začetka.
Naša podjetja zelo rada sprejemajo Jugoslovanske štu-dente in so z njimi zelo zadovoljna.
—  Kako pa so vaši, švedski študentje, 7-adovoljni pri na^ je bilo naše naslednje vprašanje,
—  Lahko rečem, da gredo v Jugoslavijo skoraj vsi štu-dentje gozdarstva, ki splohf gredo na prakse v inozemstvo. To j-e najbolše zagotovilo, da so pri vas zadovoljni.
Važrio je, je dejal, da štv.dentje, ki gredo na prakse v inozemstvo, poieg tega, da se s4;-okovno izpolnjujejo, spozna-¦vajo tudi tujo deželo in njen način življenja. Seveda ne sinejo pričakovatj, da je v vseh deželah enak sistem praks; vsakemu sistemu se morajo prilagoddti.
Tu Je razgovor spet prešel v prlpovedovanje o najraz-ličneših zanimivo^tih Ob koncu rbiska si je g Beijer ogledal še nekaj prostorov v bloku. Poslovili smo se s prisrčnimi »na-svidenje« v vseh mogočih iezikib in simpalični Sved se je odpeljal na pristno slovensko večerjo  —  žgance z mlekara*
NHŠI PROBLEMI
Natezalnica zmogljivosti
Franc Uršič:   V   razpložeuju   (z razstave foto kluba v  Naselju)
Zgledna skrb
Veildfca mednarodna združenja in mnogi nacionalni zbori zdnavfliiikov s.o postevili ' v ospredije vpnašamjie, Iki se ijie drugod sipireimiemiiilo v pinoitest proti zasiužn;jevanju človeka, ukilemjenega v najvdšje dosežks tehnike in znaniOisti, piodrej^en^-ga poipalncima zakon^tio^sti da-našn,iega enostranskega razvoja človeka. V miedicmi sio se takšni protesti naj večkrait pojavdlii v vreibaib. zdiraiViniškega nairaščaja na razndli medicin^feib. šolah in univerzah, ki zaradi vedno več-jih bremen, ki so padala na račun nj«igove strokovne iizo-brazbe, rti mogiel vzdiržati teže zahtev lim isu-rove cfolastii pri stroikiovai vjgoji. Ta natajičnioist in diz-riatoa vsatkeigia prastega časa v prid ozkie stirokovne razigile-damiosti, je v dianašinijti dofoi pogostotkirt p»vz;no'6ila hude spo-re in raziprave. Zadmji čas se razipravie tned milaidiim rmediciin-skim narašfrajem, ki študiira Tia
> V našem »inštitutskem meetu«, kjer kakor gobe po dežju raste.jo novi inštituti, so letos dogrradili stavbo, v katerl sta dobila prostore inštitut za elcktroniko in odsek za šibki tok oddelka za elektrotehniko.                _
Obiskali »mo prof. dr. ing.  Dušana  Lasiča,  zjfcistve-nega vodjo inStituta za elcktroniko in profesorja na odse-y   ku za šibki tok.
Pogovor s* je pričel v njegovi nobi. Pripovedoval ge o gradnji &iaivbe, za katero je izdelal idej-ni pnojeikt on sam, nato pa je 7-ačel govoriti o šbudentih.
— Z ttažimi j&tud&nta ©e da zdo lepo delati. je pa naka razlika med daniašnjkm šudenti in med šludenti prvdh povc/jni5i let. Se-daj se kaže prehod k boij red-
 študdju dn večja izravna-nosit med študenti. Sedaj gre žtudenfcotm za to, d>a diimprej do-šuddrajio, v naisiprotju z rajdimi pa 50 pregišnji študentje šudinali tudd po 8 let. Seveda so jim to mnogd očiitali, toda neufp.raviče-no. Ti študentje eo bili v aluž-baii po podjetjih in inštitutih. Laihiko rečein, da brez teh požrt-
ČRNO NA BELEM
TO SE PRIPETI SAMO...
... ua Ijubljanski univerzi. Ko je pred nedavtiim umrl prof. dr. Kelemina, je katedra za germanistiko na filo-zofskem oddelku PMFF ostala brez predstojnika in brez profesorja.
Predstojniško mesto je prevzel prof. dr. Grad, pro-fesor na romanistiki. (Ceprav se zelo trudi, da bi uredil probleme na katedri, čudežev čez noČ vendarle ne zna hdelati.) Toda študente so prepustili in zaupali »žalujočim ostalim« — dvema asistentoma in šestim lektorjem, od katerih pride g. V/ebster v Ljubljano le vsakih štiri-najst dni.
Lektorji poučujejo jezik. S književnostjo se ukvarfajo le mimogrede, ker to pač ni njihova naloga. TemeljitejSi je le lektor Webster, ki sta mu pa dve leti za Shakespe-area še premalo. Asistenta imata nekaj vaj "xz književ-nosti. To je use.
Studentje so že večkrat zahtevali, da je treba študij germanisiike na naši univerzi zboljšati, da se morajo uvesti redra kurzi iz nemške in angleške književnosti itd. Te pripombe ni nihče niti skušal upoštevati. Kriza na germanistiki — s tem se fakultetna uprava nikoli ni ukvarjala. Zato ni slučaj, da je germanistika v Ljubljani trenutno »na psu*.
Da s študijem na germanistiki nekaj ni v redu, se je nekaterim končno le posvetilo. Zato je izpitna komisija, ki je sedaj prevzela izpite, napravila radikalen korak — izpitnl kriteriji so strožji!! Kdor hoče, naj gre, rabimo le resne študente...                               >
Sijajno! Sreča je v tem, da nihče ne postavlja nika-kih kriterijev pouku, ki so ga študentje germanistike de-ležni. Dokler bodo našo germanistiko rinili naprej le lektorji, bo to le nekoliko zahtevnejša srednja šola.
Sicer pa: če je 5lo do$edaj z enim profesorjem, zakaj bi si sedaj umišljali celo vrsto projesorjev za vse mogoče: za književnost, historično slovnico itd. In res ne izgleda, da bi se jeseni pojatnl na germanistiki celo kak projesor. Postopek za sistematizacijo in razpis predavateljskih mest je v teku. Fakultetno upravo pa lahko le sprašujemo, zakaj ni tega stonla ie zdavnaj, saj je že precej časa vedela, da namerava letos prof. dr. Kelemina v pokoj.
Se to: jakultetna uprava je že večkrat potolažila sebe in študente, Češ saj profesor nemščine in angleščine v srednji šoli ne potrebuje toliko znanja književnosti, Jco-likor bo pa rabil, si bo lahko sam še vedno pridobil. Važno je le, da obvlada jezik.
Kdor si zastavlja preskromne cilje, pač nikoli ne bo ničesar dosegel.
voviailnih štiudentov slovenslka radiiomdustrija še ne bi bila tam, kijer je.
Nato nam. j« tov. Iiaeič razka-zal stavbo.
— Poikazalo se je, dta je urejen p.rostor predpogoj    za    uapešno delo.  Glejte, prej   o ten n© bi mogH  niti   sanjati,  j©  diejal  iin kazal apanate in poizkuse. Delo je eedaj  že v polnem I&ku.
—  Piri  prcijeiktiiranjiu  šol&kega d&ia stavbe, je priipovedovial, ko nas  je peljal  proti predBvalni-cam, ,sem posvečail naijveč pozor-nosti štuidajskim sabam. Zdelo se nu J€, dia je osnoviii pogoi, da iirnatio študentj© potrebne ugod-nostd pri &tudi{ju.
Ko smo stopili v šrtaiddjsko so-bo, smo bili presenečeni. To *o na:jbolje urejeni piroetori za štu-dente na naši univerzd. Študijsttce scbe so tri, za vsaik letnik po ena. Vsak š)Uudie-nt ima svojo pi-sailno mizo s pnedald. Tudi pre-diavalnico iima vsalk llietniik svojo. Poleg tega pa iinao na razipolago še posebno no aobo. Šbudentje so navduše-nd, ®aj so priejtšnji priostord v bairakd bili še najbolj podobtii hlevu.
Od tu nas je tov. Lasač pelflail §e v inštitiit.
—  Mnenlja sem, j-e deijal, dia je dobro,  če  se  osnaijejo  posebne celdoe, Studijsike eoicte: profeaor, asdBtenit, štud-eiiti, kii bi &e uikviar-jale s študčjein dtoločenega sek-borja rnanosti. Da je ttalk uspešem, d'O*kazuje pnaiv
za elektrondlko, ki &e je raarvil iz prav take štiudijsike enote.
Eiaizfkazal nam je leipo tirej^ine prostore inStituta, ki so silcoraj vsl oppemljenii z doma, v inžti-tu*u izdeilamiini apartati.
Ob slovesu saruo mu laihJko že-Ieli Je čim več uspetiotv ptri na-daljnjom iraevojiu irbštiitiuta kakor tudi odseikia za MtoM todc.
JUGOSLOVANSKA STUDENTSKA KBONIKA
•  KARNEVAL,   V   JESENl
Pisall smo že o pripravah za študentski kameval v Beogradu, ki je nameraval biti v maju. Toda po daljši razpravi je univerzitet-ni odbor odločil, da zaradd prena-trpanosti dela v maju in zaradl pomanjkanja časa, prestavi karne-val beograjsklh študentov do Je-seni. Karneval bo tako prestavljen na začetek prihodnjega žolskega leta in bo nekakšna proslava ob začetku in prihodu novih slušate-ljev na univerzo.
•  KONCERT   ANSAMBLA NARODNIH   PESMI
IN  PLESOV
Pred kratkim je ansainbel na-rodnih pesmi In plesov študent-skega KUD »Slobodan Princip-Se-ljo« prirediJ v Sarajevu uspeli koncert. V naslednjih dneh pa je lmel več koncertov v Dubrovniku za turiste.
okirog vpnašanja, kiaikšein ima piraivzaprav takfen en>o~ stranrfci paiidairefe strokovne jz-obrazibe, ki mladega človetoa vpreže iin zaposii do izmeimoglo-sti in kiam to vodii. Ali je mto-go6e postafti diab&r strokovniaik in zdravnilk brez povezanositi z žiivljenjem v vseh njegovdlh obiHikaih?
Odgovor na n«kat«,ra podobna vprašanja je dalo lanstoletniO posvetavatnje studentov medi-cime v Lemkigiradu, ki so obšir-no in n<a siplošno precej raz- o problemih. medlcin- šfcudilja. Tudi pri naia so lan&ko leto v Beogradu pozna-valoi mediioiimskeiga študdja iim znaiuosti našli steupein jeailc i«n neke rešiitve, ki bi v dogled-neim času lahfeo dale zaneslji-veJše uspehe in precejšnjo raz-bremeniitev p<ri študiju, ksi je pr,i nas zadnja leta že piretiiina-no obreimenij&n z obšiTOo snovjio in elatoiTmi pogoiji pri vajah im nevfediržindimi irazTn^trami pri delu na
Da^našnji medicimec ima trl vrste težav. Najprej *je tu bo-jaaen (za vsafcega, ki s« odloči zia tštudij mieidtiiciine, Iim siioar: ali bo aplioii mcHgeil slediiti delu na fakulteti d:n uspešno dokon-čati študid? To je težava psibjo-licške na,ra'v.e, ki pa zaradi po-manjfcanjia pTOstorov i;n pom-ož-nega učnegia asebj'a dobi reaina tla. "Ve^činia ziainadii ne.ure-Jenih riazmer na faikuilteti iin pni sla'bi!h pioigoj!i'ii deilia ne anore pravočasiriio oipraviti izpdifcov in vaj, aaostiauie pri delu im eddind i:zhod iiz te sieip© uli-ce je pre-pig n:a drugo fakuilteto. Na drugi strand pa je 'tudd s>laiba prdprav-lj'eno«^t začetnilkiov in nepozna-vamije visofe&šofl&keiga dela spra-vilo miarsiiikateirega slušatelja že ma iiotb prtopiad.a, iz kateretgia se je po'znet.ie a.*e teižko irovleifri, kajti študiij med:iici.ne zahtevia od noviinca. daplijune v roke že nia Zia6etilcu dm &e delu hitro prilaigodd. Kdior iteimu ni ikos, odpadie. Talko 3e na prtimeir v širudijstoeim b®Ui 1954-55 od-padlo v prv!ilh dveh leltnikiih 63 odstotikav slušateljev. Ce upo-števaimio, da ni biilo načrtn«igia od9tranjevan.ia, je tr&b vormost za to ppiipisiaitii tivndm pogojeim piri študiju. &tord, kii jiih fakulfceta upoiraiblja, so zastairedi, iTeustrezind in mmo-goknat ne zadovoljuijeJK) osmov-nih higiensikilh zahtev. Tako so razni JabO'ratorijd v podstrešndh ekiadiš&ih, knjiiižmice služijio tudi za prostor zia vaje s študanti in večima prioisiboTiov, ki služijo za vaje, nimia predpisanah tnstada-ciijsfcih naiprav in oigrožajo oseb-je dn stavbe. Demioinistiracije več-3eimu žtevillu sdušiateijev v n«;ka-t&rilh kldniikah wiiso mogioče. Ra-zen poimanjikainoa pr&sitonw tudi pirobleim poimiožn«iga učnega osebja ni nd]č boljši. Na 140 sdu-šateii&v ainaitiomije odpade 1 ast-S'tent, k)i piri takšnem številu ne more oipraviiti sviotjega dela tako, Itot  bd   ga  moTail,  da  bi
 slušaiteljd   od   tega   neikio
 in pomoč.
Tretja vrsta težav, ki Jdh poizna poivprečen študeat medi-cine, je njegov socialni polo-žaj med študijeim. Ko govori-mo o teih vprašanjiih, moranio vede-ti, da si študent mediaiiriie z lastoim zaslužko-m ne more zboiljšaiti svojiih življieinijsicih po-gojev, ker dela ves dan na fa-¦kulteti in laibkio izkorisiti samo no'S. Pri današnji zdravsitvene službe .tudi stvein.e ustanoive j;n posamezjid ofcrajd ne ksažeio več toliko za-nimanja za zdnavniške kadre, kot je biiilio t»o prva leta po vojni, taiko da večina slušateljev v ndžj'ih letndikih ustan« brez &ti-pendij, s steroim-nlmi m&se^nimi do^hiodikd. Višimia poivprečne šti-penddije je na tej fakulteti pre-
cej niizka, Znan je primeT, da je neki šlušatelj šel© po 36 proš-nJah za štepeindiiio dobil končmo pozjitiven odgovor iz Zagr&ba. Naj naivedemo še, da s© večina preživilja z o^tro-šikimi doikladami, in da &o ceoe strotoovnih medar cimsikih knjdg izredno visoke.
Z novim štttdiijskim načrtom, ki so ga pred kiriaitkim izdeilali na nrvediciinski fakulteti, bi radi odstrainjiild dosediamija niaisiproitja in napraviii študij medicine zmosen. Brez bariikad in pre-grad. Seveda so to pozitivna prizadevainja. Toda že veidJko-krat S'6 je o tem govoriilo in povprečem m«d'iciinec je postal .precej imun do raanih otoljub in rešiilev. Njega žuliijo težave im študiJ, ki se podalijšuje.
iZ RAZGOVORfi S FRANCKOM KNAFELJCEM, FREDSEDNIKOM CAK
Študentje se srečujejo z življenjem
O 2IVLJENJU, DELU, itežavaJi In ueip«hih — pokrajinskih študentsteiih klubov pišemo bolj malo. Vendar je prav, če kdaj pa kdaj vsaj ^ikr-mno pokukamo v njihovo dejavnost,
Gottovo bi se našle v d<*lu teh klubov takšn« orgeinizacijsk« oblilke, ki bd jih bilo vredno prenesti aii pa vsaj primerno pri^ lagoditi v kaikinem dirugem klubu.
Kadar govoriimo o pnoblemdih rnedicinslkega študdijia na naši univerzi, moiramio vedeti, s kakišmiimi ppoM«im.i se sre^čuoe damašmja gieneracija iin kaj vse od mje ziahitievajo. Da bi bila kos vs€im tem zahteivam, so ie da-
Bruga vrsta teižav dopoinijuje prvo im še v ve&ji nneri vpliva na uspeh študioa. Izvimih elo-venskiih študijstoih tenjig aili pri-pomiofikKJv, po kaiterih bi slu§a-te-ljd lahiko priipravljali iajpi'te,  L  Teh pamianjkljiiivo®ti
Z otvoritve razstave foto kluba v Naselju
našniji študemt medioijne moral odipovedati tistemu, čeimur pra-viimio §irjienjte kulturaiegia in splošnio izobražeivalinieiga obzorja, lapoistovma kmljdiga, gledaliišče, fidm, špoint in naEvedirilo. Dovolj bi biflio naipravilti ankieito o splo-š-uii iraagtediaraoisitd študeuitia Tnedi-cime din dobiM bi predstavio o liku damašnijega medicinca. Brez sramu liahikio povemio, da bi taikšna antoeta dala v«rjetno slafbše mmenije o Ijiudeh, k4 jiiim sedanji študiJakii načnt ni od-meril časa za po&iibeik in kul-turnio razvedrilo, kakor ga ve-frina ima.
ni iaMoo odsitrainiiti. ker so stroš-toi za natisk zdravstveine knjige pri nas zelo viso^i, sredstev za to pa primian.jikuije. Tudj preda-vatelji se ne zanimajo dovold, da bi to vprašamje zadovolJdvo rešdiE. Včasiii so edini učnd vliiri in pripoimiočiki ziapLsiki s predavaini im tuja stroikovna li-teiratara, kanjiiige, napisan« v tu-ji'h jeziikiih, ki jiih vei6iina sluša-teiljiev ne obvladia taiko dobro, da bi lahkio snov bre^z težave im zamudtne@a dela onpaLa iz mjih. Za nekateire novimce so že knji-ge, natisnjene v clrtilici, pre-ceijšnja ovdira.
Ker je bilo teriltarialno pod-ročje oirgamiizaciie ZŠ -preobšir-no, nismo mogli prdčaikovati us'pešniega dela, zato je priš!o leta 1952 do razcepiitve dela ZŠ, na ipokrajiinske študeoitske klube. Prasv tafera* je bil v Celju ust*-novljen celjiski akademski klub (CAK), ki pa se je prav razživel š«'le jeseni natslednjega leti-Prvotno je biilo v kHubu včla-njenih sto študerttov/ Delo saimo je bilo sprva zelo otežkočeno, predvsem zairadi teiga, ker so morali študentje samni poiskarj primerne organiizacijske obldke dokopati se je bilo teeba do iz-kuSeni itd.
Delo* se Je precej razgibalo spomladd leta 1954, ko so v CAK ustaniovili razne komisiiie, med katerimi je bila najmočnejša so-cialno-ekonoimska, ki j« posve-tala največ skrbi poliitilki štipen-dinanja. Zairadi evojega nspeš-nega dela j© prej&la komiisija več pohval, da pa je lahko tako uspešno deliovala, je imela svo-jega zastopndka tudd pri okraja in občini.
Delo v klubu je iz leta v leto kvantitiativno raslo. Studsntje ao &e udeleževali najrazličnejšijj d'Plovnih aikcij, delali so v dram-sM in liferarni skupini, posebno &e je razmahnilo športno udej-stvovanje. Letos šteje celjskj akademstki klub 250 61anov.
Ker pa je bilo za uspešno delo ludi celjsko področje preobšlr-no, je CAK prdstal ma ustanav-ljanje krajevnib. študentskih aek-cij, med katerimi je sedaj prav uspešna la§ka. Največje težave ima klub s finančndmi sredstvi, ki so sikromna — kot povsod drugod. Lani so dobili 150 Msoč dinarjev (iz proračuna občinske-ga ljudskega odbora), ki so jih porabili za štipendiranje oztroma podpore.
Celjski aikademski klub je p% števiiliu članov — kii niso le člani aa paprju — najmočnejši v olo-veniiji. Studentj« skrbe za pove-
 naimeravajo tudd predavanja
 izbiri poklicev
Frano Knafeljc, piedsednik CAK
Leto® nameravajo celjsiki štu-dentje posveiti vso Skrb lastne-mu ideološko-politiiičnemu delu, Pnipravili bodo deba-tne večere (v&rjetno v klubu ljudskih po-slancev), poitirudiili pa se bodOi da bodo- vzpostaviii 6im tesnoj§« zveze z delavsko (mladino ter skupno z LMS ustvairdli poveza-vo z akti^ mladib zcdružnikov Kozjega, Rogaške in Smarja.
Ker mineva letois ravno pet-deset let od ustanovitve prvega študentekega kluba v Celju, na-meravajo študentje ta Jubilej kar najsvečaneje proslaviti. Je-6eni bodo priredUi akademijo z umetnišikim sporedom, izdali pa brošuro, kjer bodo za-spcmini vseh velikih nekdanjih članov celiskega žtudentsikega kluba.
Poleg tega imajo še nekaj na-.črtov, ki jih-nameravačo v krait-kem realiziratd. Organdzirali oo-do delovn? akcije za odstranje-vanje divjega hmelja, za regu-Iaicijo hudournikov ter r€k« Pake, pnav taiko pa bodo tudi pomagadi pri gradnji ljudskega kopališča v Celju.
Najusp&šnejša obliika dela 61a-nov CAK do sedaj pa je btia prav gotovo poveizanost študen-tov z razniimi društvi, kot n. pr. študentov prava s starimi prav-niiki i'td. To je tudd pra<v, da štu-dentje čimprej začno spoznavati
zavo    z    vajenci, srednješolsko
mladino ter aiktdvi mladih za-fživljenje, ki jih čaka. družndkov. Lani je pršlo do t»s- • Pred nedavnim so bill tudi ne povezave med člani CAK in* študentie tisti, ki so predjlagali, vajenci, ko so študfntje orgaai-   naj bi v Celju ustenovili nekak-
zir&li najrazličnej§a predavanja za vajensko mladino. Srednje-šolcem pomagajo pri folklori kulturnem    dedu, pripraviti    p>a
 žen klub javnih dedavcev in so  sami v velifci meri prispevialj k  razpravljanju  o tem.
 nak

OCX»OOOOOOQCKXXXIOOXXIOCIOOOOOOOOC>OOOOOCXXX
30C)OCKXXXXXXXXXXXMCX30000000000CX30000000aOOOCXX300000COOOC)000(XXXX30CX]{XOOOOOW
oooooooooooooooooo
Nihče ne inore razuimeti Ma-chisvellija in njegov&ga nauka danes, niti objektivno oceniti njegov pomen in važnost, ne da bi ga upošteval predvsem kot vnetega italijamskega patriota, ki je mo-6no občutil nesrečo svoje dežeJe in ji na nek način ekušal pomagati. Na drugi stra-ni pa se ne moremo izogniti dejstvu, da je bil tipi'čen pred-stavnik svoje dobe v itntelektu-alnem, kulturnem in moralnem, elf bolj tačno v »aimoralnem« poglediu. Bil je produkt rene-sančne Italije in je poskušal' 1-acionali'zirati in kodificirati način mi&lienja m obnašanja v prid možnemu rešitelju Italije, Loreoizu de Medici.
Kat vse vdiike osebnosti nje-govega časa, je bil tudi on močno skeptičen glede katoli-ške cerkve in njene politiične in morailne vloge v iitalijainskem življenju. Zaradi tega si je za-Oal nalogo, priiagoditi ideje Gr-kov in Himiloiainav novemu 5asu in  okolju.
Se ve&. Ne smemo pozabiti, da Machiavellija ne smemo so-diti samo po dobrem ali slabem glasu, ki si ga je pridobil z Viliadairjiem, katerega lahko sma-tramo za prvo atoecedno knji-go »realne poliitike«, temveč tudi kot avtorja Razgovorov i*n Umetnosti vojskovanja, v kate-rih je izoblikoval veliko svojih najbolj iskrenih in »nemoiral-nih« idej  in izrekov.
Sele iko vse to upoštevamo, se lshko povrnemo na analizo nje-
TRIBUNA • Str. 2
govega Vladarja, kjer raziskuje raizli&ne ^ačine, s kajerimi se lahko pride do oiblasti, kako lahko to oblast vzdržujemo, pa tudi izgubimo.
Najmočiaejši vtis, ki nam ga zapusiti branje Machiavelliievih del je, da smatira uspeh za edi-no inerilo in vzor vse polifti^ne aktivnosti.
Machiavelli trdi, da, če smo preipriičani v ®vaj ciilj, potem nam sreidstvo za dosego <tegia cdl.jia daje že samo okolje in zahteve situ-acije. Še več, on predlaga, da se potem ta sredstva znanstve-no i<n empirično določa in za-trjuje, da če smo si enkrat iz-brali svoj cilj, potem nam nič ne sme omajati vere in odloč-nosti. T^e glede na vse žrtve in kakršme koli moralne ovire, je tretoa i>zvršiti zadano nadogo.
Gotovo ne bo odveč 6e tu dodamo, da je glavna tema te njegove knjige tako imenovana »efektivna resnlca« (La verita effectuale) kar pomeni, da nje-ga zankna predvsem to kar se dejansko dogaja in obstaja in ne to, kair bi mi želeli ali pa si predstavljali, da se dogaja.
Machiavelli je prvi učitelj političnega realiizma, ki obrav-nava svo} predmet na stvaren in koristen način in zagovarja večjo gibčnost.
Zdi se, da je bil Machiavelli mnenja, da je človeška natura v celoti pokvarjena i<n nespo-sobna za vse druge motive in principe razen uživanja. Ljudje se bojijo in obožujejo silo vn iščejo ugodie in dobiček. To nhko mnenje o l.judeh je zdru-ženo   s   trdim   nezaupanjem   v
idejo ali celo možnost naipred-ka. Vse to pa se v celoti ne sklada z najnovejšiini ugotovit-vami o naravi in karakterju ljudi. Z eno besedo, taka mne-nja so preveč enoistavna in pre-več dogmati(čna, da bi moglabi-ti resnična. Zadnji dve vojni nam dajeita obilioo dokazov in primerov o nepotvorjeni pri-pravljenosti človeka na sa<mo-žrtvovanje, na vdainost in zve-stobo doimovini iitd.
Nesporno     daje     Maohiavelli prevelik   poudarek   vlogi   oseb-
ravne zatkone in • pouk, ki ga lahko naijdemo v zgodovini in uporabiimo pri današnjih pro-blemih. In kar je najvažnejše, danes ne more nihče, nLti diik-tafcor, zan&miarjati »volje naroda« v nietnem naiširšem smislu.
Danes morajo resni poliitiki, kot to u>či Leinin, začeti tam kot mase in voditelji revolucionar-nih partij se ne smejo i/zalirati pred množicami, sicer bodo prej ali slej uničeni, ali pa bo-do sami uničili revolucijo. Sta-lin je za vse to blesteč primer.
on sam je v Razgovorih pouda-ril, da je v dokončni analizi »glas ljudstva glas božji« iin da se s samo uporabo surove sile v politiki lahko pridobi državo ne pa slave in • ugleda. Vse to pa je v očitnem nasprotiu z vsemi njegovimi prejšnjimi tr-dj^vami v Vladarju. Težko je verjeti, da bi Machiavelli poza-bil na tako staro in obraljeno resnico, da je skoraj nemogoče dati nadarjeni osebnosti veliko, neomejeno moč in odgovornost in počakovati od nje, da je ne
MACHIAVELLI IN NJEGOV POMEN DANES
nosti, pa čeprav je ta še tako velika in pametna, kot edinega ustvarjalca zgodovine. Za nje-ga so ljudske množice samo materiad, ki služi tem ljudem za dosego njihovih ciljev.
Celo Bismark je moral pri-znati na svoja stara leta, »da okolje fnočneje vpliva na č!o-veka, kot človek na okolje«. Veliki ljudje seveda lahko vpli-vajo na zgodovimo in njen po-tek, ne morejo pa je ustvarjati. Ceprav se je Machiavelli zave-daJ nmogih velikih napak, ki so jvh zagrešili veliki ljudje pri »ustvarjanju« zgodovine po svo-ji volji, je vse to seveda raje pripisoval slaibi sreči, kot pa enostavno dejstvu, da je ta vrsta dejavnosti nemogoča. S tem je  popolnoma  zanikal  na-
Na vsak način mora nastati tak odsnos, da vodi«telji delajo v niajv©6ji rn&ri za ljudske mno-žice. Danes že ni več stvar raz-pravljanja trdrtev, da morajo pravi voditelji in državniki ne samo voditi, temveč predvsem izoblikovati in izražati v deja-njih splošna mnenja in težnje svojih državljanov.
Celo Hitler in Musolini sta morala paradirati pred svojimi podaniti kot psevdosocialista in naprednjaka.
Negativna, nepiodna vloga države, tudi če temelji na lais-se-faire princiipu 'devetnajstega stoletja, je nespreiemljiva vve-čini  modernih držav.
Marsikdo bo dejal, da smo krivični   do   Machiavella,   kajti
bo zlorabil, posebno če gre za ose^bnotsti dn ne tza načela.
V njegovi fonnulaciji jedrža-va, kar je prirejen sinonim za vladarja, osvcbojena vseh mo-ralnih in etičnih norm ko »ko-eksistdra«, da uporabimo ta mo-deren Lzraz, z drugimi država-mi. Vse osebnosti so ji podre-jene in ji morajo služiti tako, kot to ona hoče.
Kot edimo merilo za državno suverenost .iemlje njeno voja-ško moč, v najbolj doibesedneim smdslu, kar se nam zdi zelo oz-ko in neprimerno za današnji 6as. Ceprav se v teorlji z niim labJco strrnjamo, da edimo drža-va, ki se je možna sama ohra-niti pred kakršnimkoli napa-dom. ne da bi iskala pomoč prl drugih,   uživa   popolno   suvere-
nost in neodvlsnost, je v praksi vendairle drugače. če vzamemo njegovo defiaiicijo dobesedno, potem bl to p&menilo, da sta danes na svetu samo dve, ali če smo veliikodušnl, samo tri »o-dobne države popolnorna suve-rene — ostale so ali sateliti ali pa klienti »VelLke trojice«, v najboljšem slučaju pa uživajo neke vrste nevtralnost po nji-' hovi miilosti, ali pa so rezultat zelo zapletenega ravnovesja sil. Ze zopet vidimo, da Machiavel-lijevi nazori zadovoljujejp sa-mo del vprašaoja o suverenosti držav in da v koočni ainalizi državna suverenost ni odvisna samo od vojaške, temveč tudi od ekononjske m6či, od družbe-ne enotnositi, moralnih in du-ševnih vredftot in seveda tudi od volje, da živi kot posebna državna bLtnost.
Nedaven razvoj v Sovjetski zvezi je najboljši dokaz za to. Na prvi pogled izgleda never-jetno, vemdar lahko rečemo, da je ta ogromna država dosti bolj ogrožena od znotraj zaradi pri-tiska razlrčnih nerešenih druž-benih sil in problemov, kot pa od pritiska od zunaj. Kljub dej-stvu, da je, a-li če hočete, da je bvla pod ablastjo močnega i-n odločnega — lahko bi skoraj rekli machiavellističnega vod-stva, ki je poznalo svoje končne cilje in je bilo za dosego teh ciljev brezobzirno i<n neusmi-ljeno — je danes SZ zopet v stanju giiba-nja vn oživljanja sta-rih  revolucionarnih  idej.
Ljudje, delovne množice, nl-kakor niso samo  predmetd  na-
mijn ciljem države, temveft predvsem. sarnim sebi. Država ni saana setoi namen, temveč camo sredstvo za obaga.titve člo-veškega življ&nja. Moč države in njena enotnost sta odvisna predvsem od tega, kaj je stori-la  za to obogatitev.
Seveda so Ijudje, ki trdijo, da Je bil Machiavelli &amo pred-hodnik in odkrit zagovornik določenih sil, ki živijo v današ-njem svetu. Lahko gredo še da-lje in nam izsilijo priznanje, da vsak človek, ki si z vso strast-jo in močjo želi doseča svoj cilj, postane pogosto slep za ž> tve in tako postane nezavedno Machiavellijev   učenec.
Nihče ne bo zanikal, da v prevratnih in težkih časih poli-ticno uspe tisti, ki se drži pra-vila »tout ce que la politique commande, la justice 1'authori-ze«. Toda tudi ti ne morejo trditi, da je to najboljša pot za uspeh, kajti uspeh, ki sloni sa-• mo na surovi sili, je zelo krat-kotrajen in nezadovoljiv.
Ob zaiklijuifrku naj ponommo, da je Mach.daiveliijev VJadar v veliiki meri »le livre de oirctnn-stances« in da njenii nauika v našem. dvajsetem stoletju niiso več za »z.merom in povsod«. Na-še žiiviijende in njegovii proible-mi so preveč zapleteni in jih ne moreimn neusmiljen0 reše-vati s komibinacijami sile in*gO" ljufiije. Saj je ceio mojster sam v svojih Raegovorih prlpoirodai usmiljenie in plemenitoist tM dosego  političnih   ciljev.
rago
BERLIN
rnesto, ki /e kakor otok
obenega dvoma ni, da je Beirliiai Jaredmo mestu, V polpireleklii zgod.cwi>m je bilo sknbol vsega tistega, lear je bilo soviraž.n,o svobodo-ilj^bnti (Evvropi, svobodoljubn.e-mu človeštvu, danes je ka:k.o:r simbo.1 in neposredmi i.zraz na-petosti ined obema Jdeolo&Sio--vojašutima blokoma. Berlim i)e eno majzarumivejših mest so-d/otoniih dni.
Tako čutii tujec, ko prjde 't<j,a na.obisfc. Pto širolkLh uliicah ctr-ve avtamotoili. Nebo je simo« in, po.mladni veteir budii prvo zele-nie v vejaih. Neikje razistrelju-jejo ruševdne. Nedaleč stra,n rasteiio   nebotiičniišlki   stanovanj-
deželo, ki jii me moiremo odpu-stiti, kar je zakrdvila, pa ji vem-darle želimo, da bi na.šla pot rried narode, ki si pišej.o pozi-tiivno agodovinio, ki si žele m.i-ru i:n živ'i}e,Tiijia.
Dandanašnji je Beirlim mi.rno mesto. Res zek> veliko grade to-d>a nič vzne.mirl,jivega nd itiogo-če doživeti. Nič roma.nlične na-.petosti iz fimlskih zgodb o Ber-linu, ni'5 ekspLozij in zračnih mio-stiov, niobenih demontaž in strag-nih meja i.n diih zadržujočih no-* či v«S. Tovarn«, stainovanjski blo.kd, ceste, promet, velike in majhne trgovdne, nezina.ns.kio število ki,ne.matoigriaf'Ov in gle-dia.llšč.   žiiViLjenje in — zgodiov.i-'
ski btaki in med njdmi drevje,    na. ^ Zgodovura.  fci je   zapustila
med drevjem p>a rnioderni kvend zvonitk — trije vsak sebi obrnijeinl Oiglatii at»bri. In veftni n&miir šdrokiih cest. Tujec hodi po šiirokem p,lK>&niku Ulice l'f. jundja, skozi pank, kjar so ne-koč .rasla teošata drevesa, p>a jih danes ni več, keir j.iih je po-drl topovski og&aj v poslednjih    .                   ,
dneih velike vioj.ne  hodi dm čuti     bx>m° mor&k velnko deliatt,« pfa-kafco se ne more izbrgati prea-    viljo' »'velifc° d€lati. zel° veliko.«
Tiijec  gleda  i.n  posluša,   ~
pri6e. na vsaScem koraku, pa vendarle Igudije zelo pieiredkoma govoire 'o nijej, kot bi se izoigi-bali ispo;min:om. Govioire pa vča-siih o tocdiot&ntositff. O po.n.ov>ni zdTUžitvi. »Mi smo se že vdali.« pravi'jio nelkateri, statre.jšJ, »n,e bomio je dofakali.« Toda mladi so  potguminegiši.   »Ko  bo  pir.iš.la,
6taviaim, spominoim in časii... Nekje daleč, ob ikoncu vei ikH-lometrov ¦ dolge ulice, obdane z ^novo zasajenimi dreivesci in gi^-ni.iajem, stoje vrata. Tam je del imeje med sektorjii: »Yiou are leaviinig. • ¦« dn miolo fcasn«-je: »Vy vy©žaeitie...« Sreidlf Pot.pdamskega itrga se z rokama ob boikih sprehaia vzhodnoTiem-škd polsicist, oblečen natamteo tafeo koi; iruski vojaki, edimoie v zeleno. Deset metrov vstran Btoji ob irotm ploičnifca zahodnio-be-rlinski policaj, z irokama pre-križaii.iima mia hrbtu. Stoji in ffe bre>z dela. Nad njim se dviga vdsoika železna konšitiruk-cijia »a svetlobna porotila. »Pomfiila te sviO'bodnega sveta,« pi.se na maj^-hiii tabJiei. Na dirugi stnami df>-mejme oigra!je je na dinogu pritr-i<en zvočnik. »Poislušiajte iradiii-ska iporočiila iz svobodne demo-kirattčne Neim.fti.e,« hirešči skozi membrano. ko utiihne Toda nibče ne posluša, ne gleda, nihiče se n« ustavljia. Tuj*c pa gre prefco m«i]e. Nihče se ne zmenii »a.nj; obmeii-ni polkisti '¦us.tavl.iajio kve.čje-mu lavitiomobile. Lenio vleče no-ge po prašni d&lgi cesti, ,med ruševinami, pod žigo&im pomlad-n.im soin>cem. »Tam, na oni stira-ini,« eo mu pravili paprej, »tam fie terar, tam j'e straišnio...« Zdaj stopa tija in pnesoja sam, Ljudje so obilečem kot običaijno. Ulice ao puste, zde se priaz.ne in žalostne. Morda zaradii soin-ca in pač zavolj.o tega, ker je malo prom«tia, veliko nranj kot na zahjodni stnani. Toda t»rar-ja — TU. Tudi vsiljiviih piropa-gandniih plakatov in pairol, iki se zde .Ljud.em na zaibodu na^-grozneijše, nd videti niikjer. Kes pa CJe, da j« v četrti nekdanii e beirlinske aristokiracije dn veli-kih. gledališč — dandanes tišma. Kako ije neki bilio vičasih? Ra-ko bo neikoč? Ne Je s tem Ber-linom jn njegiovkni ulicami, fei na eni stmnS irasto po ddealih ziahiodnih , 'na dirugi po idealih moskiovskih arhite^kitiov, pač pa e temi iljudmi, z vso Nemčijo, to
rancev ikot zah;od.noinem.;ike um-verze v sviojem povpr€'čju. Dn-ži seveda sp-pt, da je prav v B&rLinu raizme.ro.ma veliko vec političnih beiguncev kot po o?t:alih pokraj.inah zah. Nen^-čije, katr proceint avtomatičnn dvdgne. Poleg tega so berlin-ski,m študentom zgiraddli zpi-o leipe žtudetntske dicmove, k]er se da shajati poceni, vsefcaikoir ceneje kiot v zahodnonemških mestih. Kot višek vsega pa »o ¦tu obsežne zgnadbe obeh zaho-d.nobeirlinskih u>n.iive.rz, tch.nits.ki 3:n tafeo imenova^nd »sv&bodni«. Zlasti pade v oči »svobodna undv&rzia«. Dio leta ' 1954 je n.i bilo. Ustanovili &o 30. ina po-budo študentov, k:i so se iz .teti ali ondh razl'o.gov, ve'či;noma političnih, po ilertu 1948 odreikli študiou na Humboldtovi vzho-i univeirzd. Ameiri-bani&nd mio.gioitiec He'mry Fiord jdm je naglo — »Why noit!?« — piriistočil na pomoc kar z middjond dolarjev. O neiž-niosti ;5n prism&niosti do .neim&kdti študemtoiv bi se kioimajda da^o govariti. Imel je seveda teht-nei!še  vzroke.  ne  nanmani   r.ro-
tioi::ej navznoter. Vsako leto en-kirat so volii-ve. To je čas aktiv-nega delovanja, če bi ta'k,o imenovali o-bčne zbore viohvcev, kjer se s ik»r.sij5iima predstavni-rml. govori štud©ntom-vol.ivcem pokažeijo kandidati v štude.nt-ski parilamemt, iimeiniovan kon- ¦ vent. Ko so enkirat kandidaiti posamezmih . fafcultet sprejeti, imajo študentje vsafee fakulte-te pravico violiti toliiko štude.n-tov, kot i.ih ipr.ocentu.alno >od-pade na njjhovo fakulteto glede na število slušat.eljev. Skupi.na i7.voilje.ndh, torej tistih, ki prej-mejo ob volitvah naijveč gla-f;ov, je hkrati fakultetm odbor in fakultetno piredstavništvo v knnvectu. Funkciija fa.kultetne-ga odbora je predvse-m v su-delovamju piri izbiiri ka.nd,idatov ob sprejemu ns. univerzo, kajti v veljavi je zl.oglas.n.i numerus clausus, bi ga inarekuj'e:jo ne-enakomerna dzbiira pcklicev, prenas.i'če.moist posamezinih od-delkov, tesnost prostarov to piodobni tu&inlkoviti vzrckL.
Naj-viaje t&lo v okviru štu-dentske samjouprave je konvent, ki     mu    pravijo   -»
Poslopj« »svobodne univerze« v Beriinu
trjuje in dvcmi. »Morali bosite veliiko popustiti«, si piobihoma.
Nad Berldiniom pa sije so-nce. In taikio je kliiub vseimu — lepo mesto. »J© mesto«, poimisllm včasdh, »kjen* se ^utegne nova voijnia pričeti aiLi pa zatre-ti v kali«.  Je izredno mesto ...
Študemtje — v 'zahodnem Berlinti jlh jie okold 16.000 (vzlho-dniabeirliinsfkiih univeirzdtetnih razmer, žal, ne poznatm natan-ko, saj sem iimel samio prdilikio, sprehoditd   se   po   hiodnikih   ta-
Sprejeli ao me z vsem pri-meirnirn gostoljubjem. Vozili smo se ,po širo.ke,m, Taztegn..1e-nem mesbu an l«ipi cfeolici zj«-z&rd in gozdi&vi, pnirejali »o m-ajhne diružabne večere, vodili &o me po svojiiih sestankih in v štude'ntske djomove teir v um-verzitetna poslcipja. »Za na6 je življenjskega pomraa, da s*»-znani-mio sveit z dogaianjem pri nas«, so m,[ razložili. »Zato tu-di prirejamio seminarje, p,o^ii-nlška taboirjenija, skupinslka potovanjia in ' najTaziličneJša mednarodna Lire&amja'<. Tega je v Berlinu nemalo. Treba j« po-
leg vsega drugega  dati pouda-   ke^r je .na oni strani veLikokrat rek deijstvu, da j« t0 venda«rie   vse kaj dirugega kot
Toda tudii tu ne bom našei ob-6tanka, v tem svetu kapitali-zma. »Vidite«, mi 3« rekei, »va-ša zemlja rni po>men'i ideal. Pat vas se d.ela za scvcialfzem. Tocia mene ne aprejmejo k vam«. Ostati morajio pač v z.aihodnem B&rlinu in živeti tam, kolikor jim d« da,ni6. Ne/katere pogoltne, druSi  znajio najti  svojo pot in
ecoialilstime Sdjej« An, sociali- . uveljaviti svoj vpliv. Morda je stično prepričanje. Ob srečanju prav zaradii njih tudi nairaalo z enim izmed te(h beguncev sem    zanimanje za vpifašanja diai^k-
nekdanja   .jn    tudi   —    bodoča nem.gka prestolnica.
Vendar je v Berlinoi še neikad, kar človeka navdaja z upamjem, namrec z«k> miocan vpliv soci-alistov. Ta vpliv itna svoj« vzroike v dotcvku ljudi!, zla»t& študentov iz vzhodne Nemčije. Veiik del teh ljudi nosi v seDl
spoznal notranjo tragiko. ki vamjo zaid« nemalokiateri izmed njih. »Jaz čutim za socializem«, mi j« dejal. »Sel sem 6ez
tiičnega mateirdaliz.ma, kar Je snrožjlo poig^Oisbno priireflajijfl DIAMAT seiminartjev. In npma-lokrat se zgodi, da »e prav tu Pionia proti vB?'miu *ko-(Nadaljevanje na ,6. strani)
ln nič več) — doživljajo ta po-sebni položaij Beirlinia na svoj natin. V m.airsikaterem pogledu Ima ta položaij določeno pred-mosti zanje. Predvsem velja, da je zahodni Beirlin mesto, ki z*»-lo veliko prejema. Razen< Zve-zne ireipublike so dali iin še d-a-jio miaTsikateirio podpotro ifcudd Amerikainci. Resda stoir© to tudi zairadi teiga, ker so preibivalci v vselh oziirih mate.pialne in pomoičii potrebni, a nlč zairadi   pr.oipa&a.nriiiili   na-
Ob 46. kongresu froncoske nadonalne študentske zveze (UNEF)
Sindikalizem in razcep
Moderni Berliu — prostor za   mednarodne razstave
paigaindne — oin, kot stebor aim&rišlkeiga kapitalizmia iin medniaTOdne poliitiične usmerje-mosti. SeziidaU so n.ajmodernej-šo nem,ško • univerzo, ji nadeli noegiovio ime za vse v&čne čase iai kjo edaj postavljiajo za vzior nemšlke    univeirze.    S   p.o;nosOim
»Rusom je treba poka-    ra.zhaz^ey0  ffoS.tom svetLe pir(>_
zati — jasmo!« Kar s.e študein-tov tiče, velja, da so zanje ze-lo velikio sitoiriM, čeprav ne vse-ga, kiair b.i se dalo in kar bi bilo treba. Predvsem Sio dmeli do pred kiratkim berliniSiki št'u-dentje proeeiDhialno med seboi] štirftkTat   več   štipendi-
store,    miodernio    k.niižn,ico seniifliairtje te'r predaval.ndice.
Biolj kot vse to z-unamje p« nas pjrevzame nekaj dirugega: diuih te un.ive.rze in mo5 študent-sike samio.uprave na njej. V šta_ itutu »sviofoodne uiniverze« je zaipisiamio, da jie študentska sa-moupirava z vsemi svojimi fo-rumi enalkoiv.rede,n in polno-praven organ univerze. Podirob-nejša obirazložvtev teh podatkov pov-e, da so vio-lijeni študentsiki piredstavn.iki s polnio pravico udeleiže,ni v organu univerze, senatu, v imi-veirzdtetnem kuir.aitioirii"u, v u.ni-verz/iietnem d:iis.ciplinskem so-diišču, v iinstituci!.ii za študenr-sko sfkTbstvio Studenteimverk; *o;r«.j dmaijio pravico oddočati pirav  p.ri   vseh  lOdiiočitvah.   To-
freilio«. Z ziakonii siceir nima ve-likio opravka, aklivno ne pose-ga v delo eiks&kutivnega te.lesa* — undiverzitetneiga 'odbora, k'i ga voli iz sviojih virst, mu do-loča politiično us.m.eirjeiniost ln ves čas preverja njegovo dejav-most. Ta politi,ka se izkazuje predvsem v odrnosu študent-ski,h na.jvišjift predstavndikov do profesoirjev, do univerziitetn« mpirave im do davnosti. Vcasin so priablemi precej fcežki, saj se iizluščiijo iz .spk>šn.o političnega položaja Berlina, katr terja re-«-nega prcmisleka.
Fakultetna uiprava daije pre-cejšnja dena.rna sredstva, da plačuje vse zelo lepe ,pro«stoir*, ki jiiih zas^daijio študentski og-bori, klubsko vdlo za politi.6na in reliigiozna zdinizenja, fin.am-si;ra.j'o deijavnost iziredno moc-nih šiPiortnih skupin ki moštev ter kulturnega refeirata, ki mect ostalimi nalogami o.tno.gc.ča štu-demtoim znižaino vstopnino za kulturne pirireditve, skrbi za kulturne skupine aa univerzn ,jn i.ma v svojd oskirbi Jeposlov-
V najstarejSl evropski naclonal-ni Studentski zvezi, zvezi fran-coskih študentov, je na njenem 46 kongresu letos aprila nastal razkol. Letos. ko praznuje zveza 50 letnico svo.iega obsto.ia, ko pri-pravlja festival Športa in kultu-re svetovnega pomena. se je 17 maniših francoskih združen.1 stu-dentov odcepilo od unije in tako razbilo tradicionalno enotnost en6 na.imočnejših študentskih zvez Evrope. Za razumevan.ie do-godkov 46 kongresa pa najprej malo zgodovine.
Pred 50 lebi se .1e v Parizu osnovala - prva zveza študentov neke evropske države. Nova or-ganizacija je sprva sprejela vse boemske običaje in način življe-nia   študentov   na   začetku   naše-
političntm konfliktom. Na kon-gresu leta 1&56 pa Je priilo do sprememb, lci so bile prvo de-janje v sedanje kritično stanje zveze.
Na 45. kongresu so med drugim govorili tudi o odnosu UNEF do nacionalistične organizacije mu-slimanskih študentov iz Alžira, ki študirajo v Franciji (UGEMA). Clani te organizacije so pristaši nacionalne osvoboditve Alžira in so pozivali vse študente, ki še študirajo v Alžiru, da se priklju-Oijo osvobodilni armadu. UNEF take aktivnosti ni mogel podpi-rati in je zato UGEMA izstopila iz zveze. Večina združen.i na če-lu z »levimi« pa je zahtevala, da na.1 ima UNEF z UGEMA še na-dalje stike sindikalnega značaja. Tako se je stvorila nova, leva vo-
ga   stoletja.   Sele   splošen   socialnl    dilna večina. To stališče nove ve-
Nemška zgodovina ... spomenik Hindenburga v Berlinu
l':iko o  odmosu navzgOT,' o pred-    no  knjiižnico  za  študente.   Brez
sfravniškem  delu  navzven.            dvoma ipa je najznaiilnejje <je-
Se   boj   po.mem-bna   je   stnufk-    lo   socialniega   referarta,   ki   ima
tura štuidentske oirgani,zacije na    nalogio,  spreijennati   in   reševati undveirizl
sami,    med   štude.nti,    pTOšnje za štipendiijo. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
razvo: družbe. vojna, ekonomske krize, je iz te folklorne inštitu-cije izoblikoval pravo študentsko organizacijo, ki je dobivala ved-no več veljave med študenti m v javnosti Skrbeli so za zboljša-nje življenskih razmer študenta, poiavlli so se prvi sanatoriji in letovališča za študente, domovi itd Organizacija je kljub stalni notranji borbi med levimi in de-snimi delovala na podlagi apo-litičnosti. Po drugi svetovni voj-ni se je razvoj organizacije Se po-spešil in je lako nastala čisto sindikalna organlzaclja tako da lahko govorimo o študentskem sindikatu. Studenti so postali so-cialno zavarovani, dobili so kot sindikat priznanje .iavnosti štra.ik pa je bil del aktivnosti zveze (Po-znan je nedavni štrajk pariškin študent-ov, ko so zaprli študentske restavraci.ie in menze). Tako .ie v povojnih letih dosegla zveza pomembne uspehe pri izboljšanju socialnega stanja in študi.ia. Kl.iub apolitdčnemu delovan.iu navzven pa je vedno boU priha-jala do izraza razdelitev na leve in desne. Desna večina, ki je vo-dila zvezo do 1956, se .1e ukvar-jala. iakli-uCno s študentskim s.in-' dikalizmom   in   se   tako   izognila
čine je naletelo na ostro reak-cijo združenja študentov Alžira, (AGEA) ki se bori za francoske interese v Alžiru in so zato tudi izstopili iz UNEF. Precej zdru-ženi, ki so preje tvorila desno večino, je primer AGEA povlekel za seboj, čepjav niso izstopili iz UNEF.
Novo vodstvo 1e nadal.ievalo sindikalno delo, obenem pa niso odstopili od stališča napram al-žirskim študentom. Tik pred le-tošnjim kongresom so izdali ko-munike, v katerem obsto.iajo ak-cije francoske armade ki »kom-promitira.io čast naroda«. To je naletelo na velik odziv med štu-denti jn v Javnosti. Predsednik pariške občine ni hotel sprejeti delegatov kongresa. sprejel pa je vodjo AGEA in s tem .1e bjlo ja-sno.   da   podpira  manjšino.
Na samem kongresu so predla-gaii. da se pošlje predse^niku re-publike pismo, v katerem so zah-tevali, da se alžirsko vprašan.ie reši na miren naftin. Ker pa je bila manjšina proti, češ da je UNEF apolitična organizacija, so po burni diskusi.H vprašanje Al-žira sploh odstranili z dnevnega reda, samo da ne bi prišlo do razkola v zvezi.  Tako do prihod-
njega kohgresa UNEF sploh ne bl imela določenega staližča glede alžirskega vprašanja. Kl.iub temu pa je manjšina vstrajala pri tem. da sprejmejo na kongresu reso-lucijo o apolifcičnosbi UNEF. To resolucijo pa so odbili in mawj-šina je zato zapusbiU kongresno dvorano. S tem se .1e enotnost zveze  dokončno  razbila.
Ostalo delo kongresa je bilo iz-redno resno in pomembno. Vsi veliki listi so spremljali delo kongresa Delo zveze na področju čisto sindlkalnih interesov ni bi-lo sporno saj je bilo »»dvse uspešno Razen plenarnlh zase-dani ,1e bllo posebno važno delo mednarodne in prekomorske ko-misije. Zanimivo je. da so med materialom, ki so ga pripraviU za delo mednarodne komisi.1e, v oelo'ti objavilii memorandum o stališču ZŠJ nasproti COSEC in MSS. Bili so proti tendenci med-narodne konference, da postane ta nova organizacija. Odnosi do MSS so še nadalje samo tehnič-nega značaja, kolikor to pač po-trebuje.1o za sodelovanje s posa-meznimi nacionalnimi unijami, ker smatrajo, da kljub spremem-bam v MSS te še niso prišle praktično do veljave. Pozdravl.ia-ilo pa sodelovan.ie MSS na pari-škem festivalu. Moskovskega fe-stivala se uradno ne bodo udele-žili. vendar pa lahko posamezna združenja pošlieio svoje pred-stavnike v Moskvo.
Zadnja točka programa kongre-sa ie bil protestni odhod zastop-nikov manjšine. Posledica tega je bil izstop 17 združenj iz UNEF. Vendar pa kljub temu ta razcep verjetno ne bo bistveno vplival na delo zveze. ker so med teml združenii samo tri več.ia, ostala pa so manjša in že doslej niso imela kake. posebno pomembne vloge v zvezi. Zato ne bo s tem jesensko praznovanje 50 letnice zveze nič okrnjeno. Sportni in kulturnt festival bosta kljub te-mu velika manifestacija splošne-ga mednarodnega Študentskega sodelovanja.
KITAJSKA- odopijske
vojne do ljudske repubhke
z«m Se ni dobil tolikega notranjega netlva zajradi japonskih sovražnostd in ker takrat še ni bilo toliko delavstva in mdustrije.
Zgrodovina kltajske revolucije, ki se Je Pri-žela pred več kot sto leti. in danes dejansko še ni zaključena — nas zanima vse bolj in bolj. Ne samo kot zj&odovinska' kurioznost, kattere deJ-stva ostanejo za n^s vedno v neki nerealni izven-evropski distanci, temveč predvsem kot neka stara modrost, ki sicer postaja stara, a jo čas vedno znova postavlja na ost preizkušnje. Spodnji pri-kaz revolucionarne dobe je povzet v glavnem po bnjig^i Ha-nne Kobylinske »Kitajska revolucija«, ki je izšla leta 1954 na Danskem.
v P©kiinigu« mioc, da se pe sploh obdržall nia ceisairsikem pre- Iz te doimače gjniiilobe in naraščajioče hiezadovolg- naipraim tu^cem so rasl« kali kitajske revolucijie. Sovinaštvo prioiti tujcem je bila glavna goinnlma siila revo-luoiio.nairnoBiti, ki se jie pola.gio.ma navzemiala ziahodniih vplivov din ®i pooasd iiziobliikoivatla tni ositi, napeirjenie proti tujoem,  cesiarsikd  oblasti   in   proibi   pri:ncipu  loJiailn.o&tii...
STARA KITAJSKA (je bdlia svet zase, država brez ri-va'Lov, kj«r j© bilo vse Javno življ&nje ziaji&tio v etaria praviiila dm na^uike irnoiža, ki mu je billo dimie Konfuciij in kl 3« v sviojih dediilh niastapal bolj kot posredniik stainih mo-dmsbi, kakioir pa avbor. N.jiei@o.vii stavlki so bili v»e do prvliih leit divajseitega stoleitja ediina gilavna teima na dr-uradndiakiih izpiitdih in v šolrah. Prinolip njegove je lojalmost, ki ie stoletja dajala trdmost kitaj-©ki dnuižbend zgradbd, v kateri j© biil pDsameizniik brez-pnavein iai je njegiova beseda veljaila le todiifeo kakoir vi-sdko |je sbal na družbend lesibvicd. Ta pa je biila- nazde-Ijeaaa n» dva dela — spodaj so biili revni in iiedzobiražen.i kmeitj.e, zgoiraj pa v&l&posestniiki iin držaivnd u-radaiikii.. Ce-sair sam pa s svojim dvonoim mf stai na lesiviici, temveč neikJe še vdše, sktoiraij na nebu sameim.. Kmet je b-.rez.upno odvisein, to>da primcip Lojailnositi mu ne dovoljuje nofeeine cpoiziiciijske miislli din z^to dolgio nd biilo n.a Kitajsikeim opa-ziibi katoršn.ekodi modorne pioliiitične aktivn-asti.
Zahod diolgio nd mioig&l vplivati, Kitaaska sama Je biila ne.apreim€iniljiiva za karkolti dirugiega, po.s.red|n.ik
TUJCI. SEVBDA podpiirajio cesarja, keir bi siceir v anarfidtji ne mogli trgioviaiti tako kot se to iizp.lača. Te-žišče neizadioivoljstva pa j.e vas, kijor velitki n.e dado ži-veta iin dihati prebivaflstvu, ki se silno mno'ž.i iin ki niiti s svojiim sibnašndm mapoiriom»n'.e moire iiz zeimje izžeti to-ldikio 'kioliikior utegne zadosbovati za žiiivljenje. Kmeč.kd upo.r, ki j:e dizbiruhndil l«ita 1850 so i;meinoivaili T'aiip.i,ng, kar po kitojisako poimend »vediki mdir«. Začelo se je na J-ugu, kjer je kmete dviiigindil v boj versiki fanatiik HUg-Hs.iu-c.uam, kii &e |je postavi.1 za nekakšnega Kriistusa, kd niaj bd. re-šiil svet pred .revščinio. Med vsemi njegovimii polblaiznimi ideiami pa je biila zaMeva po agrarni reformd, ki je bila boliiko kiomikretna, da mu je poilmiilij.oinslka kmečka voj-ska sleddla na poihiodu proti severu. Toda po štiiniiindvaj-setiih letrh bojev je s sm.rtijo vodiiitelja in z neprestaniimii poraizi vsia stivair v krvi zaspala, o.samljena in brez po-moči imiteiliigftnce dn trgovcev, ki jiim čudni verski fana-bizem boievnilkoiv nd diovoljeval soliidannoet in sodelo-vamje.
„ Reformisitiičnio gdibanje se 5e vnelo v višjih slojih in oil3 j© bil — doseči zahodno eivilizacijo. Po votjnd z Japonoi (1894—1895) je pisatelj Kang - Ju - vei dobesedno prisdilil oesairja, da je izdal dekrete 0 reformah. Teh pa ni ndlh'6e Izivaijiail in stara oesairdca je spet prevzela in  naipravila  zeilio krepko  čistkio  ter  refoirmiistom
floirm, med katerimi jje vsetoakor naijtoalj pwn.e<mib.na re-fotrma šolstva in pa možnost študdja na tujem. Pri tem pride predvseim v poštev Japonsika, ki kmaiu postane s^redišče liberalne eimigracije in tisti pios-rednik zahodnih idej,    kd ga je Kitajska potrebovala.
MINEVALO JE leto za letom. Koumintang in komuniste 1& držala skupaj osebnost Sunova, toda po njegovi smrt) je bilo vsako sodelovanje med skrajno levico in desničar-skim Cang - Kaj . Sekom nemogoče. Leta 1927 je on kot kot šef armije in države prekinil odnose s komunisti in jih pričel zatir^ati. Odslovil je sovjetske strokovnjake in se preselil v Nanging, ki je strateško mesto. (Vse velike sile so ga priznale ze naslednje leto in končno leta 1932 še SZ).
Leto 1027 Je hkrati pomenilo začetek drzavljanske vojne. Cang - Kaj - Sek se je odločil za"ta koraK zaradl mnogih vzrokov — najprej si je hotel zagotoviti zaslombo pri kapitalistih in v armiji, bal se je komunističnega vpliva na Kuomintang in vpliva SZ na Kitajsko, končno pa se je bal, da bi ga Zahod nehal podpirati proti Japonski.
Komunisti so se umalcnili in v osrednji kitajski pokrajini Kiangsi ustanovili svojo državo, v kateri so pričeli izvajatl celo vrsto reform. ,Cang jih Je seveda oblegal in to kar vefi let ter jih končno le prisilil k umiku. Komunistična armada je krenila na svoj veliki — 10.000 km dolgi — pohod, ki jo je leta 1935 pripeljal v severnejšo pokrajlno Sensi.
Pozneje, ko so Japoncl zasedali Mandžurijo, se Je Cangu uprla armi.ia,  poslana proti  komunistom.  Komunisti so pre-
m o          uii            e,,    ,   ~+~   •  ^uja«    ^f^,«-     t^o^ ti-    -govorili vojake, da nima pomena  boriti  se med sebo-j,   ko  ie
nika repubbik© pa Su,n postavi mladega oflcirja Juan-^l-     japonska   nevarnost   tako   grozeča.   Cang   je   osebno   pohitel
SUN JAT-SEN je znal reševati »kdtajsko vprašanje.« Bil
je initelektualec, zdravnik, ki je postal poklicni politik in sociiolog. Ustaii'0'Viil je tajno društvo in organaziirai napade na posiaimezne državme urade, a je uvidel, da s tem ne bo nič doisegeil. Umatenie se n.a Jaiporasiko in se Joti orga-nimacije. Potetn so se dogodiki virstili naglo m. jasno — on študiira i:n s© posveituje, vrača se kiot ilegalec v dom.ovino ter si pridobdva zaupanje in podpo.ro dela armadtf in trgiovcev kafeor tudd mteiLektualcev, kmecka masa bo šla v.?ekakor za njirn. Le.ta 1905 se je na Japonskem sestala tajna skupščiina 500 zarotniikov proti cesarstvu. Ena izmed glavnih točk teiga prograima je bila a.grarna reforma, ki j€ Sunu ga.rantiirala podpoiro mase in skorai že uspeh pri podviigu. Deseteg-a oktobra 1911 izbruhn© v domiovini upor in  ee&ar o€ 'kar kmalu strm.0gl.avl3&n.  Za predsed-
kaja,  ki je  bid dizredno sposobeo organdzaaiOT.
Sunov program je imel tri bistvein.e ©lemein'te — narod, demoikracdja, socdialiizem. Na tem teoreiti6n©m pro-gnaimu mu je uspeilo v odločidnih dn«h obdržati skupno fronto kmetov. iateilektualcev im večin« rsrgovcev. Toda ta emotnost se je kmalu razibila, ko 3© porev»lucijska doba zahtevala realiaacijio
1842) hiotel pridobiti z>a svoie trgovce tista polnomočja, ki so jdm jdh priznavali na vsem svetu. S pritisiki i.n sporazumi so se Angležd, Francoizi im drugi vgnezdiili na oibali, v nasel!jih, ki ao biJa eiksteritoirialna iin iz so preinašali svoj vpLiv, ki je dim.al močme ka-rakteriistike trgioivsk© mcvrialne sredime devetnajstega sto-lertija. .
ozeimlije j« bilo razdelje.no v dnteiresne sfere
Le*a 1900' so ®e iz podeizmlja dvignlU »bokserji« ter krendild v hrupem in krvav kmeiikii punt. Glavna .deviza tega upo.ra je bila — Pro-č s tujci! Upio.rniiki &o preplavili deželo in povsod polbili v.se tujce, največ rn.ii3.om.airj&v» i.n trgiovcev. Šele kio so prišli d,o Petein.gia in so prlCeli oble-gati kiomzulate, je prišla tu.1a armada i.n ji-h pceimagala. Po vsem teim, ko je nmoraLa država plačati zahodu vi-soko lm .koinikuireinca  med temi iinteireisentii je daJala  »boteiiku   odšik'odin.iino,    je   oesamca  blagovoiliila  objavditii  nekaj   re-
DVAJSET LET negotovosti. Si-kaj, ki mu Je Sun zaupal, se je pokazal kot človek, ki je slcer zelo sposoben, a ne more skriti in brzdati svojih diktatorskih ambicij. Ko je leta 1916 umrl. je v deželi nastalo brezvladje in provin-cijski šefi so se borili med seboj za nasKJv »poveljnika v Pekingu«, bilo je najmani 10 zelo resnih preiendentov za to mesto in množica tistih, ki so te podpirali v upanju, da se ob  njih  tudi  sami  povzpno  kvišku.
Sun, ki je živel na Jugu in iskal izhoda, je teda.i usta-novil organizaci.1o Kuomintang (narodna ljudska stranka) in poizkusil z vo.iaškim pohodom na sever, kar pa ni uapelo. Zahod mu hoče pomagati, naleti pa na podporo Sovjetske zveze, ki po sporazumu v Sanghaju obijubi podpreti (leta 1923) Sunova prizadevanja. Mihailo Borodirt prlvede i,z MoskVe štab partiiskih strokovnjakov. ki so reorganizirali Kuomin-tang. Hkrati pa je bilo sklenjeno, da so člani KP Kita.iske lahko individualnj člani Kuomintanga (tedaj je kitajska KP štela okrog 1000 Clanov. ustanovljena je blla 1. 1921) Leta 1923 je poslal Sun na šolanje v Sovjetsko zvezo oficirja Cang - Kaj - šeka, ki se je že prej šolaJ na Japonskem \n 1e po enoletnem bivanju v SZ prevzel vz^ojo elitnih vodilnih sadrov kita.iske armade. Cang - Kaj - Sek odrine s svo.ilmi liudmi na sever in zedini Kila^sko, stori t.o, kar Sumi pre.1 ni uspelo, ker Kuomintang še ni bil n;očna organizacija, Ker je bila pozornost Zahoda še preveč živa, ker nacionali-
 g                  g   j                p
tja, da uredi stvari, a so ga  komunisti ujeli in v pregovorih
dosegli   sporazum   o   enotni   fronti   proti   Japoncem.   Komu-
nistična artnada naj  bi bila  del vsesplošne kitajske armade in  tako dalje.
Desetletje Cangovega režima )e prlneslo marsikatero spre-membo na kitajska tla; modernizirali so aaministraci.io po ameriškem vzory, zgradili precej prometnih zvez. tovarn in sploh odprli industrializaciji precej možnosti. Družbena situacija pa se ni menjala in vojna moč ni narasla, držav« je bila še vedno šibka prdti Japoncem, ki so zasedali obalo in prodirali v notranjost. Cang se z vlado umakne y Cungking, kamor mu sovražnik ne sledi in tam životari sredi vojne v brezdelju in ugotavlja, da se bo zmaga nad Japonsko odločala na drugih bojiščih,
Kofnunisti pa so zelo aktivni. V okupiranih predelih s podporo ljudstva organizirajo partizansko vo.ino. S to proti-japonsko aktivnostjo srt pridobivajo stimpatije in rušijo ngled vlade v Cunkingu, ki postaja polagoma zakrknjeno središče reakcije. Cang s svojimi ljudmi ni samo proti ko-munistom, temveč proti vsakemu liberalizmu. Leta 1943 napiše knjigo »Usoda Kitajske«, v katerl se vrača k prin-cipu lojalnosti, ki ga je revolucija zrušila. Tako je bila sredi druge svetovne vojne zrušena enotna protijaponska fronta ih vetrovi državljanske vojne so spet zapihali po kitajskih pokrajinah. Prišel je intervenirat ameriški general Marshall. Hotel je pomiriti Canga in Maoa tn jima je pred-lagal koalicijsko vlado, toda ne prvi in ne drugi nd hotel tega sprejeti.
Ob koncu vojne, ko so Japonci s tujo pomočjo pregnanl, pa se prično 1 artizani boritt proti Cangu m n.iegovim ar-madam, ki jih intenzivno podpirajo Američani. V povojnem zatišju se je državLjanska vojna spet razvnela z vso svojo silovitost.io. Leta 1948 so rdeči že zasedli Mukden in v januariu 1949 Hirišajo zmagovito na Peking. Sledi nckaj-mesečno poga,1anje. Seda.i komunisti dtktirajo pogo.ie — Koumingtang na.i bo samo politična siranka '— toda druga stran jih ne sprejme In komunisti gredo naprej ter v raz-meroma kratkem času osvobode vse ostale kita.iske pokra-jine razen otoka Formoze, kamor se je pod ameriSko zaščito zatekel Can« Vr atmosferi te velike zmage in tega relativnega ravnotež.ia 1e bila 11 oktobra 1948 ustanovljen« L.iudska republika Kitajska. ki kot država nadal^juje s pra» obrazbo  Kitajske  —   to  je  nadaljuje  revolucajo.        dek*
 U'L    T    U'.R    N    A       T    R     I     B    U    N    A
J
SRBSKI PESNIK NESTOROVIC
o mladi književni generaciji v Beogradu
Predstavili so ga moji sopotnici in meni, ko sva si ogledov eli poslopje filozofske fakultete. Pol ure nato smo že v živah nern razgovoru pireekali razgibane ulice Beogirada. Dva dni n ama je bil najbolj zanimiv in prijeten vodič pri ogledovanj u mnogovrs<tnih lepot in zanimivosti več kot polmilijomskega meata. Na mojo željo mi je izročil sledeč sestavek, ki ga obja Viljamo v prevodu. O sebi ni govoiril, le nekaj svojih pesmi . mi je napisai v popotno beležko im. na koncu pripiisal: Steva Kestrovič iako če biti sasviin zaboravljen, zar ne?
Franc Maček:   K o z o 1 c a   (lesorez)
Tafeoj na začetku naj pouda-rkn, da pojem mlade beograj-ske knjiievne generacije še ni razčiščen. Zakaj? Vzrok lahko najdemo v nezadostni in ne-jaj&ni usmeirjmcsti in pornan-kanju sistematičnega delovam-ja vseh različnih skupin, ki so pogcsio nasJno in nenaravno foimkane. Dasi ne moremo go-voriti'o kakih bistvenih razli-kah med npmi, naj vseeno i-menujem skupino neosimboli-scov, kjer prednjači ime knji-' ževtnega kritika bragana Jere-* miča. Vendai- že oni v glavnem nimajo nobenega sistema, niti stila v svojem delu in samem umetniškem ustvarjanju. Ob-stoje še razni drugi krožki: U-mverzitetna zveza mladih, Klub mladih književnikov — delavcev, literarne sekcije po ' gimnazijah in faikultetah. Po-leg vsega tega so še posamez-niki, ki ustvarjajo in nastopa-jo izven vseh grupacij. Kot obi-čajno dosegajo uspehe v tisku le posamezne močnejše kidivi-dualnosti. Ti se najčešče uve-ljavljajo v časopisih: »Delo«, »Savieimeniik«, »Letopis Matice srpske«, »Književne novine«, >Književnost«, »Mlada kultura« pa je nehala biti mlada in ob-jektivna, oflkar se.je odtujila svojemu prvotnemu namanu. .Vsekakor  je  zamimivo,  da  je
založniško podjetje »Omladi-na« sprejelo v tisk deset pesni-ških zbirk mladih becgrajsikih posnikov, ki tam zdaj pozab-ljene čakajo na miloet. Troje mladih pesnikov je pred ne-ciavniim skupaj izdalo pesniško zbirko »Ob ustju«, (»Na ušču«) izšle so (udi pesmi Petra Gu-delja in Botre Radoviča. M«-nimi, da je vsako stremljenje po grupiranju v vrstah mladih nesmiselno in prenagljeno, do-kler ne morerno govoriti o do-ločenih umetniških hotenjih rn neki progiresivni idejni kom-cepciji. Vendair la>hko kljub te-mu naštejem nekaj obetajočih jmen; v poeziji n. pr. Dragana Kcilundžijo, Bore Radoviča, Ace Ristoviča, MirjaVte Stefa-novič, Vladimifra Stojšine, v prozi pa Zorana Jaksdmoviča, 2ike Zaziča in že afirmiranega Miodraga   Bulatovioa.
Sodelovamje med razmimi književinimi centri se odvija največkrat posamezno ki zelo redko spomtano in kampaiijsko. Na ozemlju srbsike republike izhaja minogo revij in časopi-sov, ki jih izdajajo mladi lju-dje, vemdar je od vseh teh morda vredino omeniti le subo-tiški list »Rukoveti« novosad-sika »Polja«, zrenjanisiko »Voj-vodino«, od beograjskih pa sta pomernbna  »Vidici«,  in  »Mla-
da kultura«, ki pa zadnje čase tudi že doživilja krizo.
Literairni večeri so bili vedno ena najbolj priljubljenih oblik sodelovainja med mladLmi kul-tumiM in publiko. Vendar jih zdaj več ne prirejajo. Vzroke temu vam ne bi mogel pojas-niti.
Naj omenim še nek pojav, ki se je kljub svoji malovred-nosti udomačii med našimi mladimi književiniki. Marda bi bilo bolje govoriti o problemu kot o pojavu. Mlad pesnik si naprimer hoče zagotoviti sode-lovanje pri nekem listu, zato naTiadno >dvori« urednifeu in se sumljivo ranogo zadržoije v redakciji. No, morda ?e v pri-meru, da je to pesnica, vrši obratno. Hočeš uspeti na liie-rarnem večeru? Želiš, da bi vzbudil pri poslušalcih posebno pozomoftt? Nairedi se neumne-ga in ekscentričnega in uspeh fi je zagotovl.ion. Tako so us-peli Milovan DaTiia.ilič, Miodrag Biilatovič in neki Rade Vojvo-dič, ki so pravzaprav preživeli stadij shizofrenije in sedaj pi-žejo spomiine za dobre h<m©-rarje. Največ populamosti pri-nese mladftm sodelovanje prl drugih zmjamih revijah in časo-pisih, a pogosfo se dsmes pri-meri. dia ndkega pesnika pozna pol Srbije, a književnl krogi o njem še sUšali nAso. Absurd? Mcvgoče bo tudi to nodSlo ne-kaj novega!
Razstovn poljske umet-
niške Sotogrdije
v Beogradu
3. tega rmeiseoa je bila v Beo-grad« odprta raizstava polMt« umetndške fottografiije, ki jo ie orgiamdizirafla foto in kinoamaiter-slkia zveza Jugotslaviije. Poljeika umetmffiška ^otograffija j« doseg-la že netoajknat zavddljive usipe-he, talko na III. medmarodmi raz-Etavi umetraiiške fotograrflije v Beogradu, ikot r Novem SadiU, Ljulbljani in v preteklem mesecu tudii v Zaigretou. Na tej posled-nji raizsrtavi raEstaivlia 96 najlbolj poznamih avtorjev 192 del.
Glosbeni festival Kosova in Metohije
V Kosovska Mitrovicd je Wl 3. junijia zaključen II. glasbenl festiival Kosova in MetoMije, Tci so gia prirediiteljd posvetifli letos le instrumentalni glasibi. V teh festivalskiih dneh se ]e na od^ru 7AT»tilo dfvadfndvaoset am&terskih in dev«t profiesionalmifli orke-strov s solisti. Pokig klasičniih ded iz vseh obdobiij glasbena ustvarjialnostii je bilo na festivalu izvajianih tudii več kompoziciij z rarodno motiviko teh krajev.  žtirija je podelila  cnkestrom in soldstora naigrad«, publika pa je z navdu-žcnjem sipreiml,i ala potek te ve-like priredatve glasbeinrth diru-štev Kosova in Metahiije.
BI ALI NE Bl...
Moj namen je bil pravza-prav, da napišem nekaj vrstlc o »Klubu komponiistov«, ki predstavlja poleg raimih, diru-gih kulturnih skupin močno oporo v studentskem kultur-nem življenju, toda ne morem si kaj, da ne bi pri te napisal o skoraj ignoriranju, ki so ga že večfkrait študentje pokazali za sicer kvalitetne prireditve. Sigurno je že vsaik videl pla-kat, ki je obveščal o konceirtu šitudentov, toda, da bi bil šel na koncert, s čimer bi prvič moralno podprl prizadevanje svojih kolegov, drugiič pa pri-dobil nekaj ku'ltumih vrednot, to pa ne. Čeprav bi mu to vse-kakor več koristilo, kot pa ško-dilo v življenju. To je šlo tudi' že mimo nekaj konceirtov »Kluba komponiistov«, katerim je domača in v kolikor so svo-ja dela reprezentiirali v ino-zems-tvu, tudi inozemska kriti-ka priznala velilko kvaliteto, predvsem pa globoko humano vrednost, ki jo ima prizadeva-nje ne samo mladih komponi-stov ampak vse kultumo priza-devanje v današnjem vse pre-več zatomizlirainem času.
Sicer »Klub komponistov«, ki je naistal kot mnogi drugi klubi popolnoma samodniciartivno, v želji po medsebojni povezavi študentov kompozicije na Aka-detnaji za gla&bo, ne predstav-lja nekega nosilca določene ideje, ampak so v njem zdru-ženi vsi študentje z različnim mmeirjam.iem, z različnim nazi-ranjem, in tudi z naizlično upo-rabo izraznih sredstev, kar pa ne moti lepga sožitja in p>rav-zaprav ustvarja neko prijetno
debatno vzdušje, kjer se na se-stankih premnogokrat krešejo ideja ob ideji. S tem &e istoča-sno izpopolnjujejo iin pridobi-vajo izkustva edein od druge-ea, kaT daie len rezultat in to
koncertov in nam zato jamčijo za kvaliiteto.
Seveda vprašamje je koliko študeniov bo prebralo kultur-no stran »Tribune« in koliko jih   bo   »videlo«   obvestilo   za
koncert. In tako se bo zgodilo kot vedno, da bo sedela v ivo. rani stalna ljubljanska KOn-certna publika.
Torej  »Bi ali ne bi« enkrat šel na koncert?                 M.
Vlasta   Zorko:    Deček
so koncerti in tdsikana dela, s katerimi je kritika že uvrstila mlade komponiste v vrste slo-venskih produktivcev. S svo-jimi deli so gostovali že tudi v Nemčiji, Avstriji in v Italiji, kjer je Alojz Srebotnjak z ci-klusam »Mati« dosegel na med-narodnem tekmaviairiju v Ver-celli 4. mesto med 200 tekmo-valci vse Evrope. To je vse-kaikor velik uspeh, ki pa je skaraj neoipažen šel mimonas. Navadno je teko, da zna tujina bolj oemiii naše mlade, kot pa mi sami. Omeinjeni ciklus bo-ste imeli priliko slišati na zad-njem komcertu »Kluba koanpo-nistov« v letošnjem letu, ki bo 27. julija v dvoirani Slovenske Filhairmonije z celotnim orke-strom, pod taktirko Sama Hu-bada, diirigenta ljubljaTiske Opere. S svojimi dedi se bodo znova pokazali slovenski jav-nosti, poleg Srebotngaka še Pe-trič, Božič, Larnpret itd. To so že sami    znanci    z    prejšnjih
Konkurs za dramo iz sodobnega življenja
Pakradtinsfoi zbor kulturno-prosvetne sikiuipnoatd Srtraje in Vojrvodine v Novem Sadu je raizipiiaal nagradni nate6a<j 7a cniginalno draimo iz sodobnega živflijenja, kii bi bila primerna za celovečerno UipriKoritev. Za naj-boljše tri dirame so pniipria.vljene nagrade v znegku 300 tisoč, 200 tiisioč im 100 tisoč din. Konkurz je anionim.en, avtorstvo pa bodo udeležienci razipiisa diokazali s kopijo predloženega rokopis>a. Poslednjd rok za oddajo rokopa-sov v diveh izvodih je 31. decem-ber tegia leta. Vsa tri prvona-grajeina dela bodo tudli tisfeana, v:e6je število pa jih bodo odku-pili. Zdrija bo ocenjevada tudi deila, ki niso napasana v srbo-hrvaškem  jeziku.                        <
Martin Bizjak:   Tihožitje
Študentska kultura - živi
O študentskih kulturnih skupi/ndh pišemo prav mal9 in še tedaj, kadar se le spomnimo nanje, komajda po-močimo pero. In vendar zaslužijo nekoliko več kot le kratke opombe ali notice, saj doživljajo nenehne lepe uspehe, največkrat, kot je ie naša narodna tradicijat kadar  se  predstavijo  tujemu občinstvu.
V letošnjem letu so pred raznimi kulturniškimi skupinami na Ijubljanski univerzi precej obširni načrti, Jeseni bomo proslavljali štiridesetletnico Oktobra. V zna-menju širokega razmaha socialistične miselnosti po vseh kontinentih jo bo proslavljal ves svet in še zlasti mi, ker je prav nam ta revolucija dala pobude za družbeno pot razvoja, ki jo gremo. Kulturna stkcija pri univer-tetnem odboru si je zadala nalogo, da predvsem s kul-turnim programom proslavi ta praznik. Glede na to so se kulturne skupine naših študentov že pričele priprav-Ijati na proslavo. To pot se bodo predstavili s popol-noma novim programom. To\naj bi veljalo za Ljubljano. Toda tudi študentski klubi ne bodo držaii križem rok. Organizirati imajo namen veličastne proslave v svojih matičnih krajil, kar je vse dokaz njihove življenjske sile in dejavnosti.
Ostali veliki načrti študentskih skupin so gostova-nja v tujini. Po izjavah predsednika univerzitetnega od-bora ZSJ tov. Vrhunca načrti še niso pvpolnoma točni, je pa pri vseh najiskrenejši namen, da se uresručijo. Tako naj bi Akademski plesni orkester sodeloval na proslavi petdesete obletnice jrancoske študentske orga-'nizacije v Franciji, kamor bodo morda potovali tudi Ve-seli Kranjci. Akademski pevski zbor in pevski zbor pri-morskih študentov bosta po vsej verjetnosti potovala na Poljsko in tam v večjih krajih nastopila. Znano pa za-enkrat še ni. kakšne naerte ima študentska folklorna skupina. Ne glede na to, da program teh potovanj še ni dokorično izdelan, je vredno ugotoviti koristnost takih gostovanj, saj sama kvaliteta posameznih umetniških ansamblov jamči, da bodo uspešno zastopali našo uni-verzo in celotno Zvezo študentov v tujem svetu. Vpra-šanje pri tem je seveda kriterij izbire. Nedvomno je v interesu vsakogar, da v tujino potuje, kar pa še ni pogoj za zrele možnosti. Zdi se nam, da mora biti osnovna ten-denca pri izbiri zares visoka kvaliteta. Potovanje je na-grada za. uspešno delo med letom doma.
-rr.
Tam, ob Toplici, je ležal v toplem pesku. Pod to-:>lim soncem. Vse ae mu je zdelo svetlo in toplo. Tudi listje topola, kljub temu.da je bilo zeleno, se mu je zdelo razbeljeno. Ravno tako virbe nad trudno reko. Reka sama pa je tekla nekako utirujeno, zdelo 6€ mu je, daj se je zavedala, da se bo do noči pražila in izdi-hala na soncu. Zalosmo je, da se je reka zavedala, da postaja z vsaikim treinutkom vse manj-ša. Da polagoma umira. (Mo-goče pa je jokala in jo on ni slišal). Mislil je tedaj, da je sonce vendarle lepo. In tudi pesek, ki prijetno gori na koži je lep. Mislil je: Sonce iin pe-sek sta brata. Brata ležita na njegovi koži, na ramenih in hrbtu in pirijetno pečeta. Lepo je 'če, pesek in sonce olupita kožo in pečeta v raimena. Ču-dovita je ta pahljača sonca na rdeči kcži.
In ona...? To je bilo taikrat. Takrat na toplem pesku, pod toplim soncem. Sedaj je Ljiu-binka le spomin. (Ve, da je bi-la ljubezen. Ljubezen je bila); Sedai se mu zdi smešno, da se je pekel zaradi nje. Le kaiko se je "mogel peči tako dolgo Tato, da bi bil sam — sam z njo. Ta Ljubinka, zaradi kate-re je dobil štiri slabe ocene, je najnavadnejše dekle. (Hoteli so ga vreči iz šole. Niso v&deli da je to zaradi nje. Na srečo se je vse samo od sebe konča-lo. Izginndo za vedno. Smožno je, 'ko l.judje govorijo, da se prvia ljubezen ne pozabi).
Noč je. In jaz na polnag na postelji. Mogoče bi kdo dejal, da sem nor.
Zakaj o tem, pravi mladenič, zakaj o Ljubmki? Zakaj o son-cu? Zairadi enega sonca sov-ražim vsa sonca. Sovražim vsa majhna sonca. (Ko pa sem, to vem, tako ljubil sonce in pe-sek). Tista barva topolovega list.ia je bila brez smtisla. In tlsto hlipanje reke. Monalo bi
mi poštati dolgčas in moral bi pobegnitu Prefbresti reko in cditi nekam daleč. (Nisem sto-ril tega. Ne vem, če sem splch pomislil na to). Ne zato, ker Ljubimka ni bila lepa, temveč zato, ker nje sploh nii bilo. Za-kaj nisem vedel zanjo? Vem, da 'nisem mogel vedeti, vem. Vse to je neuimnost. Ona je slučaj-no izginila. Pojavila se je zato, da bi se norčevala. Da bi se mii posmehovala. Odrasla je hitro. Rastla je tako'hitro, kot čo. bi s tem kljubovala moje^ mu prihodu. Samo.da bi videl da ona živi. Ni biia dekle sa mo zato, da bi videl v njiej de-kle. Taikrat pa, v pesku, nisem mogel misJifci o njej, kcr je bi-la otrok. Bal-a se je pagledaU % mostu na reko in s prstom je kazala na iizložbe lutic. (Se-daj je zrastla vidim. Nalašč je postala dekle). Nisem kriv če sem takrat moral misliti o Lju-binki.
Ko jo je zagledal prvikirat, je viedel: To je ona. Nihče dru-gi ne bii šmel biti namesto nje. Mlada je in je še ne pozna do-bro, toda: Ona je. Spoznal jo bo v enem dnevu ali eni uri. (Vse, kar je mlado, hitro raste). Ona pa mu je rekla: Učitelj! Njemu to ni bilo potrebno. To-da nrl ji mogel reči: Nikar me tako ne klioi. Ali: Kliči me ka-kor hočeš , samo ne tako. Ol-roci bi si izmislili zanj tisoč imen. To pa bi bi'lo neprijetno. Otrooi bi se mu lahko sineja-li na ulici. On pa jdm ne bi mogel nič,.ker je le slučajni u-čitelj. (Samo za eno uro). Zato je bil tako tiho in mislil, da je strašno star. Da ga ona sma-tra za starega. In ni se jo upal pogledati. (Ta ura bi se mora-la že končati!).
Noč je, In jaz na polnag na postelji. Mogoče bi kdo dejal, da sem nor.
Na hodniku ji je nekaj re-kel. AH pa ji je dolgo pripo-vedoval. Samo ne ve,. kaj. To je spomin, ki ga želi pozabiti.
strašna muka. Ona je dejala: Kaj v.am pride na misel. In smejala se je. Zairadii nečesa je bila vesela. On pa je hotel vre-či dnevnik. In njeno ime v njem. Vso je hotel nelkam vre-či. In vse tiste učence, ki strmijo vamj. PomisMl je (ču-dno, prvikrat!), na boga. Na an-gele. Mislil je na angele sve-tega pi»ma. Angeli, vi dvcirski noroi boga, zakaj ne odprete zemlie? Ne razpolovite to zgradbo? Hočem propasti, praiv do sredinšča zemlje. Ali že da-Lje. Da bi me vsd ne gledali.
Tomislav Sla,vkovi6:
videla vsak dan. Stanujem na-.sproti vaše hiše. Ali poznate tisto belo hišo z rumenim dk-nom? Dostikrat vas vidim na dvorišču. Z otroci se dgrate z žogo. Prih'odin.iiič se bom sme-jala, Vi ste uoitelj.
Noč je. In jaz na polnag na postelji. Mogoče bi kdo dejal, d^, sem nor.
Postaia je nož. Nikamor nl mogel. Dalje ni bilo mogoče. Od v&eh strani so bili noži. O-strina so bile njene oči in ust-nice, obarviane z barvo njenih las. Bil je zaprt v celici nožev.
njej, ki je rekla: »Kaj vam pride na misel!« Ni smešno, je mislil, če se želi maščevati. I-ma njeno rožo — uvel spomin. Streljal bo z njo. Ve, da jo mo-ra ubiti. Brcz rane in dima. U-biti jo, da se ne bo več sme-jala.
Lepo je vse premislil: Z žp-go se bo igral, z otroki. S tisto oti*očadjo z ulice. Kričal bo kakor otroci. Prepiral se bo za vsak zadetek. Vse zato, da ga bo slišaila. Morala ga bo slišati, ker bbdo močno razgrajali in pogledala  bo skozi okno. Re-
Balada o pesku in soncu
Zaželel je, cba bi izgiiinil. Da bi ga nikoii več ne bilo im bi ne ostal niti spom*in. Najbolje bi bilo postati kamen, ali preinog, ali zlato (katerega ne bi nih-če izkopal). Vsii angeli so ostali nemi. Kot da jih ni bilo Ven-dar so tukaj, okrog njega. Le-po jih vidi in občuti. Tudi nji-hov smeh slišl Pridušen smeh. Strašni angeli, reče, grdi vra-
gi!
Preplašil se je nečesa nevid-nega. In obmil se je okrog svoje samote. Nihče in on. Hej, angel, zakaj se režiš? Tako je sam. Strašno sam, se mi zdi. Na.potil se je nadstropje niže. (Mislil je, da ni bilo potrebno, da gre kamor koli, niti da po-misli na to). Moral bi ostati zgoraj.  Tam je bilo vse lepo
Sedaj jo je zppet srečal: »Kaj vam pride na misel«, se j<e bežno spomnil. Preseka mu mozeg,kot najostrejši nož, kot nekaj, kar je ostrejše cd noža. In to zaboli kot najbolj skrhain nož. Izgubi korak? in oči in roke v iskanju nečesa. Zaželi se vraiti, pa se prestra.ši kopi-ce otrok in njihovega smeha z boilkona. Ona:
—Jaz sem vas videla, učitelj,
Vedel je, da je ujetnilc In že-lel je, da se to čimprej konča. (Zdelo se mu je neumno, da ljubi). To so bile samo misli. To je biil o'tol<; za poletje. Strup za ubijalce. Zavestno je hotel zastrupiti v sebi vse rože, da nobena ne bi ostala. Ali pa sa-mo ena, uvela. Grda roža, da bi se ji smeial. Za dolge noči njegovih želja po sovraštvu. Mala rdeča roža bo o^stala pri njem, ali na njegovi levi stranii. Bila bi revolver brez petelina. Reven in smešen. To je njego-vo maščevan.ie. Prvikrat se želi maščevati, čeprav je "tudi prej mislil na to. Tistega človeka z rožo iz črnega dima je hotel ubiti. Z istim orož.iem. Prav s tistim, s katerim je človek ho-t.el ubiti njegovega človieka^ (Bil je otrok in se je veselii, da bo človek strel.ial. Stekel je '¦kozi smodnikov dim in je bil vesel. Lepo je, če ljudje stre-ljajo, je mislil takrat. Pozneje je zvedel, da to lahko pomeni smrt in mnogo je mislil o ma-ščevanju. Vse do časa, ko je tisti tiovek umrl pod kolosi nekega aivtomobila. S tem je bilo maščevanja kcnec). To je 'drugo.   Ne   človeku,    temveč
kla' je: Ruraeno okno na beli hiši. Najprej se bo delala, kot da ga ne vidi. Vendair bo videl kako odpira prvo in drugo ok-no(najprej bo seveda dvignila zaveso). In pogledala bo na njegovo dvorišče. Cakala bo na njegov pogled. (Tako bo. Ve, da bo moralo tako biti). Po-tem se mu bo zasmejala. Rekla je; Smejala se vam born, Vi ste učitelj.
Noč je. In jaz na polnag na postelji. Mogoče bi kdo dejal, da sem nor.
To bo njen poslednjd pogled na njegovo divorišče. In na vsa dvorišča, ki se vidijo z njene-ga okna. Ubil jo bo. Nihče ne bo zvedel kako je ubita in kdo jo je ubil. Samo njeno razbi-to telo bo govorilo o smrti. Da je ni več. In da nikoli več-ne bo česala svojih i-vetlih las. njene oči bodo bolečina. In ra-na. In končno: Njene oči bodo pogašena rana. Vse rane pa u-mrjejo zaradi kosti pod seboj. (Slrašna bela votlina!). Njen oče bo kupil venec iz rož. Ma-ti bo v črnini sedela poleg nje-ne krste. On pa bo Lel za vo-
zom. Držal bo roko na ustih, da ne bi videli njegov smeh. Smejal se bo njeni krstl On v«, da to ni človeško! Toda ni ji bilo rasti medtem, ko je on v tem mesfu. Ni ji bilo treba postati dekle, dokler on ne bi posfal zanjo to, ker je rekel. Potem pa je tako ali tako vse-eno, lahko se zgodi kar hoče.
Z vsakiim dnevom je bila vse bolj ona. Ona, ki živi in njeno mesto bo po nienem od-hodu  za  vedino  ostalo prazno.
V  ljudeh na ulici je videl njo.
V  gibamju ljudi je videl njeno lahno hojo. V ulicah brez smd-sla ali v ulicah z mnogo smisla njen  lik.  Tudi  tekel bi.  (Veo-dar  je  bila  to   neka   slučajna ulica). Naj bi še tako hitel, o-stajal bi daleč za njo. Bilo bi samo sovraštvo žene in  smeh ljudi.  In ostal bi vedno na i-stem mestu. Poleg iste lipe bi naslonjein   čaikal.  Tu,   poleg  te lipe teče njena pot. Ona pa se ni   nikoli   obrnila.    Nikoli   ni vprašala mladeniča, zakaj joče? (Vendar  ga   vidi.   Pogosto  gre miimo njega. To je njena pot, ki  vodi kdove  kam in kdove komu). Nesmiselno je biti sam poleg lipe. Jokati poleg njene-ga trepetanja. Gledati v ljudi, ki se čudijo mladeniču, ki joče. Poslušati  vedno  enako  šume-nje listja nad glavo.Nesmisel-no je tižčati ušesa pred proda-jalcem časopisov, ki se straš>no dere.  Zato se mladenič  veseli zore. l/mivajo ulice. Potem od-ide pq svoji poti. Vedno po isti ulici.   Do   istih   vrat.   Nalahno prime tcplo bakreno kljuko in z dobro jutro pozdravi Cloveka iz stekla. (Nekoč se mu je člo-vek iz stekla zdel podoben tor-zu. Tako so ga pohabili).* Pri-čenja   jemati   dele   človeka  iz stekla.  Najpi-ej prste na  roki, dlani in cele roke. Polern izpi-je steklenemu Človeku   glavo. In zasmeje se trupu. (Beli lut-ki brez rok on glave). Pripo-veduje: Prišel sem zatradi nje.
Ona živi. Hej Clovek, ana živl Njena hiša ima rumeno okno. Irx jaz sem streljal v belo hišo. V rumeno okno. Toda nisem jo ubil. Poibegmila je. Cuj, Clo-vek (ti si moj prijatelj), da,j mj bombo. Tisto okroglo, par-tizansko bombo. Hotel bi jo zagnati v belo hišo. V rumeno okno.  HoČ€m ubiti tudi sonce
•'v steklu in njo naj raznese na kosce. Hej Beli človek, jaz nd-sem pijae. Ona živi. Njene oči so noži in njeni lasje svetli. Beli človek, povedal tl bom njeno ime. (Ti si moj prijatelj in ne boš nikomur povedal) Ime ji je Izmišljena. Izmiš-ljena, slišiž, Clovek! Ve, da Clovek ne more misliti. Smeje se mu: Ti nimaš ne rok ne glave. Ti si torao. In 61ovek začenja dobivati roke. Dva ogromna stebra. Iz rok raetejo dolgi prsti: veje. Ves človek pa postane stolp. Ves je iz stekla. Mladeničeve ustnice so okame-nele od strahu. Hotel pa bi za-kričati; Vem, da je to pravlji-ca. Strašite ofcrcke in ne mene. Vendar se samo opoteka med mizami. . Z glavo udarja ob ogromne noge stekla. In boji se. Hotel bi oditi. Izginiti čim-prej. Toda ne vidi ne vrat ne oken. Samo ogromen steklen stolp. Iz niegovega vrha slišiš strašen smeh. Mladenič posta-ne kamen z rdečimi očmi. K!e-či pred ogroTmiim stolpom: Tl si bog, hej, Clovek. Hočem se izpovedati: Bog, prišel senvza-radi nje. Ona živi. Gospod, ana živi.   Zairadi   nje   sem   tukaj.
. Ogromna roka iz stekla ga pri-me in ga dvigne nekam visoteo. Mladenič postane ptica. Utruje-na in neprespana. Mokra ttlica se svetlika.
Dani se, pravl mladenlč. K«-ko je minila noč?!
Vstal bom. Tam v rujsiftnem oknu bo nastala iffra sonoa in stekla. Ljubim to igro nnne-nega okna in rumenega sonea. In eno sence v tej igrri iztnll« Ijanja!
ŠE NSKDAR TAKO
Medfakulteina prvenstva na naši univerzi so bila ve-dno vprašanje zase. O njih smo precej govorili še vtč pisali, obljubljali to in ono pa vendar nikdar ni ostalo pri tistem, kar smo si ob-Ijubilu Vsak je mislil, da so medfakuletna prvenslva pač nekaj takega, kar mo-raš opraviti. Bilo je vedno nekaj takega, kar je bilo silno odveč, skratka nekaj neprijetnega.
Kdor opazuje letošnja medfakultetna prvenstva, bo opazil velvko razliko od vseh dosedanjih. Ne samo v načinu tekiUovanja, mar-več v vsem dogajanju na športnih igriščih. Ali ni po-hvale vredno že to, da so letošnja tekmovanja opra-vili po Ugaškem sistemu? Vemo, da je bila že stara navada, da so prvenstva prirejali po turnirskem si-stemu ali z drugimi bese-dami: prveristva so opravili v enem popoldnevu. Ra-zumljivo je, da razvrstitev ekip ni bila pravična, da je imela. sreča veliko veliko besedo. Žreb je že pred tek-movanjem opravil svoje. Letos je drugače. Ligaški sistem zagotavlja razvrsti-tev, ker igrajo vsi nasprot-niki med seboj. Kjer jih je preveč, so jih razdelili v nekaj skupin, kar pa je še vedno boljše, kot turnirski sistem. In ne samo to! Važ-no je, da se ekipe priprav-Ijajo na tekmovanje, da ne igrajo odbojke, nogometa, koiarke ali katerekoli dru-ge športne panoge, sarno enkrat v letu. Sedaj tekmu-jejd vsak teden, trenifajo, in mnogi imajo že tudi tak-tične zafnisli, kako bi naj-bolje »opravili« s tem ali onim nasprotnikom. Ne mo-tlmo se, če trdimo, da smo se prav s tem'zelo pribli-žati našemu cilju. Nismo strerneli za tem, da bi vsa-ko leto lahko napisali v športno poročilo: ti so po-stali prvaki univerze v tej in ti v tej ,,športni panogi. Hoteli smo vzbuditi zani-manje za šport, hoteli smo videti čim več študentov na športnih igriščih. Hoteli smo jih videti večkrat in ne samo za eno popoldne. Le-tos smo z napredkom lahko zadovoljni!
Ekip je toliko kot še ni-koli, tekem prav tako in tudi gledalcev je vedjio.več. Posebno pri nogometnih in odbojkarskih tekmah je pravo navijanje za to ali orio ekipo. Morda bo marsi-kdo od teh, ki so ddnes sta-li na tribunah, poskusii na-štednje leio svojo srečo v ekipi. Mordase bo vsaj pri-pravljal na tekmovanje, če že ne bo pokazal dosti Jcua-liiet, da bi ga lahko uvrsti-li v moštvo. In tudi to je precej vredno!
Ob tem bi veljalo napl-sati nekaj besed še o Stu-dentskih športnih klubih. Že zgoraj smo napisali, da so bila medfakultetna pr-venstva prejšnja leta pra-va nadlega. Tudi to je letos drugaČe. Moramo priznati, da so klubi letos storili svojo dolžnost tako kot je treba. Prvenstva so solid-na, organizacija je povsod zelo dobra.
Začeli smo dobro. Prav bi bilo, da bi jeseni tako nadaljevali, spomlddi pa spet začeli. Domenili so se namreč, da bodo prvenstva v jesenskem in spomladan-skem'delu. Tako bodo med-' fakultetna tekmovanja po-stala kmalu lepa tradicija in brez njih si ne bomo mogli več predstavijati športnega življenja na uni-verzi.
Kakšne bodo počitnice
Pri PZ večje raožnosii kot kdaj kolf. V organizaciji je zelo malo študentov.
Komentar k odbojkarskemu prvenstvu
Dobro organizirano zelo uspelo
Pred nekaj  dnevi je biio zaključeno letošuje odboj-karsk0 prvenstvo univerz«  v   Ljubljani.   Ze  v preJSnji Stevlifci TMbune smo poročali o tem tekmovanju, sedaj Pa  bi  hoteli   dodati   še nekaj bescd za k<wnentar.
Niaij,pr€'j ma fcratiko o-poifinal-nih tekimiaih. Znaao je, da so se v pi&lifiinaiinii deil teikmovamja pla-siirale iniasdedmj e eMpe: Višja šola z>a teilesnio vzgojo, metalur-gitja, etoipa eitoonioniistoiv dn strou-niikli. 2e pired priičetlcoim polfi-nalin.iih tekeim sta veil|j.aii za fa-voniite imoištivi striojjimiikoV in me-tialuingiov. Le študemtje viiSje šode za telesno vzgoijo b,i tehko preteriižaU TQi6une ... Taiko je bilo mnenje pred tetomtaml, ko;nčak» pa se j,e povsem d;ru-
METALURGIJA : VlSjA SO-LA ZA TELESNO VZGOJO 3:0.
Reauutot je preseinetilfjiv, kaijti miailotodo gie misllil, dia se bodo študenitije viišij-e šole za teleeno vagojio piriediaJd tako oreikioč br?z borlbe. Metaiungi, so zadigiraili ze-lio 'borlbeno. šbudenfje višje šo-ie za telesnio vzigolo pa ao na-stopiild z razervninti' mostvoim, keir ®o v&i Jiadibodj^ai člani od-biO(j:kia;rske®a kluba Olympij€. Bkiipa paympi'jie pa je' Bkioir©(j db istem času 'iigiriaia prvenstveino ttekroo s PoStarjem im taiko ina-sitioip na dveh tefemah hlkirati za-nes' ni Ml imiogoč. Res pa je, da bd poražeiniCi Haibjko izivti'etkl!i z rnalo  'boirtbetnioisti   precej    bolijšl
olbliifkio odbojkarskih tekeim bl bilLo raoirda š-e večije. Tak pokal-ni tUTniir tol biil morda nialjiboij pniimieirein poiziimi, feo je špoirtaa dejavmiosit precej mrbva. Letos je ibilo preceii tdLovadiniiic na razpolago ua5 miOTda • foiodio tudi prihodinijo ziimo. Vsekialksor pa bi 'biilo pnav, če b[ ž©1 sedajj niiiis-liiilii na to.                                        '
2e ite skromne miisli &o biie  da smio se prepri|6ali v  teiga leikmovanja, ki ni samio v tem, da ij-e teikmiovailo pretceij ekap, dia ®o bile tekine l«pe in boirlbene, maTvež pred-vsem v tem, da so si šttuidentje zaželelLi tekimovatnij — športa iin telesinef vz.gOije  spitoh.
V fimallini tekmii prve.iistva so se srefcali inetaluTigii Jcot zm.a©oi vailci prve skupine va ekono-mi&ti kot zmagovialoi druge sku-pine. Zmiagall &o zasduženo me-talurgi z rezulitatom 3:1 in tako  letošnje prvenstvo.
Za metalurge so igrafti PiPan, Hnovatič, Pirešeren, Sveiliai, Me-gušar, Markiz«ti, Biiček. Urši-č. Za ekiOnom'i&te Pa Medic, Pun-čah, Davrič, Wiinšnuired\ Ora-žefn iii MLr.
športni seminar v Zadru
Špartni odb&r Zveze študen-t&v Jugoslavije b0 priredil v letošnjem poletju p^oseben se-miinar za športnike, oziroma za športne funkcionarje na fakul-tetah. Seminar j^ .nainenje<n razvoju športa na jugoslovan-skih univerzah, predvsem tiste-mu športu, kateremu smo do-slej posvečali vse premalo po-zomosii. Tam se bodo udele-žencl seznanili z načinj prire-janja medfakultetnih prvenstev in s splo&nim športnim delom na univerai.
Zaenkrat ie predvideno, da bo odšlo na ta seminar, ki bo v mednarodnem &tudent»kem taborišču v Zadru, 20 študentov iz LJubljane. Seminarji bodo 14-dnevni, prvega bodo pričeli 15.   avgusta,  drugega pa 1. av-
Počitnioe so tako r&koč p^red v.nati. iles je, da j« te dni fti-talnioa univ&rz.itetne knjižnice bolj polna kot kdaijtooli, res pa je tudi, da bo>dio izpiti kmalu mimo. In itakrat? Gotovo se 00 vsak odl'Oi6.il, kaikl0 bo prebm vinoiče mesece. Naij\'eč želja je usmeirjenih čez mejo. vendar takih, kj biodo tj.a odšli, ne bo pnav v&liikp. Kaij bi tarnali, saij se imamo uahko tudi dicma prav lepo. Pred nedavnim se je ogla-sil v našem urednmStvu nek ob-solvent, ki meni, da je s«daj zadnji čas, da si privošči pcite-ne pofitnice. »Vedno se.m bil v Ljubljani, ina inoirje sem po-kukal samo zia dian, dva. Letos bio druiga>če. Odjadrai bom ne-kam dal©6 na ii ug. Ostal bom tam trii itedne. Hioč^m ka.i vide-ti, hočem kaj lepega doživeti. To so majbirž moije ziadnije fitu-dentske počiitn.ice. Potem, ko bomo po službah. bo najbrž dirugače ... « MkDirda ima prav in najtorž bo temu vzigledu &[e~ dil še kdo.
ŠE  JE  CAS
Stopili smo torej na Počitnd-ško zv€zo, da bi izvedeli, ka'j pripnavljajio za latios. Preden pa so mam izdiali svoj pester spored letotšnjfh potovanij, so mam povedalj, da so presenoče-ni nad Studemti. Ne raotrejo se načuditi dejstvu, da je samo nekaij desetin študentov včla-njenih v Počitniško zv«z.o kljub t€miu, da so ugodnostii zares velike. Medteni ko se drugj« vpisujejo na debelo, posebno med deiliavci im kmetoi so ^pa-zili veliik napredek, je prd štu-dentih osteilo pri starem.
EKONOMISTI   :   STROJNIKI
3:1. Ta ire(zultat predstavlija &e-v&dia še večj-e presetnieoenije kot zgOTiuji. Steoijniikii so že n«ikia^-kirait osvotjiiilii naalov prvaka uni-verae in v njfiatnovi vrsti so ilgr&ld -res dioibrl igraljuci. Med temii sta billa tudi Aniteikoiloivič in DiraiksLeir, ki- stia v taj zadsnji tefemd inastapiila. Izibrama sta bi-ia niamrei v dfžavno odlbojfear-sko :repr€iz«nit!ainco in odpotovati s-ta morala na priprave na Pa-liičko jeizero. Tam so $e naiimreč zbanali  vis-i   tisti.  fci  biodio odipo-
 na odbcjkarski dvoboj  JugosLaivije in  v L.odizu in PoiznaoiG u.  de. da j« cdsotoost dveh magbclflišiih igralcev «1106^0 vplliiivala na .ne«ullitat te tefcme. Etooniomisbi se imajo zahvali.ti temiu dejstvu, dia so se p>esdirali v finaile.
Ongamiiizadija tega tetomovainja je billa odllčna. Tefcmie so se  'to&no ob dioilo-čenem , sodmilki so vediiiio opravili svotjo nailogo ta'kio, kot j« bilo tretoa. Prav ^a vse ekupe lahko trdiiimo, da so vzde teikimiavatnjje zejo resnio, fcaijtl boirlb& so biile take, kot moirda &e niikoili. Na tekmah j« bilLo v^dimo tudi pre-oe|j gtedialcev, ki so tiemipe^ra-meintno vzpodlbuijali svoje od-boijikiairrje.
S prvianstvom smo torei za-diovoilijni. P;rav bi toilo, če M se-daj zia^eto dejjo nadail|j©va>lii. Na iigriišou smo sliiišali mtnidkio pred-logov, ki &o .mas pire.prtčali 0 tem. da škidenitjie raidii digrajo odfeoijteO', dia ao jiiim iteuka telkimio-vaimja pri stou. Memiiljo, dia bi bilio prav, ie tni odtooijkairska teikimiavanja priirejali v spomfla-diamskem ;iin je&en.skeim delu, alii j>a bi erikrait priredliui tefe-mibvian(j,e za prvenstvo iMiivierze, dirugič pa morda poikailno tek-miovainje. Poikiail bi naij podelil U3i!iveinz.i!tetn;i   odlbtOir   Zveze   štoi-
 in. zamiimiainjje   za   tako
Nedavno tega je bilo na Temzi pri Londonu 103. srečanje univerzitetnih veslaških reprezentanc Oxforda in Cambridga. Znano je, da je to veslaška prireditev prve vrste, saj si jo vsaho leto ogleda okoli 200 tisoč gledalcev.
Tokrat je bilo moštvo Oxforda vglik f<igxarit, saj~io~ vsi dvomili n uspeh Cambrid-ga, katerega veslaLi so bUi v zelo slabi formi. Toda zgodilo se je drugače. Pred 250.000 gledald, kar je bil mlmogrede povedano tudi rekord, je Cambrige prvi priveslal na cilj. Za progo, ki je bila dolga 6800 m je porabil osmerec Cambridga 19:01 minute. Start te veliks tekme je Mi v kraju Putney, cilj pa v Mortlake. Osmerec Cambridga je zmagal za dve dobri dalžini čolna pred Oxjordom. To je bil, če seštejemo vse tekme, že 57 uspeh Cambridga.                                                                            '
Razumljlvo je, da je bilo navdušenje Angležev veliko. Največjo pozornost je vzbujal nek angleški novinar, ki je bil nekoč krmar osmerca iz Cambridga. Ko je videl, da bodo njegovi Ijubljenci zmagali, je skočil z mostu naravnost v umazano in mrzlo Temzo.
Naša slika prikazuje trenutek s te velike tekme Studentskih osmercev.
Letos je pri Fočitniški zvezi nekoliko drugače, kot je bik> preij&nja leta. Vemo, da je bi-la doba vpisovanija pravi ka-men spotike. Ce si hotel užwati ug^odnmtj Poičitniiške zveze, si ,se monal vpisati že let<y prej. To pa je mairsikdo pozabil, ta ali omi ni tmel d©narja im tako j€ velikokrat vse skupaj pro-padlo. Letos so pri Pačitniški zvezi skleniiH. da bo vpis trajal prav dio priičetka počiitnAc. In ta;ko je sedaj Se čas, da se vpi-še>j'o vsi itisti, ki si hočejo pri-vo§čiti lepe in poceni počitnl-oe.
Začetek prvenslva v košarki
Na igrišču pod Ceikanovim gradom j.e zopet vse živahno. Pričelo ee je medteikultetno prvenstvo v košarki za leto 1957. Tekmovanje bo trajalo tri dini in to od 5. do 7. junija od 9. do 12. \xre in od 16. do 18 ure. — V sredo 5. t. m. so bile že prve tekme. Ob 9. uiri &o se pomerili študentje tekstilno-ke-mične fakultete z MAK. V povprečni in na trenutke duhoviti igri so zmagali kemiiki z rezultatom 67:43 (30:20). Največ kcšev je v zmagoviti ekipi dosegel Debevc 28, Podboj 16 in Briš-nik 11. Za MAK pa so bili najbolj usipešni Potrč 12, Ka-čičnik 9.
V drugi tekmi je lanskoletni prvak gradbena fakulteta premiagala ekipo pravno-ekanomske fakultete z rezultatom 72:61 (39:36). Tekma je bila precej napeta, prav od začetka do konca, ker sta bili moištvi precej izenačeni. V zmagovalni ekipi se je najibolj izkazal Šveiger, ki je sam dosegel 30 košev. Pri pravno-ekonomski fakulteti je bil najboljži igralec Kapelj s 33 doseženimi koši in Lokar s 14 koši.
Na letošn/jem medfakvdtietnem prvenstvu v košairki sode-luje žal samo pet ekip, ki bodo igrale po ligaškem sistemu, tako da se bodo sestale vsaka z vsako. — O tekmovanju bomo še poročali.
Ploninski pohod y Sarajevu — ena najlepših prireditev doslej
Planinci v Sarajevn šele osmi
• DOBRA UDFLEŽBA
Je bilo tekmovanje kvalitetno?
Sodelovali so vsi: Zagrebiani, BeograjČani, Skopljanci, LjubljanČani in dve ekipi domačlnov.
in rezultati?
To je tisto vprašanje, katerega sem dolgo pričakoval. Tokrat smo se zelo slabo odrezali. Na cilj smo prišli šele osmi. Zgrešili smo v hudi megli pot in krepko zašli. Razen
¦_,„,¦                .,,   .                »,                            .              tega smo se trudili tudi s tistim, ki je bil ožuljen in tako
Te dni so se vrnili %z Bosne člam nasega planinskega   nismo m   u več računati na kako holjše me,sto.  Vzdržali
društva Univerza. Bilo so na dolgem potovanju. V Sarajevu,
oziroma v okoli Sarajeva so se udeležili meduniverzitetnega
planinsko orientacijskega pohoda, katerega vsako leto orga-
nizirajo študentje ene jugoslovanskih univerz. Predlanskim
je bilo tako tekmovanje v Ljubljani, lani v Skoplju, letos
pa so biti organizatorji Sarajevčani. Ker so se planinci ko-
maj  vrnili iz  tega pohoda,  smo  jih  ujeli  samo za  nekaj
irenutkov, da so nam izdali svoje,  zaenkrat  še   neurejene,
vtise.
# DEŽ IN MEGLA
Kaj ste videli? Lepe gore, mnogo naravnih lepot?
Nič tega. Na vsej poti nas je spremljal neusmiljen dež. Kadar ni bilo dežja, smo se morali zadovoljiti z megleno pokrajino. Videli smo komaj nekaj metrov nad seboj.
In pot? Je bilo težko?
Vremenu primerna je bila tudi pot. Vdirali smo se v blato skoraj do koleu. Za take vremenske razmere smo bili tudi preslabo opremljeni. Nekateri člani naše ekipe so imeii tiizke čevlje in enega je tako ožulilo, da smo ga morali skoraj nesti.
KJe ste pravzaprav hodili?
V kratkem — pot je bila taka: Sarajevo—Romanija, to je bila prva etapa, druga etapa pa je vodila od planine Romanije do Bukovika. Ce bi ne bilo slabega vremena bi menda videli marsikcij lepega, iako pa smo »e morali zado-voljiti z izvirom reke Miljacke in s slapom, ki je visok 100 m. Vsa pokrajina je precej divja, kar ima tudi svoj čar.
pa smo kljub temu do konca in za ta športni način v tem tekmovanju smo bili mnogokrat pohvaljeni. Rezultati pa so bili taRi: prvo mesto so zasedli Sarajevčani, drugo mesto prav tako (razumljivo, ker so poznali teren), tretji pa so bili študentje iz Skoplja.
• odliCna organizacija
Ali je biio spet tako naporno kot v Skoplju?
Ne, nikakor ne. Tisto, kar je bilo v Skoplju, 2e ni več šport. Sedaj pa je bilo vsega ravno prav. In novi tovariši?
Tudi teh ne manjka. Spoznali smo se z mnogirni, posiali smo taki prijatelji, da smo kar ponosni na to. Morda je prav to največj uspeh te prireditve.
Kako pa prireditelji?
Prav njim se moramo zahvaliti za vse to. Vse so uredili tako, da je bilo zanimivo, vzdušje pa tako, da smo imeli nek prijeten občutek. Komaj smo prišli v Sarajevo, ie so nas prijateljsko sprejeli. Takoj zatem so nas popeljali v ^muzeje, razkazali so nam sarajevske znamenitosti. In tudi zaključek tetemovanja je bil prijeten. Na koncu poti so pri-redili taborni ogenj, tam razdelili nagrade, zraven pa smo gledali še prijeten kulturni nastop. Vsepovsod smo bili pri-jazno sprejeti, študentje pa so nas spremljali vsepovsod. Tudi rektor sarajevske iiniverze nas ni pozabll.
Torej,  kljub slabemu plasmanu — lepi vtisi?
Bilo je zares lepol
KAJ PRIPRAVLJAJO?
Kiot preijšmja leta, je tudi le-tos največ z&nimanja za vejika krožna poitiovanija po JuSosla-viiji. Med tritedenskim potova-njern Po domovini spoznajo udeileže-nci zares doferšen kos svoije do-movine. Kair poigilej.mo, kakio so naTediJii na&rt. Iz Ljub-ljane ma Rekio, odtod s parni-kam po vsem Jadiranu. Prav tja do Kotora se bodo pripelja-li, tarn pa se bodb vsedli v av-tobus« in odšli na pot po Gmi gori. Od tam bodo narcdiili skofe še v Makedonudio in si seveda ogledali biser te dežele — Ohrid. naitio pa se bodo čez Beo-grad in Zagreb vrnili v Slove-nijo.   Z   drugim-i   besedami,   na
potovanju bodo ud«.lezenci spo-znali prav vse Ijudske republi-k€.
In oenja? To je seveda tisto, kar marsikagia niajbolj zanima. Res je, da bi tako potovanje stalo v niormalnih pogoijih oko-li 35 tisoč din. Počitnjška zv«-za ima precej ugcdaiosti pri vožnji in pre.nočiščih, tako da stane potovanje okoli 14 iti&oC dimarjev. Ker pa je za večino mladih ljudi ta vsota prevelika.
;n v B-osn©, vse to naijdemo V letošnj«m naičirtu PočitniišKe zveze. Seveda ne smemo poza-bita. tudi ,na dve veliki počiitni-ški tabioriš&i. Eno bo v Pulju, drugio pa v Roviiniju.
32   DOMOV   IN   TABGROV
Razumljivio j«, da ne bodd vsi potovali v skupinaih. Mnagio je takih, ki &e bod:o •odJočili ia odšli sami na pot, kamar jih. bo voLja. Dovolj je, da se zib«-re  pet  &lanov Piočiitniiške  zvez«
je glavn.1 odbcir PočitnLške zve-ze dodelil vsaikemu udeležencu še po 5000 din. In ponekod so tudi oikraji prispevali nekaj deniarjia, tako da bodo ude>le-ženti videll JugoslaviijiO z« miajhen denar. Se to naj pove-tiuo, da so mam na Počitnaški zvezi izdali, da bo odžlo na ta potovanija loar 10 stoupim po 30 ljudi.
Razen omenjenega potovaaja prlpravljiaij'0 še Viisto dirugih. Izlet po poteh IV. ofenzive in pio poteh srbskih partizanicvv, potovanje po Paimoinski nlžini, več  krajšiih  izlet&v  na  Jadiran
in že 1 ahko izkotrišoaj/o vss ugodmosti te oirigiainiiizaciGe. ln za take so v naši državi pripra-vili 32 doim-ov in tabioirov, k]«r bodo lahkio z nmalo denatrtia do--bili prenočišča in hramo. V Sks-veniji i-mamo dvaniajat takili »postaj« Poičitniške zveze.
Kot vse kaže, so se pri po-i čitniSki zvezi na letošnjo smo-nio' dobrio pripravili. Zato tii čudnio, če sto nam povedali, dia so prepričani, da bo leta&n.Ja sezona bolij pestra, kot so bile vs« dosedanje. In prav bi bito, če hi tudi študentje imeli ne» kaj od
Šahisti osvojili naslov študentskega prvaka
Jugos avije
 ljx»bljanski Štu-denti prvdič udeležili prvenstva Jugoslavije, ki j« bilo od 13. 5. do 18. 5. v Novem Sadu; v po-stavi: Girosek, Krivdc, Guzel, Vošpemik i>n Stupica so brez v«čjdih težav zasedli prvo me-sto in K»svojiili prehodni pokal, ki je bdl do sedaj last zagireb-ške uniiV&rze. Na tuimiirj u so aodeliovale vse imiiveinze, razen Beogirajčanov, kar nas je vse-kakor pr€isen«tilo; najmiočnejšd štud&nts-ki center v državi, kj€r študira na desetine dobirih šshisto-v ni mogel zbrati ekipe? Makedancai so aasedli 2. mesto, kar je bilo presenečem.ie, Za-grebčani pa sk> Sd delili 3. in 4. mesto z Ntovlm Sadom, 5. me-Li' o pa je .ostalo Sarajevu. Bkipa Ljubljan« je izgublla le en meč v zadnje,m kolu z Novim Sadom, kan* pa ,ni vpli-valo na reziiltat zasradi pred.no-sti, nabrane že ri.z t3ir*>jšnjih kol_ Najboljši igiralec j« bil Branko Grosek, ki je d&segel 4.5 točk od petih miožnih, siz&x pa lshk,o pohvalijrn ce,i0 ekipo. eaj so igralci izived'eli, da bodo zasto-pali ljuibliansko univerzo ko-maj en "dani pr&j, t&r ostali ta-kio brez- vsake priprave. OrSa-niz.acijo tumarj^ so vcdili no-viosadski študentje, fci pa ni bila najboiljša. — Zelamo, da bi ee prihodnje letto zbrale na turnirju €ki,pe vseh tiinivecz, prireditelju pa se naj da nakaj veič finančnih sredstev, d.a bi ee to tekmovanoe lahko razširi-lo na 8 tekmovalcev v vsaki etoipi t&r ča bo imej več orga-nizaciiskih možnnisti. kot eo j'i'h imeii letos Novosadčanl.
Tehnični rezuitati s,0 nasled-njii: 1. Ljubljama 10: 2. Sktoplje 9; 3.-4. Za®reb in Novi Sad 8.5; 5. Sairajevio 5.
Gomji irezultat Iti rezultati prejšnjih.let naim ka.žejiO, da J« na naši univerzi v^rsta oidiličnih šahistov-študentov (pniibližno 20) poleg  ostalih, ki  bi zdiruženi v
eo toirej odšli, novi igralei šta-dentje pa se ne vP'isujieijo v naŠ klub iz čistio prepTOstega vzro-ka: premajihne finančne zmog-Ijivosti. Sah narmreič ne prinaša jTjobcne vstopndine, vsako tek-movanje pa zahteva najmanj 50 do 100 tieoč dinarjev. Uni^ veraitetni klub bo skušal zato s pomo5jo AŠD Olymipi.je in. Ziveze štrudentov drganiz;irati študentski klub, v katerem bi bili včlanjeni vsi študantje in ki bi bil finanjčao naskniijen tu-di na, Sahovs!kio zvezo SLoveni-je, saj najboljši šahisti v Slo-veniji (s-ami štiudentje), ra?-tr.e-seni po raz,ndih kluibih, ki pre-bivajo za časa štuidija v Ljub-ljani, n.e pomedijo ničesair za klube, ne za slovenski šah v splošnem i.n so toirej v tem ča-su .dota.cije 'klubom z.a m&štve-na tekmovanj a vržene v nd'5! Zato bomo prediagali, da po-stanejio vsi študentje za ča&a študija čla.mi uiniverzitetnega kluba, a se p0 kioručanib študi-jalh vrnejo v svoj klub. Le na ta na&im bo lahko sloveniski §ah fcvaHJtetino mapredoval. Kvali-¦teten usipeh, pa fle niaijibolliiša propagan.-da za mmožičnost. To raaj bo a,pel za §ZS lin ZšJ ter za :vse študente-šahiste za pod-porio  LUŠK  pri tej  zaimisli.
Trampuž
Tudi v namiznem tenisu
V času ko tiskamo naš list, tekmujejo Ijubljanski »tiidentje tudi v namiznem tenisu. Zani-manje za to tekmovanje je ta-ko, kot ga nismo pričakovali. Znano je namreč, da je bdila namiznoteniška sekcija pri športnem društvu Oiynnpiji vedno prablem. Zato t»liko bolj z veseljem ugotavljamo, da se j« xa medfakultetno prvenstvtt v tej iip^ortni panogi prijavilo kar deset ekip: Tehnlška fiTJika, rudarsko metaJurška fakulteia, gradb«niki, višja šola za teles-
enotnem moštvu lahko pomenili- no    vzgojo,    kemija,    gozdarji,
v državnem meirilu prav toliko, kot taošarkairjii Olympije; to ne bi bilo prav nič nioveiga, &aj je bila 'ljubljainska univerza že tretja na prvenstvu Joigoslavije. Pozniaje so igralci odšli v d>ru-ge braje v silužbe in Olyrnpi.ia je ostala z vedimo manj števil-mim moštvom; prvotni igralci Oljrmpije, ki jih je vzgojil klub,
pravna fakult^ta, elektro odde-lek, ekonomska fakulteta in pri-rodoslavno mat. fakulteta. Tek-movanje je dobro pripraVljeno in igralci sami pomagajo P*i-reditelju. Zanimivo je, da so igrralci sami tudi sodniki na tem turnirju. O rezultatih turnirja bomo poročali v prihodnji šte-vilki.
Tovarna organskih barvil Celje
nudi   tekstilni   industriji,   industriji  za  izdelavo  papirja  ter  usnjarski   industrijl,
2VEPLENA  IN  »AZO« BARVILA V  VSEH  KOLlClNAH.
Pričeli smo tudi z dobavo barvil ZA SlROKO POTROSNJO v dozah 1,2 in 5 kg.
Kvaliteta naših  barvil je enakovredna raziičnim  inozcmskira barvilom.
OPOZARJAMO   NA  NASE   NOVO  IMPREGNACIJSKO   SREDSTVO
»P E N T L0 A T 3 A«
za lesno industrijo in kot dodatek k strojilnitn juham v  usnjarsk! industrlji. Zahtevajte prospektft v tovarni ali pa zahtevajte, da Vas obiščejo nail predstavnikl.
MARKS SE ŠE
ENKRAT VRNE
(Optimistična komedija)
Pod tem naslovom je list poljskih študentov in mlade inteligence Poglady objavil satirični gledališki komad. Brez dvoma je bil napisan za satirična gleda-lišča, ki so se po oktobrskih dogodkih v Poljski zelo razvila. Vsebina tega dela je v kratkem naslednja: Boq cve, da na zemlji ni vse tako kot bi tnoralo biti. Sevčda je tega kriv Marks s svojimi idejami. Zato ga pokliče in mu naroči, naj se na lastne oči prepriča, za kaj vse Ijudje uporabljajo njegov nauk. Marks se vsede v raketo in odleti na Zemljo — seveda na Polj-sko. Na svoji poti po Poljski se sre.ča z Ijudmh vseh stanov in ravno ta srečanja nam pokažejo, kakšen je bil položaj na Poljskem pred oktobrom. Tudi študentje pridejo na vrsto ...
'ekaj ljudi je pogledalo na pregledno stensko uro, ko sta se kazalca križala na arabskd številki de-set. V tem trenutku se n.i zgo-diio nič takega, da bd že ta-koj na začetku napraviilo re-N portažo zarcimivo. Samo sve-že 0'brdt mož v črnd obleki je na dvdgnjenem odru položdl roko na vrat violine in s prsti udaril ob strune, ki s,o intond-rale začetek neke ' znane po-pevke. Potem je godba znova zaigrala neko klasično stvar, ki kavarniškemu razpoloženju ta  večer  nd  prijala.   Natakar
IZPOVED KAVNE USEDLINE
in pospravljali umazane ban-   ca njegove hčerke. Obiskoval-   prisostvoval sin Oscarja Wil-   je  ležala pod preprogami di-
kovce. Ljudje so gledald pro-td stenskd uri. Točno ob dese-tih in dvadmdvajset minut sta po stopnicah iz podzemlja pri-šld dve ženskd. Bližnji so^ed, ki svojega mdšljenja ni mogel obdržati zase, je polglasno dejal, da so »usmddjene sestre« prišle   nocoj   pozno   na   delo.
ca aingleškega atomskega in-štituta za jedrsko raziskova-nje v Londonu in ne vem še kaj.
Domači cigaretni ovitek iz satiniranega karfcona. Važen p>ripomoček, ker so Ijudje na njem tisti večer sklenolM maj-hno kupčijo.  Trgovskd patnik,
je medtem odložil tretji ver-   nisem razumel. Ce-jih ppišem,
Takrat smdsla te domislice se   .obrtndik na počirtmicah  ali  za-
Zaromet meče svetlobo na pdsalno miao dežurnega ofdoir-ja krajevne policije. Ostali del odra je v temi.
OFICIR:   (Prižge   cigareto   dn
ska mUica, ki v našem me-stu skrbi za red in varnost in razganja svojat...
Ko se mu približa policaj s palico, tudi on zbeži.
Na odru ostanejo samo Mu-
pritisne na zvonček. Vstopi   dentje, ki nosijo napise.
policaj.)
POLICAJ: Ukazujete! OFICIR: Ali so poslane
le v predmestja? POLICAJ: Poslane.
(Zazvonii telefon.) OFICIR dviigme siušalko: Manifestacije v mestu? Bodite prvpravljeni. Mobilizirajte vse oddelke.
POLICAJ: Kaj pa vi? Pojdite
se učit. Za svetlobo bomo že
mi poskrbeli. PRVI ŠTUDENT: Mi smo Ijud-
je, ki Ijubimo red ... DRUGI ŠTUDENT: Hoteli smo
popraviti  cestne svetilke... TRETJI ŠTUDENT:   Mi   smo
vedno z vlado. Sojuz...
mut na mizo trgovskega pot-ndika, obrtnika na počitnicah ali zadružnika ribiške zadru-ge, M ima svoje poslovne pri-jatelje tudi v tem mestu. Mož je napravil požLrek in čez ne-kaj časa privlekel iz žepa okroglo žepno ogledalo in v njem dskal tolažbe za samotni večer. Spominjam se, da ja kaddi sarajevisko Moravo in opazoval ljudi. Nek malome-ščan je pri sosednd mdzd preli-staval tujo ilusitrirano revijo. V zgornjem levem kotu je bi-la na čaisopisni sitrani toko-lonška slika gospe Reynolds, žene .ameriškega poročnika Roberta Reynoldsa, zaradd ka-tere je prišlo v Taipehu, v prestcliniici Čangkajškove na-cioinalistačne Kitajske do iz-gredov proti Amerikancem. Kavarniško vzdušje je leža-
sta bile to dve povprečni žen-skd, kontrastno oblečeni, s kr-vavim slojem rdeoila na ustni-cah, razjedeno kožp in z vse-mi damskdmi pripornočki, ki polepšajo ženske. Ena je ime-la debele kostd v gl-ežnjdh. Po-tem sta zasedli svoj proslor pod soncem, kakor radavedne-ži, k:i sd na plesnih priredit-vah rezerviLrajo prostor, od koder vse vddijo in slišijo. Po-trpežljivo sta sedeld in čakald. Kakor sedirjo ribiči ob trr\ku, ko čakajo na ribe, ali lovci v zasedi na svo!.i plen. Z isto vnemo in potrpežljivo. Trgov-skd poitnik, obrtniik na počit-nicah ali zadružndik riibiške za-druge je jizvlekel svojo denar-nico, preštel svcje dinarske prdhranke in narooiil dvojni vermut, ki ga je natakar po-stavil na žensko mdzo.
Zaromet ugasne. Prižgejo se   POLICAJ: Nikar mi n? pripo-   io po,d preprogami cigaretne-      Zdaj je čas, da vam pred-
eai na ostaJem delu odra.            vedujte pravljic, saj se po-   ga dima; ki se je vii po zrasku   stavdm še os-tale oseba.    Štu-
II                           znamo.   Tukaj   ni   univerza.   in  oibjemal  obraze.    Porcela-   dentka mestne univerze, pol-
Ulični vogal. V oaadju pano-   CETRTISTUDENT: Hotelismo   naste skodelice s slojem kav-   noleUiega    \m     razgjledanega
rama mesta.
Na sceno pride skupina raz-burjenih študen,tov. Štdrje od njih nosijo velike transparen-te. Nekoliiko drugiih poruva sodčke s smolo. Ustavijo s« na vogalu. PRVI ŠTUDENT:  Ta prostor
je prav primeren. DRUGI ŠTUDENT:   Postavlte
sodčke.    Poiščimo    les    za
ogenj. 6TUDENTJE: Lesa tukaj ni.
V ozadju se na end izmed hiiš pojavd napis »Knjigairna«. TRETJI STUDENT: Kdo je tu
, iz jilozofije? (Nekoliko jdh dvigne rake.) Stopimo do knjigarne in vzemimo ves socialdemokratski kič. Za naš namen bo ravno prav. CETRTI ŠTUDENT: Kdo je že videl, da bi na vsej univerzi ugasnile luči? Kakšen red je to?
STUDENTJE: (ponavijo) Kak-šen red? Anarhija! (Skupina ponavlja besedo anarhija). Anarhija? Zivela anarhija! Mi hočemo svetlobo. Dol s predsednikom! Dol z redom! TRETJI STUDENT: Kolegi! Ze Marks je dejal, da je ko-munizem svetla družbena ureditev. Kje je ta svetloba? CETRTI ŠTUDENT: Mir, go-spoda! Revolucionarna Zve-za mladnie se je odločila za svetlo življenje naroda. Re-habilitirani morajo biti vsi narodni načini za izboljšanje življenja. Vzemite te opeke. Postavite nanje sodčke s smolo.
Študentje postavljajo na opeko sodčke s smolo. Neka-teni nosdjo iz knjlgarne police s knjdgami, videti je naslove knjiig in priimke avtorjev.
V   tem   trenutJcu   prdde   na oder  radijski  reporter  z rni-krofonom v roikd. REPORTER: Dragi poslušalci!
Res je škoda, da si ne mo-rete sami ogledati in sode~ lovati v tem čudovitem, narodnem gibanju študentov. To čudovito gibanje ... ta ... to čudovito gibanje ... to ču-dovito gibanje je sivibol utripajoče krvi našega na-roda. Simbol samostojnosti, poguma in razuma ... (V tem trenutku pade z ve-
liikiim hrufpom polomljena ce-
etna svetilka.)
gTUDENTJE: Mi hočemo svet-lobo! Naj živi revolucija!
EEPORTER: Študentje vzkll-kajo vladi in zažigajo vse, kar nas je oviralo v pretek-losti. Čudovit ogenj! Uniču-jejo to, kar je v nas starega, zastarelega, nesmiselnega ... Studentje  palagajo  na   kup
palice  s  knjdgami,  ki  so  jih
prinesli dz knjiigarne. Št. 16 Dela
Filozofski slovarji Državno  pravo Konstituciija
REPORTER: (Z nezaupanjem opazuje zadnjd nastov) Da ... študentje vzklikajo vladi. Izgleda, da je prišlo do nit-sporazuma. Kakor v vsaki manifestaciji, so se tudi v to vrinili neod,govorni ele-menti, ki uničujejo naše kulturne dobrine, delo sto-letij... Upajmo, da jim ne bo uspelo... Na   ulico   pridejo   policaji.
Gasiijo   oge<nj    in   prevračajo
sod&ke s smolo. Študentje zbe-
žijo.
REPORTER: Naše upanje se je uresničilo. V tem trenutku je prišla prostovoljna delav-
TRIBUNA, llst Studentov ljub-Uajiske   univerze.
Uredništvo in nprava: L.JubIja-na, Miklošičeva cesta 5a, telefon 31-102. — Urejuje urednKki odbor. — Odgovorni urednik: Janko Po-povič, absolvent prava. — TekoCl račun Komunal. hanke 60-KK-l-Z-667. — Letna naro^nin.i 2W> din. -Bokoplsov ne vrafamo. — TisU Casopisno- založntSkt\(;a podjetja »Slovenski poročevalec«.
napraviti  miting... učnih načrtov ....
zaradi
POLICAJ: Vrag naj vzame vaše načrte. Pojdite z me-noj v komisariat, da napra-vimo zapisnik zaradi polom-Ijene svetilke. Luč ugasne.
ne usedline, ki se je suš-ila na dnu so skupaj s kozarci in sie-klenicamd ležale po mizah v čudovitem neredu. Nekaj de-setiin dland je ploskalo godbi, ki je igrala neki operni odlo-mek. Potem se skoiraj pol ure ni zgodilo nič važnega. Nata-karji so obračunavali zapitke
fanta. Veldkega ljubitelja žensik im komjskega špoirta. Svojevrstnega         posebneža.
Drugače imtiiimnega prijatelja fdlmsikega igralca Gerarda Phdllipa im njegovega spirem-Ijevalca. Predvojnega znanca največjega češkega tovarnar-ja umetnih brusov in Ijubim-
družnik rdbiške zadruge, po-slovno in plačiLno sposioben z gotovino v žepu, je imel ovi-tek na svciji rniai din pdsal. Po-tem je ta ovitek neopaženo prišeil v roke ženske z debeli-mi kostmi v gležnjih, ki je pred tem dvakrat stekla v te-lefonsko govoCTlndco. Oigaret-ni ovitek v kavarnah nadome-šča brzojavne usluge. Brez te-leprdnterjev dn poštnih razna-šalcev. Neka wsta nelojalne konkurence. Samo brzojavno izražanje je še ostalo. Cakam pri dzhodu stop Plačdlo po do-govoru stop Poitrdd ponudbo stop.         „           '
Ob enajstdh iin petiinštiiride-set minut je bdi razpored ka-varni,ških figur nasdednji: malomeščan je preldistal šesto tujo liilustriiramo revijo in pla-čal. Godba je paspravljala in-strumerate. Trgovskd potndk, obrtndk na piočditnicah ali za-družnitk ribiške zadruge se je zvalid na hrbet. Študent mest-ne univerze je prisedel k žen-ski mii-ai, ko je dobiil 'prija-zen nasmeh. Bil je sedaj prvi na pioteži in on je odigral rnoč-no potezo. Plačal je pdjačo dn se spustil v pogovioir. Govordl je o Parizu in njegoviih noč-ndh zabaviščih, o sprehodu s francoskdm generialiom, o vese-li družbi na Pdgallu, ki ji je-
da. Poitem je govoril o london-ski borzii in premoženju, ki ga je tam zaigral. Povedal je, da ima rezerviran spalnd voz za Beograd, da pa ne bo odpoto-val, ker je našel tako prijet-no družbo. Neka zopma služ-bena zadeva. Predpoldan jg dopotovaJ. iz Svdce dn se sedaj moira nekje odpooiti.. Neka Švdcarka, lepotica in preinož-na meščanka, ki mu je ponu-ddla roko za poroko, mij je pripoiračala Ljubljano.
. Dekletd z mastnimi ustndca-md sta pdili. Tdsta, kd je z,a po-govor kazala mainj zamimanja, si je popravdla šiv na nejlon-kah. Druga je gledala v nje-ga. On je prdpovedoval, da je bil njegov praded največji bankdr v čitiii gori. Ko je kralj Nikola bankrotoral, ga je rešil propada. Dejansko je njegov praded vladal v Črni tord, kralj Ndikola je bil samo suženj njegovega denarja. Po-te mje povedal še nekaj svo-jiih špiionstkih podvagov dz Lon-dcma. Lahko bi ukradel lajne diokumente v atomskem isn-štitutu, ker je bdil nekaj časa sam v sobd in so dosežki raz-iskav    ležali    na    mizsi    pred
Radarske naprave bi to noS zabeležile še kaj več, saj zna-nost trdi, da elektromagnet-sko valovanje prebija stene. Za reportažo je seveda že to dovalj. Na kcncu še morda sa-mo vremensko porooilo. V zraku meni/lne naprave ndso zabeležile vdora novih zrač-nih gmot. Celo pnitisk se je ustailil. Radijskd napovedova-lec je v zadnjih večernih po-ro^ilih napovedail scnčno vre-me. In prav je, da so delavci tdsto noč sprali mestne ulice. ZDRAVKO TOMA2EJ
Berlin...
(Nadaljevanje s 3. strani)
mundstičneimu«, kair tako vneto zagovarja stairi Adenauer, >raz-blitii din nottranije strne v oa-jiektivniost. Prav ta pa je Nem-cem potrebna kot fcruh. Brez objekMvn-ega presojanja, brez priznavanja d-rugih načel in postopnega popuščan.ia svajan pretiiranih in preiglcbcko za-koren,i:njen.ih Lovražniih cdnc-sov d;r» družbe.ne-ga sistema, il s© vkljub vsem napakam mr?-Mavlja v vzhodni Ne,mčiji (po-dobno veLJa v obratni smeri za
 ]a v         r              a
njdm. Potem je ttist-i drugi, ki vzhodne Nerace), praiktdčnih are-rui dmela debeldh kosti v glež-njih predlagal, da bi skupaj preždvela večer. Se prej jo je vprašal, če morda ni boi-na.
zultatoiv združitve ne bo nno-goče dos'e5,i. Te:g,a se dandana?-njl nemški študentje zlasti v BerlLmi že dobro ravedaj.o1 in že usmerjajio svoje delovan.ie k cilju cbjektivnega pcipušča.r.ja niapeitosti. »Pred nami s<o zelo velike 'naloge«, piraivjfjo. »Med prvimi in najtežjimd :je epre-memba družbeneg* sestava na-,                              .    š«  univeirz«.  ki   j*  za   zdaj   fee
casno zapel »Lahko noc, moj   tako zelo
angelček ^tLati«.    Kavarna pa
Ob polnoči je mož, ki je po-piil šest vermuitov, odšel. Za njdrn je vstaila tista z debeli-^ md kositmii v gležnjih in sfek-la po stopnioaih. Nekdo je isto-
Viktor Konjar
Bori, bele poti in teran
Vsefc začetek ni samo težak, arnpak je ponavadi tudi žalosten. Zjutraj ob petdh. Ljubljanska postaja podremava v krmež-ljavdih neonkah. Od tu dn tam se prdvleče kdo. Zdi se, kot bd pljuval v morje in ndč več. 27 nas bi moralo biti.
Slavdstičnd jundš na vlak. Vse gre poča-sd. Tretjd tir in vagoni z rosnimi šipamd.
^ SMRT POD KOVANCEM ZA 5 DIN Rezervdrali so nam skoraj pol pulmana. Posedemo.  Neprespanost  se  pozibava  na
Zato  nas  toliko  bolj  presenetd  povabilo, naj vstopimo v hdšo.
V sobi daha s siten hJad. Posedemo za mizo. Med železndmd kr:ižd v oknu se lovi sonce. Kako naivna radovednost! Pa men-da ne bi rado srknido z namd kapljico okrvavljenega "terana, ki je kar nenadoma priplesail na mizo? — Vsd smo vljudni. Vendar pijemo. Usta pomodriijo — kot bd jedel borovndce, sern pomdslil. S pordelih kozarcev se kotald med nas smeh, prvi skromnd,  sramežljdvi  nasmeškd.    »Ha,   ta
Slavisli nekje med potjo ...
očeih.    Cigaretni dim girozeče podremava
nad glavamd nekaddlcev. Nekateri zehajo, kakor kamnite žabe po utrujendh ljub-ljanskiih uMcah. Mimo šipe zdrsne Rdeča kapica. Odhod!
Potem je vse ta'ko, kakor v kakšnem STednje dobrem doikumentarnem fdilmu. Hiše, velike in male, telefonskii drogovii, nekaj travnikov, ra.znobarvne zaplate zeanlje. In postaje. Samo postaje. Fantje modčdjo iin ugiitoajo. »Kako bo? . . . Zdolgo-časenosit . . . « In še marsikaj. Cma muha trmasto lazsi po zamazani šdpi. Preganjamo dolgčas in muho. Ndkogar ne moiremo pre-gnati. Nekomu se zasveti v rokah petdd-narski kovanec. Nekaj pone&rečenih za-mahljaijev, pif! Smrt.
Kolegiice posikušajo peti. Tako nekaj po-staj. »Tarok«! Ideja. Ne, kje pa! Nenav-dušenost. Aktovka na kolenih in tnije z zamazan.imd kartamd. Toda pogled skozi okno je prijetnejši. In mnogo manj utru-jajoč.
Malo pred Positojno pnilezejo izza stekle-ndh vrat vsd tnirje asistentd. Lep vzgled. Tudi mi smo kmalu Zunaj. Seveda samo nekateri. Pogovori, na pol »strokovnd«. O Tomaju in Krasu (in teranu), moderni po-eziji ... — »Jeseni bi morald na Kras!« Jeseni? Soiice ždi na šipah vagona dn se ne gane. Postojna. Električna lokomotiva. Pogovori, navadni pogovord o ljudeh. Se-žana.
# SLAVISTICNA BOTANIKA V Sežand imamo malo časa. Ogled bo-taničnega vrta. Pravijo, da je največji in najlepši v Jugoslavijii. Ogledujemo kipce po vrtu. Najbdlj lačnd maldcajo, botandka je zanje preveč abstraktna.
Samo še nekaj »tramta . . . tramtata . . .« m v Dutovljah izstopimo. Sonce leze po-časd pred nami po asfaltni cesti. Vroče je že, pa je šele kasno jutro! Bele hiše, zme-tane neurejeno na kup, nas sprejmejo v objem. Nekaj paltihdh razgovorov, Vas Dutovlje, pot gre navzdol. »Trenutek«! Cr-nolasa kolegica zatrjuje. da je tu doma. Postoiimo pred hišo. Ne misLLmo na ndč drugega, razen na bore, Kras in  Tomaj.
Kras . . . jaz ne pdjem. Sem popolen ab-stinent!« Pravi nekdo in ga srkne kozar-ček. Saj razumemo. In še kako dabro!
# OB KOSOVELOVEM GROBU
Odžejald smo se. Pnijazno smo se po-slovild s pomečkandm nasrneškiom na ob-raziih. Pot je dolga dn cesta je pinašna in naši hrbtd se krirvdjo pod žarečdmi coklja-md sonca. Prijazna pct med vinogradi. S ceste zaviijemo med vrtove. Kraška idov-nata pot, kakor umjirjena kača. Na levi poikopališče, majhen na pol podrt zid in veliiko, zelo veldko stebrov. Poiščemo Ko-sovelov grob. Gledamo in molčimo. Rod-binska grobniea, senca nekega drevesa. Janez Hočevar spregovori ob grobu nekaj besed, Kosiovelu v sporndn. Kolegdca je po-ložila nanj šopek cvetja. Počasd smo od-šli.
Tomaj! Majhen griček, na vrhu cerkvi-ca in dmternat. Hiše vise po grdču dn^zdi se, kakor da bodo zdaj pa zdao zdrsele v do-lino. Cakatno v sencd košate lipe. »Kosdlo bo vsak čas, samo malo bomo morali po-trpeti«, pove Janez. Bcmo pač počakaii. Nekdo pove, da so v cerkvi freske Toneta Kralja.
Na nebo so se tihotapsko privlekli tre-bušasto črnd oblaki. Fant z dežndkom lju-bosumno varuje svoj »družinski zaklad« in se nam prdzanesljivo smehlja. »Nekdo bo danes moker . . . «
® BREZ   SENTIMENTALNOSTI
Daleč pod nami so bord. Ze davno prej smo si ogledald Kraljeve freske in zdai smo odšili v dnternat. Naša soba je bila ve-lika. »Zasedld« smo vsak svojo posteljo. Fan»t z dežnikom ?e je razburjal. »Kaj pa jaz? Prosim! Pcstelja je odločno pre-kratka! Morala bi biti dolga 190 centdme-trov. Kako bom spal?« Vsd prolesti ndso prav nič zalegli. Kolegi so mu predlagali, kako bi se najbolj udobno namestdl, a vsi »recepti« so bili precej dvomljdvi.
Ko-silo. Nekateri so se čudili, kako da je izgiiinilo z mize dvoje kosdl več kakor rxas je bdlo. Jaz se ne bi.
# BOSE NOGE POSLUSAJO
Večer je obviisel na zvonu male cerkvi-ce. Ura je odbila sedem. Ob osmih ld/te-rarni več^sr v imternatski uoilnici.
Na dvorišču je temno dn okna v prena-poinjeno učilndtfo so odpnta. Iz nje slišimo le smeh in glasno govorjenje. Vstopimo vn posedemo. Kolegi so boiLj zadaj. Tudi profesor Tomšiič i,n asistentje. Pred tablo posedejo reoitatorji Breda Pi|mohtova, Marija Brezniikova dn Bogo Fatur. Za ka-tiedrom sitoji iJanko Hočevar. Kosovelo življenje an delo, vmes recdtacije njegovih pesmi. Uspeh, aplavz. Bose noge v prvi vrstii ožive. Odmor.
»V drugem delu noooošnjega programa se bodo predstavild našd mladi literati..«, pove Hočevar. Prditajen smeh po dvorand. Ugotavljam, zakaj. Pa ja, saj vendar nd-srao več tako mladd! — Marija Kramber-ger recditdra' nekaj sv:ojih pesmL Nato be-re Marjan Kunej črtdoo Botnii. Še pesmi domačiina Hurnberta Pnilboa in še Kram-bergerjeva čntica Vozndk.
Vsii so zaidovioljini. Še več: navdušeni. Ne preitiiravam. Cestiitajo nam an se zahvaldjo za presenečenje. Z mešainimi občutki za-puščamo učdlndco.
# LUNA V ZLATIH COKLJAH
Ztionaj na dvioinišču dn povsod oikoli je ternno. Mnogi so utrujend in gredo spat. Nekaj jih ostane. »Kad tvoja ruka ma-la . . . « se, zaiigrana na glavndk, prijetno slišd. Tako precej pozno v noč. Luna se v pozlačeniih cokljah sprehaja prek neba. Še »Lahko noč angelček alati . . . «, pol sentimentalna popevka, potem vse utfth-ne. _       • SIVO JUTRO,    STANjEL
Jutro je bddo resimično sdivo »Uzbuna« pri kolegicah dn odigovond »takooooj . . . « sko-zi vrata. Potem se je zgoddlo vse tako, da se je tis-ti »taikooiooij...« ziavilekel pretdira-no dodgo dn nekateiri so ostali brez zajtr-ka.
Pot v Dutovlje. Vsi smo na positaji. Vsd? Ne, tamle izza sosednjega ovinka poska-kujeta dve špofrtaški vrečdoi, nato zagleda-mo Bredico in Mardijo. Vilak je pripeljal.
Natnesto v gore ...
Moičdmo. Prezgodaj je še, da bi počenjali karkoli.
Štanjel! Na griču polporušena vas s sta-rim obzddjem. — Obisk Mahničeve rojst-
ne hiše, ogled Fabijanijeve arhitekture, počitek v senci zelenih borovcev. Potem ogled Štanjela. Hiše so vsevprek poruše-ne. Vs<e kaže . — kolikor smo pač mogld ugotoviti z našdrnl močmi, da je obzddje iz konca XVII. stoletja .Z žalostjo smo ugo-tovdild, da istrska mesta, kd so nekoč cve-tela, propadajo, prebivalcd pa se dzselju-jej-o. Zaradi zaslužka.
Potem obisk prd kolegu Janezu. Nismo vededd, da je tu doma. Vdino in pogovori o ustvarjenju Eve dz pasjega rebra. Kolegice poskušajo biti užaljene, drugi so zado-vodjni.
#  ZAKAJ RAVNO BOURBONI?
Kmalu smo šld spet na vlak, v Novo Gordco. Bilo je mnago prijetneje kot vso pot do sedaj. Petje narodndh dn ljudskdh pesmi . . . vdci . . . itd. Nekaj tunelov, po-staj, bežna srečanja z novdmi ljudmi, smeh.
Novogoriški kolodvor. Izstopimo malce utrujend, vendar še vedno pretirano ra-dovedni. Ogled grobnice v frančdškan-skem famostanu. Grobnice Bourbonov, Karla X. dn njegove družine. Hodimo ne-kaj metrov od meje in nikakor nam no-če v glavo, da je tam že tuj svet. Poseb-no ker je bil nekoč naš.
Poskuša deževatd. Po n.eskončnih stop-nicah prudrsamo na vrh. Cudovit razgled. Cerkev, pravzaprav samostain. Vsd gredo nekam v podzemlje. Tudi md,. zamudniki jim sl©ddmo. Ogled grobnice, tesni hodnd-ki in stene — vse preobloženo s prastard-md venci. Pater pripoveduje o grobnici, nafco nam razkaže knjdžndco.
Casa je malo, spet moramo na postajo. Spotoma čujem, kako pravi koilega Beb-ler: »Zakaj Bourboni? Zakaj bi ne bdli na primer Hočevarji . . . « Odhod.
# LJUDJE IN NELJUDJE
Kmalu smo ob Sočd. Anhovo, Avče in še nekaj postaj in na več krajih zajezena pomadrena Soča. Izstopdmo in čakamo na avtobus za Kobarid. Eno uro časa. Neka-teri so se spustiiilii po bregu k Soči, drugi so se zadovoljdili z gositdlno, tretjd s.o se razgubdli po cesti. Potem avtobus. Ob vsej pofoi nas spirernilja Soča.
V Kobaridu obstanemo srcdd trga. Pred-sedndik organdzira takoj vse potrebno, pro-fesor pomaga. Pogovor v hotelu. »Prosdm, imate prostora za štiTdinafjst ljudi in štiri profesorje?« Lapsus. Razumete?
Kolegdce torej v hotel, kot se spodobi. Ml v dijaški dom, kjer nas prijazno sprej-mejo. Faint z dežniikom se že vnaprej raz-burja. »Imaite pri vas kakšno 190 centi-metrov dolgo positeljo, sicer ne bom mo-gel spati!« Vzgojditeljdca se vljudno smeh-lja, tudd rmi se smehljamo, ker ne t>o nič.
Zvečer posedemo piod kostanjd in poje-mo ni pijemo. Tudi plešemo, toda ne zelo dolgo. Nekje se oglašaijo žabe. Po'tem vse utihne. Samo še predolgi fant sanja o 190 centimetirsiki postelji. Postlal sd je kar na tleh, potem ko je razloždl, da se pravd temu »globoko spanje«.
#  NA VRSNO. SPET ASFALT Zjutraj   pohod na Vrsno,    rojstni kraj
Simoina Gregorčdča. Pot je dolga in tišči njenehno y hniib. Gledamo hiše, ki so ne-kakšni križancd prdmorskega in gorenjske-ga sloga. Nekaiteirim ne ugajajo.
Skoraj po dveh urah prilezemo ria vrh, Vrsno. Ogled Gregor6ičeve rojstne hdše, podpisi v spomdaisiko knjiigo. Nato spet navzdol. V ozadju so visoke zasnežene go-re, kakor kuLise. Se zadnji pogled na Ko-' barid im Sočo, kd se utaplja za novdmi res-resničnimi slikamd.
Poslavljamo se od vsega lepega. Smo že z vlakom mimo Bleda preko Jesendc dn na večer spet v Ljubljani.
Zalostna Ljubljana nas spet sprejme vase. Razgubljafno se se po sparjenih uld-cah . . .
in k