/ — 15 — Novooblikarski vihar. ?5Slovenija" je v 104. listu 1. leta prinesla klic iz Dunaja, kteri se začne: „Že spet vihar v ljubi Slovenii!" Kje je ta vihar, in kdo ga je napravil ? naj 5,No-vice" nekoliko razlože. Pred nekaj leti je nekim slovanskim rodoljubam, posebno v Zagrebu, željevredna, tode kakor se nam dozdeva, neizpeljiva misel v glavo prišla, vse Jugoslovane z vezjo edini ga, iz serbskiga, horvaškiga in slovenskima skovaniga jezika ali narečja zediniti. Osoda pa vender tem rodoljubam ni bila blagovoljna , ker so se povsod učeni in neučeni bravci in pisavci na serb-skim kakor na slovenskim takimu počenjanju ustavili. Učeni Slavonec Berlič v svoji „illirische Sprach-lehre, 2. Auflage? Agram 1850" Zagrebške literate z g. Matija Majarjem vred hudo krotoviči. Tudi pri nas na Slovenskim, kakor so tudi „Novicec; potožile, so „janičarji slavšine", kakor jih je naš Pre ser in imenoval , nekaj prijatiov in podpornikov dobili, kteri zdaj posebno od severja v „Slovenijou pišejo, de reva ne ve, po kterirr vetru bi se sukala. Vse te prečudne obraze, ktere so ti pisavci slovenskimu jeziku pritikvali, in jih še zmeraj na-nj štulijo, imenujejo: ??nove oblike";što pak Slovenci lehko ne mogu upotrebovati. — Ker so undan tudi naši Slovenci na DunajiMajarjeve inMa-cunove „obče slavenske" oblike precej glasno zaver-gli, bi utegnil „ vihar" v Slovenii kmalo potihnuti. Kaj še? — Gosp. Maj ar in Macun pišeta, de je kaj, in poverh tega so začeli tudi Muroslovenci od ogerske burje v „Slovenijou pihati, in naši Slovenci na Dunaji v njih rog trobijo. Vihar bo še veči; pa kdo ga dela? Tihe pa pridne, in čedalje lepši po slovensko obražene „No-vicea gotovo ne. Festina lente , naj bo še zanaprej njih geslo! *} Vender Dunajski Slovenci nekako oblastno govore; naj nam bo toraj dovoljeno njihovih 7. „starih oblik", (ne da bi hotli vihar podpihovati, temveč ga, če je mogoče, pomiriti) nekoliko pretresti. 1. Verli Slovenci, vi pravite, da naj se stavi o m, orna, namest am, ama pri imenih moškiga in sred-njiga spola. — To vam poterdimo tudi mi, in vse bo-ljiše slovenske slovnice; le Slovencam naKrajnskem, ki so na a m in ama bolj navajeni, ali saj pesnikam ne branite tudi am, ama pisati, kader se jim bo bolje tako prileglo. 2. Pravite, da se stavi namest i ga, i mu, ega, e mu. — Tukaj se vam zahvalimo , da ste novooblikanje iz dvobroja in višebroja, kjer soeh, cm, cma, e mi namest ih , i m, ima, i mi pisali, v edinobroj vgnali. Prosimo vas pa tudi dovoliti, da bomo mi, ravno zato, da ne homo viharja delali, tudi smeli še nekaj časa i ga in imu pisati; em namest i m v mestniku edi-nobroja vam zavoljo staroslovanske oblike e m v tem pa-dežu radi poterdimo. Iga in imu pa bomo še pisali, ker: a J Slovenci na celim Krajnskim že čez tri sto let tako pišejo. b) Ker Slovenci na notrajnim Krajnskim , na Goriškim in Istrijanskim čisto in glasno iga, imu izgovarjajo, in se bojimo, da bi nas, ako bi ega, emu pisali, huda vest v podobi Ciča, ki jesih prodaja, ven in ven ne mučila, kričijoč: „Jesika hud i ga!" c) Ker po spričevanji učeniga Slovenca Murkota tudi na Štajarskim le v nekterih krajih, posebno na *) Razveselilo nas je natanjčno razjasnjenje »novih oblik« g. Podgorskiga v »Slovenii«, iz kteriga vidimo, de so tiste nove oblike tudi od njega zaveržene, v kterih so zaceli nekteri pisatelji lansko leto v »Slovenii« pisati. Starim oblikam, iz naroda slovenskiga vzetim, se nihče med nami ne bo ustavljal, in nar menj »Novice«, kterih nadslov je: čišenje slovenskiga jezika in vedno napredovanje. Le to želimo, de se nikjer sila ne terja, in de naj bo vsacimu Slovencu na prosto voljo dano, po slovensko pisati kakorvhoče, de le po slovnici in v duhu slovenskim piše. Ce mi ne pišemo po ilirsko ampak cisto slovensko, zavoljo tega ne nehamo prijatli in bratje svojih bližnjih sosedov na Horvaškim i. t. d. biti, kakor so tudi oni naši prijatli in bratje, čeravno ne pišejo po slovensko. Obojni jezik je ene matere Slave: bližajmo se eden drugimu, pa ne zaverzimo svoje lastnine, ki je tudi slovanska! Sosebnonaj pa tisti, ki za bolj prosto ljudstvo pišejo, nikdar v nemar ne puste, de se ima ljudstvu v nj eg o vim jeziku pisati, scerje vse njih delo — prazno! Vred, - 16 - Ogerski meji ega, e mu namest iga, imuljubijo; samo ti kraji pa niso tako veliki, de bi smeli vsim drugim Slovencam zapovedi dajati. d) Ker dokazik iz staroslovanskiga (v ;,SIovenii" list 3. tečaj III.) nič ne dokaže; zakaj, če se skloni prilogov s prilipnjenim i, j ega, je mu sklanjajo, kako je to, de Starosloveni niso sklanjali: lepega, ali lep-jega, lepemu, ali lep j emu, ampak lepago, le-pomu, itd.? 3. Pri imenih srednjega spola, pravite, se v više-broju prilog imenu jednako sklada. — Prav, in le toliko prosimo, de nam dovolite tudi tukej le počasi rnova vrata odperati, da ne bodo preveč krožila in cvilila", — stare vrate bolj rade teko. 4. Prilogi, pravite, se v drugi in tretji stopnji a spolam imena skladajo. — Je tudi nam že zdavnaj znano; samo da se nam treba zdi razločiti med določljivim in nedoločljivim prilogam, da ne porečete: ta podoba je lepša, —ko una, ampak lepši, pa tudi ne: imenitnišo delo, kakor Muroslovenci pišejo, ampak imenitni še. 5. Glagoli druziga razpola se spregajo na uti. — Je tudi prav, le da na Slovenskim sploh je končaj na iti tudi zlo zlo v navadi, toraj se ne sme na ravnost preklicati. 6. Za šč se vam posebno zahvalimo, de ga saj niste po novih oblikah v št preobernili, kakor nekteri v staroslovanskim poskušajo. 7. Zavoljo da namest de se ne bomo pričkali, še manj pa „ vihar" gnali, da nam le včasi tudi de pustite veljati. Še nekaj drugih „zročenk" pravite, da jih imate, kterih pa niste dozdaj hotli na znanje dati, ktere pa tudi v „Slovenii" semtertje ugledamo, ki so pripravne ;, vihar" se podpihovati, n. pr. neki b e, ker pravite , da je toliko , kakor bi bil, — mi pa pravimo, da to ni res, zakaj beh, be se pravi po staroslovensko si m bil, si, je bil; bi bil se pa pravi po starim bih, bi. — Prosim vas, da le počasi hodite, da nam ne ;,budete premnogo tudjega blaga črez medjo prenosili". Potočnik.