ZOO. šteiltiL I [Mlin!, i sobofo, 1. tiptembra 1917. JIlM. 29013 Lfefo. ^H^B ^^^^H ^^^^H ■■ ^B^^h Er^ka ^■^■ljCi.'^k W^^tm i^^^m ^^^K ^^^^^^H ^^^H ^^^^H ^^^^^1 ^^^^^^k ^^^^^b b^ESI t^BlE j flHPiR^"^"^^B^BB ^ffH^ ^BBI^e ■^■^■V ■^■^■^b '*» * >■■■■> ■■■■■■ ^■■■■■j ^^^| ^^^^^i flft¥v> ^BcHnE^B Bi^bB ■^■■■i ■■■■■■ ^■■■■■■■■i s^BiaK ^■■■■■■i ■^■■■■■1 ^■■■■■■■k ^■■■■■■1 mttBf. *-*sBk£ «Sjm> ^■■■■■B juu 9^SvB I^b^b^I ^b^b^H k - •. ■ ,' HIVJ^b^^^P^ Bbvb^HbV'^BK ^Otm^' ^BKHB •bIbBb^^Hb^^B ■HHb^bI V^H bb^bB^^b^^^ Ibh^bBB^bhBI^bb ^MH GSvmbbm Vfcr^B BHSmbbb £nEKK^B ShhKhB ^^^^^H ^^^BB^^^ ..' --^. ^i. »- ^ćkar ,S*ovt>6ki Htrod* Tel|a po p*ttt: a Avstro-Ogrsko za Netnčijo: ćelo .etosfcoptj n*prej . K 30-— ćelo leto naprej . . . . K 34 — SSL^L " ft • • ^ — za \merlko in vse dru^e dežele: cetrt leta „ * • . » 7 ;x' na mesec „ m • , . 2*50 ćelo eto naprej . . . . K 40.— Vpni&njem glede inserato' se naj priloži z* odgovor dopisni-! ali znamka. UpravnUtro (spodaj, dvtrišče ievo). Kaaflc ta ulica 4t 5, telefon *t SS. b&aja vs*k dam x?ei3r iirzsatfi neđelis ia praznika. Insert ti se računao po porablienem prostoru in sicsr: 1 nm visok, ter 63 mm iirok prostor: enknit po 8 vin., d*akrat po 7 vin., tri krit pa 6 v. Poslano (enak prostor) 18 vin., parte ia zaiiv.ile (enak prostor) 10 vin. Pri večjifr hisercijah po dogovoru. Na pismena naročii.i ^rez istodooie vposiatve mročritne se ne ozira. „Naroda« tUkarua" tolsZon ŠL 85. UpravniŠtvu naj se nacilja j naročnine, rekl.i ničije, inserati L t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod4 velja t Lfulrtjanl dostavijea na dom ali če se hodi ponj i ćelo »eto naprej . • . . K 28'— I četrt leta „ . • . • , 7*—» po! leta „ .....14— | na mesec ,.....„ 2*30 Pasam^znm števlllts velja 12 vinarjev. Dopis! naj se frankiraio. Rokopisi se ne vraČijo. Uredništvo: Knallova nllca st 5 (v pritličju ievo}, telalon St. 34* Novo minlstrsfvo. Po ciolgih poroenih težavah :2 bilo ustanovljeno definitivno uraćn -ško mlnistrstvo, Čig; r Imenovanje j: sprejela iavoofet s hadno rezervira-»ostjo. Po narodnosti s ojih članov h novo ministrstvo v^činoma nem-Š k o. Sicer so v njen: tuđi dva Polja ka, ea Ukrajinec in tn Slovenec, no> bedan izmed njih ni pokaza! nikdai politične barve in spričo sestave mi-nistrstva je tuđi popjlnoma izkljuce-no. da bi mogli bisr'eno vplivari m razvoj razmer. Očividno je, da ima imenovanje Ukrajinca Horbačev^kega in Sloveii-ca 2olgerja bolj zunaiiepolitičen značaj, Z imenovanjem ten dveh niini-strov se hoće na zumj napraviti vtis, da stoji narodnostno vprašanje v Avstrlji v tako dobrem teku, da sta postala pripadnika nrjbolj zapostavljenih avstrijskih narodnosti člana ministrstva. PoJeg teh dveh ziačilnfli imeno^ vaiij j© karakterisiično za novo mini* strstvo, da ni v njem nobene^a če4 škega ministra. Pač je za poljedel-skega ministra imenov'ani grof Syl-va - Tarouca član češkega konserv^a-tivnega veieooeestva, a ne s*oji narodnim Čehom nič prtveć blizu. Nemski listi bi rali imenovanju dr. Žolgerja, prof. Horoačevskega in | grofa Syiva - Tarouce pripisali po men, da je novo minisrrstvo nekaka reprezentanca narodnega edinstva v Avstriji in vidni izraz solidarnosti vseh narodnosti. Toda novo mlnistrstvo je sestavljeno tJco, da bo v njem odločal duh in )odo odiočala politična načela, ki so silno daleč od-daljena od idej. formui ranih v dekla-racijah Ceškega Svaza in Jugosio-vanskega kluba. Uradniška ministrstva v naši državi imajo navadno le nalogo, da spravijo gotove velike in težke pred-loge pod streho. Nalete, ki čaka>o novo ministrstvo v le~ošnjem jesen-skem zasedanju držxtvnega zbora spadajo med najtežje, car jih je kdaj imela kaka vlada. Ali ^o nova vlada v stanu pridobiti na s -ojo stran za-dostno večino parlamenta, da ji do-voll velikanska sredstva, ki jih hoče zahtavati in ki bodo. U- se ve že da-nes, pomenila tako obJavčenje vseh slo^v prebivalstva, kakrsnesa še ni bilo na svetu? Zdi se nam, da stopi novo ministrstvo pred parlament, kakor tujec v tujo družbo. Nemci sicer ne morejo skriti sve^ega nezadovoljstva, da je postal Slovenec dr. Žolger minister, a ven-dar praviio, da bodo pnćakali na de-janja nove vlade in dotlej ne morejo doiočiri svojega stallšča do nje. Čehi n!Č ne prikrivajo, da neče-}o premeniti svojega stališča dosled-ne opozicije. To njihovi stališce po-ostmje se deistvo, da v novem mini-strstvu sploh nimajo robenega za-stopnika« Ukrajinci so dobili irvič ministra in upajo^ da jim bo pocnagaL Poljaki se odločijo sele 2. septembra na zborovaniu njihovih poslan cev v Krakovu, ver.dar je opozi-cijonalna struja v njih tako močna, da bo najhrž zmagala. Jugoslovanski posla^nci še nišo imeli prilike, da bi oznaćiM svoje sta-lišče do nove vlade. Proti ifalUii aipiradlem Politično društvo »Edinost« v Trsiu K 'iuc'u rtne 28. av^m^t ifre den obćni zbor, ili ki?*ere^i je imel poslanec dr. Rybaf- velik govor. V svojih izvajanjih je najprej pozdravi! soško armado in njenc^A povcljnika potem pa obSirno pojasrjeval italijan-sko politiko proti Primorski. Označi! je nesrečno avstrijsko iK>Ut4ko» ki je i Primorsko takorekoč izrečno pripravljala za italijansko aneksijo, za-vračal i talijanske aspiracije, ker Primorska ni1 italijanska, nego jugo-slovanska, ter se končno bavil z novim ministrstvom dr. Seidlcrja. Zborovanje je otvoril poslanec dr. V i 1 f a n, poudarjajoČ, da je skli-can zbor, da zavzame tržaško Slo-venstvo jasno stališce proti italijan-skim aspiracijam. Po govoru dr. Rvbafa je dobil be?edo dalmatinski Hrvat dr. Beroš, ki je nasvetoval, naj društvo »£di-nost« poskrbf, da se sklenjena reso-lucija ^poroci v Istro in v Dalmacijo. Končno je bila sprejeta tuđi re-solucija, ki zahteva združenje bene-ških Slovencev s celino jugoslovan-skega naroda. ObCni zbor politične^a društva »f!dincstg vsega prebivalstva. V gospodarskem oziru bi cd trganje teh pokrajin imelo za posledico odrezanje čisto slovanskega zaledja od dohoda do morja, ki bi spravilo ćelo Jugosh)vanstvo pod gospodarsko nadvladje kraljevine Italije in bi moralo v najkraišem času izzvati najhitjši odpor in nove vejne komplikacije. V' i rstu zbrani Jugoslovani, sto-ječ neomajno na stali.šču deklaracije »Jugosiovanskegra kluba« v dunaiski poslanski zborni.i od 30. maja 1917. protc^tujejo zato i^ajslovesnejše proti predrznim italijanskim aspiracijam na prej orrcnjene jugoslovanske de-žcle in proti vsakemu samovoljnemu cdlocevanju o usodi teh dežela, zlasti pa proti temu, da bi se tuđi ena sama ped jVgoslcvanskega ozemlja žrtvovala italijanski pohlepnosti. 14. dan bitke uspešno končal. — Včeraf ponahalo bojno delovanje. — Trst zapet bombardiran. NAŠE URADNO POROClLO. Duna], 31. av^usta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Pri Skali v vzhodni Galiciji so bunile naše čete v napadu z uspehom v sovražne jarke. ITALIJANSKO BOJISCE. Trst so včeraj cpoldne četrtfč sovražni letaJcI napadliT, nišo pa napravili nobene omembe vredne škodo. Na Krasu je bilo razmeroma mirno. V prostora pri Gorici ie prisili! itaHiane z velikimi žrtvami spojeni ooioni njihovih zadnjih napadov k '■'lojni pavzi, ki smo jo porabili v to, Ja smo dvigniii še nekaj ostalih so-Vražnlh senezd. Enako ni prišlo severno od Kala, ko so se bili zjutraj še nekateri po-famni šunki sovražnika ponesrecili, tez dan do nikakega večjega boja sč. Tem boli silno so se vrgle itali-anske divizije zopet na t ravnokar hnenovanem odseku se razprostira-#očo fronto, na naše pozicije pri Pod-bščihf pri Madonib in pri Britofu ter ta goro Sv. Gabrijela, ki stoji že se-lem dni v središču sošice borbe. Z fcredno žilivostjo je Irvrill sorraž-nlk napad za napadom. Zopet se je bio zahraliti hrabrosti in vztrajnosti 6t iz vseh deloT Avstrije In Osrske, da smo t valovenju bitke sem in tja znagoTito obdržali vse pozicije, V ▼včurnlh Nizinskih bojiti so se disd-pina, bojna morala hi ob temeljiti iz^ežbanoctl sloneča bojna sfla ne-oforečno preizkuslle. Polne svežega ntpadalnega duha so dvignfll naši oddelki zrecer pri Đritofiu ko so Ita-Mjuii v svojm oapadih nekoliko po- rustili, 3 častrake, 110 inož in 2 strojni puški iz sovražnsga jarka. Tako je bi! tuđi 14. dan boja za naše čete dan uspeha. Na Koroškem nobenih posebnih dogodkov. Ob južnotirolski mejif severo-zapadno od Bez^ecce, smo izt**;?a1i sovrsžniku noko oponšče. Ita!'?anet kar jih ni padlo v boju, snio vjeli. Sef generalnega štaba. NEJVISKO URADNO POROClLO. Cerolin. 31. avgrusta. (Kor. ur.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADiNO BOJIŠČE. Armadna fronta prestolo-naslcdnika Ruprehta Bavarskega, Na Fl2ndrskem se je proti večeru stopnjevalo bojno delovanje arti-Ijcrij ob ohaji in med Ysero in Lyso. Ponoći je prišlo večkrat do spopadcv v predpolju naših pozicij. Vec Angle-žev srao vjeli. V Artoisa so se razvili severno od Lensa krajevni boji, ki so trajali do teme. Jugo - zapadno od Le Ca-te!eta so iztrgale lovske stotnile An-gležem del njih zadnjega uspeha. Vjeli smo številne sovražnike. St Ouentin je ležal zopet pod fraaco-skim ognjem. Armadna frontanemskega prestolonaslednika. V Tzhodni polovici Chemin des Damesa je bilo streljanje živahno. Pred Verdunom je prešel moteči ogenj na obeh bregovih Mose zopet t močan artiljerijski boj, do novih napadov pa do sedaj ni prišlo. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta generalici d m a r š. princa Leopolda B a v a r s k e kf a. Severo - zapadno od Dvinska so Slinili ruski štrsfrmski oddelki pod zaščito ognja pri Ilukstu naprej. Po-sarika našega jarka js vrg'a sovraž-nika nazaj. Enako brezuspešna so ostala ruska podvzetja ob Naroškem jezeru. Pri Skal: je prekoračilo nekaj naših stctnlj Zbruč, vdr!o v ruske crte ter se vrniio po razdejanju na-prav v jarkih z vjatfmi in plenom pre!;o reke. Med Dnjestrom in Dona-vo je položaj ne!zprenienjen. * MAKEDONSKO BOjIŠČE. V veliki vrocini je trajalo stop-njeveno bojno delovanle. Ob Do-brein polju smo s težkimi izgubami zavrniii srpske oddelke, jugo - zapadno od Dojranskega jezera pa an-glsške batalicne. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. * • NEMŠKO VEČERNO POROClLO. Berclin, 31. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 31. avgu-sta zvečer. Položaj je neizpreme-njea. ______ * 14. bojni dan. Tuđi 14. bojni dan je potekej ugodno za naše crte. Na tolminskem odseku so bili samo artiljerijski boji, na banjski planoti do hriba Sv. Gabrijela pa je zopet divjal ljut infanterijski boj. Italijani so imeli na tem prostoru ogromne izgube, vendar ?o zopet jurišali besno s sve-žimi četami. Severno Kala in pri Podleščšh je njihove bataljone dclo-ma že naš ogenj pognal nazaj, delo-ma so bili vrženi z baionetom in roč-nimi ^ranatami. Stirikrat se je za-gnal sovražnik pri Madonih, petic se je vrinil v del naših jarkov, Rezek protisunek jih je vrprel zopet ven. Na prostoru pri Britofu (Grgar) ni mo-gel sovražnik * doseći najmanjšega uspeha, čeprav je vedno nove čete zbiral za juriš. Največji napori njegovi so veljaii zopet Sv. Gabrijelu pa tndi mu nišo uspeli. Na prostoru pri Gorici in na Krasu je bilo razmeroma mimejše. Ogromne izgube so diktirale I tamjanom od#ror. Zvečer je opešal sovražnik tuđi na drugih frontnih delih. Tu se je pokazala moralična premoć naših četvvsej svoji vrednosti. Naši napadalni oddelki so navalili zvečer na italijanske policije, pobili del posadke y jarkih, vjeli nad 100 mož in vplenili dv^e strojni puški. Naše patnilje so zopet pridobile dele jarkov, ki so bili ostali še v italijanski lasti. Strašno pustošenje in razdevanje slovenske zemlje gre dalje' svojo pot. Znani italijanski vojni poročevalec Barzini pravi, da nikdar, odkar svet obstoji, ni divjal trdovratnejsi in o^romnejši boj med liudmi kakor ie sedanja neprestano trajajoca bitka. In ta je tisojena ravno slovenski zemlji. Ru-šijo se slovenski domovi, granate jih raztreskajo v prah. zemlja se trga, drevje je razbito, gozdovje uničeno. Krasna Goriška se izpreminja v pu-šjo, gola reber štrli v zrak na prej plodonosnem svetu. Jok in stok, za-puščanje rodnega krova, novi begun-c! izročeni razjedajočemu trpljenju. Pa še solnee posije na to gorje in pokaže sovražnika. kako se veseli ob svoji razpeti troboinici na razsutem slovenskem svetu. Od Rombona mimo Gorice tja do devinskih razvalin besni kruto morenje, pada mož za možem, strašno tuljenje topovskih iz-strelkov se mesa v divje kričanje bore čih se nasprotnikov, strup, vse mo-geče merilno orodic cHvja naokrog iu uničuje ljudi. In miru nimajo niti oni v grobu. Z grozo smo čitali, da je go-riško pokopajišče sesuto. sestreijeno, razrnetano. noj se ni ustavil pred. vrati mirnega počltka. nego brahnii je noter in zatulil med grobovi ter jih razdjal. Srce se tnra človeku ob mi-slih na to. Sveta Gora je raztolčena, niti ne pozna se več, kie je stalo veliko svetišče, kamenje, grušč, vse ras-treščeno, to je vrh Svete Goro. Koliko Goričanov je hotelo biti pokopanih na Sveti Gori. Zgodila se ie njihova volja. Granate so odprle grobove In razdrobile kosti ter jih raznesle po zraku. Tuđi kardinal Missia si fe bil postavil poslednjo počivališče na Sveti Gori . . . Slovenski rod s trpki-mi čustvi sledi bojnim dosrodkom, žs-leč že skorajšnjega konca in kazno-vanja sovražnik, ki steza svojo gra--bežljivo roko po zemlji, ki ni bila n\k-dar njegova. Po italijanskih meatih pai pleše te dni bučno, strastno vescljo. Samo radi Svete Gore so bfli v Rh mu, Turinu, Milanu in drugodi mani-festacijski obhodi, poini navdušenja in prepričani o končni zmagi. . . Slovenski narod upa na pravico, cfa ga ne zapusti, marveč mu vrne, kan je vzeto, in ohrani, kar ima. ter ga za prestano gorje bogato poplaća. Politična odločilna bi-H k a. »Neue Zlir. Nachrichtenic oziiača^;! jo ogromo italijansko bitko za marrj vojaško in več politično odločllno bitko, vsaj za Italifo, potem mordal tuđi za sveiovnj mir. Ako se Cadorni ne pesreči prvo vrstni usneh, j» bila ofenziva brez koristi in v efektu po-raz. Uspehi, kakor zasedenje Svete Gore so pri takem navalu, kljub br^ vuri, samo bagatele. Italijanski pen raz bi ne zadel toliko Cadorna, mar^ več v glavnem vlado in bi provzro-' čil mirovno gibanje odločilne kr^E^ kosti. Pomenhrlba Sv. flab'r I * 1 e 1 a. Poročevalec »Koln. Zeitung* pravi, da ako bi tuđi Italijanom uspelo zasesti Sv. Gabrijel, ki je steber na voglu obeh sklepajočih se rx>xic& bi ostalo to za splošni položaj še vtčno bfez vsake odlečitve, ker bi se mc^ gla nova crta zopet nekoliko vpog-niti. Šio bi pri tem k večjemu za ostanek banjske planoto, katere rma?-mo polovico, in za poskus odbitka s Sv. Gabrijelom izpostavijenesa kos?-južno sklepajoče fronte. Sovražnikove premise? težka zmota. Cadorna ie najbrže precenjeval svoj uspeh na banjski planoti. Sodil je, da ima pred seboj taktično poražene čete. zato je sllfi za njimi v upanju. da mu bo mogoSš kar pomandrati nove crte. Premise! so bile težka zmota. Po izrecni tate tični zmagi je tiščanje za sovražnl-kom povsem na mestu, kakor na primer po našem prebitju v vzhodnl Galiciji, ali v Cadornovem slučaju sa je porabil pravi princip pod nepri*-pravnimi premisami in zato ni driaL Naše čete so sprejele dobro pripravi Ijene v svojih novih pozicijah italt-janske napade in jih odbile. Naš* umik se je izvrŠil nemoteno, po nacrta, v dobro urejeno crto, Italijani nišo dosegli nikake odločilne taktične zrna-ge, zato pa nišo uspeli v svojem za-sledovanju, tiferveć so hntli sumo velike izgube. Dve prebitni mesft Iftalijansko napadalno gibanje proti Sv. Gabrijelu in proti prostoru Kal - Pod-lešče kaže jasno dve prebitni mesti: Sv. Gabrijei in Kal - Podlešče. Hrib Sv. Gabrijela je ločen od Svete Gor« z zarezo, globoko 300 metrov. Njegova pobočja so razprcdena. njego jugozapadno vznožje pada precej strmo v dolino. Tam ima zlasti na 307 metrov visokem robu Sv. Katarine izpostavljeno trdno postojanko. Obramba gre od tu dalje mimo gori-škega pokopališča, Grčine rn Sv. Marka. Pred zavzetjem Svete Gore so mogli Italijani Sv. Gabrijela napadati samo % zapada, oziroroa .3.x®to štrtn 2. .SLOVENSKI NAKOD\ one 1. septembra i¥17. 200. Stev. Katarina, njegovo vznožje, odslej pa je napadalna zmožnost tuđi na seve-ru In severovzhodu, slednja oa Brito-fa (Grgarja). S severa mora biti to-rej premazana globoka zareza In f Britofa flankirajo $ovraien napad naše nasproti ležeča pozicije. Zboc kajnenitega značaja severnega dela in glođe na ozko napadalno površino, ki jo nudi severni rob planote na hrlim, zadeva itaiiianska infanterija na »natne težkoče. Zato pa italijansko armadno vodstvo hoče pomagati tuđi z južno strani. Drugo prebitno me-sto je Kal - Podlešče, torei srednji dei vse vabodno Sočlnega loka naha-Jajoče $e visoke planote. Italijanske operacije na banjski visoki planoti so smatrati za poskus obkoljenja potom oadaljnega pritiskanja ali posrečene-ga prebftja. Cadoma }e svoi namen, direktno vdreti v Trst. za sedaj odlo-^fl in poskuša z dosedanjinii prido-tjitvaim doseći ta cilj indirektnim n« • tom na severu. Pnt pa inu je zaprra tulraj in tam. Veliko prebitje, katero |e naineraval Cadoma, se more smatrati že za ustavljeno. Neutralna sodba o i t a 1 i-janski ofenzivi. Iz Amsterdama poročaio, da vsi listi se bavijo ob-2irno s italijansko ofenzivo, sodeč. da so Itaiijani dosegli z zavojevanjem Svete Gore samo lokafcn uspeh in da ne dosežejo pri sedanji ofenzivi nfkake večje odloćitve. Vojaški so-trudnik >Nieuwen Courant« meni: Zavojevanje Svete Gore je rezultat enajste ofenzive, kakor Je bilo zavo-Jevanje Kuka rezultat desete. Ena?sta bitka ni približala Italijanov k njiho-vema pravemu cilju, k Trstu. — Stockholms Dagblad^ piše: Kljub Številnj premoći, in kljub brezobzir-nerrm irtvovanju Uudi in municije Italija tuđi topot ob Soči ni dosegla Itikake odločiine zmage. Kocka je p a d 1 a. Vojni po-fočevalec lista »Reichspost* sodi, da Je kocka ob Soči že padla Italijanska ofenziva je že dosegla svoj višek in z žilavim nadčloveškim borenjem si je avstro - ogrsko orožje priborilo uspeh proti premoći. V ćeli vrsti bes-nfh bojev za masiv Sv. Gabrijela, ki so se izbili dne 28. avgusta, so bili Italijan! poraženi z ogromntmi iz^u-bami. Sovražnik Je spoznal, da ne more premazati nasprotrJka z enim udarcem, sedaj se vkopava ob vsej bojni fronti. Ni še končana enajsta fcitka, ali kar priđe, bo le šc izraz Dbupnega omedlevanja sovražnika. Ententa iščeodločltev na soški f ro n ti. Od ita'ijanske jneje se poroča: Italijansko armadno ■Vodstvo Je pripravljeno, nadaljevati 'jOfenzivo z vsemi sređstvi. Zavezniki 'jpodpirajo Italijo kakor nikdar prej. Neprestano ćohajajo v italijanske lu-fe transporti za soško fronto. Angli-fa poiilja dan na dan novo artiljerijo, municijo in potrebno moštvo. Fran-cija pošflja letala, tovorne avtomobi-Ie in municijo. Ententa smatra soško fronto sedaj za najvažneišo in je pripravljena, pođpirati jo še nadalje v tsakl cbliki. Anglija je fcaje ponudila Italiji Čete, ali v Rimu so ponudbo odklonili, češ, da se hočejo voj skovati z Avstro - Ogrsko sarni. — »Ta-gesanzelger« pa poroča z italijanske jneje; Vse itaHjanske rezerve cđha-|ajo dan in noč na fronto. Iz Milana «0 bile poslane na fronto zopet one Bete, ki so prišle pred 14. dn?vi s fronte, Vsi vojaŠki kritiki milanskih let turmskih Hstov so^rlašajo \ tem, #a se Je Cadoma odločil, da hoče Vojno na vsak način končati in sedai Hoseči odi oči tev. BissolatinafrontLlz Cu-rjha, poročajo, da pri sedanji ofenzivi Igra veliko vlogo minister Bissoiati. Nahaja se med alpini in se je udeležil IfrrlSa na Selo pa tud! sploh je vedno tŠP naisprednejši bojni Crti. Nove demonstracije fft O t i vojni. »Avanti« naznanja Sove demonstracije proti vojni po raznih italijariskih mestih. Udeležile |o so Sh tuđi iene in otroci vpokli-oanih. Gorica. Anioido Fraccaroli je fetl v Gorici. O svojem posetu piše v .^Corriere della sera«: Prihajam \z Oorfca, ki je stojeća v srediŠČu bitke Javita v oblake topovskega dima. ;|Vsak trenotele udari kaka granata na ila ali v nišo, lomi drevje in vžiera okoli »tolpov: in vendar to mesto živi 5e vedno šteje nad tri tisoč pre-.bfvalcev, ki sHijo vt&no globlje v zemljo. Ceste so zastrte, da so odteg-njene pogledu sovražnika. Na Trav-ijfku govori stara dama s ririjateljico, Ueki gospod v bellh hlačah dvori ne-ld dami t belem poletnem klobnku. In mesto Je vendar le samo ogrodje prejSnjega mesta. Nevcrjetno rečt w tM đognjajo . . Pi-va crta avstrijske cbrambe vzhodno Oorlcc Je skoro povsođi z&vo: evana. (Mdot tam kaj je najljutejši. To je eno samo gnezdo strojnih pu >k. Vrši se borenje za vsak meter sveta. Povsodi so te?kt topovi in strašne strojne puške zabarikadirali pot. Dan poseta je dal sijajne epizode ali bil je tef ak dan, Fraccarofi j€ yskUknii: una glornata duriw^k Itafijanskl in angltikl monitor}! pred Trstom. »Tribuna« opisuje dek>vanje i talijanskih in angleikih mooitorjev pred Trstom. Italijanski so večji ta moč-nejši kakor anfileški, imajo artiljerijo največjega kalibra in daleko«ežnosti, ki prekaša ono avstriiskih dread-noughtov. Monitorji so oklopne iadje posebne vrste, kakor so tanki avto-rnobili posebne vrste. Vozijo počasi ali so iako porabliivi. Ko so angleški monitoiii ohstreljevali Orniado, so napadli italijanski monitorji vojaške naprave v Tr- a in prcsenetili sovražnika, k brezuspešno odgo-varjal samo ... uaterij pri Nabrežini. Naši torpedni Colni so zaprli zaljv in avstrijska mornarica se ni upala zapustiti Fulj. Sele ponoći so preleteli sovražni letalci morje in so metali bombe tja, kjer so slutili monitorje. Italijanski kralj vrne obisk Poincarćju. Rimska tiskovna agentura »lniormazione« poroča, da italijanski kralj odpotuje v kratkem v Pariz, da vrne obisk pred-sedniku franeoske republike Poinca-rtju. Dan odhoda Še ni določen; od-visen je od poteka bitke. Ako bi se vršili na fronti za Italijane ugodni do^odki, bi kralj Vittorio Emanuele v n:>.krajšem času pohitel vr Pariz, kjer bi ga seveda slovesno spreje'i. Ali takih do^odkov ni, zato sprejem najbrže ne bo tako sijajen. Italijanska konjenica pri Orgarju. Iz vojnih poročil: {'od varstvom Sabotina je bil zbral Cadorna lanzierje, ki so prodirali preko Britofa in poskušali nenaden napad. Uspeh ni bil tak, kakršnega so menda pričakovali. Strojne puške so pokosile konjenike. V prejšnjih bitkah je bila konjenica samo pripravljena, da bi v slučaju prebitji hitro zasle-dovala sovražnika, v akcijo pa je stopila samo enkrat pri Tržiču in bila tepena. Sedaj pa se je pojavila kar nakrat v hribovitem svetu ori Gr-garju. Vojaki iz srednie in južne Italije ob soški fronti. Iz vojnih poročil: Značiino je dejstvo, da tvorijo italijansko ofenzivnoarma-do ob Soči skoro izključno voiaki iz srednje in južne Italije. Iz gorenje Italije so redki. Polki iz srednje In južne Italije veljajo za najboljše. posebno Siciiijanec velja fa prvegra vojaka. Lbežnikov iz sicilijanskih Dolkov ni. Te porabljajo na najtežjih točkah. Brigada Messina stoji že mesece na pobočjih Svete Katarine !n Sv. Gabrijela. Sicilija'nci vemjejo pripove-džiiiju svojih oficiriev. da se z vletni-ki pri nas neusmiljeno postopa, zato pa se branilo vjetništva'do skrajno-sti. Tuđi alpinske fonr.acija so pri-te^njene na Kraško fronto. Oddelki minometov so sedal zbrani v poseben zbor in porazdeljeni med formacije po p<>doddelkih. Dan neznatnega bojne z a d e 1 o v a n j a. Iz vojnopo-ročevalskega stana dne 31. avgusta zvečer: Na 5oči je sledildva tedna nepretrgoma traja-jočim bojem danes dan neznatnega bojnega dclo-v a d i a. __________ V/olffov urad Doroča: Na vzhodu je bil boj na severni fronti živahnejši. Severno od Dvin-ska so poskusili Rusi večkrat s šunki patrulj, ki pa smo jih vse zavrnili. Pri Berežanki so izvršili Nemci več uspešnih izvidnih sunkov. Ruski direktorij. Bern, 3Vavg^ista. (Kor. ur.) Li<;ti poročajo iz F^WJ£rada: V pctrosrrad-skih političnih kro^ih kroži neprestano vest, da se bo sedanja vlada nadomestila s petčlanskim direktorije m,ki bo imel vso oblast do sestanka konstituante. Moskovska konferenca . Na državni konferenci je iziavil predsednik dume Rodzjanko, da je bila nesreča Rusije, da od dume v sporazumu z delavskim in vojaškim sovjetom ustvarjena revolucionarna oblast ni korakala raino ob rami z ljudskim zastopstvom, marveč je ljudsko za-stopstvo pntisnila n^ stran. Vodja kadetov M i 1 j u k o v je kon-statiral, da oznaČuieta oba meseca uprave koalicijske vlade samo dve tehtni kapitulaciji pred utopističnimi za-htevami dclavske^a razreda in ekstremno nacijonalisticnimi zahtevami raznih narodov Rusije. Kcrcnjskij in Konrilov. Rcttcrdam, 30. avgusta. (Kor. urad.) »N'ieuwe Rotterd. Courant« poroča iz Londona: Kakor poročajo !z Petroerad«. se zdi, da ie prišlo med Kornilovom in Kcrcnhkim do spora. Levica 5? jezi nad teatraličnim nastopom Korailova v Moslrvi. Telesna straža ie obdajala nieco\' voc, ka-leremn je sledilo mnoio ivtomobilov. Njc-Cot obisk t rbcrtk! kapeli s Cudexno Mate-lio boŽJo. prej vedno dcl cercmonljel* carJa ▼ Motlrvl Je bil s sijajem pripravljen. Ko )t priSel Kcrnilov v dvorano, fa ie de***^ sprejela s pozdravi, dolini Je lavlet molčala. Pri vstopa FCerenjskega je bilo narobe, moičale so mei£anska stranke. DROBNC VESTI IZ RUSIJE. Petrograđ, 30. av*usta. fKor. nrađ.) Grofica Panin je bila imenovana za državno tajnteo. V Petrozrađi so zmanjtafi mmoOao b Moakva poroćajo: Vttod Mt^rora •Mtopnfkov delavskega ia voialkaga to-▼leta ter kmeUkih MBtopnikoT moskovska drfavna konferenca ne bo manifestirala sa nadalje van Je vojne Iz istega veroka sm tudl ni preaesia posebna državna oblast aa Jt#-renjsiuca te Kornilova, Finski deieial zbor. HtUisslors 30. avgusta. (Kor. ar.) Ruske čete, ki so bile zasedle deželno-zborsko poslopje, so preprečile poslan-cem vstop; 79 socijalističnlh posismeev je šio nato v poslopje starega deželne-ga zbora ter sprejelo s 44 glasovi proti 35 giasovom resolucijo, ki piiznava^ da se je na postaven način vršila seja. finska pred lakoto. Iz flelsingforsa poročajo: finski frosi lakota. Senat je protestiral v Petrogradu, da obijubljene velike množine žita za Finsko še nišo dospele. Japanska pomoć. 2eneva. 30 avgusta. Nasproti trpanju enientnega časopisja na pomoč Japnnske je izračunat pariški list »Le Paix«, da bi se mogel izvršiti transport 400.000 moi na vrhodno fronto v najugodnejšern slučaju tekom 10 mesecev. VVolffov urad poroča: Na Flanđrskem se je angleški napad ustavil in ne gre naprej. Fač pa je opaziti pri Nemdh večje bojno delovanje. V raznih odsekih fronte so Nemci izboljsali svoje pozicije ter nekoliko napredovali Tuđi v števil-nih bojih patrulj so imeli Nemci uspeh. Krajevni boji so trajali vso noč. Na obeh straneh St. Ouentina je bilo streljanje slabotno. Samo mesto samo, zlasti okolico katedrale, so Arurleži in Francozi ob 9. zvečer moćno obstreljevali. Rano zjutraj so Nemci v protisun. zopet odvzeli An-j^Iežem nedavno na viSini 140 jugozapadno od Venuilla zavzete jarke. Secolo poroča iz Pariza: Ofenziva pred Verdunom je ustavljena, da dobi franeosko armadno vodstvo časa, da zavzete točke utrdi. Ta čas se bo na Flandrskem vršila akcija Anccležev. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 29. avgusta p o p o 1 d n e. Na fronti ob Aisni boj topov s presledki; naš ogenj je razstrelil skladišče municije pri Courtcsonti. V okolici Verduna precej silen toDuvski ogenj v odseku Avocourt in visine ^-1 Zavrnili smo so-vražne izvidne oddclkc, ki so skušali dospeti do na^ih črt severno od gozda Canri^res. §tevilo neranjenin vjetih iz okolice Heainr.onta od 26. avgu^ta sem zna^a 1470, med njimi 37 častnikov. — Povsod dniccod je bila noč mirna. Nova angfc^ka vojna stranka. »Times« prinašaio oklic 27 oseb, med njimi fi peerov in 6 poslancev, ki pravijo, da izstopajo iz konzervativne strarke in i.:?tar.avljaio narodno stranko. Nova stran-Va zahteva energično nadaljevar.je vojne do pnpobe zma^e, pošteno spravo in poM-tiko, nastona proti prodali plerri-^Vili predi-katov, proti razred^rmu boju med ćMavci in d^lodajalci in za kar največje raz.^irjenie produkcije ob primerni mezdi in primernem dobiju. NT^vi stranki prinadajo večj?del o«ebni prjjat*1Ti m?nistrskega predsednika LJoyd Ocortcja. Anjleške lijrube na morivu Amsterdam. 31 avjcusta. (Kor. nr»đ.) »A!lg HandrNbl « poroča iz Londona, da Je bilo od 17. fpbruarji sem od podmorr'ih c^-Inov potopiienih skt'pni 69^ an^le^kih la-dij, od teh £25 z več kakor ifiOH tonaži. — BreztJ*pe«no napadenih ie bilo 452 ladlj. Amerf*k? podmorski čolnl. Potterđgm. 31 avsu«;ta. »Neuvork Ti- me«;« poročajo. da so triie amerKki pod-rn^r^ki čolni izzotovtifni. V celem jih zrade .300, ki bodo iz^tovljenl nicseca novembra. V Makedoniji so imeli Srbi pri opetovanih napadih na vas Hobropo-Ije dne 30. avgusta ponoldne težke izdube. Angleški napad na dojransko pozicijo se je z večer zlomil v obrambnem orrniu zaveznfkov. V divjem neredu je bežal sovražnik na-zaj v svoje jarke. TURSKO URADNO POROClI O. 30. avgusta. Kavkaska fronta. Precej živahno obojestrnn-sko patruljsko delovanje. Sovražni poskus, izkrcati s torpedovke vojake v Voni, so rlaše postojanke prepreci-Ie. Nato so obstrelievali mesto, ki se n branilo. Bolnišnica in nekaj drugih poslopij je bilo poskodovanih. — S i-rajska fronta. Dne 27. avgusta sta dve aniJeški stotniji prodrli nroti našim pozicijam vzhodno od Gaze, naš ogenj pa jih je zavrnil. V noči na 28. t. m. se je vrsil v predpolju boj neke naše patrulje z Angleži. So-rvažnika smo vrgll nazaj. GuDarls obtožen. Bern, 31. avgusta. fKor. ur.) ^Petit Parisien« poroča \t Atcn: Clani večine zbornice %o soglasno sklenili, zahtevmti ođ zbornice, da se Gunaris. Id je sedaj interniran na Corsiki. obtoži zaradi naietja 800mi-Mjonskeja posojila v Ncmčiji in zaradi predaje forta Rirpel v vzhodni Makedoniji nem-škfan In bolffarskim feiam. PRITISK NA ŠPANSKO. Madrid« 31. avgusta. Tu se je raz-vtđela izjava franeoske ga ministrskega predsednika RIbota, da je bilo zaprtje španskih pristani^č za nemške podmorske čolne neposredno od Franeoske iz-siljeno od Spanske. Glasom sodb neodvisnih španskih listov so politični nemiri in oživele stavke delavcev tuđi ir-zvane od Franeoske. ki hoče Spansko AkmMsnM raHL ttbnuttfc M *)/* toir«« prisnaraia, da nam«rava Franco-ska odstraniti monarhijo in kralja Al-ionza ter ustanoviti Spansko republiko pod gralom Rocnanoneaom. frmmtH* ka pap*i«TO Mirovao potradovaaia. franeoska javnost J« soflasno odklo-oila ptpeitvo mirovno noto. Značilno Ja, da se je prav katoliiko ćasopitj« Uraklo kar najostrejie ter izreka mnenje, da je p&pež postopai pristr^p&ko. »Echo de Pariš« ie pisal: »Stojimo aredi najitrašncjie katastrofe v zfodovinl jUovcštvi. Rimski pastir se Jo oglasil, kar ff pač njegova doUnost Kristjanstvo ima uds, da izreče veliko m o-ralično rassodbo. Zmota! PapeŽ se je zadovolji! z vlogo političnegt po-sredovalca Neče razlikovati med napaden-ci in med napadalci, ne med nedoliniml in med krivci Stopivii na ta z^ol posvetna tla, je odprl vrata razpravljanju in se izpo-stavil nevarnosti, da mu bodo ugovarjali katolićani Francije, Italije in Zedinjenih dr-žav. V tem tiči slabost mirovne note pa-peža Benedikta XIV. Svojo avtoriteto za-jerna papež ii moraličnej:a poziva cerkve, a se je sam pripravil ob njo s tem, da ie zdrsnil na polje čistega političnega oportunizma. Kak Gregor Vil. bi bil drugaće go-voril: »Kar sem ijubil, je bila pravica.« — V tem smislu pišejo tudl drugi strogokato-liški listi. — Republikanski listi očitajo pa-pežu. da v sveji noti ni povedal nič določ-nega ne o Alzaeijl in Lotaringiji, ne o Trstu in o Tridentu, nt o od^kodninah in jaran-cijah. — Socijaiistični listi pi^ejo še najbolj uzodno o papežu, menda, ker bi ga radi pridobili za zaveznika stockholmske konfe-rence, vendar tuđi socijalisti nečejo odnu-stiti papežu njegove »morallčnc nevtralno-stf«. Ti listi pravijo: Kaj bi bila katoliška cerkev brez Avstrfje in kaj bi bila Avstrija brez katoličke cerkve? Ce bi bil papež izdal drugačno noto, bi se bil postavil proti av-strijskemu cesa"jii, ki je pokrovitelj bogate crrkvene hlerarhije in proti zastopniku načela o avtoriteti cesarja Viljema II. Pape-žev projekt o ligi narodov smatrajo neka-teri listi za seme, iz katerega naj vzklije nova »sveta rimska država nemške narodnosti«. — Vladni »Temps« se je o papečevi noti tuđi izrekel jako nepovoljno in je iziavil, da Prancija danes lahko zakliče v Rim tako. kakor je svoj čas zaklical kralj Ludo-vik XIV.: Rimski dvor je mojega prijateljstva neprlmerno bolj potreben, kakor jaz njt'Koveja. Rep ara tlo n. Bern, 30. avgusta. (Kor. nrad.) »Jotir-nal des debats« poroča, da pripravlja an-gleška socijalna demokracija poročiia, ki dolaca rr'Tovne pozoje \n zahteva, da se povrne ?i:oda iz skupneja fonda, ki sa ustanove vse bojujoče se države. Ljudstvo v Alzaciji - Lotarlnški. na Poljskem, na Balkanu, v Armenij!, Indiji, Algeriji, na Irskem Itd. naj bi si samo z ljudskim glasovanjem izbra!-) vlido. Mezopotamija nai se vrn« TurCIjI, nemike kolonije pa Nemčiji. WIL5ONOV ODOOVOR PAPCŽU. Lugano, 31. avgusta. AngleSTci posla-nfk je izročil včeraj popoldne papeževemu državnemu tajniku od državnega tajnika Lansinsa podpisani odgovor na papeževo mirovno noto. Popolni tekst te^a odgovora izid^ danes v Italijanskih listih. Odgovor pravi ob koncu: Besede sedanje nemške vlade ni mo-jjoče smatrati fa trajno garancijo, ražen če podpre to besedo tako odlnčcn dokaz volje in namena nemškega naroda samega, da to lahko sprejmejo drugi narodi. Čakati moramo na te nGve dokaze namenov velikih narodov centralnih držav. Dal Ecjr. da jih *dob?mo kmalu ter da obnove zaupanje vseli narodov v dobro vero narodnosti in v možnost mirovnesra sklepa Italijanski odgovor pspeža. »Corriere dflla sera« pravi, da Ftalija ie ne bo kmalu odgovorila na papeževo noto. Japoask! odgovor papežv. Zeneva. 30. avgusta. »Le JournaU poroča, da je japonska vlada odgovorila od-klanjajo^e na papeževo noto. nm iB pjs'o mirni Dopisnik »Frankfurter Ztg.« je v Varšavi obiskal gencralr.ega guver-nerja Besrlerja in ga vprašal za njegovo sodbo o mišljenju Poljakov. Generalni guverner mu ie odgovoril: Danes je dobiti sovražnost do Rusije !e $e med inteligenco in pri gotovih delih nižjih slojev, manj pa med kme-tovalci, katerim đoni milo na u^esa nisko razdeljenje zemljišč. Geslo o odtrganju od Rusije je dobilo vsJed ruske revolucije v bi^tvu drug po-men; zdaj je nastODila ^svobodna Rusija« proti »avtokratično podjaririlje-ni Nemčiji, a med njima stoji »ne-vtralna Poljska«. Poljaki hočejo biti nevtralr!'. da bi mogli po vojni samo-stojno sklepati zveze z drugimi drža-vami. Lahko si je predstaviti, kak faktor bi bila samostojna poljska država, broječa kakih 20 milijonov [•rcl:ivalcev, in fti b! imela arrnado, katero smo ji mi med vojno izvež-bali. Govori se, da je ruska nevar-nost za vedno odstranjena. A danes še nimamo nobenega pojma, kako se razvijejo razmere na Ruskem. Računa se, da odnadeio od Velikorusov različne narodnosti, ali to vprašan.fe še ni reš*no. A če se tuđi tako zgodi, bodo Velikorusi še vedno 60milijon-ski narod, ki v nedolprem času dosežejo 100 do 120 miliionov duš. Računati se mora pa tuđi s tem. da so Rusi začeli sele sedaj svoie sile prav razvijati in da se Drerineio do morji Novarnost za Nemce tlči tudj v tem, da se je v poljskih sjlavah obnovila mise* Boleslava Hrabresrt, Vendar pa misli generalni jniverner Beseler, da se bo Nemčija korak za korakom spravila naprej in obrnila PoJjake v drugo smer. nego si jo zdaj žele. Odlučno je generalni guverner zavrnil očitanje Vsenemcev, da Poljakom preveč popušča, češ, da je zntd, kadar )e bilo treba porab!ti proti njim — |e končal generalni guverner — vzeti naše breme vojne, se razume samo po sebi in mnogo Poljakov to tuđi uvldeva» a masa ljudstva, raz-burjena ne samo po političnih voditelji h, nego tuđi po agentih četvero-zveze, ne vidi v tem nič druzega kakor nemško barbarstvo In prlzad©-vanje Nemcev, spraviti Poljsko na nič. To je najdrznejše in najgrje ob-rekovanje, a ljudstvo to veruje in nas zato sovraiL Naj dost^Tmo, kar nam piše z ozirotn na najnovejŠe pooštrenje med Poljaki in NemčUo naš duiiaiski —g— dopisnik dne 30. avgusta: Iz Varšave je došel na Dunaj od-hčen poljski politik, ki je prvi pri-nesel novico, da je o d s t o p i 1 poljski državni svet. Kmalu na to je iz-slo uradno poročilo korespondenene-ga u rada, ki ]e potrdilo to vest Dr-ža\Tii svet je izvolil poseben odbor, ki bo namesto njega vodil vse državne upravne in gospodarske za-deve, zlasti šolstvo in sodstvo v zmislu ukrepov avstrijskih oblasti. Kaj naj pomeni ta odstop, more pre-soditi vsak pozoren motritelj poljskih odnošajev. Po ruski revoluciji se je pooštrilo razmerje med Poljaki in nemško upravo in obenem so poljski pogledi padli na Prusiji pripadajoče poljske pokrajine na Poznanj in na vzhodno Prusijo tja do Gdanskega, Spomnili so se kolonizacijskih načr-tov, za katere so Nemci izdali toliko milijonov državnega denarja in upravnih šols. razmer, v katerih žive Poljaki na Pmskem. Prišlo je k temu zapretje visokih sol na Poljskem, razoroženje legijo n a r j e vf ki so jih ćelo internirali, a r e t a c i j a legijonarskega bri-gadirja Pilsudskega in se drugih visokih oficirjev, internacije politikov in še druge stvari. Tako je končno prišlo do odstopa državnega sveta. Državni svet je nemški upravi, da bi pač ne dobila naenkrat popolnoma prostih rok, zapustil odbor, ki naj vodi njegove posle. Za koliko časa in bodo li Nemci s tem zadovoljni? Morda odstODl rudi ta odbor, kar bo povod novemu razbur-jenju. Se huje bi pa bilo, ako bi Nero« ci ta odbor odpravili. Vsekako je ta odbor jako previdno nastavljena cok-lja ali morda rudi past POLJSKI DRŽAVNI SVET. — POLJSKI P0M0ZN1 ZBOR. Dunaj, 30. avgusta. Sporazumno med Nemčijo in Avstro - Ogrsko se bo poljski pomožni zbor uporabil na fronti, ker zahteva splošna ofenziva sovražnikov zbranje vseh vojaSkih sil. Na fronti bo poljski pomožni zbor, pod avstro - ogrskim poveljništvom. Kakor hitro bo to vojaški položaj dopuščal, se bo poljski pomožni zbor vrnil svojemu pravemu name-nu, da tvori kader za poljsko vojsko. Varšava, 30. avgusta. (Kor. ur.) Vladna komisija obeh okupacijskih vlad sta v provizoričnem državnem svetu podala to - le izjavo: Zavezni-Ški vladi izrekata svoje obžalovanje, da so člani provizoričnega državnega sveta odložili svoje mandate, tef je to obžalovanje tem bolj živo, ket so pogajanja obeh okupacijskih vlad glede imenovanja poljske vlade pred zaključkom. Kakor že znano, je bila poljska legija iz vzrokov nujnih vojaških po^ treb poslana na jugo - vzhodno fronto. Za tako dolgo bo stala legija pod avstro - ogrskim poveljništvom. Za-vezniški vlad; niti trenotek ne dvo-mita. da bo poljska legija, svesta sa svoje viteške dolžnosti, tuđi to pot storila. kar mora. Ćas, ko se bo vrnfla legija svojemu pravemu namenu, da tvori kader za poljsko vojsko, se sedaj še ne da natančno določiti. Ustanovitev poljske armade pa se z odpoklicom legije ne prekine. V kraljestvu poljskem bo ostalo potrebno vežbalno in naborno moštvo. Iz tega sledi, cla ni opuščeno niti nadaljnje organiziranje poljske armade, niti organiziranje političnih naprav kraljestva PolJ-skega. Nasprotno upata okupacijski džavi, da se bodo v kratkem ustanovile institucije, ki bodo storile, da bo Poljska vstopila v vrsto saraostojnib držav Evrope, Eospodsrske skrbi. Ministrski predsednik je nazna-nil, -da bo vpraŠanie o prehrani po-glavitna naloga državnega zbora v iesenskem zasedanju. Zaeno je pa tuđi naznanil, da je zacetek jesenske-ga zasedanja odložen do konca septembra. Tako^ zna torei parlament srečno zamuditi čas, ko bi se dalo glede prehrane prebivalstva še kaj tedatnega storiti. Seveda ne more parlament živil lx rokava stresti; kjer ni dosti živil, se pač ne da čudežev delati. Toda red se da napraviti, konec se da napraviti kaosu, Ju so ga provzrocilc neStevilne, a največkrat nesročne na redbe o živilih in o drugih potrebšči- 200. Stev. .SLOVENSKI NAROD", dne i. septembra 1917, Stran 3« Glavna napaka vseh teh naređb Je niti centralistička tendenca, ta ne-srecni sistem je pravi provzroćitelj vseh zaied. En izgled kaić to đovctfj. Pokler ni bilo posebnih naredb elede krora-pirja. js s tem žlvilotn se šio, a čim je posegel vmes centralistićni sistem, so nastale zmede In prišlo je tako dalec, da je krompir, najnavaJnejša hrana našega prebivalstva, pitala prava redkost Vlada jo je ravno tako, kakor s krornpirjem polomila s socivjem in s sadi era. Za jesenski krompir se je letos posebno ba:i; ni ga mnogo in pri tej proceduri, Kj je firedpisana, se zna ^aodUi. > rutnino, rudi ne bo jajj. Toda — kaj bi se o tem raz£ -varjali, ko se živa dnsa ne zmeni re z\ pritoibe ne xa nasvete in se le vse dela po kopitu eentralistične^a sistema. Ta sistem jo je * a vozi! tuđi z dcločevanjem c^n. Fn sam, a krieeč izgled pokaže, kako se godi. Strojari in tovara ari i asnja bodo vsi oboga-teli do vrtoglavosti. Evo: če kupi to-varnar 60 kilogntrnov telko kolo po 5 K. izda zanio 300 K. tfejnmo. da zcašajo stroški za obdelanje 3<:)0 K — kar pa je veliieo preve- računane — pocetn ga je vse skupaj veljalo h00 kron. Iz izdelane^a blaga dobi na-vidncJ 20 kilogTHmov r^dpla'ov, k; jih proda po 60 K kilogram. Zasluži torej 1200 K ali 60U K veo, kakor jt njega to blasro vezalo. CMpadki, ki jih seveda tud! spravi v denar. mu ostanejo se za priboljsek zaslu/ku. Pri takfh ceoah mora vsak izdelova-l«c usnJSi postati milijonar; še ubra-niti se ne more. Navedli bi lahko Še nešteto s!u-Čajev, ki bi pokazali, kako nesrečno vplivajo vladne odredbe na vse gospodarske razmere, a vemo. da pri-tožbe v časopisih dandanes nič ne zaležejo, zato se ornenuemo na to opozvrilo. Pri razpravf o prehrani prebi-valstva, ki jo je ministrski predsed-nik napovedal za prihodnie zborova-nje našega parlamenta, pa bodo po-slanci imeli priliko, da z eneržfio po-pravijo napake, ki "ili ie storii ne-sreeni centralfstični sistem. . etične vesti. = Prvi sJovensk! minftter dr. Iran rftez Žolger je bil rojen leta 1867. v Devini pri Slov. Bistrici na Spodnjem Štajerskern. Leta 1S94. je bil promoviran za doktorja prava sub auspicils Imperatori« ter je vsto-pil v službo politične uprave na Šta-jerskefn od koder je prišel L 1898. y naučno ministrstvo in 1. 19H2. v mini-strsko predsedstvo. L. 1907. je postal načelnik državnopravnega departe-menta v ministrskem predsedstvu. To je velevaien urad, ker se v njem rešujejo vsa velika in težka vprasa-nja, tičoča se nagodbe z Ogrsko. Dr. vitez 2ol^er je postal teđaj ministeri-jalni tajnik in 1. 191-5. sekcijski šef. L. 1917. je dobil dr. Zolger vitežki stan. Od 1899. je dr. vitez 2qlger tuđi privatni docent na pravni fakulteti dunajskega vseučillšča. Tuđi kot ju-ridični oisatelj se je dr. vitez Zolger pridobil velik uglgd. Spisal je več razprav in knjig in je zlasti veliko in zasluženo pozornost vzbudilo njegovo delo o avstro - ogrski nagodbi, ki je izšlo 1. 1911. Sploh je dr. vitez Žol-ger danes pri znan za eno prvih avto-ritet v nagodbenih sU^reh. Olasom cesarskega Iastnoročnega pisma je dr. vitezu Žolgerju v novi vladi dolo-čen prav poseben delokrog. Vojna je spravila na površje mnogo zadev, ki spadajo v področje različnih ministr-stev. Navadno se rešujejo take stvari na interministerijalnih posvetova-njih. Glavna vseh teh zadev je nagodba z Ogrsko. Na željo rninistrske-ga sveta bo dr. Zolger vodil take in-terministerijalne konference. = Politične konference ▼ Zagrebu. Predsednik Juj?oslovanskega kluba dr. Korošec je v Zagrebu kon-feriral z zastopniki Starčevićeve stanke prava tor posUoc* ik. Scqk>= dlaka, dr. Vukotićera, dr. Sesardi-ćem, dr. Laginjo in pri>t. V. Spinći-ćem. »Hrv. RiK*č< pripominja, da ve§t o konlcrcnci dr. Korošca s hr-\^ut6ko - srbsko koalicijo ni resnična. — Konferenci s člani Starčevičeve stranke prava sta prisostvovala tuđi srbska poslanca Pribičevič in dr. Bu-disavljević. Dalje je dr. Korosec kon-fcriral v 2^a^robu tuđi s pođpredsed-nikom bosaiiskega sabora dr. Dimo-vićem. = Kaj pa to potnenl? Nemški ?-Nationalverband« je objavil 29. m. m. o svoji seji komunike, v katerem svari pred m i r o v n i ni i pred-logi« kiše tiče jo Trsta i n T r i d c n t a, proti vsakemu posku-su, naj priđe od katerekoli strani, ki iina namen spraviti Trst i n južno Tirolsko k Italiji. Marsikdo je ostrmel, ko je čital to izjavo, knjti do tistega dne ni noben človek nič slišaJ o takih pDskusih, na katere se nanaša izjava nemške^a x Nationalverbanda«. Zdaj se nekaj piše, da izhaja v S v i c i franeoski časopis, pri katerem sodelujejo neki Madžari in da se je v tem listu ventiliralo vprašanje, će ne bi kazalo oćsropiti Italiji Trst in Trident, da se doseže z njo mir — a zgo! posa-mezni glas tujega časepisia vendar ne more biti ©dini vzrok za tak slo-vesen protest, kakor ga je izrekel nemški »Nationalverband«. Ta protest je nekaj zagoneten in naravno je, da bi nn Trstu posebno interesiram Slovenci radi vedeli, kaj prav za prav tiči za njim. = Ćehj In Slovenci. Praški »Venkov* je priobcil izpod peresa J. S e d 1 a k a zanimiv članek o raz-merju med čehi in Slovenci. Sklicufc se na to. da vidijo nekateri v protrra-maiicnih deklaracijah CeŠkega Sva-za in Jugoslovan^kega kluba neso-glasje, pra\i pa, da v bistvu obe deklaraciji soglašata. Izjava Ćeškega S\ aze se brezdvomno naslanja na narodnostno idejo, izjava Jr.goslova-nov pa rudi. Res, da se češka izjava sklicuje na veliko zgodovinsko pravo, dočim v jtigoslovanski izjavi nič takega ni, ker pač Jusroslovani nišo bili nikdar združeni na podlagi enot-nega državnega prava, Kakor pa to ne ovira, da zahtevak) na podlagi narod, ideje združenje vseh Jugoslo-vanov, tako ne ovira državno pravo Cehov, da na podlajri narodnostne ideje zahtevajo prldružerje Slova-kov. Kar se tiče Nemcev na Češkcm, pravi, da se mora niih stilišče urediti povodom dogovora obeh na Će-škem že stoletja skupno živečih na-rodov. Sklicuje se na več tehtnih iz-rekov velikega fiavlička, pravi članek. da temelje češke simpatije za Jugoslovane v zgodovinski enakosti krute usode. Kakor imajo Ćehi svojo Oolgato, vendar so Jugoslovani naj-nesrečnejši vseh slovanskih naro-dov. Ne samo, da so bili vedno tuj-cem podvrženi, tuđi sedaj nimajo niti najDotrebnejšega. Ta skupna usoda veže Čeha in Jugoslovane. Članek končuje z besedami: Ne vemo, kaj nam prinese prihodnjost. a to vemo, ; če bodo hodile vse nenemške narodnosti skupno proti vsaki zunanji in notranji nevarnosti, si zagotovimo obstanek in razvoj na bolj&i podlagi ter ne borno več prisiljeni, nrenasati nadvlado tujih narodov, nego se bo-mo sami vladali na podlagi samouprave in demokratičnih uredb, ki si jih sami ustvarimo. = Madžari proti Slovakom. »Vi-densky Dennik^ popisuje razmere na Slovaškem, kakor $o se razvile po češki državnopravni izjavi. Prvi pri-tisk je naperjen proti slovaški inteli-genci in zahteva od nje, naj pretesti-ra proti češki izjavi. Drugo je, da so mađžaronski in madžarski poslane! slovaških okrajev začeli v svojm \z-javah govoriti v imenu slovaškega naroda. Nckdanji zastopnik katoli->ke ljudske sfranke Jurij Szmrecza-ni je pretil, da, če se Dokaže le sen-ca kakega gibanja Droti teritorijalni integriteti Ogrskc. bo tako gibanje zadavljeno in zatrto. Madž-.iron St?-an Rakovszky je predlasral litavski županiji, naj protestira proti češkim ;.ahtevam, ki jih je imenoval hinav-fke in sovražne ogrrski domovini. Kongregacija je ta predlr>g sprejela, l'er imajo v njei madžaroni večino, a teš'ica slovaške inteligence stoji pred grožnjo, da bo zadavljena. Daljnje sredstvo maržarske akcijo bo za-pranje in pregarnanie. To pojde po sTirem inadžarskem običaju s pod-lcipovanjem. Kupo\ali bo«io za stotine in tisoče krive priče; Če ne pojde z denarjorn, pojde s Dodelitvijo služb, pl^mstev itd. Kupovanie se je že zp-Č€lo, za zdaj kupovanje najcenejših ljidi. Za vsak slučaj imajo Madžari prpravljeno §e eno sredstvo. V kri-ticnem trenotku bodo potegnili iz že-pa nacrt narodne avtonomije, da vldve Slovake v to past in resifo ed nstvo Ogrske. To se zjrodi seveda Sele, če bi se približala če$ka zahteva vresničenju. Siccr pa si mora biti češki nnmd sve?t,kaj pomeni nridobitev pokrajine, ki šteje štiri milijone pre-bivalcev in meje ob najvaznejšo tr-go+eka pol pribodoiostfc oto Đona«^ = Rusko - češko - slovaška tr-eovska zbornica, »kussische Press-karrespoadeiiz< v Berni javlja, da je rusko trgovinsko ministrstvo prosilo provizončno vlad.> ciovoljcnja m i'st?iio\itev nisko - čcTSco - ilovaške tr^cvbKe zbumice v svriio kulturne ga in gospodarske^a zbližanja med Ul?s:jo in čsško-blovaokiia uaro'.toiu M\ \i prionliiii doze!. V Ajdovščiiii se je muclil tržaski namesiniii: baron rries - Skene, da se prepriča o položaju izpraziijciiiii obcin na banjski plaiioti. Zupanora je izroćil zaatiie denar ne prispevke v pornoč be-gLinceni. Upravni odbor občioe Nabreziae, sedaj v ronikvi ob južni žekziiici na ;it.ijerskem, iiaznaiija vsem svojim ob-ćinurjern, da svojecasno z dovoijenjem vojdške oblasti spravljeni predmeti v lickate rili hižaii v Nabrezini, L^ikor po-iuštvo, sodi in dru^o orodje, no bili v začetku zaprti in po vojaštvu zavaro-vani. V zadnjem času pa so vsi ti prostori odprti in nezastraženi, vsled tega se občinarji opozarjajo, da vsak po možnosti v svojo korist odpelje in spravi svoje predmete. Kdor bi hotel svoje bla^o odptljati, naj se oslasi pri občin-skein tajniku občine Nabrežina gosp. Periču v Seiani. Nadalje se naznanja, da vsak občinar, kateremu je bila pro-vzročena škoda ali odneseno kakršno-koli blas^o, sestavi izkaz na podlagi tis-kovin (napovedb), katere se nanajajo pri občinskcm tajniku gosp. A. Periču v Sežani. Pravilno sastavljene naj se potem pošljcjo na c. kr. okrajno glavar-stvo v Sežano. Če je inogoče, naj se navede oddelek vojaštva in tuđi priče, katere so to blago dobro poznale. Sploh je natanćno razvidno iz tiskovin, kako se mora napovedba sestaviti. Zamcnjani invalidi. Med zamenja-nimi invalidi v Kolinu se nahajata tuđi pešec Andrej Gorjanc iz Ložie, 97. peš-polka in lovec Ivan Kovačič iz Sv. Lu-eije 21. lovskega. bataljona. L'mr!a je v dežeini umobolnici v Kromerižu Ivana Rijavec s Trnovega nad Gorico. C. kr. slovenska državna gimnazija goriška. Zaposlovaini tečaj v Trstu. Osrednji odbor za begunce z jujra na D:'.naju je naklonil po posredovanju go-riškega dežclnega slavarja dr. Faidut-tija 1000 kron za slovenske dijake - be-gunce v Trstu. Za višjega sodaega oficijala je imenovan sodni oficijal Fran 0 u a in v Trstu, ki je prej služboval v Gorici. Samomor. V Trstu se je zastrupila neka mladenka. Truplo so izpostavili v mrtvašnici pri Sv. Justu, pa se identiteta še ni dala dovrnati. Begunska podpora po novi odnieri v Kopru. »U Ecoc poroča, da se je be-sranski odbor v Kopru hitro pobrigal za begnnsko podporo po novi odmeri in 30 vt izr-lačuje bce:tincem. — Upamo, da tuđi drugod pride:o begnnci skoro do pripnclajočib jim podpor. Koncert v korist žrtvara zračnih napadov. Danes se vrši v Pulju v gle-dališču simfonijski koncert v korist onih prebivalcev Pulja, ki so potrebni pomoći vsled zračnih napadov. Iz volosko - opatijskega okraine^a glavarstva nam pišejo, da tam nimajo ohčine 5e nikakih nrvodil ,dede ra be-jrunsko podporo. Nujno je. da se nkrene vse potrebno takoj, do pridejo do pod-pore pri^adeti be^tinci z Goriške. Z Reke se je poročalo, da odpra-vijo od tam betrunce iz Pnlja. Sedaj pa se zaeotavlja, da na merodajnih mestih ne mislijo na tak ukrep. iR?ievne vesti. — Najtiša pohvala gorskesa strelskega oolka št. 2. Po obvestilu, katero je prejel dežeini predsednik grrof Attems od poveljstva gorskepa strelskega polka št. 2, je prejel ta polk dne 22. avgusta naslednjo brzojavko: „Njegovo c. in kr, Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo vzeti poročilo o vzorno hrab-rem izvrstnem držanju gor-ske^a strelskega polka Štev. 2 najmilostljiveje s posebnim zadovoljstvom in priznanjem na znanje." Temu porocilu je pol-kovno pevelistvo še prisfa\ri!o, da se je moštvo polka v teških dneh od 18. do 21. avgusta izvrstno držalo. Dežeini predsednik je poikovnemu po-veljstvu ob tej Nnjvišji pohvali poika naisrčnejse čestital in poudarjal, da je dežela Kranjska ponosna na svoje hrabre, polku pripadajooe sinove in da trdno upa, da bede polk pod svojim izvTStnim vodstvom tuđi v bodoče hrabro zavrnil nanade sovražnika. — Odlikovanje. Vod ja finančne prokurature v Ljubljani visji finančni svetnik dr. Thomann je dobil oficirski križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo. — Odlikovanje. Okr. zdravnik v Vipavi gospod dr. Pavel Kane, sedaj šefzdravnik 9S. pešpolka, je zdaj prejel četrto odlikovanje, drugič naj-višje pohvalno priznanje (srebrni sijrnum laudis) z meci za hrabro in po- tvovalno zadržanje pred sovraž-nik -1!. - Ranjen in vjet na soški fronti je Kl dne 19. avgusta Ljubljančan kadefispirant Rudo!! S o k 1 ič. Ne-zgoL-) je sporočil iz vjetništva brzo-javn m potom svojim staršem dne 30. avgueWu Omenjeui je bil m«d to- variši in moštvom splošno priljubljen ter ga bodo v svoji sredi težko po-grešali. — Pcpravek itapačoe govorice. Od staršev umrlega nadporočnika 11rašoyca smo prejeli nastopni dopis: Da prenehajo vse jeovorice q smrti našega sina, prosimo sprejeti to-le naznanje; Naš sin Ivo flrašo-vec, stuci. iur. in c. in kr. nadporoč-nik v rezervi, je postal samo žrtev nesrečnega slučaja. Niti iz daleka ni irnel namena, da bi bil umoril samega sebe. Stal je na bojišču. cdkar se je vnela vojna, ter se je baril na vseh frontah, ražen na srbskl: odlikovan je bil z vojaškim zaslužnim križeem tretje vrste z vojno dekoracijo in z mečema, z obema pohvalnima zna-koma z mečenir, s Karlovim križcein za čete in z znakom sv. Mihaela. Poznali so ga kot hrabrega častnika in so ga pri njegovem oolku splošno imenovali le >>junaškcga Hrašovca«. Bil je dvakrat težko ranjen ter je v Ljubljani, nezmožen za službovanje na fronti, opravljal lokalno službo. Hrabremu častniku ni prihajal na misel samomor; nil-cakor se ni hotel strahapetno odtegniti življenju in službi za domovino. Postal je edino žrtev svoje strasti, da se je vedno rad ukvarjal z orožjem. Ž njim smo izgubili svojega edinega iskreno ljub-ljenega sina. — Svaritev pred lažijivhnS po-rojili po nami5!]enih izmenjanih in-validih. V novejsem času se množijo slučaji. da stranke sklicevaje se na porečila, katere so prejele od namiš-lienih izmenjanih invalidov. rri našem oddelku C, I., Fischhof št. 3., za natančna pojasnila barajo svojih vajnih vjetnikov ali kot invalide izme-njane in že v Avstriji nahajajoče svojce. /^alibog se v mnogih sliičajih ne potrdijo ta poroci!a. da odstoji utemeljni sum, da se Ijudle (v uniformi ali civilni obleki) predstavilo za izmenjane invalide, kar nikakor nišo, in da le za denar ali drn-T dobiček daio svojcem vojnih vjetnikov ugodna poročila, čeravno nišo resnična. Prosimo nujno, da naj ljudstvo popra ša take naznanovalce za ime in naslov in to nam posije pri vprasa-nnh. — V halijansko vjetništvo Je prišel 25. t. m. poročnik S c h w e i -g e r Stanko, c. kr. strelske polkov-nije 37., cx!delek strojnih Diisk, doma iz Novela mesta. Dan preje pa Je bil njegov brat enol. prest, četovodja Sch\veiger Viktor, pri istem polku, ranjen od šrapnela v prsi. — Izzivsnje na mariborskem kolodvoru. Na mariborskem glav-nem kolodvoru (iu/na železnica) je že ves čas vojne nastavljen pri drugi blagajni na Isvi strani uradnik. ki najbrž dobro razume slovensko, ka-teri pa je postal s svoiimi dnevnim izzivalnim postopanjem napram Slovencem naravnost neznosen in se je le slovenski hlsPdnokrvnosti zahvaliti, da ni prišlo že opetovano do burnih nastopov pred to blagajno, ki bi lahko izzvali pri tem dnevnem navalu občinstva nedozirne posledice. Ta uradnik noće razumeti slovensko niti najbližnjih postaj, ki jih sliši parsto-krat na dan, posebno ne. če zahteva slovensko vozni listek kak inteligent. In vendar ima vsak dan vsaj 90% slovenskih notnikov pri blagajni. Pred kratkim pa je ta mož z zlato ob-robljenimi očali zatresli sledečo pre-drznost: Vojak je zahteval vozni listek v Rače. Uradnik pa se je ^a oknom parkrat obreenil z odumlm glasom: :AVas, wochin?« (Kam, kaj?) Vojak je ponovil. da želi listek v Rače, uradnik se je še bolj zadiral za oknom s svojim »was, versteh nicht?« (kaj. ne razurr.em?) E>olga procesija ljudi, ki se je prerivala za vojakom v gnječi, je postala nervozna. iTradnik za oknom pa se je zadiral naprei, postaial rudeč kot puran in tu je končno pristopil uradnik — tuđi Nemec — od soseđnega okna in razloži! svojemu priiaznemu kolegu, da fo Rače Kranichsfcld. Razjarjeni uradnik pa se je obresm-H nanj: »Ich \vei?s :a. aber \varum \vill er nicht deiTtsch sa-ren« (saj vern, zakaj pa nočo nemško reci?) in pri tem je vr-cfel vojaku vozni listek. Volak je ves čas rnolčal. na obrazu pa se mu je vi-delo. s koliko muko se je premago val. Samo na zadnje je odvrnil: »To-rej tu ne smem slovensko govoriti, za fronto sem pa dober?« Tzza okna pa se je slišal porogljiv glas: »ja« ... Vojak se je počasi okrenil in odšel. — Prevzema evidenčnih konj. Voiaska uprava bo dne 4. septembra 1917 ob 8. dop. na »Tahoru« prevze-Ia nekatere, s posebnim pozivom vpoklicane, evidenčne konje. Kdor ima konje, ki bi jih radi pomanjkanja krme ali iz drugih razloeov rad od-dal vojaški u Dravi, naj j;h ob določe-ni uri pripelje na »Tabor«. Vojaška uprava v prvi vrsti prevzame pro-stovoljno ponuđene konje in sele potem pozvane, če se zahtevano števi-Io ne poVrije s prostovoljno ponude-nirri kon?i. — »Glasbena Matica« v Ljubljani. V KaUwaagu na 2goc»lesa Sujec- skem je nabralo prepevajoč sloveo« ske pesmi več slovenskih vojakov 17. pešpolka o priliki odhoda gospe Ziherleve, znesek 50 kron, katerega so odposlali -Clasbeni Matici«, z željo, da bi ta izdala še mnogo lepih pesmi. — »Glasbena Matica* izreka javno svojo najiskrenešo zahvalo za velikodušno naklonilo in ginljivo pozornost naših slovenskih vojakov, \a naj bi v izredno težkih razmerah, v ka ter ih se nahaja »Glasbena Mati** ca«, našli mnogo posnemalcev. — Javna ljudska knjižnica Go-spodarskega naprednega draštva za sentjakobski okraj izposoja najlepše slovenske, hrvatske, nemške in itali-» janske knjige vsak tor. ek, četi** tek in soboto od V26. d o %& zvečer, ob nedeljah In p r a z n i k i h pa o d V210. d o Vi 12, dopoldnc v knjižnični sobi, Vo* žarski pot 2 (koncem Florijanske ulice in začetkom Karlovške ceste, postajališče električne cestne želc^-niče). Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig; vstop v knjižnico ima vsakdo. — Knjižnica kupuje knjige po razmeroma najvišjili cenah, hva-ležno pa sprejema tuđi darovane vsake vrste. —V pokoj ja sel ravnate?! f£^ bačne tovarne v Ljubljani nadinspek-tor Josip P r 0 s in mu je bil tem pf> vodom podeljen naslov vladnesra svetnilva. — V pokoj ie š^ Jožef P c In č* c. kr. sluga pri dežeini vlađL — »Slovenske narodna pesmf 30 citre ia petje« priredil in Izda! Ivzm Kiferle v Ljubljani, Krojaška ulica št. 3. Izšel jo IV. zvezek v II. rzdafi. Naroča se pri izdajateUu. Kdar posije 2 K 50 v, dobi zvezek Dostnine prO** sto. — Urari le danes pontfei ob p^f 2. v dežeini bolnišuici gospod Vladimir Slane, uslužbenec pri Kreditnenjs zavodu. Svoj čas je bil uslužben V> naši tiskarni, kjer se ie bil izučil za strojnika, Poklican k vojakom, Je bil na gališkem bojišču ranjen ter se ja vrnil v domovino kot invalid, Sedaj je podle^el simpatičen in pri svrjjih tovariših priljubljen mladenič star, sele 22 let. Pogreb bo jutri, 2. t ni; ob pol 2. popoidnj? iz tK^nišničn:«« mrtvasnice. Pf v m.! — Včeraf je nmr! v Lftibfjaai grosp. Fran Puc, poštni oficilant, po1 dolgem bolehanj«. , — Umrla ie v rnfax3(JBfn! tfoftl !S let ^đena. Marija Weisv Rožni ck)N lini pri Ljubljani. N. v m. p.! — V Ljubljani fe umrla at>so?T3nW tinja Miči Felđsteln v Spo4^ nji Siškl. P. m.! ^ — Ckrlstofov u&đ zavod iti&Fd letos tako dobro obiskan, da se bodd morali ustanoviti trije direvrri |cčajj ter so se v to svrho najeli večji $ol^ ski prostori na Miklošičevi cesti §t 8. — Ker je do sedaj vDisanih že 92Š gojenk in gojencev, se spre}mc M dnevne tečaje le še 60. v večernl te^i čaj pa še 30 gojenk in gojencev. Vp& sovnnje se vrši v Sodni ulici St. 1, h nadstropje ćeli rnesec september, vsak dan od 8.—12. ure Dredpoldaei in od 2.—S. ure zvečsr. — Plemenske ielfee flsfe mo^* tafonske pasme do ene^a leta stare se oddajajo. Kupci naj so oglasijol pismeno na Deželno mesto nn vnov-čevanje živine v Ljubljani* TurJaSlgf! trg st. 1. : Fr.f. Premog v vre& se spretttenS ^ sladkor. Policijski stražnik je srečal nekega tesarskega pomoćnika iz Bi^ zovika, ki je nesel precej tažko na^ polnjeno vrečo na rami. Kaj nesetePi ga je vprašal stražnik, kateremu Se je to sumi]ivo zdelo. »Premog«, nuli je odgovoril neznanec rn hitel napre|. A straznik se s tem ni 2W».dovr>HU &0h gledal je v vrećo in viđel, da se nir haja namesto pretnoga v njej okofi' 25 kg prisrnega sladkorja, katere^a je, kakor je sam priznaf, si tatinsknTt potom pris^/ojil, v priliki, ko je v tieki hiši na Pogačarjevem trsaru zastavo snemal, ter \idel tam velike množine živil, last oficirske prehrane. Namesto domov, moral je nesti vrečo JP^j policijsko stražnico. -.., £ Kolo odpeifal. Na Tutlašlrem frgft v hiši, kjer se nahaja okrajna fcolnišksc blagajna, je pusti! gr. Anton Agrtofai svoje kolo v veži. Dva dečka, ki sta se tam v blizini igrala, sta viđeia ne-kega neznanega človeka, kateri ffii je vprašal po dr. Košenini. Ko pa je v tem trenotku stopil doktor po stop-nicah v vežo, se mu je neznanec iz-ognil, a kmalu vrnil ter vprašal dečka, če imata tuđi onadva kolo, kar mu ta zanikata. V tem se je pa neznanec vsedel na kolo, ter se odoe-ljal po Turjaškem trgu čez Breg na-prej. Tat je okrog 35 do 40 let star, srednje rasti, ima na enem očesu belo mreno, postrižene brke, na glavi je nosil športno čepico. Tatu zasle-duiejo. — V Spodnji Siškl }e neznan tat odpeljal beguncu Franiu CIbru \z vtže kolo vredno 150 K. Tuđi v tem slučaju so ostale poizvedbe br^z-u&pešne. Ukradena Jorme«i3. V Cešnjfci pri Škofji Loki je bilo Francu Dem- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne I. septembra 1917. 200. štev. 100 kron, lesotrfcu Francu Hajnri-barju v vrednostt 500 Kf sodarski za-drugt v vrednosti 300 K, strojarju Joeipu Demšarju pa jermen v vred-posti 640 kron. Teie odpeljali so r škrileh neznani tatovi. Tele je bilo last Alojzije Benka» vredno 200 K. Na sumu sta 2 ruska vjetnika, precet dobro remena, prednje postave, katera so isti popoJ-dan Uudje vldeli v Skrileh. Taivlno pujskov. V Malivasi je neznan tat r noći na 26. t m. ix sv> njaka ukrarfei neki oosestnici belega tmJska vređnega 150 K; poizvedbc 80 ostale breiuspešne. — V Vnanjih OoricaJi sta dva neznana uzmoviča ukradia posestnici Marioti Kozina iz svinjaka 3 mesecc staresca prašička Trednega 150 K ter ga na bližnjem vrtu Eaklaia. O ta tov ih ni duha ne sluha. Klao Ideat Spored za danes: Homunkulus VI. d e L (Pogibelj homunkula). Jutri, v nedeljo* in poaedeliek — samo dva đneva — trodejanska žaloigra : »Ka? so »amolči« ter izborna veseloigra v treh delih: *N j c g o -,va poročna noč«. Predstave od 4. ttre dalje. Zadnja ob pol 9. uri na vrtu s spretnije van je m orkestra. Izgubila se ie v soboto dopoldne alata zapestna damska ura z dvema briljantama na poti iz PreŠernove ulice cio Kreditne banke, odnosno do trgovine Persche, Pred Škofiio. Naj-đftelj je naprošen, da jo odda proti dobri nagradi v upravnistvu našega teta. Crna đeoarnlca, v kated je bflo ikMni denaria in list?čev, je bila izgubljena včeraj ivečer cxl 6. do 7. ure & Gledalište ulica cio južne žclezni-oe. Pošten nađitelj naj Jo odda v Mpravništvu našega lista. Izgnbljena V nećeijo rvečer je H0ka dekl'ca fz^bila na poti od Rimske ceste v RoŽno dolino bolo bluzo, ovratnik In trak. Odda nai se proti plaĆilu t Rožni doimi št. 263. -f- tz s«:e n.^itnega acroviza-fcncgi «-dseka, v petek, dne 31. av-gnsta 1917. Prihodnjih 14 dni bo me-stna aprovizsđja razdeljevala na močne karte po lt kg raoke za pecivo in Vi kg pšenične ga z drob a na pficbo. Kakovost vojnega kruha ae je znatno zbo^jšala in je obdnstvo zelo zadovoljno z njim. Ker je bilo mestni aprovizaćji nskazane večja množina boljše moke, je opati, da ostane kakovost vojnega kruha se nadalje dobra. Deželm vlada je pritrdila jjasvetH dežeinega mesta za dobavo Jflavne živine in zvišala tržno ceno telećjemu mesu na K 4.S0, ,Qjdroma K 5.20. Zvišanje cen utemeljuje] o s tem, da cene telečjemu mesu iriso v nikakem razmerjn s cenami govejega mesa ter so mnenja, da je fclečje meso veliko prepoceni! Ravno sedaj *o na razpolago velike množine telet, ker jih kmet vsled pomanjkanja krme rediti ne more. Blaga je zato veliko in vsakdo bi si mislil, da cenc preje padejo kot bi se pa dvignilc. Mestno prebivalstvo že tako z največ-}O težavo prenaša neznosno draginjo in sedaj Se to nepotrebno zviianje cen ttlečjemu mesu. Ker čez noč so zvi-štli cene za 25%, brez vsakega pre-inisleka in v največjo škodo izstrada-8€gt konsumenta. Aprovizačni odsek obžaluje, da se je to zgodilo in Odločno protestira proti krivičnemu zriSanju cen telečjega mesa. Občinski avetovalec Pammer se pritožuje, da mestna aprovizadja pri razdelitvi raznih živil, premalo upoiteva one 5loje, ki nimajo nobenih kart ilboine prehrane. Premožnejii sloj! si danes tuđi «a der.ar ne mo-rejo preskrbeti živil. Mestna aprovizadja bo upoltevala izraženo željo, ko-»or bo v njenih močeh in na raz-feolago živil. Ko bo aprovizadja do-t0« večje množine sadja, ga bo od-dajala tuđi v vecjih množinah p°M* ineznim strankam in seveda tuđi "onim. ki nišo deležni nbožne prehrane. Aprovizadja prićakuje tekom pri-bodnjih dni večjo pošiljatev čebule, kl m bo razdelila vsemu prebival-atvu. Glede masti je pi treba pač po-iakatf, ker se še ni pričela sezona. Vendar mettna aprovizadja pričakuje, da bo jeseni vse prebivalstvo pre-skrbela z mastjo. t Maksimalne ceo« za zq\& in repa Maksimalno cene za zelje so 4D vlnarjev za kilogram, za strniščao teiK) pa 48 vta. za kilogram. Prestop-ki s« strogo k&znujejo. f Gob«. Presojevalnica cen v L|ub!jani ja vsled predloga c kr. de-leine vlade v Ljubljani z dne 6. av-gusta 1917. št 23.574. s sklepom t dne 10. avgusta 1917, §t. 105, dolod-la za jcđilne gobe sledeče vodilne gene: Sveže gobe, boljSe vrste, za kilogram 3 K; sveže gobe, manjvred-ne vrste, za kilogram 1 K 50 viu.; posušene gobe za kilogram 32,kron. f Ka] zopet ne bo nič i moko? Z Dunaja poročajo, da hoč« urad za prehrano z ozirom na porr**->, na- 3cb¥tmHti nkmr r^\m^^JmđBt dobo, štediti z moko In ni pričako-vati, da se zvišajo še v kratkem de- leži moke za prebivalstvo. Razne stvari * Barake za Studente v Budimpešti V Budimpešti je 4000 visoko-šolcev in visokošolk, ki ne morejo dobiti stanovanj. Vlada namerava žanje zgraditi do zimskeca t©čaia posebne barake. * Se zobe kradelo. Višjemu štab-nemu zdravniku na Dunaju profesor-ju dr. Rudolfu VVeiserju je bilo ukradenih 10.000 zob iz oorcelana, vred-nih 30.000 K. Ukradel jih je njegov tehnik Steinbrecher. * Mleko v Monakovem. V deželi cvetoče živinoreje, na Bavarskem, je tuđi že zmanjkalo mleka. V Monako-vo ga priđe že zdaj 30.000 litrov na dan premalo, obetajo pa, da bo še slabše. Vpeljana so nakazila na mleko, a odrasli moški takih nakazil sploh ne dobe. * Ven s tujci! Tirolsko namestni-štvo je ukazalo zapreti 1. septembra vsa letovišča in dajati rujcem le ži-vila, če se iz.kažejo z zdravniškim spričevalom, da zaradi bolezni ne morejo odpotovati. Tuđi je namestni-štvo ukazalo, preiskati natančno prt-Ijago vseh tujcev. ki eredo iz dežele, da ne bi odpeljali soboj kaj živil. * Prifet tat. Poročali smo, da je bila ju veli r ju Matiji Maverhofu iz Budimpešte na Dunaju na vzhodnem kolodvoru ukradena košara, v kateri je Mio za 100.000 K đragocenosti. Tat je košaro shranil pri neki branjevki, ki je seveda košaro hitro preiskala in neznanila vso stvar policiji, ki je neka] ur pozneje že dobila tatu v roke. PH želodčnlh in črevesnih ka-tarfih vpliva naravna »Franz-Josef« grencica često že v malih množinah užita, na trdo. osušeno blato hitro omehčujoče in je odvaja lagodno In zanes'jivo. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. avgusta: Todor Lunt- Df^ec. ▼ rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. Dne 28. avjustt: Ana Margiul, hCi straimojstra, 3 leta in pol. Planinska cesta 197. — Ivan Kornecki. topničarski desetnik. v rezervni vojaški bolnišnici it- 4. — Josip Adamkovič, topničar, ▼ rercmii vojaški bolnišnici na obrtni loli. — Alojzija Obreza, mestna ubosa, 69 let, Japljeva ulica 2. — Anton HutinskL saper; Ga^per Dobr^ek. če-pcvodia, oba v rezervni vojaSki bolni^nici v Marijanišču. Dne 30. av^sta: Mttija Varga. pe?ec Kare! SchimpL desetnik in Ivan Zsecsek. poddesetnik, vsi trije v rezervni voja§kl belnišnici t Marijanilču. — Kristina Krevs, sirota - hiralka. 15 let Rađeckega ce<;ta 9. — Katarina Furlan, hiralka. ^2 let, Radec-kega cesta 9. — Celestino Dalzie. laški če-tovodia in Vlrsilui. Barbolinu laški peiec. oba voina vjetrika, ▼ rezervni honvedski bolnišnici- — Aodrej Kramolis, pe^ec, v rezervni vo]as1d bolnišnici na obrtni soli. Dne 31. avfusta: Mirijt AhTfcId, za-sebnica, 56 ltt Zrcidarska ulica 4. Izdalcttll In odgoYoni1 urednik: Valentin Kopitar. Lastafna In rtuk »Narodne tUktm«« / jedImtvbi mib£$ mJwiJ^ \ f u svoJoi B ?SBB^ ^»ifvm nAjssaup- J AHAUtIČNOJ ^S^i** K>P0O*CHcl Potrtim srcem javlitmo vsem sorodnikom. prijateljem in intncem, da te naia ljubljena hčerka, oziroma sestra, nečakinja in sestrična Marija Weis po dolgtm, mučntm trpljenju in prejtrnu *v. zakramentor za umira-jr^e v pcttk ob 5 ori popoldne ▼ starosti 16 let, mirno v Gospoda iasp£la. Pofrtb predrage rajnice se vrSi v nedeijo 2. t m. ob 1 uri popol. iz hiie žalosti, Rolna dol na tt 23% na pokopaliS^e k Sv. Krifu. Svete mak zadušnice se bodo darovale ▼ več cerkvah Nepoiabno pokojnico priporo-čamo v b!ag sporni« in molitev. loUu, 1. sept 15*17- V«ia, c kr. pottni llufa, o^t. Umrlim W«ta, mati. Fr»»« W«ia, brat. hoim hlopec zo honje. _______wamja iirimt w UmMkjmmL 2893 Vajenka st sprslns takt! ▼ aitdal trf•-vini M. Eriitoll6-Bvtarf Stari trj- Notarska uradnica z večletno prakso, vešča strojepisja, poizvedb v zemlji*ki knjizi in drug-h notarskih del, t«il f}reM«aitl fla*sto. Pismene ponudbe pod „E. 1. lSai/lt78M na upr. »SI. Nar,« Boii*a kuharica srednje starosti, vešča vseca gospodinjstva, ieh vstopiti v boljSo hiSo na deželi ali v m»sto. Ponudbe sf pros* poslati na unrnvn. »Slov. Nar.« pod „Boif«a knkarloa 2841". 5 Br« posebne«! obvestit«. KttJjtiB H«*tai w*ti* rnnd v Ljobll«aL Potrti neizmerne falosri naznanjamo vsem sorodnfkom, prijateljem in mancem pretresujočo vest, da je naš iskrcnoljabljeni soprog, ozir. oče, gospod c kr. poitml oflvlfaat v petek dne 31. ivgjtista t. I. ob 7. uri ivečer po dolgl, atukepolnl boltzni, previđen • tolažili sv. vere, Bogu vdano preminu!. Pogreb nepozabn^ga pokojnika *e vrsi v nedeijo dne 2. septembra 1917 ob 6. uri zvečer iz hiSe žalosti Oradisče it 12 na pokopaliiče k Sv. Križu. Sv. ma§e-zadušnice se bodo darovale v iupni cerkvi ManMnega Oznanjcnja v Ljubljani 2903 V LJUBLJANI, dne 1. septembra 1917. lalvfe*! oitali. Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom in prvateljem ž.ilostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma nečakinja A"f i c i abiel^tctiaia tr§OTsktga t«i&]a po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramentl, v 18. letu svoje starosti preminula. Pogreb nepozabne rajnke se vrši jutri v nedeijo ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. SP. ŠIŠKA, dne 1. septembra 1917. 2902 Žalujoć! rodbini: Feldstein Eržen. U VMMti Upo!tSVfln]e. Na zahtefo mnog'h svojih zunaniih naročniVor, ki dajejo meni peri I o snažiti, da bi plaftil« za saaiaaj« parila drigal po po^'nrm povzet u, dairm pr r,-an ^, d^ bvn t*" zel' ustre^el in očišćeno perilo Tračat od »t*aj B«|iral 1« ?o poštmo« poTzetivu ¥ L|mblia«J, dne 31 avgu na'niijih cea ah Anton lagor- iek, trgovec v Dorat*., posta Msigaii.«*. italf mko. 2779 Zamahe nove in stare, kapi vsafeo mntžiaio tvrdka lv Ljubljanska fnđustri|a probkoVih zamaikov JELA ČIN & Ko, LinUlana. 2278 Hali Uilč za btro, z rečletno prakso, ter proda« JalOO £ dobrimi iipričevali se s^četa za neko vačjo tukajšnio galantervskn trgovino, Ponudbe pod .SkrliCal 28S01 na upravniŠtvo »Sloverukega Narujat. •bčina trg Središče, proda hrastov les približno 2000 brastoT ponudbenim potom. Gord leii pri okrajni crsti, 30 minut od železniške postaje Središče. Pogoji se iz?eio pri iuoamtvti. Ponudbe do 20. Mfrimbra 1917. Radi pomanjkanja sena moram prodati 4 KONJE. Dva težka konja, katera m3 gramoza po vsaki strmini p«lieta, dam za K 1800—. Druga dva necarjena toda mb#a, čisto zdrava konja, prodam cenejše, kat vsak drugi. Anton KaffeZ, Koievje. JGgijtiičiu aanv/aktari Jnllj Šlager toj L F«*fwitr. I F. Ceniki z zdravniSkim poukom fra ti i in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 134 ■W" Proda n*t dobra "99 jtara gojtilna (hotel) z obsežnfmi jjospodarskmi poslorji, t lepimi velikimi sadonosniki in arondiranim poljem v srcu zdravtligkeja kraja na Spod. Štajerskem. Cvetoča meiariki obrt, najbjljSi prostor za trgovino in prekupčevanje. — Natančneiše s€ poizve pri f« Okori, 8vt P«trm o«sta 17 1. na4stropie. Cunje in kosti kupufe im tfatTmlk atnah za Cm In kr. ▼•Jaiko ftklaat ediao pooblai6ona trrdka Viktorija Panholcer, Piiirtqwi *m%m tfv. 4, LjuMJ»na$ kattra tuđi t#ic«m izda ionlie-_______alt za pcilHattv. 2783 hm puioiu i [erloei. r. z. z n. z , vabi svoje zadružnike redni obilni zSor kl se vrši v nedeljo, dne 9. septembra 1917 eb 2. ori popokfne v uradu posoiUnica z dnevnim redom: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Poročilo nadzorstva. 3.) Odobrenje računskega zaključka za leto 1916. 289* 5.) Raznoterosti. Nacelstvo Kmetske posojiloke Nabavite si naJ cenik o4 w{mMh s#vl|9vvsstetli tovlfc*, Mntfal, mađ«ms«tka u kava s aU4hmr\mwt, aula ma JHm, k£_* sa fvto ta fstel, insm, smsUaovca, TsaUfanak««. ■aafcptiNsg, cloitttm, kltBch«v, paprtk«, ss«4sms% pimsBt«, tasjsrsi ta isJrsjsa v pasissifci nsifissfsi sa ftfcrcfc IM. rw ssassva postr«tba sjlul Ts4k#vli 4 il^Mlk, taipTt-sssjart, lfyss aw—cilijtal trg t Vinski kamen sok« fsjlto, kuma«, med, ma*k, svet« !■ sttk* aad|», aasrt)k»v« atorie, aplak vaa detelne In §azd-na prldelke, kakor tuđi vUiake ! soda la vs« vrste praznik *ret9 kapi Tsako msatlno po na|vtA|tk oenah veUtrfOvlna 24k2 Anton KolctiCt Celje. m •Usitialm glblJiTim lesenim t po dpi a tom. Ceiiki na žalite«! Edina pro4ajas 1732 Ia. Braunstcin, Stuuj I, (rickenfasse 7. Slamnate šolne za dom i« i slamnate podohte n f ievlii! sam začal Izdelovatf v tolffco, da l«kko ostrtiesa wsa\f rsktev! In Jih prt*mro£a*ii Ttat aiff^-nestflo za draf • «t*i#sio oiut«?, posebao za del« v aokah. 235 Foskusitft), ■• boda Vaša i si. I^i?. Cerar, tovarna slaatnikOT v Štabu, polta Dosaiale pri L: ubi jao i. £ Bratje Schon „',". Ounai, |.9 Fischerstlege Stv. 8. dobavljalo po najnfijflt etnah, pri recalni in toinl postr«IE>i: s\*ilenc tranove, tpc, zobne c.eme in Sčftke, đensrnice, littnice, kijučtvr.icr, varovalce rodplatov, žeb'^e, pišcmski papir, notese, binežnice, svinčnfke, crtala, rabi ce, peresa, 2epna in ojjledila na stojal!h, krtače za obleke, blato, p.eskanie, za pasto in snaženje, harmonike, ! biče, jedilno orodje, različne žlice, flavnike 2a česanje, žepne in zorer prah, celulojdne lasn-ce in zaponke, gumijevi otro5ki ustniki, montaže, ter vsc vrste nOrnberškega blaga in drobnin. ■ Cenik se na željo poS'je. Rabim kratko dobo Vaš cieme IUUH0H6 in morem ga s popoimm prepnčaniem vrofe priporočati vsaki dami, kaiti učinkuj« ztlo dobro Polt postane ne-I žna in brez kvare omžna. < BffBaa Baooalova em. članica dežel. Narod. gted. v Pragi. Izdeluje : Lsboratorif Btrs, Prsgs- ! ! VriO¥i«6t Balek. ni 3SV tal. S443 i i Veliki ionček 3 K, sredmi K 1.50, za . posku5njo 60 vin — Po^iiji se po pošti proti vposlatvi zneaka z dodat- } kom 60 vinarjev za porto. j U. Pl. Tmkociy 3084-V. ^^^^^^^^^^^^^^_^____________a___B_B||Ki^B_i__lb Tfpffd! 9MsMhf|ll KOCKE za juho! ztlo dobrt vrste, Mm sa 87 M, RaiMUc kackt n »olai, ifM ktek 44) K. »■^•WtitKhtzakialrtis^(1a^lttcfc40^ pošiija proti povzetju ali predplačilu rvrdki IVAN UREK, Ljubliana, pvSJasnl aFfl **V« *9« Z596 &eydUar lUjbolja im zoa# Novo izšel! Novo izšel! Fauorit-flJbum sa Jesoti In sitno 191718. S'ane K 1 40. s poštnino K 1 60, s« d«biv la tudl val kroji, ter vse lavtrltae potrebKino pri tvrdki M.RANTH9 Ljubljana« Marijin trg 3« Glavno favoritno zašto* stvo za Krajnsko. Poiilji se le proti predplaeilu afi povzctjn. TošiKklte' na'ttol'ie kako vas ti p# 3, 10, 12, 14 In 16 kroti; laane pf)cllo*6 Krepp ali Pjtheo in lasne mrežice ▼ vaeh barvak; ^NEIIL11 . barra za Iaae in brado od Dr. ; Hr^llaa r|ava. t^^norlava ali crna pe 2 In 4 R itd., ▼*• ie solidne zanesl{ivo blago ^ripi ro^a Šiefan Strmoli .Ljubl;ana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi »»lok-'c-ata v vo'asko slmlliovaaie fe loHal odprt samo sa prodalo blaga In slear vsaki «dan samo od • do 21 im v aadeito od 9 do 11 era do-ioldam. Ivan Bizovičar nmetn^ i« trgovski vrtnar L-ublana ™ Ko!ezi;ska ulica št. 16 nrir>oroča svojo bo?ato opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, Sopke in trakove. eb vrt^aikili edrib dreveane cvetPoe kakor tuđi naili-neiie dekoraci*ake cvetlice za dvorane :; in balkone. :: Vsakovrstne ^adike Cu najžiahtneiših cvctlrc it> lelenjadt. Spreiemam na-roćila na deželo. Vsa na-ročila se izvišujefo točno in solidno Brzojavke: 1. Bisovtćar, ;: vrtnar. LJnbliana. :: I Parketne deščlce is hrastovine, se ugodno proda. Prevsante se eventuelno tuđi polaganje. 2sst Josip Puch, pokladalec parketov, Ljubljana, GradaSka ul. 22. Maiister, aagislra ali nediplomlran asistent se itte za takoiien vstop v lekarno v Stubici. Obsežne ponudbe na E. v. FELLER, Zagreb, Jurjevska UliCa 41. 3884 Hrastov in kostnnjeu les v dsbllli la v«|_Ji od 10 em đabeloifl napre] kupi po nalvtšH ceni Jallos Zlgan na Polzell ¥ Savlnskl dolini. I Srbečico, izpu&aje | H odpravi kar najhitrejše ,,Dr. Flescha originalno rujavo ^B ■ mazilo1'. Mali ionček K 160, veliki K 3'—, družinska 1853 ■ ^1 porcija K 9*—. Dobiva se ^J [ v lekarni „pri zlatem jeienu", Marijin trg, Ljubljana. [ Semenj za kuhinjsko posodo od 1. do 10. septembra prodaja karlovovarskega porcelana in pločevinaste emajlne posode. Za mnogobr*i«n obisk se priporoča Ivan Kus. PR7A KRANJSKA MEDICIHALNA ĐROGERUA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. Oblastreofl koncesiioairaia prodala stnpov. Ustanovljena leta 1897« 9nton r^anc Llubljana, Židovska aMca 1. Ceniki na razpolago. C«niki na rsspolasp. 4r Brez koninrenas, bratovi«, obtišćmm—v. Cena lon£ku z jamstvenim pismom 1.75 Z, 3 lončki fi 4-30, 6 lonćkov S 7.5t. Na stotine zahvalnih pi««m in priznanj. Eemenj. — Koi1c«(K«aaa} Poatfach I 11 3O7tOersk«u 3663 ^P^ ^W' pritikHne, -=— poprave, == j emajliranje in poniklanje izvrini« totao in cea« i3U A. Weissberg, Dunaj II, Datere DonavstraaM 23/S. i BBP* Cenik odd. 1 zastonj. Zabtevajte slovenski cenik! Naslov: JOS. PETELINC Ljikljui n. Pttra nasip 7. Priporoča se tvrdka JOS. PETELINC towarnl$ka zaloga šivalnih strojev. St roj i w raznih opremah in siatemih, priproste kakor tuđi luksus opreme vedno v zalogi. Pouk v umetnem vezenju brezplaČen. UUBUANA, blizu franSiSkanskega mostu, levo, ob vodi 3. hila. lOteUta piam*M garancija. lOletna pismena garancija. Trgovina BS. Kenda v Ljubljani --------------------------- priporoia ———————— za žitne vreče, blazine i. dr. meter......K 4'80 izgotovljene vre^e 56 j 140 cm, 100 komadov • . „ 890*— tt t» m »» 1 komad • • »» 9*20 Konjski hlopec starejši, zanesljiv in treren mož, M aprel« me event. tndl takoj ▼ alaibo. Poizve se pri R. Smielovskaoiii, staTbe« nema moistrn, Rimska c#s. 2f fc|«bl|aaa« I^arel Linljart T urar ' Cjub-ljaia, parije Cerczije cesta it. 7. Zaloga vaeh ¥rst tapolh nr, nr na nihalo 8 polalm bltjem, atenskih in knhlnfakih nrf badilk. Miklfaste vojne ure, ure t sapestnlealt z rađijevim kazalnikom ali krez njega, zaloga srehraih ia afkllastlli nr „Oma. ga(l po oaloMjih oonah. 191 Popravila le lanrriujejo najboljeg CvkffMifflnl Je sredstvo za po- jJV rramyQOI mlajen,e las, ki ^A rdeče, svetle in sive late in ^^_> brado za trajno tentno pobarva tJKV 1 steklenica s poštn. vrtd K 2*70. ]H" ^^^ Rydyoi m f iSmtk je rosnata voda, kf 2fvj ^fo^^ pordeči bleda lica. Učinek -^^ je čudovit 1 steklenica t poStnino vred K 2*4$. Naslov za naroUlai Jao. Grolich. Engel - Drogerie, Brao, *ter. 639, Moravsko. Zajamčen uspeh. Tisoće n2f0vg^h pisem ;B ujne, lepe j3r»«t dobitt ob rabf med. 1566 Ul. /I. AtAn wi vBU 4đ pi>l vsako starost, xaaesl)iv nspe^. Rabi se ztmanje, Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovstega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 4*—, velika pusica, za-dostna za uspeh K 9*—. RazpoŠiljanle strofo diskretno. Koa. dr. A. Ris preparati, ftunaf IX, Laklerergasse 6 E. btofft v LjcMiMi: drog. %*nt in „Adrflt". Zato«t » Mtribcr.: c«r. Schutzeagci, Mar. po«, la psrf. Nolfran. V Trsta: Pirf. Andrtuzzl, Cono 5. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli te2ko do prepričunja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, emveč obliki noge popolnoma prilagođena. Cloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka no?a ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega irkuSen. veSčaka 61 Poskusite pri Frflfl ^75lfifriPri11 specialistn za ortopediena in anatomična 1 lail aZ.aillUCIJU „bavala, Ljubljtna. ŠcienbnrgOTi alica St. 4. Za dame! Za dame! Najugodneiši nakup! Prođajam rađl velike zaloge bluze od aavadae do aaJBneJiega kroja po znatno znižanih cenah. Specijalna trgovina za bluze Antonija Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1. lavini dobro staro v?«l!ano trgovsko hišo x nekaf po se stvom na Spođaiem iU]arasem ali Kranjska at« 2343 Kdo, Dovf uiravn »S >v \arcia«. Gonoktein.' ! j Najnove]še, izkušeno sredstvo proti akutnemu in kroničnernukanavcu(tnperju\ ■ belemu toku, cystidi, črevesnemu in [ | mehurnemu katarju i. t. d. ; j Brez vbrizpavania! O Gonokteinu i ; piše Zentralblat f Qr gesamte Gy- f naikologie und G eburtshil f e , i ; Band I, Heft 4, stran 127. ! Capsulae antigonorrh. Tanno-Kawa i J Bismuth comp. ali Gonoktein vsebuje i čreslovine raznih trav (Uvaursi, Rheum- ' palmatum, Ervthraea centauri, Menvan- i thes trifol.) Kakor tuđi smole Kawa -Kawa, Kubeba kiselinu, Cubebin, mali kvantum Bismutba. ! Creslovna kislina je v preparatu | j kemično spojena, (način tega kemiČnega i ' »pajsnja je tajnost proizvajalčeva tako da ' j se v želodcu ne spaja z beljakom, a v ' tenkem črevu se ne iziočuje žolčna ' kislina, marveč deluje na sluznico uru- j ! genitalnega trakta, kjer se gode takc spremembe na stenah žil, da n?st«nejo • za Icnkocite nepuične; s tem se ublažuje < [ scl^recija tkaniva In rmanjšujc se gnojno i - iztekanje kapavca. ; Izginjt tuđi neugodno žgetanje pri i \ vodi kakor tuđi ponehava prisiljena voda \ (Harndrang) in pomaga uničevati ! Gonokoke. t ! DraŽenje ledvic, škodljivo delovtnje j n| sluznico prebavnega trakta ne pokazuje se pri rabi tega zdravj'a. Tuđi v kroničnih slučajih je konstatirano njegovo dobro delovanje. Relativno je ceno ; : sredstvo, tuđi za siromake. \ Lamers (Amsterdam.) | Dobi se v vseh večjih lekamah. Skatljica K 7—. 554 j Zahtevajte literaturo in prospekt. ! Ljubi ana ■ Lekarna Trakozcy, i { Zagreb : Lekarna ,Salvator:, a Mit-teibacli Jelaćićev trg. Proizv^ja : Farmiknloško-kemični ia- j , boratorrj .HERA* Prija - VrJovice 552. j i »obaTiielj TofBega miaistrstva In | ! Vojno - lamvstvoneajai ldratenja. , Svoje častite odjematce * trudno prosim, da se na) pri nakupu oroija nt municije vsakdo izkaie s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do oroija m municije. Ne da bi se izkazai 8 tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpoUljajo. Fran Sevčik puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani. Največja slovenska hranilnica! Nestna hranilnica ljubljanska 1 LJUBLJANA, Prešernova ulica St 3 le imela koncem leta 1916 yl»g . . • • v . . . X 55,000-OOOH hJpoteenih In obćinsklh po 3 oj li ........ lv 30,600*000--^ reservnega zaklada ............. if^OOHKNh^ Spreiema vlogc vsak đelavnik In Jffi obrestuje nafrtfle po 4°'o Tečje in nestalne vloge pa po dogovom- Hranilnioa Je pupilarno varna in atoji pod kontrolo c. kr deželne vlade« Za varčen|e ima Tpeljane lične domaCe hranllnike« > Poaofa na zomlfUča in poalopla na Kranjakom proti S%f tmifm banjske pa proti 5 l/4% obrestim in proti najaunj 1% OSlroaMi 3 4% odplačevanjn na dolg. 159 ¥ podplranje trgovcem in obrtnikov ima natanoTljeno ir Kreditno društvo, tai Kmsfsko posojllnico ljubljanske okolice 0 Li u bi Jani. obrestuje hranllne vloge po čistih * m -■/ q/ brez odbitka rentnega davka. Rezervni zaklad nad K 1,000.000. *fr / 4 / 0 Ustanovljena 1.1881. Stran 8.____________________._______________________ .SLOVENSKI NAROD«, dne 1. septembra 1917._________________________________________ 200. štev. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u DetnUka g'»tmlca 10,000,000 kron. M Stplta PJS V«l llllOfl ŽlCVa 2 a RV*©r*nl fondl oKroglo 1,500.000 kron. Poslovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. --------■--------------------------------------- Spreiema —----- I n^e m prmtaji th vrsto TredaMtai&i papir]cv, fimnOra erarične dobave in dovoljuje "°" "," kT'" -'-"'--•?" "'"" I aprovUaoijske kredit«. Planine, Biilrfe J^SJSk S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. Kcitar'iv les Od 1 m dolgos^i, fO cm debelosti naprej v debi ih in pole-nf;h kupi po najvišji ceni tvrdka: 96 J. Pogačnlft, Ljubljana, Mar. Terezlje cesta 13« PodpSaiS se ohranlio, te se na nove ali malo po-noSene ievije pritrdijo nabitki iz usnja. Za em par z žebl(i£kl cena 232 za otrobe za daaie ta dečke za gospoda 2t—35_________36 ^2__________40 - 4«_ ~~k iid I "ii* 11-46 Dobe se v zalogi ievljev „PEKO*4 PETER KOZINA & Ko, Ljubljana, Breg, natproti Sv. Jakoba mostu. .____ J ^*ripoa?o6©^3Q_o Specijalno damsliu in otroiUo konfekcijo zeffo solidne tvrdke IH. Kristafič-Bučar Ljubljanaf Stari trg itev. 9. — Lastna hiia. nalnoTsfi« pf* KOSTUaiE -+% lffa]aove|*a a%l 11 MH ' p'a*če, jope i OMU ■ D ■ 11 T K Zalne — domaće obleke Wm Q 11 II IIbLU £-IC P*ril°* seVfM> >P*rtne 11 if li - ti IliiVna UoMu ta stesalk«. »»■»■■■■TI ĐtroSke oblekice n oike za mladenke. Bigiantono parilo in droge potr*Motae za aoTorofeaćke. ■ST* PoAUja na izblro tuđi na deželo. "a« Kupujem in prodajam. bodifti pohištvo. stokleBlato. ±a-Uzo. šalice, poroeUa, or^il^ podobe. .rtai* d«aarf gploh via, kap Je &a}»aBj 50 let staro. Obenem kupim staro zoboije. Posredujem za hiU, zemliišča Ud. Albert Derganc brivec la koaGesi|«a1rsaJ startaar Ljubljana, Frančiškanska alka 10. be ^dfc^^EkV^ ^^^naal^ .** 3 r7T^~^3BwS^R^^KaBli^rnM i5l M- Schnbort preje Bilina & Kasch, Lgvbljaiia, Židovska ni. 5. pri poraća veliko zalogo tkaala ta 0lac« - rokavie, »odao Majo za gospode in dame, raznovrstne fine parfumc, rodaa dtla in materilalf kirurg!6ae prođaitte. 413 Moderna pređtiskarija. IziUlovanje preoble6enih gvmfcov. Prejv C Dati ni Preiv Gorici. !• DuljCl Gorici. Ljubljana. Stari trg št. 28. ^H^ftjf^^ ^SaB^ s staro pnetmaUko, iivalni ftroji, gramofoni, električne iepae sTotllke že kompletne od 2 K. Najbolfle batorije« Posebno niska ctna za proprodajafce jVCchamčna delavnica na Starem trsu št. 11 v ^kacicevt hiši poleg goriike kleti. v #* a j - a. :s :: « aajeenejie dežnike in solnčnike doniačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčniko? Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Priternova ulici 4. Kovaškega pomoćnika in vajenca sprejme takoj VALENTIN URBANCIC, kovaSkl __mojster, Ljubljana, Ooienjska cesta itev. 1. Umetniške razglednice triao-lgraloe, oljaala. ikalptnra, Hat brom la vsa dra^e razgledate« kakor tudl PISEMSKI PAPIR v solidni Izvedbi prlporoia trgovcem la paplraicam MUOIl rOIa£@K9 vina z razgleđnicami Zagreb, Juhltieva 24. 2839 Najbolji in naj-popolnejši so le „Pfaff" iivalni stroju KMetna garancija. Najveija Izblra v vseh moder-nSh opremah in za vsakovrstno obrt, { Brezplačen pouk v vezerju. IflM lf 4f%|f speciialna kovina s šivalnimi stroji, 9■■ • W K Puch kolesi m vsemi zraven spad. delL LjubliansL Sodna ulica Itev. 7. Otroške dekliške deške g a I o š e Iz najboljšega gnml]a (Izza mirnih časov) pri G. J. Hamaniif Izubijana Meftni trg šiev. 8. Siifte iTOje potrebifiiae za Jesen In zimo tahoj. Iz. delmva !• pOTsed ostavljena in le Se par sto psrov {ili {e Se na rarpola^o. Cena: K 12-—, 1160, 15*80. C. iit kr. dvorili založnikl A. Z ANKL SINOVI Ljubljana Reslleva cesta 1. Marljiii trg l. priporoča vse vrste oljnatih, snhili In fasadnili barv, mavca, prašnega olja za tla, strojnoga olfa, mast za nsofe, kolomaza, čoplćev, steklarskega kle]a in vseh v to stroko spadajočia predaietov. Sainami na raspolago. Staa|e vlog koncem marom 1917 oa. K 150,000.000*—. Olavnlea K 40,000.000-—. :°S™ Češka indnstrljalna banka m FlMndranje mlaSlift dobav. :: :: Rrallte a nproglmfne naKupe. Vsakomtne bančM trantakolje. Srečkt c kr. arttr. rav*4ae letcrl]«. Nakaslla Yo]nim nletnlkom.