Selo LXXVn St a* Poštnina pinta— ▼ gotovini. Cena 50 UREDNIŠTVO u« uprava; Ljubljana, poocoojeva IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase li Kraljevin« Italije In UNI O NIC PUBBLICITA ITALIANA 8. A- MILANO 81-22, 31-28, 31-24, 31-39 In 31-3 pri postno Čekovnem zavodu; Ljubljana Stev. 10-351 GON 11.— Ur, aa Inozemstvo 15.20 Ur ONARIA ESCLUSTVA per la pubbliciti di provenienza itallana eđ CNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO. La divisione „Folgore" ha l'attacco netmeo U Quarticr Generale delle Forze Armate comunica in data di 2 ottobre il seguente bollettino di guerra n. 858: NelFaspro combattimento in cul venlva infra uto rnttacco nemico, segnalato dal bollettino di icri, si e particolamiente di-stinta la divisione »Folgore«. Nnmorod carri armati avversari risul-tano distrutti. Questa notte, durante nn bombardamen-to compiuto da velivoli britannici su To-bruk, un apparecchio precipitava In flam-me cen trato dal tiro della difesa. Nei pressl dl Pirgos (Creta) uno Spitt-fire era costretto ad atterrare dalla cac-cia germanica; II pilota e stato fatto pri-gioniero. Ivizija „Folgore" je s trla napad sovražnika Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 2. oktobra naslednje 858. vojno poročilo: V hudem boju, v katerem je bil zlomljen sovražnikov napad, kakor je javljalo včerajšnjo vojno poročilo, se je posebno odlikovala divizija »Folgore«. Mnogoštevilni oklopni vozovi sovražnika so bili pri tem unkVni. Sicer so britanska letaia bombardirala Tobfuk, pri čemer je bilo zadeto eno letalo od obrambnega topništva in se je v planit n:li zrušilo na tla. V bližini Pirgosa (Kreta) so nemški lovci prisilili britansko letalo tipa »Spitfire«, da je pristalo. Filot britanskega letala je bil ujet Nsve zmage ob Donu S fronte ob Donu, 1. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani na vzhodni fronti). Ponovni sovražni poizkusi za prekoračenje Dona so bili v zadnjih dveh dneh odločno odbiti. Nekaj ladij s četami je bilo potopljenih. Poizkus vkrcanja v odseku neke naše divizije, izveden cb zaščiti močnega ognja možnarjev in strojnic, je bil z naglimi protinapadi preprečen. Neka naša patrulja iste edinice je prekoračila Don in pognala sovražnika v tek ter očistila otoček pred našimi postojankami. Neki nemški bataljon, ki je izvedel nenadno akcijo cnstran reke, je uničil več topovskih in strojniških postojank sovražnika. Eksc. Vidussoni med letalci v Rusiji S fronte ob Donu, 2. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Na svojem obhodu borečih se čet italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji, je tajnik Stranke prišel na neko letališče, kjer je sedež oddelkov italijanskega letalstva v Rusiji, da bi osebno izročil darila Domovine. Ob spremstvu poveljnika italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji generala Gariboldija, zveznega tajnika iz Milana in drugih članov misije je Eksc. Vidussoni pristal na letališču, kjer so ga pričakovali šef glavnega stana letalstva v Rusiji in vsi oficirji letalskega oporišča. Potem ko je pregledal postrojene čete v orožju, je Eksc. Vidussoni obiskal več bolnic italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji v bližini letališča ter se nato zopet vrnil na letalsko oporišče. V enem izmed hangarjev so bili postrojeni letalci s svojimi oficirji. Eksc. Vidussoni je prinesel borcem v zraku pozdrav in pohvalo Duceja in je poudaril, kako je Italija ponosna na svoje borce v Rusiji. Po pozdravu Kralju in Du-ceju je tajnik Stranke izročil darove. Na- vzočnost ministra Vidussonija je dala povod za navdušene manifestacije hrabrih letalcev, ki so dolgo vzklikali Duceju. Brezprimerno junaštvo skupine 11 karabinierjev Operacijsko področje, 2. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki.) Med doslej neznanimi epizodami nagle, neustrašne in zmagovite obrambe naših čet ob angleškem poizkusu izkrcanja v Tobruku je tudi epizoda karabinierjev, ki zasluži, da se o njej poroča v čast tihega, toda zato tem bolj učinkovitega dela, ki ga karabinierji opravljajo na raznih prizoriščah vojne v Afriki. Kakor je znano, je angleški načrt predvideval obenem z akcijo izkrcanih sil tudi napad z majhnimi kamioni v notranjost puščave, da bi odtegnil sile od obrambe trdnjave. šest takih kamionov se je pojavilo ob mraku 13. septembra pri Sidi Rzegu. Kamioni so bili usmerjeni proti Tobruku, vozili so s prižganimi lučmi in z veliko hitrostjo. Eden izmed karabinierjev majhne posadke jih je opazil in je takoj dal alarm. Karabinierjev je bilo samo 11, a planili so iz svojih šotorov in se postavili v bojni red ter tako zaprli sovražniku cesto. Premoč sovražnika je bila ogromna, toda prav tako trdna je bila odločitev v srcih teh enajstih hrabrih vojakov. Ko so se kamioni približali, so karabinierji pričeli živahno streljati na sovražnika. Nasprotnik je po prvem trenutku presene-I čenja odgovoril s strojnicami in je skušal obenem obkoliti taborišče majhne posadke. Neenaki dvoboj se je vršil v temi, samo zvezde so migljale na nebu in bliski so švigali iz pušk in strojnic. Položaj je kmalu postal dramatičen za 11 mož, ki so pa vendarle nudili najbolj srdit odpor. Elen izmed kamionov, ki je prodrl pred drugimi naprej, je bil ustavljen s streli iz strojnic nekaj desetih metrov od šotorov. Posadka kamiona je skočila z voza in je skušala vdreti med branilce. Toda silni ogenj pušk jih je prisilil, da so opustili to namero, se vrnili na kamion ter se oddaljili, na kar so jim naglo sledili še ostali kamioni. Ponosni odpor in prepričanje, da imajo opravka z močnejšimi silami, kakor pa so bile dejansko v šotorih je sovražnika pripravil do tega, da je opustil svoj podvig in se umaknil. Triumfirale so hrabrost, odločnost in borbena vnema 11 neustrašenih karabinierjev. Ko je kmalu nato dospelo ojačenje na obvestilo nekega kara-binierja motocikli sta iz posadke, ki mu je uspelo prodreti skozi obroč kamionov kljub hudemu ognju iz strojnic, je bil sovražnik že daleč na begu, izkoriščajoč temo. Pogreb letalskega junaka Marseilla Globoke tovariško sožalje italijanskih Oboroženih sil Operacijsko področje, 2. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani na fronti pri El Alameinu). Nenadna smrt nemškega »asa« kapitana Marseilla je vzbudila najglobljo žnlost ne samo med letalci in četami nemškega zbora v Afriki, temveč tudi med italijanskimi Oboroženimi silami na tej fronti in zlasti med našimi piloti. S svojo vnemo in drznostjo je ta nemški letalec, ki je bil šele 23 let star, dosegel večji del svojih 158 letalskih zmag v borbah nad afriškim bojiščem od maja leta 1941. Bil je med našimi borci zelo popularen in je užival velike simpatije. To tem bolj zaradi tega. ker so vsi vedeli, da je Duce sam izročil kapitanu Marseillu zlato kolajno za vojaško hrabrost. Tovariško sožalje italijanskih Oboroženih sil. borečih se v Afriki, je posebno tolmačila brzojavka maršalu Kesserlingu, šefu delegacije vrhovnega poveljništva v severni Afriki. Zemskim preostankom neustrašnega pilota so bile danes izkazane poslednje časti na vojaškem pokopališču v Der-ni. kamor so pripeljali truplo s fronte. Z mrtvašnice mestne bolnice so prenesli truplo slavnega letalca na pokopališče, kjer je bilo pokopano z resnobnimi vojaškimi obredi. Navzoči so bili maršal Kesserling, ki je v ta namen prišel s poveljnikom nemškega letalstva v Afriki v Demo, ter več oficirjev letalstva in drugih vrst orožja. Z italijanske strani so se pogreba udeležili celotno poveljništvo 5. letalske eskadre s svojim poveljnikom na čelu, ki je zastopal tudi podtajnika letalskega ministrstva Fougiera, in poveljnik italijanskega letalskega odreda, ki je tesno sodeloval s skupino, kateri ie pripadal kapitan Marseiile. Komandant garnizije je zastopal delegacijo vrhovnega poveljništva v Libiji. Navzoči so bili tudi mnogi letalski oficirji iz Derne. bataljon letalcev ter zastopstva garnizije iz Derne. Pogreba se je udeležilo tudi ogromno število italijanskih in nemških vojakov. Ob krsti so govorili nemški vojaški kaplan, poveljnik nemškega letalstva v Afri- ki in maršal Kesserling. Pet vencev iz Bou-gainvilla je krasilo krsto nemškega poveljništva, na drugem trakovi poveljništva letalstva in na tretjem trakovi skupine, kateri je pripadal padli junak. Ostala dva venca sta imela trakove italijanskega podtajnika za letalstvo ter italijanski in nemški vojaki so se poslovili od neustrašnega pilota z resnobniwi vojaškim pozdravom ter so se takoj nato vrnili na svoja bojna mesta. Nov Šefi Španskega Madrid, 1. okt. s. Za šefa glavnega stana vojske je bil imenovan general Rafael Garcia Valino. Svarilo pred angleškimi zaiigalnhni baloni Berlin, 2. cikt. s. »Votkischen- Beobachter« opozarja s krajšim člankom prebivalsfrvo nekaterih področij Nemčije, da Angleži zlasti zadnje tedne izpuščaja majhne zažigal ne aerostate v premeru 2 do 3 m. V nekaterih primerih so ti bailoni opremljeni z jekleno žico, drugi pa imajo obešene steklenice, podobne onim za kislo vodo, ki vsebujejo zažigamo tekočino. So pa tudi taki balončki, ki nosijo vrečice napolnjene 8 fosforno vato. Te priprave, ki jdh mečejo sovražna letala na poljska in gozdna področja Nemčije, delujejo po preteku izvestneoa časa samo delno in zažgo žetev, gozdove, često pa tudi kmečke hiše. Zadnje dna so ugotovili, da so bili taki zažigalna balončki opremljeni s posebno električno pripravo. Kadar se ta priprava zadene ob drevo, steno itd., se takoj užge in povzroči eksplozijo balona samega, iz katerega švignejo veliki plameni v podobi pahljače. Omenjeni nemški list poziva kmečko prebivalstva, naj se ne dotika teh priprav, marveč naj o vsakem takem balončku takoj obvesti najbližjo policijsko stražnico. Možni sovjetski oddelki obkoljeni V naskoku zavzeto predmestje Orlovka, severozapadno od Stalin grada — Italijanski letalski uspehi ob Donu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V severnozapadnem delu Kavkaza je napad nemških čet nadalje pridobil na terenu. Severnozapadno od Stalingrada je bilo v naskoku zavzeto predmestje Orlovka, ki je bilo spremenjeno v močno oporišče, zapadno od tega predmestja pa obkoljeni močni sovražnikovi oddelki. Na severni ključni frenti so bili zavrnjeni ponovni razbremenilni napadi, število sestreljenih tankov prejšnjega dneva se je tukaj povečalo na 124. Bojna letala za bližnje* polete so podpirala akcije na kopnem in zavarovala obrambni bok med Donom in Volgo. Nemška in rumunska bojna letala so nadaljevala uničevanje važnih železniških prog na področju vzhodne Volge. Na fronti ob Donu so prizadele nemške, italijanske in madžarske letalske sile sovražniku hude izgube težkega orožja in vsakovrstnih sredstev za prevažanje. Južno od Ilmenskega. jezera so se uspešno nadaljevale lastne napadalne akcije. Južno od Ladoškega jezera je uničenje sovražnikovih divizij, ki so bile v zadnjih dnevih obkoljene, tik pred zaključkom. Na Ladoškem jezeru so bojna letala potopila stražno ladjo in z bombami poškodo. vala transportni parnik. V severni Afriki so lahka nemška bojna letala na fronti pri El Aitameinu obstreljevala sovražnikove baterijske postojanke in skladišča pogonskega goriva. Angleški bombniki so izvedli preteki* noč vojaško neučinkovite napade na nekatere k reje severnega nemškega obalnega ozemlja. Civilno prebivalstvo je imelo majhne izgube. 22 napadajočih sovražnih bom. bnikov je bilo sestreljenih. Pred nizozemsko obalo je prišlo v noči na 1. oktobra do bitke med nemškimi zaščitnimi oboroženimi silami in večjim številom angleških brzih čolnov, ki so skušali napasti konvoj. Po kratki borbi so bili pri tem potopljeni 4 brzi Čolni, 2 nadaljnja pa tako hudo poškodovana, da sta se bržkone tudi potopila. En nemški st razni čoln se je potopil. Angleško letalstvo je izgubilo v časn od 20. do 30. septembra 95 letal, izmed teh 34 nad Sredozemskim morjem in severno Afriko. V istem času je bilo v boju proti Angliji izgbljenih 18 lastnih letal. Napredovanje v kavkaskom gorovju Berlin, 2. okt. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemške čete ob žilavih borbah še nadalje napredovale v severno-za-padnem delu Kavkaza preko za sovražno obrambo zelo ugodnega terena. V nekem gozdnatem področju v dolini neke reke so bili boljševik! odbiti na jugu V drugih napadih so nemške čete zavzele sfovražne pestojanke v gorah, ki zapirajo celotno dolino te reke. Na cesti, ki gre po dolini, so boljševiki zgradili svoje utrdbe ter tako do skrajnosti ojačili naravne obrambne, Ki obstojajo v tem goratem pasu. Boljševiki so skušali za vsako ceno vzdržati svo*. je utrjene postojanke, od katerih so bile nekatere do 100 m široke. V enem samem dnevu je bilo zavzetih 16 bunkerjev, vsak bunker je imel svojo posadko do 40 mož, odpravljenih pa je bilo tudi mnogo obrambnih ovir. Letalstvo je podpiralo vojsko z napadi na sovražne postojanke in na kolone bolj-ševikov. Nemški lovci, ki so spremljali bombnike, so skupno s protiletalskim topništvom v teh akcijah zrušili tri sovražna letala. Letalski napad na področje Astrahana Berlin, 2. okt. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemška vojna letaia 1. oktobra prodrla v področje Astrahana in zadela z velikimi bombami železniške pio-ge. Zažganih a-li uničenih je bilo 12 tovornih vlakov z mnogimi cisternskimi vagoni. Tračnice so bile razdrte na več krajih. Bcmbe, ki so padle na neko železniško križišče, so uničile 6 lokomotiv. Finci odbijajo vse sovjetske napade Helsinki, 2. okt. s. V zadnjih 24 urah sta finsko topništvo in finska pehota odbili na fronti v Karelijski ožini sovjetski oddelek, ki mu je uspelo priti ponoči do obrambnih črt. Odbiti so bili tudi številni poizkusi vdora izvidniških oddelkov v prednje postojanke na aunuški fronti. V osre Injem in vzhodnem odseku so bili odbiti nočni napadi sovjetske pehote. Na fronti Vzhodne Kurelije je finsko topništvo v južnem odseku v bliž:ni I»o\iiise uničilo dve poslopji, ki ju je sovražnik utrdil. Finsko topništvo in finska pehota sla preprečila vse ponovne poizkuse sovjetskih oddelkov za prekoračenje Stalinovega kanala. Preteklo noč so sovjetski letalci brez uspeha metali bombe na n tere kraje ob zapadnem obrežju L*Jloškega jezera. Marsa! Rommel v avdienci pri Hitlerju Berlin, 2. okt. s. ->Angriff* objavlja, da je Hitler sprejel vrhovnega poveljnika oklopne armade v Afriki m irš ila Rom-mela. Ob tej priliki je Hitler izivčil maršalu palico ter se mu tudi v imenu nemškega naroda zahvalil. Važni sklepi o oskrbi Seja medministrskega odbora pod predsedstvom Duceja nagrad za proizvodnjo žita Rim, 2. okt. s. Medmm istrski vzporeje-valni odbor za oskrbo, razdeljevanje in cene. se je sestal v Beneški palači pod Du-cejevim predsedstvom v sredo in petek. Navzoči so bili finančni minister, poljedelski minister, ministra za promet, za korporacije ter za devize in valute, podtajnika notranjega ministrstva in ministrstva za vojno proizvodnjo ter podtajnika Pascola-to in Amicucci, šef inspektorata za zaščito vlog in podeljevanje kreditov, inspektor PNF\ predsednik fašistične zveze delodajalcev, predsednic fašistične zveze poljedelcev in industrije, direktor zveze indu-strijcev ter predsednik vzporejevalnega zavoda. Povabljeni so bili tudi general Renzo Chierici, generalni poveljnik Narodne gozdne Milice, nacionalni svetnik Gino Mi-niati. podpredsednik lesne korporacije, ter senator Artur Boccisedo. Obdelana mora biti sleherna ped zemlje. Zaradi bližnje setve je odbor izrazil prepričanje, da bodo italijanski poljedelci izvršili Ducejevo povelje, da se mora obdelati sleherna ped zemlje, ter da bodo z žilavost jo in voljo prestali neizbežne težko-če vojnega časa in setev opravili v skladu s predpisi načrta o poljedelski proizvodnji. Državne nagrade za proizvodnjo žita bodo izplačane v celoti ob izročitvi žita v zbirališčih. Povišanje nagrad za proizvodnjo žita. Na predlog ministrstva za poljedelstvo je odbor sklenil v svrho pospeševanja žitne proizvodnje povečati vsoto nagrad od 1350 milijonov lir na 2000 milijonov lir. Razen tega je določenih 1500 milijonov lir za povišanje nagrad za žitne proizvajalce v južni in na otočni Italiji. Napredek v železarstvu Obširno je nato poročal odboru senator BocciarčLo, predsednik narodne zveze indu-strijcev, o stanju italijanskega železarstva. Odbor je ugotovil, da je italijansko železarstvo, ki je za življenje in obrambo naroda bistveno važno, prestalo vse težkoče, ki so nastale zaradi vojne, ter je napredovalo v avtarhiji in skrbi za kritje vseh po. treb železnih izdelkov za vojne potrebe in za neobhodne civilne potrebe. Odbor je tudi poudariL, da Italijanska železarska industrija v skladu z veljavnimi predpisi prodaja svoje izdelke po cenah, ki so bile blokirane v juniju 1940, ter je sklenil, noj bodo cene še naprej blokirane, država pa naj olajša nekatera bremena, k teže to panogo industrije. Proizvodnja in potrošnja kuriva. Nato je poročal poveljnik Narodne gozdne Milice o načrtu za urejanje proizvodnje, razdeljevanja in cen drv in rastlinskega premoga. Odbor je poročilo odobril in potrdil že prej sklenjena navodila glede proizvodnje drv in premoga, s pomočjo kater:h se bo moralo ustvariti ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo in se bodo morale ustaliti cene teh proizvodov z obsežno potrošnjo. Premet s tipiziranimi izdelki. Podtajnik Amicucci je končno očrtal akcijo ministrstva za korporacije ^lede proizvodnje in razdeljevanja tip;zironih izdelkov. Odbor je vzel na znanje, da se tipiziranje in urejanje proizvodnje in trgovine blaga spopolnjuje in se postopoma razširja na celotno proizvodnjo. Razvoj proizvodnje tipiziranih izdelkov bo zajam-čil normalno oskrbo prebivalstva za njegove domače in delovne potrebe ob stalnih in zmogljivih cenah v okviru omejitve civilne potrošnje, ki je nujna zaradi vojne. Podtajnik naj stalno poroča o tej zadevi. Nato so poročali in govorili o raznih vprašanjih dnevnega reda ministri Pare-schi, Ricci, Riccardi, Di Revel. podtajnika Pascolatto in Amicucci, tajnik odbora Venturi, senator Bocciardo. nacionalna svetnika Frattari in Bignardi, poveljnik Narodne gozdne Milice in prof. Balella. Prihodnja seja odbora bo 19. oktobra ob 17. uri. Italijanski znanstveniki pri papežu Vatikan, 2. okt. s. Papež je danes sprejel v avdienci okrog 200 znanstvenikov, ki so se udeležili 41. zborovanja italijanske družbe za napredek znanosti. Navzoči so bili predsednik senator D'Amelio, o. Ge-melli in člani predsedstva. Papež Pij XII. je vstopil v konsistorij ob živahnem aplavzu navzočih. Sedel je na prestol in gostom govoril. Predvsem je izrazil svoje zadovoljstvo, da se nahaja med znanstveniki, kajti tudi papež je hranitej božje znanosti, katero mora pretvoriti v dejanja, da koristi krščanskemu narodu. Izražajoč svoje zadovoljstvo, da imajo italijanski znanstvenika svojega predstavnika v predsedniku senatorju D'Ameliu, ki je velik pravnik, je sv. oče poudaril, da znanstveniki iščejo m raziskujejo v stalnem in potrpežljivem studiju velike tajnosti narave ter se dvigajo po raznih poteh proti najvišjemu cilju, kar je ustvarjalna sila Boga. Njih naloga je dvojna. Od božje znanosti se spuščajo do človeške In od eksperimentalnih ved se dvigajo do božje znanosti, ki zedinja človeško misel. Pij XII. je blagoslovil navzoče in njih delo, da bi rodilo lepe sado- Pomen novega reda za evropske narode Berlin, l. okt. s. V članku, ki ga je dr. Gobbels objavil v tedniku »Das Reich«, poudaeja pisec, da bo nova Evropa po vojni pomenila korak naprej in ne korak nazaj za kontinent, seveda za tiste, ki bodo hoteli biti deležni velikih prednosti, katere bo novi evropski red lahko nudil narodom in državam. Ti pa bodo morali seveda prevzeti tudi primeren delež žrtev, članek prikazuje, kako se je Evropa, katere narodi Imajo vsi izredno visoko zgodovinsko tradicijo, nahajala v podrejenem stanju glede na izvenevropske narode ki so izvajali politiko velikih prostorov prav zaradi pomanjkanja čustva za edinost- če Evropa ne bi nasla izhoda, bi bila žrtev svoje narodno-zgori ovinske tradicije in usmerjala bi jo skupina sil, ki je imela oblast na kontinentu. Minister dr. Gobbels pripominja, da ne gre za nasilstvo glede tega vprašanja, temveč, da se bo v bodoči Evropi ustvaril organizem, ki bo nudil vsem, ki bodo z njim tvorili celoto, več prednosti kakor nevšečnosti. Minister ugotavlja nadalje, da so se po vseh odločilnih hi zgodovinskih vojnah sOe na novo porazdelile, toda vedno je bilo tako, da je kak družbeni razlog nadomestil drugega. Dr. Gobbels zaključuje svoj članek s poveličevanjem naporov borcev, ki bodo resnični tvorci nove Evrope, ve v prid domovine v tej hudi preizkušnji in ker bo to delo tem bolj koristno po vojni pri obnavljanju pravičnega miru. Tedaj bodo združeni kemik, inženjer, filozof, pravnik, slovstvenik, vsi stremeči po enotnem cilju, to je po blapriu naroda, kateremu mora biti ohranjena in povečana vera v idejo nadnaravnega in večnega. Po podelitvi apostolskega blagoslova je Pij XII. obhodil avlo in dal vsem od navzočih poljubiti roko, razgovarjajoč se z vsakim z vso prisrčnostjo. Zahvala znanstvenikov Duceju Rim, 2. okt. s. Duce je prejel naslednjo brzojavko: >Duce, znanstveniki Italije, obnavljajo svojo neomajno vero v visoko misijo, ki ste jo poverili znanosti, ko vodite s trdno roko Italijo po potih njene velike bodočnosti, katero ji zagotavlja zmaga, in to ob zaključku 41. zborovanja družbe za napredek znanosti, ob 20-letnici režima, katere zborovanje ste počastili s svojo navzočnostjo. Mislimo tudi na znanstvenike, ki se žilavo bore in na tiste, ki so slavno padli za veličino Domovine. Predsednik Mariano D'Amelio.« Nemško odlikovanje senatorja Mosso Rim, 2. okt. s. Nemški poslanik pri Kvi-rinalu v. Mackensen je ob priliki sprejema v veleposlaništvu osebno izročil Kr. senatorju Francu Ksaverju Mosso zvezdo reda za zasluge k Nemškemu orlu, ki jo je podelil odlikovancu Hitler za njegove zasluge pri kulturnem sodelovanju Nemčije in Italije. Mosso je predsednik italijansko-nemškega društva v Genovi. Herriot aretiran Vlchy, 2. okt. s. Na ukaz vlehvjske vi ade je bil aretiran bivši predsednik francoske poslanske zbornice Herriot. Skrb Visokega komisarja za prehrano Ljubljana Nenadni poseti na Živilskem trgu in nekaterih prehranjevalnih podjetjih Ljubljana, dne 2. oktobra Davi, v zgodnjih jutranjih urah je izvršil Visoki Komisar nekoliko iznenadnih obiskov našim trgor.i in nekaterim zavodom, ki se bavi jo s prodajo in dobavo živil. V spremstvu podžupana Com. Tranchide se je Eksclenca Grazioli napotil okoli 8. ure na glavni trg za zelenjavo. Ko se je uveril o razpoložljivosti blaga na trgu S3-men, se je v spremstvu nadzornika prehranjevalne službe ustavil pred mnogimi stojnicami in pregledal izloženo zelenjavo ter povprašal prodajalke z zai imanjem po njihovih morehitrih ložkočah in pritožbah, ki bi jih imele te gospodinje v svrho zboljšanja različnih panog živilske dobave. Visoki Komisar je tudi vprašal mnoge prodajalke, ki so mu rade volje predočile težave razne vrste, ki ovirajo intenzivnejšo dobavo z^lonjave na trg. V zvezi s tem je Visoki Komisar takoj ukrenil, da se naj prouč; možnost za ustanovitev zbirališč zelenjave in sadja izven mestnega pomerija. Odtod bi se tako blago lahko dobavljalo na trg z avtomobili. Obenem je takoj odločil, da s? naj taka zbi-ral:šča ustanovijo tudi po večjih krajih naše Pokrajine. Za psspešenje preskrbe V teku svojega obiska je dal navodiJa tehničnemu osobju. naj stori vse mogoče, da se olajša preskrba občinstva, pri čemer je imel pred očmi zlasti potrebe manj imo-vitih. Ko je Ekscelenca obšel prostore sedaj dogotovljenega ribjega trga, se je napotil v trgovine nekaterih grosistov z zelenjavo in sadjem, ki so mu takisto razložili svoje potrebe. Visoki komisar je pri-mal nekaterim prošnjam upravičenost in ukazal, da se naj takoj izvede vse potrebno, da bodo grosisti lahko v direktnem stiku z virom proizvodnje, s čimer se bodo olajšale dobave po cenah, ki jih ne bodo obremenjevali stroški posredništva. Dokler se je vršil obhod, je vest o nenadni inspekciji izzvala živo zanimanje med ženami iz ljudstva, ki so bile na trgu in marsikatera izmed njih se je približala Visokemu Komisarju, da mu potoži svoje težave in da se mu zahvali za zanimanje, ki ga Ekscelenca izkazuje za potrebe ljudstva. Po odhodu s trga je Ekscelenca Grazioli posetil sedež Zveze kmetijskih zadrug, kjer ga je sprejel kmetijski nadzornik dr. Ri-goni s svojim sodelavcem dr. Ingh i ranijem ter ravnatelj Radanovič. Slednji je predstavil Visokemu komisarju uradništvo zve- ze ter mu naslovil prisrčen pozdrav, Izrazivši hvaležnost najširših krogov, ki imajo koristi od zveze, za zanimanje, ki ga je Ekscelenca vedno pokazal za kmetijske zadruge in za naklonjenost, s katero je zasledoval delovanje zveze. V Gospodarski zveri Ekscelenca Grazioli je v svojem odgovoru potrdil svoje živo zanimanje za delo zveze in izrazil prepričanje, da se bodo naloge izvrševale z vestnostjo in zanesljivostjo ter da se bo zveza izkazala vedno vredna pomoči in podpore. Ko si je ogledal urade, je Visoki komisar hotel videti tudi skladišča, kjer se je ustavil ter govoril z nekaterimi težaki, vprašujoč jih o njihovem delu. o njihovi mezdi in o njihovih družinah. Med odhodom, je Ekscelenca posetil tudi skladišča kmetijske zadruge, kjer se je zlasti zanimal za razdelitev krompirja in drugih pridelkov. Hotel si je ogledati tudi kmetijsko kuhinjo, ki je nameščena na prvem nadstropju poslopja ter je zaprosil za podatke o sestavi živil ter o cenah testenin Izjavil je svoje zadovoljstvo zaradi snage in reda, ki ga je ugotovil v obednici, kjer vsak dan obeduje po nizki ceni okoli 150 oseb. Proti deveti uri trideset minut je Visoki Komisar dospel do centrale za zbiranje mleka Preden se je začel ogled naprav, je Visoki Komisar želel biti na tekočem glede ukrepov Prevoda za preskrbo z mlekom tistih, ki imajo pravico nanj. Med tem posetom je odredil, da se naj ojači akcija za ustano\-itev zbirališč izven mestnega pomerija ter v drugih delih pokrajine, da bi se na ta način Ljubljani zagotovila neobhodno potrebna količina mleka. Visoki Komisar se je osebno prepričal o ustvarjeni organizaciji za nadzorstvo, da se zagotovi občinstvu, ki je opremljeno s potrebnim dovoljenjem, redna dodelitev določenih množin mleka v skladu z dobavami, ki prihaja io na centralo. Tudi tu si je Ekscelenca Grazioli ogledal nekoliko skladišč za razdelitev krompirja in drugih živil gro-sistom in prodajalcem na drobno ter naprave za zbiranje mleka, za kontrolo, za hlaienie in za razdeljevanje. Predno je zapustil centralo, je odgovornim ponovno zabjčil svoja navodila, da se mora pod vzeti vsak napor, da se pomnoži količina mleka za razdelitev prebivalstvu in da se pospeši kolikor mogoče preskrboval na služba. Danes zopet živahno na trgu Kapr3daj je bilo precej uvoženega kostanja — Gobarji naj stopijo na plan Ljubljana., 3. oktobra. Kakor jc primemo, je bil danes živilski trg malo bolje založen, saj je bil prvi tržni dan v mesecu. Vreme za dovo-z domačih pridelkov je zdaj še ugodno. Razen na zelen jaudje zelo radi kupovali gobe, kar se je izkazalo davi, ko je noko dekle pc-meslo na trg jerbaft res lepih gobanov. Bitla so po 10 Lir kilogram. Zakaj ljubljanski gobarji niso še začeli zalagati z raznimi dmgiimi gobami trga? Zdaj so gobe začele rai?-ti malo bolj in trg bi bi-I lahko precej dobro založen z njim.. Namreč s tistimi raznim i vršita mi gob kakor lani. ko je bila na trgu srtalna gobja razstava. Torišče nabsrailcev je sicer manjše, vendar je pa zdaj toliko gob v gozdovih, da jih gobarji ne morejo pobrati vseh \e za svojo porabo. Tako bi btflo prav, če bi trg na primer zailagailn z ma^denkamn. Najbrž bi marsikdo rad kupiil tudi kravjače, čeprav ne spadajo med boljše geoe, morale pa bi biti nabrane res najlepše, mlade ter zdrave, kakršnih je zdaj na koše v rožnitškib gozdovih. Kmailu bodo tudi začele rasti kolo-barnice. Velika škoda bo. če nabiralci ne bedo zalagali trga z gobami, ki bodo zgnHe v gozdovih, a mnoge gospodin ie bi jih rade kupile. Prav tako bi trg lahko zalagale z gobami tudi posamezne kmetice, ki jajo dan sa dnem v mesto. Zdaj precej rastejo rudi cebularjd, ki bi jih meščani skoraj prav tako radi kupovali kakor žlahtne gobane. Zato naj gobarja stopijo na plan in naj se spomnijo, kako živahno je bnO lani na gob jem trgu. Iz Hrvatske — Da> bo zagotovljena prehrana prebivalstva. Vsak hrvatski živinorejec lahko obdrži zase letno enega rejenega prašiča ali 12 glav drobnice, če ne Šteje družina več kakor tri člane. Na vsake tri nadaljne člane družine odpade enako količina. Za prehrano prebivalstva je treba oddati od vsakega prašiča do 90 kg teže po 2 kg masti, do 150 kg žive teže po 5 kg, za težje prašiče pa Po 10 kg. Kolikor imajo kmetovalci preveč masti in mesa ga morajo oddati preskrbovalnim odborom. Mlada Živina, ki prihaja v poštev za zakolj — tellce do 2 let, teleta in prašiči do 70 kg žive teže — se ne smejo klati. — Koruzo pospravljajo, v mnogih pokrajinah Hrvatske so že začeli pospravljati koruzo. Letina je dobra. Tudi grozdje je dozorelo in obrodilo dobro. Krompirja in stročnic so hrvatski kmetje tudi pridelali mnogo. — Postna konvencija med Hrvatsko ln Slovaško. Hrvatski uradni list je objavil tedni besedilo poštne konvencija med Hrvatsko in Slovaško. Konvencija stopi v veljavo 1. oktobra. — Stanovska organizacija hrvatskih novinarjev. Hrvatski novinarji so dobili svojo stanovsko organizacijo. V smislu Po-glavnikove uredbe o zvezi svobodnih poklicev z dne 2. novembra 1941. so bila pravila novinarskega društva potrjena. Novinarsko društvo je včlanjano v zvezi svobodnih poklicev. Društvo ima svoj sedež v Zagrebu in je pravna oseba zasebnega ln javnega prava. Društvo ima redne in pripravne člane. Pogoj za sprejem je najmanj dve leti novinarskega dela, hrvatsko državljanstvo, arijsko poreklo ter matura in novinarski* izpit. Novinarsko društvo bo v tesnem sodelovanju s pristojnimi državnimi oblastmi delalo na ureditvi še ne rešenih vprašanj novinarskega stanu. Gre v prvi vrsti za starostno zavarovanje novinarjev. Na prisilnem delu pri partizanih Ljubljana, 3. oktobra Polagoma se doznava v javnosti vedno več podrobnosti o strahotah komunistačno-pa/rtižanskega terorja, ki ima na vesti tako silno nesrečo našega ljudstva. Dan za dnevom prihajajo na svetlo nova odkritja o komunističnin grozodejstvih ter o žalostnih razmerah med partizanu Pred nami je pretresljiva izpoved Slovenca, ki so ga komunisti s silo zavlekli med partizane, ki pa se mu je posrečilo rešiti, ko so zaradi očiščevalne akcije Vojske začeli njihovi oddelki drug za drugim razpadati. Preprosto, a zato tembolj prepričljivo pripoveduje ta povratnik o svojih žalostnih doživljajih takole: Ko so nas partizani ujeli, so nas celo noč vodili po meni neznanih potih. Zjutraj šele so nas ustavili pri mlinu in žagi ob neki vodi. Dobro so nas zastražili in nam rekli, da bo vsak ustreljen, kdor bi skušal pobegniti. Bilo je to 29. junija t. 1. K nam so prihajali nato trije partizani in so nam drug za drugim držali govore. Vsak govor se je končal s tem, da bo vsakdo za najmanjši prestopek ustreljen. Nato so nam pobrali legitimacije in denar. Sto lir sem zadnji trenutek še skril v pas. Silili so nas in prigovarjali, naj se gremo ž njimi borit, toda niso dosegli zaželenega uspeha. Nato so nam dali na razpolago, da gremo domov ali delat ali pa se z njimi borit Ker jim nisem zaupal, sem si takoj mislil, da teh, ki bi šli radi domov, sigurno ne bi izpustili, temveč jih bodo držali tako strogo, da bo nemogoče uiti. če jih ne bodo celo postrelili. Ker sem že tedaj sklenil, da bom. čim bo prilika, ušel, sem zaenkrat izbral lepo srednjo pot in se javil za delo. Naporni nočni pohodi Zvečer so nas odpeljali naprej in nam pred odhodom še zabičili, da bo vsakdo, ki bi skušal med potjo uiti, ustreljen, sicer pa na beg gotovo nihče ni mislil, ker smo bili še vsi silno preplašeni. Ponoči smo prišli do vasi Zgornja Otava. Tu so nas dobro zastražili in tu smo tudi prespali noč. Na vse zgodaj so nas zbudili in nas odpeljali v neki gozd, kjer smo morali čakati ves dan. Nihče nas ni vprašal, če smo žejni ali lačni, šele zvečer smo dobili vsak nekoliko koruznega močnika. Naslednjega dne so nas peljali preko ISke. Tako je šlo kar naprej. Jedli smo enkrat na dan ali pa še to ne in še tisto, kar smo dobili, je bilo pripravljeno bolj za svinje kakor za ljudi. Pri Ponikvah so nas v noči 1. julija vodili preko proge, potem ko so zelo pomnožili stražo. Dne t, julija dopoldne so nas pripeljali v neki gozd blizu Kompolja. nas zastražili m pustili tam do večera. Zvečer smo dobili malo hrane, nato pa smo zopet korakali vso noč. Bil sem od slabe hrane in napora že tako slab. da sem se kar opotekal. Dne 2. julija smo prišli okrog 11. v Stari Log. Tu so nas namestili v skednjih in postavili okoli in okoli stražo. Res je, da smo tu dobili trikrat na dan hrano, toda bila je tako redka, da je bil zelo srečen, kdor je zasledil v tekočini par fižolov. Partizani pa so hodili okoli nas nam govorili o tovarištvu, kadili cigarete, toda nihče se ni spomnil, da tudi izmed nas kdo gotovo rad kadi. Seveda smo bili potem, ko So nam pobrali denar in dokumente od njih popolnoma odvisni. Daktiloskopija Ko je dobil tistega lepega jutra obvestilo, da je sprejet v ugledno podjetje je bil seveda presrečen. Takoj se je šel predstavit. Sef ga je prijazno sprejel, postregel mu je s cigareto in črno kavo, potem je pa dejal naenkrat: — se nekaj vam moram povedati. Nekoč, dolgo je že tega, je imelo naše podjetje bridke izkušnje. In od tistega časa zahtevamo od vsakega nameščenca prstne odtise tako. da imamo vedno pri rokah album.... — Kaj ? — je vzkliknil mladenič presenečeno. — Jaz naj bi prišel v album zlo-čencev? Gospod, odkar pomnim, sem zagrešil samo tri tatvine: materi sem ukradel nekaj kock sladkorja, sosedu tri storže koruze, nekemu sošolcu pa pero Sef se je nasmehnil. Ne mislim tako hudo. toda to je moja želja, ki jo mora izpolniti vsak uslužbenec. Da se pa ne boste po nepotrebnem razburjali, vam moram povedati, da sem tudi jaz v tej družbi. . . Tudi moji prstni odtisi So tu. Vi pa kakor hočete. Lahko izbirate. Mladenič je bil *e več mesecev brez službe in je seveda tudi na ta pogoj pristal. Služba je bila drugače prav dobra, šefi prijazni, plače lepe. tovariši postrežljivi, samo nekam zatopljeni vase in molčeči. Vsakega je mučila misel, da je tudi on v albumu zločincev, kakršne imajo na policiji. Sicer se pa v podjetju o tem ni govorilo. Vsak je sam zase prenašal te muke. Ce je pa slučajno kdo i-pregovoril o tem, mu je drugi takoj posegel v besedo in napeljal pogovor drugam, na lepo ali slabo vreme, na predstave v kinu ali na kar koli Včasih se je komu ponudila prilika dobiti drugo službo ali sijajno mesto, pa je ponudbo odklonil, kajti kaj bi mu koristilo, če je bil pa že 'tak v albumu zločincev. Drugače se pa ni mogel nihče pritožiti. . . Nekega dne je pa prišla senzacija. Vlom v blagajno. Odkril ga je sluga, ko 1e prišel zjutraj pospravit sobe in zakurit psci. Policijski detektivi 90 ugotovili dejstva: da ni bilo vlomljeno v navadnem pomenu besede, tmveč da je bila blagajna odprta s ključem in drugič, da je bil vlomilec oči_ vidno začetnik v svojem poslu, neizkušen mož in da se je moral nečesa ali nekoga ustrašiti, ker so ležali vsi bankovci po tleh in — kakor je pokazal pozneje pregled blagajne — v nji ni manjkalo nič. Ves denar je bil na svojem mestu. — Kaj pa pravi daktiloskopija? — je vprašal generalni ravnatelj in potegnil smeje iz predala svoje pisalne mize zloglasni album. — Poglejmo, ali je imel tu svoje prste vmes kdo izmed domačih ali je prišel vlomilec od zunaj. Detektivi so bili ta Čas te vsi na delu. Seveda je bilo na lakirani blagajni vse polno sledov blagajnikovih prstnih odtisov, poznali so se pa na nji tudi sledovi rok njegovega pomočnika, sluge, ki je brisal prah in končno več sledov nekoga drugega — toda koga? Strokovnjak za daktiloskopijo je dolgo hi pazljW0 pregledoval, preiskoval Is primerjal, potem je Pa odšel z generalnim ravnateljem v njegovo sobo. Ni šepetal, pa tudi stene niso bile take, da bi se skozi nje slišalo, da se najdeni prstni odtisi povsem ujemajo s prstnimi odtisi gospoda generalnega ravnatelja samega. Gospod generalni je zardeval in prebh> deval, kričal in dokazoval, da nima prav nobenega razloga krasti samemu sebi. Detektiv se je samo pomilovalno smehljal, čes, da Se predobro pozna take trike. . . Generalni ravnatelj se je končno vendar le znašel. Poklical je k sebi vse uradnike in ponudil bogato nagrado tistemu, ki bi našel vlomilca. Ce je pa morda kdo izmed uradnikov zamešan v to mučno afero, mu daje častno besedo, da ga nikakor ne bo preganjal, niti se mu osvetli ne zdaj, ne v bodoče. Drugi dan je prejel gospod generalni naslednje pismo: »Gospod generalni ravnatelj, vzpodbujeni po Vaši častni besedi, še bolj pa iz usmiljenja do Vas. ki smo Vas spravili v tako neroden položaj. Vam. sporočamo tole: Hoteli smo Vam pokazati, da Vaš sistem ni vreden počenega groša. nas pa omalovažuje in ponižuje na stopnjo zločincev. Nekomu izmed nas se je posrečilo dobiti v roke Vas znameniti album in fotografirati Vaše prstne odtise. Spretno smo jih vre zali v gumi in z njim smo žigosali blagajno na mnogih mestih. Zdaj Vam pa vračamo tudi te odtise, ker jih ne potrebujemo več. * Posebno moramo naglasiti, da blagajnik ni prav nič kriv. Se več. on o vsem tem cima niti pojma. Kako smo prišli do ključev. Vam seveda ne smemo povedati, tod-5 sami ste se lahko prepričali, da nI bil naš namen ukrasti iz blagajne denar. Edini naj namen je bil dokazati Vam, koliko je vi eden Vas album. Upamo, da ga boste zdaj končno sežgali. . Generalni si je globoko oddahnil. Svečano je vpričo vseh uradnikov sežgal album, obljubljeno nagrado pa razdelil v enakih deležih med vse. Na prisilnem deta Ker smo bili lačni, smo trgali še nezrelo sadje, toda tudi tega nam niso dovolili in so nam zagrozili, da bo vsakega, kdor bi utrgal samo še eno jabolko, »povohala matilda« ( partizanski strokovni izraz, če koga ubijejo). 13. julija so nas razdelili in sicer po večini take skupaj, ki se od prej niso poznali. Celo brate so ločili. Mene so poslali z meni popolnoma neznanimi ljudmi. Vse nas je bilo 15. Se istega dne so nas pripeljali v Podstenice. seveda dobro zastražene. Tu smo morali odslej delati. Sprva smo. do 18. julija, nosili hlode in kopali zemljo; delali smo zaklonišča Z nami so postopali tako. kakor bili njihovi sužnji. Kakor hitro se je kao ustavil, da bi se odpočil, ga je že nagnal partizan, ki je nadzoroval delo. mu prere-kel vsa živalska imena od osla naprej, končal pa s tem, da ga bo dal ustreliti. Ustreliti koga. je bilo pri part;zanih sploh zelo častna zadeva in so se s tem. koliko so jih že postrelili in zaklali, zelo ponašali in si šteli v čast. To je pač dokaz partizanske »srčne kulture« Med partizani so bili povečini ljudje brez eksistence, ki so na tak način hoteli priti do oblasti, toda to jim ne bo uspelo, ker mora vsak pošten in razumen človek obsojati tako razbojniško ravnanje. »Tovarištvo" in »bratstvo14 Dne 18. je ta dična družba, kamor sem padel jaz, zbežala iz Podstenic. Nas so zopet vlekli s seboj, dobro so nas stražili. ker so verjetno že čutili, da smo siti »partizanskega raja«. Vlekli so nas preko Starega loga in Belega kamna. Tedaj je padal precej časa dež. Isti partizani, ki so nam vedno govorili o tovarištvu, so imeli odeje, nekateri tudi po tri, in šotore ter so spali na suhem, nas pa so se gnal i skupaj in smo morali spati na prostem, ne da bi imeli kaj za pokriti. In tako je bilo vedno. Mi smo imeli slabo hrano, partizanski komandir, komisar in drugi partizani pa So si privoščili mleko, dobro zabeljeno rižota, stvari pač. ki so jih naplenili po deželi pri kmetih. Mi seveda, ki jim nismo bili posebno pri srcu. ker nismo hoteli delati tako, kakor so želeli, pa takih stvari nismo biLi deležni, pač najlepša slika »komunističnega raja« in toliko hvaljenega »tovarištva«. Dne 20. julija so nas peljali nazaj v Podstenice. Ta čas je še vedno deževalo; bili smo stalno vsi premočeni ter nismo imeli niti perila za preobleči. Poleg tega pa smo od njih še nalezli uši. Ko smo jih prosili, naj nam dajo vsaj perilo, da se bomo mogli preobleči, so se nam smejali in rekli, da ni partizan, kdor nima uši Torej so nas smatrali za partizane samo, kar se tiče uši... Mnogo je še bilo takih primerov, ki so se vsak dan ponavljali in večali naše trpljenje. Ce ne bi imel človek želje, da še enkrat vidi domače, ta mater ali sestro, oni zopet ženo, otroke itd., sploh ne bi mogli tega vzdržati. Ko ob večerih utrujeni od dela ter radi uši nismo mogli zaspati, smo se često menili o domu. To nas je pozneje tudi toliko zbližalo, da smo si medsebojno zaupali in na koncu zbežali iz partizanskega ujetništva. Sprva drug drugemu nismo zaupali ničesar, ker smo se bali. da bi nas kdo utegnil izdati. Komandirji, komisarji, partizanke Po 20. juliju smo morali zopet nositi deske s Pogačnikove žage v Podstenice po cesti proti Rogu. Drugi so tolkli kamenje na cesti Partizani so vsakemu dali kakšno delo, dočim so sami lepo ležali po hosti. Partizanski komandir »Branko« je ležal pod kakim drevesom in pil žganje ali vino, kar so mu pač prinesli »hvaležni« partizani, ker jih je blagovolil spustiti domov na dopust. Zanimivo je tudi, kako močno je bil izobražen partizanski komisar dotične čete, kjer sem bil jaz. Komisar »Ko-go«, kakor so mu rekli, niti ni znal dobro brati in pisati. Kmalu nato. okoli 25. julija, smo morali zopet z njimi bežati. In nato še enkrat, toda se ne spomnim čisto natančno, katerega dne je to bilo, bilo pa je kmalu po prvem avgustu. Tudi. kadar smo bežali, so nas obložili z vrečami in morali smo nositi celo težke nahrbtnike partizanov, katerim se pač ni ljubilo, da bi jih nosili sami Nas so smatrali za prevozno živino. Namestu, da bi vreče dali na konje, so na njih jahali komisar, komandir in partizanke, s katerimi sta se ta dva gospoda zabavala cele noči. Za to dično družbo smo morali v gozdu pri Podstenicah napraviti lepo barako, kjer sta potem komisar in komandir spala z osmimi Dartizankami. Zopet smo se vrnili na Podstenice in se je ponavljala Ista pesem ko prej, kar je trajalo do 15. avgusta, ko se je začela ofenziva Ce ne bi bilo te ofenzive, bi nam bilo sploh nemogoče uiti, ker so partizani vsakega, ki so ga dobili na cesti ali v gozdu brez dovoljenja od partizanov, na mestu ustrelili Sicer je bilo pa že iz taborišča skoro nemogoče uiti. Dne 15. av- gusta so partizani že pred ofenzivo zbežali, nas so seveda peljali s seboj, ter se skrili v gozdu za Rogom. Preje v besedah vedno tako hrabri so bili sedaj silno prepiašeni. -: Traviato*. Peli bodo: Violetto — Vidalijeva, Alfreda — Drago Čuden, ki bo debutiral, Gormon-ta — Janko, Anino — Polajnarjeva. Gien-vila — Petrovčič A. Muzikalno vodstvo je letos v rokah D. Zebreta, rezlja in scena: Ciril Debevec; zborovodja: R. Simoniti: koreograf: ing. P. Golovin. Radio Ljubljana NEDELJA, 4. OKTOBRA VH2 XX 8.00: Napoved ča.s«>: K • ■ ': evangeilija v italijanščini (o. G. B. Marin 12.15: Razlaga evangelija v sloven-čini (o. G. Seikovanič). 12-30: Pc«ix>čila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Obkroženih v slovenščini. 13.20: Operno glasbo izvajajo nVa-di umetniki. 13 50: Vojaške pesmi. 14.00: Poročiila v i talijan:-čmi. 14.15: Koncert Adamičevega orkestra. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Dr. L. Puš: Praktična navod'da za kmetovalce (predavanje v slovenščini). 17.35: Duet harmonik Malgaj. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa: poročila v rtaJijan-ščini. 20.00: Komentar dnevnih dog*jdikov v slovenščini. 20.40: Pet minut gospoda X. 20.45: Strausf^tvvi valčka. 21.15; Filmsko glasbo izvaja orkester Cerra. vodi dirigent liar-zizza. 21.45 Operna glasba. 22.10: Koncert kvarteta EIAR. 22.45: Poročila v italijanščini. PONEDELJEK, 5. OKTOBRA 1942-XX 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Opemtna glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pisana glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v vtailijanščini. 13.15: Poročilo \Yhovne-ga Poveljstva Oboroženih <5i:l v feilovenscini. 13.25: Operna glasba na ploščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Simfonična glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer, I. violma; A. Dermelj, II. violina; V. Susteršič, viola; C. Šedflbauor, čelo). 19.00: »Govorimo italijansko« (prof. dT. Stanko Leben). 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba, 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40; Pet minut gos-pod-a X. 20.45: Klasični orkesterr, vodi dirigent Mano. 21.20: Plošče. 21.30: Prodavanje v slovenščini. 21.40: Orgel&iki koncert Pavla Rančigaia, sodeluje violinist Jain Slajs (prenosi iz cerkve sv. Petra v Ljubljani). 22.10: Koncert pianistke Lete Cifarelli 22.45: Poročila v italijanščini. Iz pokrajine Trieste — I>elitev obedov In malic. S 1. oktobrom je triestinski GIL začel deliti na svojih 22 sedežih teple obede šolski mladini. Med najpotrebnejšimi je bilo izbranih okoli 6000 učencev, ki bodo uživali dnevno dobroto brezplačnega obeda. V ponedeljek bodo začeli tudi z delitvijo malic (kruh z marmelado ali sirom aH sadjem). Te malice si bodo mogli kupiti tudi premožnejši učenci brez zadevnih odrezkov krušnih in drugih nakaznic. Malic bodo razdelili dnevno okoli 10.000. —* Delovne ure pomožnih postnih uradov. S 1. oktobrom so začeli vsi triestinski pomožni postni uradi uradovatl po zimskem delovnem urniku, in sicer od 8.30 do 12.30 in od 14. do 18. Blagajne prestanejo s delom za občinstvo že ob 17. Izjemoma uraduje pomožna pošta na trgu Ciano od i 8. do 18. _ Izpred okrožnega sodišča Nepremišljeno dejanje policijskega agenta — Kazem 1 in 2C3 lir denarne kazni, pngnjno sa 1 ki je hotel podkupiti Ljubljana, 3. oktobra Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča dr. Rantom se je v četrtek zagovarjal 57-letni *dr. S., ker ga je državni tožilec obtožil kazn.vega dejanja po § 133. To je važen paragrat kazenskega zakona, ki kaznuje in se bori proti korupciji v državni upravi ter skuša ščititi državnega uslužbenca pred zavajanjem, da bi storil kaj, kar nasprotuje zakonu, ali opustil, kar bi moral storiti, z darili in imovinskimi koristmi. Zagrožena je kazen strogega zapora od 7 dn do o let in v denarju do 38.000 lir. Dr. š. je pred časom zaprosil za potno dovolilnico v Italijo. Izdaja take dovolilnice je zvezana vedno s predpisanimi formalnostmi in nujnimi ugotovitvami, ki jih ni mogoče odpraviti od danes do jutri. Večina prosilcev pa je zelo nestrpna. Pridejo v zadnjem trenutku in bi radi takoj imeli dovoilnico. Tako tudi dr. S. ni mogel potrpeti in je večkrat šel vprašati, ali je njegova dovolilnica že pripravljena. Tako je šel v soboto popoldne na kolodvorsko stražnico in tamkaj mu je službujoči agent povedal, da jo bo poslal v glavni urad, kjer jo bo lahko v ponedeljek dvignil. Dr. S. pa bi bil hotel imeti dovolilnico še istega dne in potegnil je iz žepa bankovec za 50 lir ter ga ponudil uradniku, češ »to je za tramvaj«, če ponese takoj listino v glavni urad. Uradnik je tako uradovanje odklonil in dr. S. aretiral zaradi poskusa podkupovanja. Obtoženec se je na razpravi zagovarjal, da ni imel namena uradnika podkupiti. Zatrjeval jo, da ga je prosil, naj se pelje s tramvajem, še preden mu je potem ponudil denar, s katerim naj bi si plačal voznino, da bi sam ne trpel stroškov. Uradnik zaslišan kot priča pa ni njegovega zagovora v celoti potrdil. Da bi se peljal s tramvajem, mu je rekel prvič, šele ko je potegnil iz žepa denar. Priča je pristavila, da ga po njenem mnenju obtoženec bržkone res ni hotel zavestno podkupiti. Aretiral ga je na podlagi samega dejstva poskusa podkupovanja. Ker obtoženec še nI bil nikoli kaznovan tn govori pismo o glasu o njem najboljše ter je skesano prosil za vso milost, ki jo zakon dovoljuje, ga je sodnik obsodil na 1 mesec strogega zapora In 200 Ur denarne kazni, pogojno za dobo 1 leta. Državni tožilec je prijavil priziv. na račun človeka, Id si ne more pomagati Nadaljevala se K nato razprava proti 36letni brezposelni uradnici K. C., ki jo* obtožnica dotži poleg tatvine in prevare tudi ze*o podle utaje na škodo zaprtega človeka. Kaizniva dejanja nedvomno ne morejo v nobenem primeru biti v čast njihovemu storilcu. Vendar je treba tudi med njimi razlikovati take, ki so storjena v razumljivih, čeprav kaznivih okoliščinah, in take, ki niso oprosti jiva pod nobenim pogojem. Celo največji vlomilci iona jo svojo »moralo«. Splošno je znano, da nočejo imeti nič skupnega z ljudmi, ki prekoračijo kodeks njihove časti. Med taka dejanja, ki jih celo njihov kodeks obsoja, spada tudi okoriščanje na račun človeka, ki si ne more pomagati in je sam v najnepri jernejšem položaju. Obtožnica proti omenjeni uradnici navaja, da je obtoženka aprila meseca ukradla neki I. 1. 4800 l«r, ko se je mudila pri njej na obisku. Ta ji je tudi izročila več perida ter razna živ-Ma, da bi jih tzročiila pnpor-niku O. Z. Obtoženka pa jih je porabila zase. Končno je obtoženka z lažnim predstavljanjem, da ima dobre zveze, vzela od I. I. 150 lir za kolke, češ da jih potrebuje za prošnjo, da bi omenjenega pri-pomika rešila. Večino dejanj obtoženka zanika, proti njej pa govore jasne izpovedi prič in drugi indici. Včeraj je bila zaslišana priča, ki bi naj povedala v njen prid. Vendar je njena izpoved zelo problematične vrednosti. Sodnik je odiloči*, da bo zasilišail tudi samega o«skodovanca. ki je odsoten iz Ljubljane Že sedaj pa je gotovo, da bo spoznana za kriva in kot taka zasiluži najostrejšo kazen. DNEVNE VESTI — Smrt slikarja Farlne. V Firencah je umrl prof. Pasquale Farina, slikar in re-stavrator, ki je bil znan v italijanskih in tujih umetniških krogih. Rojen je bil L 1864 v Napol iju. Njegovo ime je postalo znano širšim množicam ljubiteljev umetnosti, ko je odkril neko Rafaelovo sliko. — Kurjač obglavljen pri trčenju tovornega vlaka in lokomotive. Običajni mir na postaji Nardo Centrale pri Leccu je pretresla v sredo težka nesreča. Na enem izmed postajnih tirov je manevrirala lokomotiva- V tistem trenutku je iz Časa rana privozil tovorni vlak in zaradi napačno postavljene kretnice je zapeljal s precejšnjo brzino baš na tir. na katerem je stala lokomotiva. V silovitem trčenju se je lokomotiva tovornega vlaka prevrgla, med tem ko se je druga obrnila počez. Pri tem je bil usmrčen kurjač tovornega vlaka Raf-faele Colonna v trenutku, ko si je skušal s skokom z lokomotive rešiti življenje. Njegovo truplo so našli brez glave, ki je ležala nekaj metrov proč. Strojevodja in nek pre-mikač sta odnesla le manjše praske. — Strašen ugriz nadlegovanega psa. 13- letni Savarese Salvatore iz Napolija je v ulici Pontiross! nagajal potepajočemu se psu. Žival se je nenadoma naveličala umikati se vsiljivcu in se je besno pognala proti njegovi glavi. Ugriznila ga je na Čelu tako strašno, da mu je odnesla vso kožo in meso, tako da je videti golo lobanjo. Deček je dobil živčni šok in se je onesvestil. V bolnici mu skušajo s plastično operacijo reparirati zunanjost glave. — Niti 20 letna robi ja gra ni izmodrila. Luigi Buccitti iz Rima je bil nedavno izpuščen iz zaporov, kjer je prebil kazen dvajsetletne robije. Po tako dolgem pogrešanju osebne svobode pa je bila prva Buccittijeva misel, ko je stopil na ulico, da si oskrbi dežni plašč. V nekem lokalu so ga zalotil- prav, ko ga je snemal z obešalnika. Vrnili so ga seveda takoj tja, odkoder je komaj prišel. — Zborovanje voditeljev računovodij v Perugii. Nacionalno ravnateljstvo fašističnih računovodij se je sestalo te dni v Perugii. Predmet podrobnih razpravljanj je bil načrt zagotovitve iz vojske vračajočim se stanovskim tovarišem takojšnje zaposlitve. — Ptičji sejem v Firencah. Tradicionalni ptičji sejem, ki je bil v torek dopoldne, je bil zelo dobro obiskan. Obiskovalci so poleg ptičev opazovali z zanimanjem tudi razne priprave za ptičji lov in razne vabe. Na sejmu je bilo več tekmovanj za prvenstvo med ptičjimi lovci. Tekmovali so tudi ptiči pevci. — Rodila je 22. otroka. Iz Avezzana pri Rimu poročajo, da je Esterina di Domenico, ki jo je Duce že nagradil med materami s številnimi otroki, rodila te dni 22. otroka, ki je deklica. — Gesta bolognskega industrijca. Bolo-gnski industrijec Nino Cogolli je v imenu svojega očeta, lastnika večje industrije v Romagni hotel", da bi vsi njegovi delavci podpisali nove 4-odstotne zakladne bone. V ta namen jim je podaril polovico zneska potrebnega za podpis. Po letih dela pri podjetju bo vsak delavec podpisal sedaj bodisi bon za 1000 ali za 500 lir. Polovico bo takoj plačal industrijec, drugo polovico pa bodo plačali delavci na obroke. — Prijava dolgov bivše Jugoslavije. Srbsko finančno nrunistrstvo poziva vse upnike bivše Jugoslavije, ki so imeli 22. julija 1942 svoj sedež v Srbiji, naj prijavijo svoje terjatve — izvzeti so vrednostni papirji — tisti ustanovi, ki bi morala svoj čas likvidirati terjatev. Terjatev je treba prijaviti na formularjih, ki se dobe pri vsaki davčni upravi. Pri terjatvah, ki jih je treba zdaj prijaviti, gre v prvi vrsti za neplačana dela in dobave, kavcije, garancije in podobno. Prijavam je treba priložiti dokumente, ki dokazujejo točnost terjatve, dalje izjavo, kdaj in kje je bila terjatev prijavljena kot vojna škoda. Treba je tudi dokazati, da je bilo upnikovo bivališče 22. julija 1942 v Srbiji. Terjatve do bivšega vo/iega in zunanjega ministrstva odnosno oblasti, da zdaj ne obstojajo več, je treba prijaviti neposredno finančnemu mmistrstvu. — Obsodba milenarizma. Papeška kongregacija Svetega urada je obsodila nauk, ki ga imenujejo milenarizem. Ta nauk uči, da bo Kristus, predno bo nastopil kot zadnji sodnik vseh živih in mrtvih, prišel na zemljo in bival na njej skupno s pravičnimi nekaj stoletij. Pravičnim bo pri tem poklonil vse zemske dobrote. Milenarizem se je začel v židovski veri in je nato prodrl tudi v krščanstvo. — Dopolnil Je 101 leto starosti. France-sco Cencherle je dopolnil v sredo v svoji hiši v Malu pri Vicenzi 101 leto starosti. Na rojstni dan je bil vesel in živahen. Sprejemal je številne čestitke prijateljev in znancev. Vse svoje dneve prebije še vedno ob marljivem delu. Število njegovih potomcev je veliko. Imel je 9 sinov, od katerih jih še 5 živi, 32 vnukov, od katerih jih je še živih 26, in končno 36 pravnukov, ki so še vsi živi. Eden izmed teh pa ima tudi že sina. — Danes se začne operna sezona na milanski Scali. s premiero Ghedinijeve opere »Kralj Hasan« se bo danes zvečer začela jesenska operna sezona na milanski Scali. Opero bo dirigiral Fernando Pre-vitali, glavno vlogo pa bo pel Pasero Tan-credi. V nedeljo bo simfonični koncert, ki bo začel vrsto simfonično glasbenih prireditev, ki bodo izvedene v tej sezoni. — Rek« P*d Je narasla za tri metre nad običajno višino. Kot posledica večdnevnega dežja, ki je lil ponekod curkoma, je močno narasla peka Pad. Pri Ferrari so zabeležili, da se je njena gladina dvign'la 3 metre nad normalo in je njeno korito že do vrha polno. Ponekod je voda že zalila obrežne nižine. Doslej ni bilo večje škode. — Izpiti na gimnaziji v Kočevju. Izpraševalci za izpite na realni gimnaziji v Kočevju bodo prišli tja dxie 5. oktobra Ui se bodo izpiti opravljali naslednje di;i. Zlasti se opozarjajo na to učenci, katerim je opraviti razredni izpit. — Iz pisarne IV. (prosvetnega oddelka; Visokega komJsa-riata. U LJUBLJANE —Ij Vreme se bo najbrž spremenilo. S prvimi oktobrskimi dnevi moramo biti res zadovoljni. Zlasti včeraj je bil posebno lep dan, čeprav je opoldne kazalo, da se bo pooblačilo. Oblaki so se pa popoldne razpršili in solnce je grelo vedno bolj, tako da se je temperatura zopet precej dvignila; včeraj je najvišja temperatura znašala 23.8° ter je bila skoraj prav tako visoka kakor v prejšnjih dveh dnevih (24°). Ob krasnem solnčnem zahodu je bilo nebo povsem čisto in tudi ozračje se je očistilo, da se je nudil nenavadno lep pogled na okoliške hribe. Davi je ležala nad mestom zopet gosta megla. Najnižja današnja temperatura je znašala 10.2° ter je bila višja od včerajšnje minimalne temperature. Zračni tlak je začel popuščati, zato je upravičena bojazen, da se bo vreme spremenilo ter da bo konec dosedanjega lepega vremena in lepe jeseni. Upamo pa, da bo vreme ostalo lepo vsaj še danes. —Ij Prvi na cesti. Ko zjutraj hitiš v službo v prvem mraku, zdaj že srečuje* ljudi na cesti kakor včasih, ko so hodili na vse zgolaj na izlete. Prejšnje Čase so bil* ceste do 7. skoraj povsem prazne, zdaj je pa mračno še celo ob 7., a nabiralci kostanja so prvi na cesti in v gozdu že, preden se zdani. Kostanj je letos dobro obrodil in ker je tudi lepši kakor navadno, privlačuje še tem bolj ljudi v rožniške in golovške gozdove. Nabiranje kostanja Je bilo pri nas vselej med meščani neke vrste sport, izredno priljubljen, letos se pa v nJem udejstvuje več ali manj uspešno še več ljudi in zato Je menda tudi tako huda tekma, kdo bo prišel prvi v gozd. —Ij Krompir zrn živilske nakamlce prodajajo razen že objavljenih trgovin tudi še naslednje: A. Pauli. na Sv. Petra c 38, Frane Vrhove na Jernejevi 39 In Osvald Pengov na Karlovški 10. Odjemalce Gospodarske zveze pa opozarjamo, da ne od- L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAF! Predstave so aeiavnikin ob la. m 18.15. ob oedeijaD in prazni m b ot 10 30 14.30 1630 tn 18.30 KINO MATICA TELEF. 32-41 Ne zamudite pose ti ti prekrasno Walt Disnevevo umetnino glllflc M Film za staro in mlado! KINO UNION TELEF. 22-21 Komu gre prednost: poklicu ali ženi? Na razpotju Iss> Pola, Rossano Brazzl, Filippo Scelzo i. t d. KINO SLOGA TELEF. 27-30 Visoka pesem ljubezni do zemlje In ženske v prelepem filmu Veliki čevlji Odlični umetniki: Amedeo Nazzari in LUia Silvi Pričetek že ob 14.15. Poljuben vstop! daja krompirja v svoji centrali na Blei- weisovi (prej Tvrševi) cesti, temveč samo v skladišču v Maistrovi ulici 10. —Ij Ljubljanski kvartet bo koncertiral v ponedeljek, dne 5. t. m. ob »/« 7. uri v veliki filharmonični dvorani in bo izvajal naslednji spore 1: 1.) Boccherini: Godalni kvartet op. 33 št 6 v a-Duru; 2.) Beethoven: Godalni kvartet: op. 59, št. 1 v f-Duru in 3.) Dvorak: Godalni kvartet op. 34 v d-molu. Boccherini je iz predklasične dobe, Beethoven spada v najčistejšo kla-siko, Dvofak pa je največji reprezentant češke glasbe. Tri dela visoke umetniške vrednosti, a zelo različna med seboj, vsako za sebe pa najpomembnejši glasnik dobe in literature. Spored bo izvajal Ljubljanski kvartet, ki ga tvorijo gg.: Leon Pfeifer I. violina, Albert Dermelj II. violina. Vinko Suštersič viola in Cenek Sedlbauer čelo- Koncert bo prvi komorni koncert nove nastopajoče koncertne sezone, pomemben po svojem sporedu in tudi izvajalci, ki uživajo pri nas in povsol, kjer so nastopili sloves umetniškega komornega združenja. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. KINO MOSTE Film erotike kot nepozabna »Umirajoča pomlad« VIZIJA NA JEZERU Drugi film: izborna komedija, od prvega do zadnjega prizora le smeh SUZANA Katarina Hepburn in Cary Graut Nedelja ob 14,17 Delavnik ob 17.S0 POZOR! Zadnji redni tramvaj iz Most ob 20. uri! —Ij Umetniška razstava akademskega slikarja Gorjupa, je odprta dnevno od 9. do 18. ur-2 nepretrgoma. Razstava se zaključi vštevši 11. tega meseca. —Ij Nov spored y kinu Sloga: Jutri v nedeljo: Eden najlepših pustolovskih filmov iz afriške džungle: »Senza cielo« — »Brez obzorja«. Odlični umetniki: Isa Mi-randa in Fosco Giaehetti. Predstave samo ob 14.30, 16.30 in 18 30. Priporočamo nakup vstopnic v predprodaji. —Ij Gojenke državnega osrednjega zavoda naj se javijo v ponedeljek 5. oktobra ob 8 zjutraj v Gluhonemnici, levi vhcd. KLOBUCARNA »PAJK« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča RUDOLF PAJK, Sv. Petra c. 38. —Ij Sedaj je najugodnejši čas, da izpopolnite svojo knjižnico. Knjigarna Tiskovne zadruge, Selenburgova ul. 3, Vam nuli za to ugodno priliko, ki je ne smete zamuditi. Večji del knjig se še dobi v okusni vezavi po izredno ugodnih cenah. Knjiga je najvarnejša, obenem pa najplodonosnejša naložba kapitala. Je neprecenljiva zakladnica in neusahljiv vir, iz katerega črpate vso modrost in potrebno znanje za življenje. —Ij Mladfna poživlja ulice. Ljubljanske ulice postanejo navadno vsako leto ob nastopu šolskih počitnic puste; prometa je mnogo manj, ker zjutraj in opoldne ni več na cestah mladine in zdi se, da je Ljubljana šolsko mesto. Zdaj, ko so se začele odpirati zopet šole, oživljajo tudi nase' ulice. Od dne do dne je več mladine na cestah in mesto bo kmalu dobilo povsem svoje staro lice, ker se bo pouk začel na vseh šolah. Pri vpisovanjih za novo šolsko leto se je izkazalo, da bodo šole tudi poslej dobro obiskane/ Skrajni čas Je, da se naročite na romane zbirke »Dobre knjige«, ker Je prvi roman že skoro dotiskan in ga bodo naročniM prejeli ce v prvi polovici tekočega meseca. Će si hočete zagotoviti ugodnost znatno znižane cene, se takoj prijavite upravi »Slovenskega naroda« v Narodni tiskarni Puccinijeva 5. —Ij Umrli so v LJubljani od 25. septembra do 1. oktobra: Praprotnik Franc, 47 let, mizarska mojster, Aleševčevi ul. 43; Malgaj Ivan, 50 let. magistratni uradnik, fitrekljeva ul. 3; Krošelj Marija roj. Ziberna, 67 let, vdova tovrn. kurjača. Vi-dovdanska c. 9; Reich Olga roj. Blumauer, 93 let, Gledališka ul. 4; Což sestra Gre-gorija, 65 let, sestra sv. Križa, Japljeva ul. 2; Habjan Jože, 34 let, policijski stražnik, Lavričeva ul. 3; Hirsch Beno, 63 let, trgovec, Blelweisova c. 35a; Kersnik Leo-poldina roj. Roth. 93 let, učiteljica v p., Scopolijeva ul. 12; Krušič Pavla, 81 let, učiteljica v p., Ilirska ul. 12a; Skoda Aloj, zija roj. Godnik, 69 let, užitkarica, Zaloška cesta 147; ing. Marentič Janez. 32 let, agronom. Privoz 4; Pfeifer Ivana roj. Ramovš, trgovka. Poljanski nasip 34; Jezer-iek Anton, 79 let, delavec, Smartinska c. 21; Sef Andrej, 93 let, bivši trgovec, (Šesta Viktorja Emanuela — Delavski dom; Pauer Marija roj. Cič, 79 let, vdova pek. mojstra, Sv. Petra c. 48; Lesar Uršula. 69 let, zasebnica. Velika čolnarska 19; Bezlaj Helena roj. Jenko, 90 let, zasebnica, Poljanska c. 16; Presetnik Ivana roj. Pogač ar, 85 let, Šmartno 40; Male Franc, 58 let, poljski delavec. Planina pri Rakeku 1; Kregar Elizabeta roj. Petrič, 81 let. zasebnica, Zrinjskega ul. 3. V ljubljanski bolnici so umrli: Kusar Ivanka, 31 let, hči posestnika. Podutiška c. 7; Rogelj Marija, 71 let, posestnica, Preserje 8; Kumar Iva« na roj. Kaplja, 53 let, žena pleskarja. Galjevica 74: Kavčnik Lovro, 55 let, žena žel. zvaničnika v p.. Tržaška c. 92; Reich-man Jožefa, 67 let, mestna uboga, Japlje-va ul. 2; Kranjc Roman, 62 let, žel. strojevodja, Ilovški stradon 4; Kralj Milka, 19 let, hči bajtarja. Draga 12, obč. Višnja gora; Udovič Avrelija, 19 let, Stari trg pri Logatcu; Egger Alojzija, 74 let, vdova zaL uradnika, Malgajeva ul. 20; Verbič Janez, 27 let, obč. uradnik, Kamnik 64 pri Pie-serju; Iglic Franja, vdova učitelja, Ponikve 77, obč. Videm-Kočevje; Klančar Marija. 34 let, dninarica, Mala vas 53 pri Jezici; Dejak Danijela, 6 let, hči delavca, Dolenja vas pri Kočevju; Podreka Drago, 67 let, šef mestne kontrole v p., Ces:a v Rožno dolino 20-1; Osana Marija roj. švigel, 75 let. vdova učitelja. Gledališka ul. 10; žgajnar Anton, 65 let. železničar v p.. Knezova ul. 30; Arhar Marija, 29 let, zasebnica. Poljanska c. 54; SmoJčič Drago, 6 let, sin dnevničarja, Poljanslu nasip 56. Križanka 1 o 3 14 19 J 23 ■ Besede pomenijo Vodoravno: l. umetna vodna struga, 5. sledi strela, 8. ne ljubi resnice, 14. domača žival; nekdaj tudi napadalno orožje, 15. del vojne taktike (dvoj.), 17. pralno sredstvo, 18. nikalnica, 19. zgodnji, 20. slraho-valen, grozen, 23. zlato (franc), 24. grad v okolici Triesta, 25. žito, 26. žensko ime, 28. nauk o načinih, postopkih, ravnanju (množ.), 29. kmetijski strokovnjak, 30. žensko ime, 32 spletka, 34. otok v Adrianskem morju, 35. ne more govoriti, 36. spodaj, bolj nizko. 37. nikalnica, 38. francoski politik, 40. čar, vaba, 42. del noge, 44. pri-trdilnica, 46. del mikroskopa, daljnogleda, naočnikov, 47. zažčitnik, 49. svetopisemska osoba, 51. igralna karta, 52. svetopisemski modrijani, filozofi, 53. drugo ime za Kitajsko. 54. osebni poroki. Navpično: 1 Koroško, 2. pripadnik izumrlega mongolskega plemena, 3. reka v Angliji, 44. okrajšava za Anton, 5. okusen vrtni pridelek, 6. svariti, klicati na pravo pot, terjati, 7. značajen, v zvezi z značilnostjo, 8. sestavni del naravnega »pokrivala« človške glave, 9. se uveljavlja v nepriznani >glasbenU reprodukciji, 10. niti ne najmanj, 11. del vlomka, 12. število, 13. padam, 15. rimski cesar. 1. nemški slikar konec 15. in v začetku 16. stoletja (fon.), 20. velikan, 21. igralec, 22. babilonsko mesto, 24. lahkoatletska disciplina. 27. težaka. 28. izražanje z obrazom in kretnjami. 31. slabost, 33. veznik, 39. vrv, ki jo rr.bijo kovboji, 41. otok v Adrianskem morju. 43. del sobe, trdne zemlja 45 ženako ime. 47. predlog, 48. dva samoglasnika, 50. sredi kola. Rešitev zadnje križanke Vodoravno: i kape, 5. prikazen, 11. keks, 15. agonija, 17. ar, 18. kapital, 20. laz te, 21. krat, 23. mamilo, 24. Amati, 25. traged, 27. naliv, 28. Be, 29. pravorek, 30. ne, 31. rmani, 35. očanec. 36. kamin, 39. indeks, 41. Anin, 42. Kozaki, 43. jo, 44. Oran, 45. K. J.. 46. Ciči, 47. oj, 48. ananas, 49. Lear, 50. jalova. Navpično: i Kalabrija, 2. Agamemnon, 3. poza, 4. Enit, 5. pje, 6. Ra, 7. Karavanke, 8. Aragonija. 9. Ek, 10. nam. 11. kima, 12. etil, 13. Kalnikov, 14. Slovenija, 16. iti. 19. Pan, 21. krača, 22. teren, 25. tro. 26. dec., 32. ad, 33. neon, 34. ikra, 36. koča, 37. azil. 38. ma, 40. Sas, 42. kij. Ali bo zapornica Ljubljanici letos gotova? Ljubljana, 3. oktobra Pri šentpeterskem mostu se dviga iz Ljubljanice mogočno poslopje. Na prvi pogled marsikdo ne spozna, da je to zapornica. Pravimo poslopje, ker stavba ni podobna jezu in budi pozornost kot arhitektonska posebnost. Poslopje se zdi tako veliko, kakor da bi bilo lahko v njem dovolj prostora za elektrarno. Toda elektrarne zdaj še na Ljubljanici ne bo. Menda bi bilo zanjo premalo vode. ki bo morala biti tudi pogosto povsem zaprta, da se ne bo preveč osušilo Barje. Zapornico smo ob priliki nekoliko že opisali. Povedali smo, da se deli v glavnem v tri dele ali velike stebre, ki bodo nosili strojne, težke kovinske naprave. Dva stebra stojita ob bregovih, tretji pa sredi struge. Stebri so tako visoki in široki, da so podobni bolj stolpom, zlasti še, ker je zgornja polovica votla. Ob zgornji strani, proti mostu, imajo stebri okna ali niše. Prav tako ima vsak steber ob straneh po eno okno. V notranjosti stebrov bodo stopnice. Na spodnji strani stebrov, proti cu-krarni, zunaj, v višini nabrežij, veže stebre železobetonski hodnik, balkon ali mo-stiček. Do zapornice bodo držale stopnice z levega nabrežja. Zapornica ima še tem bolj monumentalno lice, ker je obložena s klesanim kamnom. Za to stavbo so porabili toliko obdelanega kamna kakor bi ga pročelje okrog 30 m dolge in 20 m široke hiše. 2e iz tega sprevidimo, da je bilo delo res veliko in da ga je bilo doslej končanega sorazmerno mnogo. Stavbna dela bi morala biti končana sredi tega meseca. Lahko bi bila še prej, ko bi podjetje lahko zaposlovalo dovolj delavcev. Tako se je pa delo malo zavleklo in moglo biti končano ob prvotno predpisanem roku. Zato so morai zaprositi za podaljšanje roka in upanje je, da bo prošnji ugodeno. V primeri z dosedanjimi drugimi deli v Ljubljanici je sedanje delo napredovalo še sorazmerno hitro. Vsa regulacijska dela so se močno zavlekla in zakasnila zaradi nalivov ter narasle vode, ki je pogostokrat preplavila strugo in pregnala delavce iz nje. Pri tem delu, ker se zapornica dviga nad vodo, jih pa nalivi niso mogli ovirati, zlasti ko so zbetonirali temelje stebrov. Zaradi dela pri novi zapornici ni bilo niti treba spuščati zapornice v Trnovem; voda je lahko tekla. Sicer jih pa vreme tudi v splošnem ni mnogo oviralo. Lepih dni je bilo res nenavadno mnogo, kakor le redko v stavbni sezoni. Za stavbna dela je bilo vreme letos res idealno. Vprašanje pa je, ali bodo tudi nadaljnji jesenski meseci tako lepi in če bodo lahko tudi poslej delali tako neovirano. Ce bo tudi jesen izredno lepa, smemo pričakovati, da bodo stavbna dela že letos končana, čeprav je še sorazmerno mnogo dela. Na prvi pogled bi morda kdo res sodil, da je delo že končano ter poslopje pripravljeno za zadnjo etapo del — namestitev strojnih naprav. V resnici je pa se precej dela. Zaj so začeli pripravljati opaž za betoniranje strešnih železo betonskih plošč in vencev na stebrih. Stebri bodo z zgornjim zaključkom vred visoki nad 10 metrov nad nabrežji. Ze z betoniranjem streh in ven- cev je še precej dela, razen tega pa čaka še več manjših del. Vedeti moramo, aa bodo vsi betonski deli imeli lice umetnega kamna. Takšnih delov, čeprav prevlaauje na pročelju obloga iz klesanega kamna, je precej, n. pr. mostič in obloge na oknih. Prav tako bodo morali 1 postaviti še stopnice na levem bregu. Obdelava betonskega površja na prostem bi bila ob slabem vremenu ovirana, zato delo ne bo moglo zadovoljivo napredovati, če vreme ne bo ugodno. Da je pa bilo doslej gotovega vendar že toliko dela, tako da je zapornica dosegla vrh, je vsekakor v veliki meri zasluga podjetja, ki je ob pravem času preskrbelo vse potrebno gradivo. Posebno mnogo so potrebovali kamna. Zdaj obklesavajo zadnje kose. Dovolj so imeli tudi cementa in železa. Pač pa bi lahko zaposlili več delavcev, a vselej ni bilo mogoče. Vprašanje je, ali bodo lahko končali vsa stavbna dela že letos ali jih pa bo pregnala zima, da bodo lahko nadaljevali šele spomladi. Zdaj še ni mogoče presoditi, kdaj bo delo končano, zlasti še, ker je mnogo odvisno od vremena in ker lahko nastopijo nepričakovane ovire. DOBER ZGLED Žena: — Zakaj si mi pa kupil papigo, ki sploh ne zna govoriti? Mož: — Eh, saj to sem baš hotel, da bi ti služila za zgled. Mali oglasi DIVJI KOSTANJ SO cent. kg! Zelišča — zelenjave, suhe in sveže GOBE ugodno prodaste pri — >ALPA<, Vidovdanska cesta 18. ZOPET PRODAJAM Ia zeljnate glave od 50 kg naprej. Ponudbe pod »Takoj 7771 na oglasni oddelek i Slovenskega Narodac. ZAHVALA Vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem dobrim ln blagim ljudem iz hiše in soseske, ki so mi tako tolažeče in ljubo stali ob strani ob smrti moje matere Ivane Pfeifer roj. Hamovi izrekam najglobljo zahvalo. Posebna zahvala pa veljaj g. dr. Mlsu, veleč, sentpeterskim gospodom in dragim tov. pevcem s tov. pevovodjo Vrač-kom načelu za veličastni zadnji pevski pozdrav, kakor tudi Ste v'■■•m dragim Kranjčanom za spremstvo in poklonjeno cvetje. Vladimir pfeifer, sin v imenu bratov, sestre in nečaka Pred 190 leti Je Ljubljana dobila Robbov vodnjak i -P — eno najlepših umetnin, ki je pa bila ob nastanka je moral boriti za svoje plačilo pravljeno izdajati velike svote in se je odloČilo tudi postaviti tako lep vodnjak. Izdatki za vodnjak so pa bili v primeri z drugimi naložbami mesta v nepremičninah majhni. L. 1726 je magistrat kupil gilto komende nemškega viteškega reda za 34.000 gld. Kupil je pa tudi kapiteljsko in vicedomsko gilto, zidal je javna poslopja, dajal denar za popravila stavb, kupoval gostilne. Nekateri mislijo, da se je magistrat že tedaj bal, da bo vlada prevzela številne njegove naloge ter posegla v mestno blagajno. Zato je mesto skušalo denar varno naložiti. Tako je prišlo tudi do odločitve, da mesto dobi novi vodnjak pred mestno hišo. Magistrat je sklenil pogodbo z ljubljanskim meščanom in članom mestnega sveta mojstrom Fr. Robbo pogodbo, ki jo je podpisal v imenu mesta mestni blagajnik. Pogodba je bila sklenjena 1. 1743. Roba se je obvezal postaviti na kraju starega vodnjaka pred mestno hišo novi vodnjak iz »grobega marmorja«. V pogodbi je bilo opisano, kakšen bo novi vodnjak, da bo imel obelisk, kako bo visok ter da ga bodo krasile podobe. Umetnik je izdelal prej načrt. Delo bi naj bilo gotovo v dveh letih. Mesto se je obvezalo plačati za to delo 2400 gld. v petih obrokih. Robba bi moral sam preskrbeti vse gradivo in napeljati vodo v vodnjak. Posebno zanimiv je odstavek v pogodbi, ki pravi, da se mestni blagajnik obvezuje preskrbeti ob prihodnjem sv. Jakobu (tedaj so izmenjavali svetovalce in volili župana in sodnika) mesto v svetu 24 svetovalcev. Znano je, da se je tedaj mestno zastopstvo delilo na notranji in zunanji svet ter »občino«. V notranjem svetu je bilo 12 svetovalcev, v zunanjem, ki je imel manj veljave, pa 24. ^Občina« je štela 64 članov. Skupaj z županom je mestno zastopstvo štelo 101 člana. Robba je bil tedaj, ko je sklepal pogodbo za vodnjak, očitno- v »občini« in je potem napredoval v zunanji svet. — Pogodbo je magistrat potrdil 8. avgusta 1743. Ljubljana, 2. oktobra Ko razkazujemo gostom Ljubljano, jim pokažemo ponosno tudi vodnjak pred mestno hišo, saj je ena najlepših umetnin mesta. Drugega dela kiparske umetnosti Ljubljana sploh nima na prostem, da bi se lahko kosalo s tem vodnjakom. Marijina soba na Sv. Jakoba trgu in trojiški spomenik pred uršulinsko cerkvijo sta nedvomno lepa spomenika in tudi mnogo starejša od mestnega vodnjaka, kot umetnini se pa ne moreta kosati z njim. Robbov vodnjak izpo-pcljnjuje arhitektonsko lepoto zatišja pred mestno hišo in ne moremo si misliti pogleda od Mestnega trga proti škofiji brez njega. Obelisk vodnjaka daje v vsej okolici značaj in arhitekt bi težko mu našel boljšo rešitev, da bi poudaril lepoto tega starejšega dela mesta in dosegel ravnovesje med gmotami. Robov vodnjak je zelo slikovit in njegova lepota prihaja še tem bolj do izraza, ker je prostor zanj res posrečeno izbran. Nikjer drugje v Ljubljani bi ne našli zanj drugega primernega prostora. Ta umetnina nedvomno zasluži, da ji posvetimo vsaj naslednje vrstice, zlasti zdaj, ko je minilo 190 let, odkar je gotova in bo prihodnje leto že 200 let, odkar se je umetnik lotil dela. Kdo je bil Robba? Prav bi bilo, da bi se vsaj v glavnem seznanili z življenjepisom umetnika, ki je dal Ljubljani krasne umetnine trajne vrednosti — ne le mestni vodnjak. Francesco Robba je umrl 24. januarja 1757 v Zagrebu, ni pa znana letnica njegovega rojstva. L. 1724 se je naselil v Ljubljani, kjer se je oženil s hčerjo kiparja Misleja. V Ljubljani je deloval do 1. 1752., ko se je preselil v Zagreb. Zapustil nam je številne umetnine, izklesane iz marmorja, ki ga je bil umetnik najraje oblikoval. Med njegovimi največjimi umetninami v Ljubljani (ki so bila že večkrat primerno opisana in ocenjena) je treba omeniti vsaj glavni oltar v frančiškanski cerkvi, izdelan 1. 1736, dalje oltar v uršulinski cerkvi (,1744), veliki oltar v šentjakobski cerkvi (1732) in kerubina v stolnici (okrog 1. 1750). Tudi Zagrebu je podaril umetnine velike vrednosti. Iz Ljubljane se je moral izseliti, ker se je tako zadolžil pri delu, zlasti pri vodnjaku, da ni mogel živeti v naših tesnih razmerah. Njegovo delo nikakor ni bilo primerno plačano glede na visoko umetnostno vrednost. Nekatere njegove umetnine so dandanes neprecenljive umetnostne vrednosti. V tistih časih pa Ljubljana ni mogla plačevati umetnika bolje, če je že znala ceniti njegovo delo; vedeti moramo tudi, da je bil Robba zelo slab podjetnik, brez pravega smisla za poslovne zadeve. Ustvarjal je velike umetnine, m pa znal računati in delo je končal vselej mnogo pozneje kakor se je pogodil. Stroški so navadno precej presegli proračun in umetnik ni dobil toliko doplačil kakor je sam imel stroškov. Zato se je tem bolj zadolževal, čim več je ustvarjal ter se tem bolj onemogočil kot podjetnik, čim večji ugled si je ustvaril kot umetnik. Velike investicije mesta v 18. stoletju Ni še povsem pojasnjeno, zakaj je bilo mesto v prvi polovici 18. stoletja tako pri- Delo gotovo pred 190 leti Delo se je zelo zavleklo. Umetnika je zasledovala nesreča, sicer bi pa delo najbrž ne moglo biti tako kmalu gotovo, četudi bi šlo vse po sreči. Marmor, ki ga je Robba naročil za vodnjak iz Italije, se je potopil na morju pri Triestu. To je bil hud udarec in Robba bi najbrž ne mogel izpolniti pogodbe, če bi marmorja potem ne naročilo mesto na svoje stroške. L. 1749 bi naj bilo delo gotovo, ker se je že tako zavleklo, vsaj pred zimo. Da bi Robba zaposloval dovolj delavcev mu je magistrat izplačal 100 gld. Končno je bilo delo vendar končano in mesto je pridobilo veliko umetnino. Meščani so bili lahko zadovoljni, ni pa mogel biti zadovoljen umetnik. Obvezal se je postaviti vodnjak za 2400 goldinarjev, stroški so pa v resnici narasli po njegovih računih na 4826 gld. Porabil je vse svoje prihranke in se celo zadolžil, da je delo lahko končal. Zato je bil pač upravičen zaprositi magi- nizko ocenjena in strat za primerno podporo. V prošnji z dne 11. febr. 1751 je navedel, da je imel pri vodnjaku 4826 gld. izdatkov, ne da bi pri tem računal svojo plačo. Vodnjak je bil vreden po nepristranski cenitvi 12.000 gld. Da bi Robba ne prišel na beraško palico ter ostal brez vsake odškodnine za svoje devetletno delo — torej od 1743—1751 — je zaprosil, naj bi mu magistrat izplačal primerno nagrado. Magistrat pa ni bil pripravljen takoj ugoditi umetnikovi prošnji. Imenoval je preiskovalno komisijo, ki bi naj ocenilo, koliko je vodnjak vreden. Ni znano, koliko je bil vodnjak vreden po cenitvi komisije, pač pa, da je bil ocenjen višje kakor je znašala vsota, ki jo je umetnik prejel. Da bi ne prišlo do pravdanja Na magistratu so se bali pravde zaradi vodnjaka, ker so vedeli, da bi bil vodnjak lahko ocenjen še višje kakor ga je cenil sam umetnik. Zato so želeli, da bi prišlo do mirne poravnave, nikakor pa niso bili pripravljeni plačati več kakor so znašali stroški, to se pravi, da bi doplačali kvečjemu le še 2426 goldinarjev. Zato se je Robba obrnil na zbornico, naj bi pritisnila na magisrat, da bi prejel kar mu gre. Navedel je, da se je pri izdelovanju vodnjaka tako zadolžil, da ne more prevzeti več nobenega dela. Najmanj, kar bi moral prejeti za svoj trud, ceni na 2000 gld. Vse, kar je prejel, je izdal za plačilo delavcev, zase ni nič porabil. Ce bi mu plačali le polovico dobe delo, torej 4 in pol leta in mu določili vsaj po 1 gld. 25 kr. plače na dan, bi to znašalo 1836 gld. S tem bi se tudi končno zadovoljil iz ljubezni do domaČega mesta. Zaprosil je. naj nepristransko razsodišče določi, kar mu gre. Vlada je Robbo napotila na magistrat z njegovimi zahtevami. Magistrat je pristal, naj o zadevi razsoja razsodišče. Robbo sta zastopala dva plemiča. Obravnava je bila 8. avgusta 1752, a ni bila uspešna, ker je Robba med tem še predložil zahtevo, naj mu izplačajo za razne posebne stroške še 973 gld. Magistrat je zahtevo odbil ter zahteval, naj Robba predloži podroben račun. Robba je predložil račun v 8. točkah, a magistrat je od točke do točke zavračal umetnikove zahteve ter sestavil tudi račun, ki je znašal prav tako 973 gld., češ toliko znašajo posebni stroški magistrata za vodnjak, stroški, ki bi šli po pogodbi na račun Robbe, a jih je prevzelo mesto. Druga obravnava je bila 23. avgusta 1752 in razsodišče je priznalo Robbi še 1848 gld. 20 kr. Po tem takem je vodnjak veljal 6674 gld. 20 kr. IZ tega sprevidimo, da je umetnik v pravem pomenu besede podaril Ljubljani umetnino. Sam se je pri delu gmotno uničil, a plačilo mu je, da se je nesmrtno proslavil z umetnino, ki krasi Ljubljano že skoraj dve stoletji, z umetnino, ki spada med naše najlepše ter najdragocenejše baročne spomenike. Protiboljševiška v SoSiji Bolgarski r rad je enoten proti boljševizmu razstava in neizprosen ▼ borbi Velika bolgarska protiboljševiška razstava je bila v nedeljo v Sofiji svečano otvor-jena. K otvoritvi so prišli ministrski predsednik Filov, notranji minister Gabrovski, prosvetni minister Joco, finančni minister Bojilow, Šef carjevega kabineta poslanik Komenov, italijanski in nemški poslanik, generalni tajnik v zunanjem ministrstvu poslanik šimanov, direktor tiska Nikolajev, deželni skupinski vodja NSDAP Drech-sel, mnogo poslancev, visokih uradnikov, zastopnikov raznih organizacij in ustanov ter mnogo sofijskih meščanov. Godba je zaigrala bolgarsko himno, potem je pa izpregovoril notranji minister Gabrovski. Govoril je kritično o teoretični podlagi in praktičnih posledicah boljševizma. Trem temeljnim načelom boljševizma, razredni borbi, negiranju naroda v korist internacionalizmu ter oboževanje sile in terorja je zoperstavil minister ugotovitev, da gmotni in duhovni napredek človeštva ni plod razredne borbe, temveč sodelovanja vseh pripadnikov naroda. Prav tako niso odvisna socialna vprašanja od pravične razdelitve za življenje potrebnih dobrin. Na- rod je tisti, ki ustvarja. Ker tega ni sprevidel, ni dosegel komunizem v zadnjih 25 letih, ko je poskušal v veliki Rusiji prenesti svojo teorijo v prakso, nobenega zboljšanja položaja in nobenega napredka, temveč je žrtvoval v strašnih državljanskih vojnah in lakoti milijone ljudi ali pa jih je pahnil v največjo nesrečo, ter poskusil po-! tegniti v svojo nesrečo tudi druge svobodne j narode. Potreben je bil velik vodja velikega na-j roda s hrabro vojsko in zvestimi zavezniki, i da bi dvignil zastor s tega dogajanja ter pokazal Evropi pot k rešitvi. Sele vkora-kanje nemških in zavezniških čet v Sov-jetsko Rusijo je postavilo rezultate 25 letnega delovanja boljševizma neposredno pred oči. Ti rezultati so najstrašnejši za vas in kmeta, ki mu je bil iztrgan sad njegovega dela, in ki je bil brez zaščite izročen boljše-viškim mogotcem. Tako si je ustvarila Bolgarija protikominternski odbor, ki mu gre hvaležnost naroda za to razstavo, kajti bolgarski narod je sovražnik boljševlških teorij in diktatur, ker noče rušiti, temveč neprestano gradi na svojem socialnem, Naši hitri oddelki med akcijo na Doncu gmotnem in kulturnem napredku in sicer na temelju osebnih kakovosti poedinca ter nedotakljivosti bolgarskega naroda. Temelj tega naroda je bolgarski kmet, ki z veseljem obdeluje svojo zemljo in Id je gospodar sadov svojega dela. Ta narod pozna proklestvo komunizma in zato se je odločno priključil fronti novega evropskega reda. V tem smislu globoko pojmuje razstavo in v tem smislu je minister proglasil razstavo za otvorjeno. Za ministrom Gabrovskim je izpregovoril zaslužni predsednik proti kominternskega odbora ing. Krestev. Izjavil je, da se pričenja z otvoritvijo protiboljševiške razstave v Sofiji organiziran kulturni boj proti komunizmu v Bolgariji. Višek nevarnosti, ki je pretila Evropi po boljševizmu, je bil dosežen v začetku lanskega leta, ko j a stalo več sto boljševiških divizij pripravljenih navaliti na evropske narode. Zato je Adolf Hitler dalekovidno storil najusodnejši sklep, kar jih pozna zgodovina in popeljal je nemški narod in druge evropske narode v boj proti boljševizmu, ki je ogra-žal Evropo. Bolgarski narod ima samo en odgovor boljševizmu, ki je iztegoval svoje kremplje tudi po Bolgariji: bolgarski narod je enoten in neizprosen v borbi proti boljševizmu. Od Nurmija do Haegga je 14 let ali pa tudi 30 sekund Kaj pravi Haegg sam o sebi in kaj drugi o njem — Svetovno športno časopisje v zadregi Ljubljana, 2. oktobra Pred 14 leti je bil znani finski tekač Paavo Nurmi na višku svoje slave. O njem je šel glas po vsem svetu in povsod, kjer se je pojavil, je bil deležen nevsakdanjih počastitev od športnih mas. Leta 1928 je Nurmi postavil nov svctovnj re-kort v teku na 5 km: 14:28.2. O njem so pisali, da je fantastičen, fenomenalen itd. Res je Nurmijev čas veljal v tabeli svetovnih rekordov razmeroma dolgo dobo. Po 1. 1939 pa je v pičlih dveh letih cela vrsta švedskih in finskih tekačev nižala mejo. Med njimi so znana imena: Larsson, Salminen. Kaiarne, Andersson, Lehtinen, Pekuri, HellstrOm, Maki — tisti Maki, ki je napravil prvi mogočni skok naprej. Pred njim je imel najboljšo znamko Hellstrom: 14:15.8. Maki jo je prekosil kar za 7 sekund. Zopet so živeli športniki nekaj "asa pod silovitim dojmom tega dogodka, čeprav so zaposljevali njihovo pozornost naglo se razvijajoči zgodovinski vojni boji. Poleg »fantastičnih« in »fenomenalnih« pohval so vsi stali začudeni pred zmogljivostjo človeškega telesa. Kje je meja? Saj ni mogoče, da bi še kdo prekosil Makija! Nemogoče pa je postalo mogoče in danes, kakor smo navdušeni in obenem skeptični, smo uverjeni, da s Haggovim vrhunskim rezultatom še ni izrečena zadnja beseda. Kedaj pa bo stekel med belimi te-kališčnimi progami mož, ki bo šel v teku na 5 km pod 13:58.2, seveda ni mogoče reči niti približno. Če bo sport še v naprej ostal tako priljubljen med civiliziranimi narodi vsega sveta in bo še v naprej vodil telesno vzgojo mladine, najbrže niti ne bo treba v masi tekačev čakati predolgo. Hagg je danes star 13 let. Rodi; se je na Jamtlandu, od koder izhaja že več znanih švedskih športnikov, na primeru smučarski svetovni prvak Alf Dahlquist in Henry Kaiarne. Hagg je po pop licu gasilec, kakor mnogi drugi njegovi tovariši. Zaposlen je sedaj v majhnem pristaniškem mestu Geflue severno cd Stockholma. Športni novinar Stockholm Tidningena je o njem dejal: »Hagg je v svoji dobi bolj nadmočen kakor katerigoii tekač kdaj prej, čeprav so živeli tako znameniti srednjepro-gaši kakor George, Schrubb in Nurmi. k: so bili tako pomembni za razvoj lahke atletike in ki so »D;-sall« s svojimi nogami zgodovino lahkoatletike.* Harbig, k i so ga šteli do nedavna za najboljšega srednjeprogaša, je po svojem gostovanju v Stockholmu izjavil: Hagg je najsuverenejši in najpopolnejši tekač, ki sem ga kdajkoli videl. Pri njem ne obstoja niti en nemogoč gib in ves čas dela brez trošenja moči. Da se razumejo njegovi »nemogoči« časi, ga je treba videti. Njegov stil je veličasten in tako skladen med vsem tekom, da se zdi. da resnično leti naprej. O Haggovem vežbanju je zapisal Viktor Andersson med drugim: »Hagg je visok, mršav mladenič, Sajastega obraza z ostrimi potezami, špičaste-ga nosu. daleč nazaj počesanih, gost'h las, ki med tekom vihrajo okoli glave. Ifiiicaft, dolgonog, prijazen mlad človek, ki izgleda zelo umerjeno. Ne izgleda sploh ne kot razredni tekač, izgleda skoro neviden, nasprotno od Henrvja Kaiarnea. ki je vedno dajal suveren vtis.. Hagg vežba brez ugovora, čeprav stavlja trening nanj še tako velike napore. Po zimi se je mudil 4 mesece v Vadalenu, kjer je prestal prav fantastični »kondicijs\i trening«. Njegov spored se je začel v januarju z obilnim vežbanjem. Vc/.bal je pet dni v tednu do pomladi. Ves trening gradi na kondicijskem teku po gozdu in poljih. Masira se ne. izjemoma zelo rahlo.« H^gg pripoveduje sam o sebi med drugim: »Če hočete zvedeti, po kakšnih tajinstve-nih poteh sem dosegel svoje uspehe, vam lahko rečem, da sem jih dosegel zelo enostavno: povsem prirodno in niti malo napeto telo! Pri vsakem nastopu se trudim izogniti se krčenju telesa. Svojčas sem pet let delal težka dela v gozdu. To mi je pomagalo, da je telo ostalo zdravo in krepko. Dve leti sem sekal drva. tri leta pa sem delal pri njih odpravljanju. Prav to življenje in bivanje v gozdu mi je dalo podlago za moje vežbanje. Odtlej sem vežbal enostavno in prirodno, vendar pa zelo oprezno. Tekel sem in vedno znova tekel. Vežbanje sem stopnjeval od leta do leta. Pri vežbanju izbiram povsem mehke in elastične steze v gozdovih. Običajno tečem pol ali celo uro. Se ko sem bil mlad, sem imel sproščene in mehke mišice in sem strogo pazil, da so take ostale. Ne poznam nobenega načina, ki bi me vzdržal v »formi«, razen tega, ki ga izvajam: tek po mehkih in elastičnih gozdnih poteh lahko in nenapeto. 65 let dvojčka nista vedela drug za drugega V Kolnu so med sodno obravnavo poklicali neko pričo in ko je začela odgovarjati na vprašanja o svojih podatkih je neki poslušalec prisluhnil tembolj, ker se mu je zdelo westfalsko narečje zaslišane priče znano. Izkazalo se je, da ima mož iz občinstva pred seboj svojega brata dvojčka, ki ga je srečal po 65 letih. Zdaj 75 let stara brata, sta se ločila kot 10 :^tna dečka, ko so leta 1877. prinesli domov njunega očeta smrtno ponesrečenega. Dvojčka so sprejeli dobri ljudje ločeno in tako nista vedela drug za drugega, šele po 65 letih ju je čudno naključje spravilo skupaj. Inseriraj v „Slov. Narodu41 D. Dn Manrier: Prva 108 Roman >To je bila zadnja nedelja, ki sta jo Bea in Giles prebila v Mandeiievu,« je pripovedoval Maksim. »Samih ju nisem nikoli več povabil. Prihajala sta na plese, vrtne veselice in druge take javne reči. Bea mi ni nikoli rekla besedice o tistem dnevu, niti ne jaz nji. Toda prepričan sem bil, da zdaj ve, kako je, in si zamišlja moje življenje. In prav tako Frank. Rebeka je bila med tem spet postala previdna. Njeno vedenje je bilo navzven neoporečno. Toda kadar sem šel slučajno z doma in jo pustil samo v Mander-leyu, nisem nikoli zanesljivo vedel, kaj se utegne zgoditi. Saj je bila že tista istorija s Frankom, in potem z Gilesom. Bila je zmožna, da se loti katerega izmed naših delavcev na pristavi ali kogar si bodi iz Kerritha ... In tedaj bi se bomba kakopak raz- počila. Govorice in___skratka, ves škandal, ki sem se ga bal.« Bilo mi je, kakor da sem tam, v hišici na robu gozda; slišala sem škrabljanje dežja po strehi. Videla sem prah na posnetkih ladij in od miši preglo-dano blago na divanu. Videla sem bebastega Bena s njegovimi ubogimi zaspanimi očmi. »Kaj ne, da me ne boste spravili v norišnico, a?« In mislila sem na temno, strmo stezo po gozdu in slišala med debli smukanje svilene obleke v lahni nočni sapi. »Imela sem bratranca,« je Maksim nadaljeval, kakor da se mu pripovedovanje upira, »človeka, ki je bil več let na tujem, potem pa se je bil vrnil v Anglijo. Navadil se je, da je prihajal semkaj vsakokrat, kadar mene ni bilo doma. Frank ga je bil že nekajkrat videl. Neki Favell je bil. Jack Favell.« »Poznam ga,« sem rekla. »Prišel je semkaj tisti dan, ko si bil v Londonu na pojedini« »Tak si ga videla tudi ti? Zakaj mi nisi povedala? Zvedel sem od Franka; ta je videl njegov avtomobil, ko je zapeljal skozi mrežna vrata na cesto. < »Nekaj mi ni dalo, da bi ti omenila,c sem rekla, »Mislila sem, da bi te spomnilo Rebeke---< »Da bi me spomnilo... ? Oh, sveti Bog, kakor da bi mi bilo treba dramiti spomini« Zdaj, ko se je bil prekinil in zablodil z očmi kdo ve kam, sem se vpraševala, ali mar z menoj vred tudi on misli na potopljena kabino tam zunaj v zalivu. •. »Tistega Favella si je naročala dol v hišico,< je Maham spet začel, »služinčadi pa je rekla, da pojde z jadrnico na morje in se vrne šele drugo jutro. V resnici je bila vso noč z njim. Še enkrat sem jo posvaril; rekel sem ji, da mu s samokresom posvetim, če ga kdaj srečam v Manderlevu, pa naj ga dobim kjer koli. Favell je imel temno, sumljivo preteklost... Ob sami misli, da se klati po mander-levskih gozdih in po krajih, kakršen je Srečna dolina, se mi je delala rdeča megla pred očmi. Ponovil sem Rebeki, da tega ne trpim Ona pa je le skomignila zrameni. Se zakleti je pozabila, Tisti dan sem opazil, da je bolj bleda kot po navadi, nekam živčna, in da ima nemirne oči. Vprašal sem se, kaj še bo s to žensko, kadar začne ocvetati in se zave, da je stara. In tako je šlo še nekaj časa. Nič posebnega se ni zgodilo. Potem se je nekega dne odpeljala v London. Vrnila se je podnevi, kar drugače ni bilo njena navada. Jaz je vsaj nisem pričakoval. Ker sva imela tisti dan s Frankom delo v pisarni, sem večerjal pri njem, v njegovi hiši.« Zdaj je govoril Maksim v kratkih, odsekanih stavkih. Se krepkeje sem ga stisnila za roke. »Domov sem prišel po večerji, okrog poli enajstih. V veži na naslanjaču sem zagledal Rebekin cgrinjač in njene rokavice. Saj neki ima, da se je vrnila ? sem pomislil. Stopil sem v jutrnjo sobo, a tam je ni bilo. Takoj sem si dejal, da je morala iti v čolnarno. In zdajci me je prevzel občutek, da ne morem niti minute dalj prenašati tega življenja laži, blata in prevar. Treba je bilo storiti konec, tako ali tako. Na misel mi je prišlo, da bi vzel s seboj samokres in malce prestrašil tega Človeka — zakaj prepričan sem bil, da ga bom zalotil — še rajši pa oba. Napotil sem se naravnost na obalo. Doma ni bil nihč e opazil moje vrnitve. Sel sem skozi vrt in ubral pot po gozdih. Okno hišice je bilo razsvetljeno, zato sem vstopil, ne da bi obstal. V moje veliko presenečenje je bila Rebeka sama. Ležala je na divanu in zraven sebe je imela pepelnik, poln cigaretnih ogorkov. Njen obraz je bil bolan, kakor obraz obsedenke. »Takoj sem ji povedal, kaj mislim o Favellu; po- slušala me je, ne da bi odgovorila besedico. .Dovolj dolgo sva živela to sramotno življenje, ti pa jaz,' sem ji rekel. ,In zdaj je konec, razumeš? Kaj delaš v Londonu, mi ni mar. Tam lahko živiš s svojim Favellom ali s komer ti drago. Ne pa tu. V Manderlevu ne. »Nekaj trenutkov ni rekla ničesar. Strmo me je gledala in se smehljala. Nato pa: ,In če bi se mi zahotelo živeti tu ? Kaj potem T »,Kar velja, velja!' sem odvrnil. ,Ali jaz po svoji strani ne držim, kar mi nalaga tvoja umazana, sramotna pogodba? Toda ti si me prevarila. Misliš, da v moji hiši, na mojem posestvu lahko delaš isto, kar delaš v svojem londonskem blodišču. Trpel sem, dokler sem mogel, a Bog mi je priča, Rebeka, to pot je zadnjič, da tako govorim." »Spominjam se, kakor bi bilo zdajle, da je zmečkala cigareto na pepelniku, nato pa vstala in preteg-nila roke nad glavo. ,Prav imaš, Maks,' je rekla. ,Cas je, da začnem novo stran/ »Videi sem jo tako bledo, tako drobno. Z rokami v žepih svojih mornarskih hlač je hodila po izbi sem ter tja. Tako oblečena je nalikovala dečku — dečku z obrazom Boticellijevega angela. »,Si kdaj pomislil,' je izpregovorila med to ne-ugnano hojo sem ter tja, ,da bi imel z obtožbo zoper mene preklete sitnosti? Pred sodiščem, mislim. V primeru, če bi zahteval ločitev. Se zavedaš, da nisi imel nikoli niti krpice dokaza proti meni, nikoli, od prvih časov pa do danes? Vsi tvoji prijatelji in celo tvoji služabniki so prepričani, da je najin zakon vrhunec popolnosti.* Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jena — Za t—eratnj del Bata: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani