EDINA  STVAR
JOŽE    K A S T E L I C
1 voje dobre, uvele roke, mati, mati moja, so zame najlepši cvet hiše naše, našega doma, polnega rož.
Tvoje sladke, globoke oči,
ljuba, ljuba moja,
so zame najlepša luč sveta,
nase zemlje,
polne solne.
Tvoj bežni, trdi, strti tek, življenje, življenje moje, je tista zadnja, edina stvar, ki je zavrgla luč in cvet in sama umirat šla v svet.
VEČERNICE
JOŽE    K A S T E L I C
A ve Marija — bolečina moja, sladki udarec zvona!
VeČer zemljo prepaja, veter travice maje, prebuja mir voda.
Studenec kamene ljubi, vrbam hladi korenine, bregove moči.