Pofttnlna platen« ▼ gotortnl
Ljubljana, sreda 30. septembra 1931
Cena 1 Din
Lpravništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. - Telefoo St 3121 3123, 3124. 3125 3126, bisera t oi oddelek.: Ljubljana Selen-burgova uL 3. - Tel 3492 m 2492.
Podružnica Mar--,«r: Aleksandrova
cesta St 13 - Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ubca
§t 2. - Telefoo št 190 Računi pri post ček zavodih: Ijana 5t 11842 Praha 7« W*en 5t 105 241
Ljub-
čislo
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefoa St 3122 3123 3124 3125 n 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon 5t 2440 (ponoč- 2582) Celie- Kocenova ul $ Telef i* 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Pred odločitvijo v Angliji
Dva mogočna strankarska bloka - Odločitev o raz pustu angleškega parlamenta bo padla jutri
- — gu brila skoraj vse svoje voditelje.
Program, s katerim misli delavska stranka stopiti pred volllce, ni tako širok kakor
London, 29. septembra f. Vsa angleška Javnost se mrzlično pripravlja na volitve. Liberalna stranka se je sicer dolgo časa upirala konservativnim načrtom, ko pa je v njej nastal razkol in je 30 poslancev izmed 58 Macdonaldu obljubilo, da ga bodo podpirali pri vseh odločitvah, ki jih je smatral kot potrebne za blagor naroda, je ■padla odločitev tudi pri njih. »Angleško nacionalno stranko«, ki se bo sedaj predstavila voMcem z nosilcem liste Macdonal-dom na čelu ter širokim programom finančne in gospodarske obnove, bo tvorila torej celokupna konservativna stranka, dobra polovica liberalnih poslancev, takozva-nih nacionalnih liberalcev in pa del laburi-stov nazvanih nacijonalni laburisti. Vlada se bavi sedaj z vprašanjem, kako bi skrajšala 18 dnevni rok, ki mora po statuti n preteči med razpustom parlamenta m dnevom volitev.
Ker je zakonodajni program, za katerega Je tri sklican parlament k izrednemu zasedanju 8. septembra, izčrpan, bo parlament najbrže že jutri razpuščen. Vsi poslanci se pripravljajo na volitve ter bodo v prvin dneh prihodnjega meseca odšli vsak v svoje volilno okrožje na volilno agitacijo. Ud-por liberalcev pTotri vladi narodne koalicije je močno popustil odkar se je večina članov izrekla za Macdonaldovo politiko. Položaj je še čvrstejši, odkar se je izvedelo, da bi John Simon takoj zamenjal Herberta Samuela in sir Mac Leana v vladi, ki se z razvojem dogodkov mista popolnoma strinjala, zlasti ne z namerami konservativcev da se uvedejo zaščitne carine. John Simon, znani mednarodni j uri. s t in predsednik anketne komisije, ki je dve leti sestavljaj poročilo o ustavni reformi v Indiji, je tudi v skupini nacionalnih liberalcev in vnet protekcionist Vendar sta oba liberalna ministra, ki se nahajata v vladi na prigovarjanje lorda Readinga slednjič, čeprav nerada, vendarle pristala na to, da vlada išče pri narodu legitimacijo za svoje dedovanje.	.
Raznesla se j« pa vest, da misli Lloyd George stopiti iz rezerve ter se zagnati na teatralen način v volimo borbo. Skupno z lordom Grevem pripravlja manifest, v katerem napada konservativce, da izrabljajo sedanjo težavno narodno krizo za izvedbo svojih fiskalnih načrtov. Tako bosta ob prihodnjih volitvah nastopila dva mogočna strankarska bloka. Vladna ali nacionalni blok, ki ga tvorita desnica in centrum pod ■vodstvom Macdonalda, ter oporicionalni blok, ki ga tvori levica okoli Lloyd Georgea Ne ve se pa še z gotovostjo, ali bo liberalni leader pristal na to, da stopi odkrito na ček) delavske stranke, čeprav ga angleški socialisti rote. naj prevzame vodstvo njihove stramke, ki je v zadnji politični krizi iz-
program narodne obnove, s katerim poj de nacionalna stranka v volilno borbo. Zahteve delavske stranke so:
Kontrola nad bankami potom posebnega odbora, ki bi bil vladi odgovoren, kontrola uvoza in izvoza z zaščito interesov delavca in konsumenta, vrnitev brezposelnih podpor na prejšnjo višino, nacionalizacija premogovnikov in načrtov za reorganizacijo vseh glavnih industrij Anglije. Slednjič naj bi se delavska stranka izrekla tudi moti revalorizaciji funta na prejšnji višini. O tem pa naj bi sklepal plenum delavske stranke na konferenci v Scarbo-romghu in naj bi se potem tudi ta zahteva sprejela v strankin volilni program.
London. 29. sept č. Včeraj se je vršila tri in pol ure trajajoča seja angleške vlade, na kateri so razpravljali o razpisu novih volitev. Do konkretnih sklepov ni prišlo, ker v vladi sami o tem še ni dosežen sporazum Zatrjujejo celo, da lahko pride v tem vprašanju do razcepa ne le v vladi sami, marveč tudd v posameznih strankah Zaenkrat obstoja še popolna negotovost in vse pričakuje z največjo napetostjo, kako se bo odločil Macdonald. Sir Samuel je izročili vlajdi zaupno spomenico, ki vsebuj« predloge liberalne stranke za rešitev krize. V prvi vrsti predlagajo liberalci strogo omejitev uvoza.
London, 29. septembra. AA. Davi je prispela iz Dalmoralskega gradu v bucking-hamsko palačo kraljevska dvojica. Spremljala sta jo gloucesterski vojvoda in princ Jurij. V Eustonu jo je pozdravil waleškl princ. Kralj je popoldne sprejel ministrskega predsednika Macdonalda v avdijen-ci, ki ga je informiral o sedanjem političnem položaju.
Nato je ministrski predsednik predsedoval seji ministrskega sveta. Odločitev o volitvah bo padla šele jutri, ko bo Macdonald obvestil voditelje opozicije, kdaj namerava vlada zaključiti parlamentarno zasedanje.
Poročajo, da ie Macdonald mnenja, da nai sedanie probleme reši vlada, v kateri bi bile zastopane vse tri politične stranke v državi. Ker ie položaj še nejasen in se nekaj časa najbrže ne bo razčistil se ministrski predsednik noče vezati na nobeno določeno formulo ali naj bo trgovina še nadalje svobodna al' pa nai se uvedejo carine. Macdonald bi raie mrstil vlad' popolno svobodo, da se posluži sredstev, ki bi nsibolj koristila narodu.
Kakor trdijo nekateri listi, jv Macdonald nripr^vljen iti na volitve, če sc bo izkazalo, da je to neobhodno potrebno.
Odmev angleških valutnih sprememb po svetu
Poživlfenfe gospodarstva na Angleškem — Ukinitev zlatega standarda tndi drugod — Finančne težkoče
bank po vsem svetu
londonski borzi 60 biM državni papirji čvrsti. Prometa pa ni bilo, ker ni še rešeno vprašanje parlamentarnih volitev.
Dublin, 29. septembra. AA. Irska narod-
London, 29. septembra, d. Dočim so se Angleži, ki so se mudili na kontinentu, za« radi padca funta vrnili v množicah v An« glijo, je postala Anglija, zlasti pa London, ki ga v tem letnem času običajno obiskuje le malo inozemcev, nenadoma cilj potovanj inozemcev iz držav z dobro valuto, ki hočejo zaslužiti pri angleški inflaciji. Poleg potnikov za zabavo je prišlo te dni zlasti iz Pariza veliko število trgovcev in drugih poslovnih ljudi, da bi proučili fU ■Bančni položaj ter na novo uredili svoje
E os lovne zveze. Vsi vlaki, ki prihajajo s ontinenta in vsi londonski hoteli so prenapolnjeni. dočim je odtok na kontinent znatno popustil.
London, 29. septembra, č. V zvezi z nižjim tečajem funta je opažati poživljenje tekstilne industrije Deset predilnic, ki so ■bile že vež let zaprte, je obnovilo svoje obratovanje ter je bilo na novo zaposlenih nad 10.000 tekstilnih delavcev. Tudi v jek« leni industriji se čutijo ugodne posledice razvrednotenja funta in tudi v tej panogi je bilo na novo zaposlenih nad 1000 delav-
cev.
London. 29. septembra AA. Na inozemskih borzah se je funt nadalje popravil. Na
na banka je zvišala eskontno mero s 51/* na
61/« %>.
Pariz, 29. sept č. Zaradi izgub vsled padca angleškega funta, je morala banka Čapus v Reimsu zapreti blagajne in ustaviti plačila. Banka je bila že spomladi v težkočah. Tudd več drugih manjših bank je ustavilo plačila.
Amsterdam, 29. septembra. AA. Holand-ska narodna banka je zvišala eskontno mero z 2 na B%.
Kodanj, 29. septembra. AA. Danska vlada je na svoji včerajšnji sejsi sklenila predložiti parlamentu zakonski načrt, po katerem se na Danskem ukine zamenjava bankovcev za zlato do 1. novembra t. L
Helsingfors, 29. septembra. AA. Finska vlada bo še nadalje ohranila zlati standard.
Newyork, 29. sept d. Včeraj je v Zedi-njenih državah ustavilo izplačevanje 16 bank. Pri tem so vštete tudi podružnice. Vloge v teh bankah znašajo približno 20 milijonov dolarjev.
Nauk iz občinskih volitev v ČSR
Male stranke izginjalo — Državne stranke so napredovale — Tudi Hlinkova stranka močno nazadovala
Stavljen je bil tudi predlog, da bi dosedanja primator dr. Baxa ostal do prihodnjega leta, ko bo praznoval svoj 70. rojstni
, Praga, 29. septembra h. Listi se bavjiio z rezultati občinskih volitev ter poudarjajo, da je najbolj značilno, da so na češkoslovaškem doživele težak poraz male stranke in skupine. Volitve so dokazale, da male stranke nimajo pravice do obstoja. V Pragi se sedaj vrše pogajanja o volitvi primator j a. V občinskem svetu je skupno 100 mandatov. Socialistične stranke imajo 38, komunisti 13, meščanske stranke skupno S2, liga Stfibrnega 11 mandatov, od ostalih mandatov imajo fašisti/1 mandat, Nemoi in Židjje pa 5 mandatni Volitev primatorja fle mogoča torej le potom kompromisa.
Lastavice zmrzujejo
Sarajevo, 29. sept. n. Zaradi nenavadne zgodnje zime. ki je zavladala v Bosni ;n Hercegovini, je na tisoče in tisoče lastovic na poletu proti jugu Omagalo. V Sarajevu in okolici padajo lastovice mrtve in napol zmrznjene na zemljo. \ Samo v teku današnjega dne so jih pobrali v Sarajevu nad 2000. Po pripovedov nju seljakov jih je po bližnjih gorah na.!" ^tisoče zmrznilo.
.ddili /Wikt
dan na svojem mestu, nato pa bi odstopil ter prepustni župansko mesto narodnemu demokratu dr. št.uli Na deželi ostanejo odnošaji političnih strank v splošnem ne-izpremenjeni, le nemške nacionalne stranke so izgubile v korist nemških narodnih socialistov. Nemške vladne stranke so obdržale svojo posest. Na Slovaškem je Hlinkova ljudska stranka izgubila v korist vladnih strank.
NOVA DOBA GOSPODARSKEGA SODELOVANJA FRANCIJE IN NEMČIJE
Gospodarsko sodelovanje ne bo ostalo omejeno le na Francijo in Nemčijo, temveč se bo po potrebi razširilo tudi na drage države
Avditor beograjske nuncijature pri papežu
Vatikan, 29. sept. AA. Papež Pij XI. Je včeraj sprejel v zasebni avdijenci msgr. Paccinija, avditorja beograjske nuncijature.
Hmeljski trg
žatec, 29. sept. h. Nakupovanje hmelja se nadaljuje pri čvrsti tendenci. Cene 260 j do 400 Kč.	1
Berlin, 29. sept. ft. Francoski ministrski predsednik Laval m zunanji minister Briand sta davi ob 7.45 zapustila Berlin in odpotovala v Pariz. Na kolodvor so ju spremili državni kancelar dr. Briining, zunanji minister dr. Curtius. višji uradniki zunanjega ministrstva nemški poslanik v Parizu v. Hoesch. francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet z vsem osobjem poslaništva, mnogi zastopniki francoske kolonije v Berlinu in mnogoštevilno občinstvo. Briand in Laval sta navzočim novinarjem ponovno izjavila, da prisrčni sprejem, ki sta ga bila deležna v Berlinu, ni le globoko odjeknil v njunih srcih, marveč v vsej Franciji.
Berlin, 29. sept. AA. Berlinski sestanek med francoskimi in nemškimi državniki je povzročil občutno popuščanje napetosti v odnošajih med obema državama. Francoski in nemški ministri so po razgovorih sprejeli resolucijo, ki obeta novo dobo vzaiemnesra gospodarskega sodelovanja. Mešana francosko-nemška komisija, ki je bila včeraj ustanovliena, ne bo zanemarjala interesov ostalih držav in potrebe po mednarodnem sodelovanju.
Naloge' francosko-nemške-ga odbora
Berlin, 29. sept. d. Med naloge, ki jih ima izvršiti nemško-francoski odbor, dogovorjen na sestanku francoskih in nemških državnikov, spadajo predvsem gospodarska vprašanja, bi se tičejo v prvi vrsti Francije in Nemčije. Odbor bo v prvi vrsti skušal izpopolniti gospodarske zveze med Nemčijo in Francijo z industrijskimi kar-teli, nadalje trgovski promet ter poiskati skupna sredstva, ki bi omogočala odstranitev vseh mogočih gospodarskih ovir. V načrtu je tudi sodelovanje v trgovski plovbi in zrakoplovstvu. O posameznih zadevah ni bilo ničesar konkretnega dogovorjeno, pač pa naj bi odbor ne delal le v nemško-franeoskem okviru, temveč tudi v mednarodnem. Predvsem naj bi skušal speljati sedanjo pogubno konkurenco med posameznimi državami na pametno pot V splošnem je bilo že v početku v načrtu, naj bi ne bila morda cilj enostranska nemško-francoska organizacija.' temveč mednarodno sodelovanje v vseh onih zadevah, ki se neposredno tičejo tudi drugih držav. V takih primerah naj bi bile informirane tudi druge države, ki naij bi se pritegnile k sodelovanju. Področje dela odbora tudi ni mor da omejeno z uradnim komunikejem, temveč naj bi bile meje dela čim bolj prožne. Merodajni krogi upajo, da se bodo v razvoju poslovanja nemško-francoskega odbora njegove naloge či.m dalje bolj razširile.
Ta odbor naj bi tvoril nekako trdno kri-stalizacijsko jedro, ki bi se mu po prvih nalogah pridružile vedno nove.
Uradni komunike izrecno poudarja, da ne sme nemško-francosko gospodarsko delovanje nikdar obstojati v zvišanju carin. Ta odstavek je bil sprejet v komunike, da bi se ne nudila pri bližnjih angleških volitvah pristašem zaščitnih carin kaka podpora. Pri pogajanjih se ni govorilo samo o industrijskem in gospodarskem sodelovanju, temveč tudi o finančnih obveznostih obeh držav, vendar pa je bilo tudi to vprašanje popolnoma prepuščeno odboru, da ga reši Govorilo se je tudi o možnosti skupnega dela izven nemških mej. V zvezi s tem so se omenjale tudi kolonije, predvsem francoske, o kakih morebitnih nemških kolonialnih mandatih pa se ni govorilo.
Pričakujejo, da se bo nemško francoski odbor sestal k prvi seji že sredi oktobra.
Politična vprašanja izločena
Pariz, 29. septembra. Današnji listi objavljajo iz Berima poorčila, iz katerih je razvidno, da potekajo informacije z naj-merodajnejšega me6ta. Zato je tem važnejši poudarek v vseh teh poročilih, da je bilo v Berlinu govora samo o gospodarskih vprašanjih in da se niti s francoske niti z nemške strani niso načela kakršnakoli politična vprašanja. Laval se tudi ni do» taknil vprašanja kolonij, čeprav se je to pred njegovim odhodom v Berlin ponovno zatrjevalo. Obenem poudarjajo vsi vodilni listi, da berlinski sporazum ni naperjen proti nobeni tretji državi. Dasiravno se v službenem komunikeju, ki je bi'l izdan snoči v Berlinu, ne omenja niti Društvo narodov, niti evropska komisija, je vendarle jasno, da Francija in Nemčija ne mislita iti preko teh vodilnih mednarodnih ustanov. Laval je pred odhodom iz Berlina iz» javil, da bodo najkasneje v desetih dneh imenovani francoski člani mešane komisi« je. Ta komisija se ne bo bavila z reparacijami in vojnimi dolgovi, niti s krediti, ki bi jih dala Franc;ja Nemčiji, ker so vsa ta vprašanja rezervirana za direkten .sporazum med obema vladama odnosno potom mednarodnih pogajanj.
Pomen poseta pri Hindenburgu
Pariz, 29. septembra, d. »Information« označuje poset francoskih državnikov pri predsedniku nemške republike Hindenbur* gu kot korak velike dalekosežnosti. Ofi cijelno je Hindenburg še 6edaj na prvem mestu v spisku vojnih krivcev, katerih izročitev antanti zahteva versailleska po godba. Včerajšnr ooset Branda in Lava!?5 pri Hindenburgu torej dokazuje, da mo rejo priti gotove do'oobe mirovnih pogodb s časom same po sebi iz veljave. Za se danji sporazum med Nemčijo in Francijo je to razveseljivo znamenje. Tudi mnogi
drugi listi razen efcstremnih nacionalističnih poudarjajo, ne glede na praktične uspehe berlinskih razgovorov, da je bilo z berlinskim posetom francoskih državnikov in z izredno prijaznim sprejemom vse* kakor ustvarjeno skrajno ugodno ozračje za nadaljnji razvoj nemško-franoo6kih odnosa j ev.
Povratek Lavala in Brianda v Pariz
Pariz, 29. sept. s. Ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand sta se nocoj ob 23. vrnila v Pariz. Za jutri dopoldne je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bosta oba ministra poročala o uspehih svojega berlinskega poseta. Kakor poroča »Intransigeant«, bo ministrski predsednik Laval takoj po svojem povratku imenoval francoske delegate za stalni nemško-francoski odbor. Državni podtaj-
nik za narodno gospodarstvo je poslal ministrskemu predsedniku listo oseb, ki pridejo za to v poštev. Med temi imenuje list predvsem predsednika pariškega trgovskega sodišča Buissona. ki je spremljal ministra v Berlin, industrijca Etienna Touchera in znanega finančnega politika Luciena Romierja. Med potjo v Pariz so ministrskega predsednika Lavala med kratkim postankom vlaka v Aachnu pozdravili zastopniki francoske in belgijske kolonije. Zastopniku francoskega lista, ki je bil tudi prisoten, je Laval poudarjal, da je z Briandom vred izredno zadovoljen s sprejemom, ki sta ga doživela v Nemčiji zlasti od strani državnega kancelar ja dr. Briininga in da upata, da bo njuno potovanje v Nemčijo pospešilo zbližanje med obema narodoma. Iz Aachna je ministrski predsednik Laval poslal dr. Briiningu brzojavko, v kateri se zahvaljuje za gostoljubnost.
Moderna agrarna reforma v Španiji
Veliko delo, ki naj Španijo postavi na novo socialno podlago - Polna odškodnina za razlaščeno ozemlje
Madrid, 29. septembra, f. Vlada je predložila parlamentu osnutek agrarne reforme. Sklenila je obenem, da se bo razpravljalo o njem istočasno z novo ustavo. Vlada in parlament se ne bosta torej bavila z nobenim drugim vprašanjem, dokler ne bosta ta dva problema rešena. Vlada posveča namreč rešitvi agrarnega vprašanja veliko pozornost Ministrski predsednik Alcala Zamora sam je izjavil, da je agrarna reforma edimi izhod iz gospodarske in socialne krize v Španiji
Agrarno vprašanje vznemirja Španijo že stoletja. 2e v 16. stoletju so bili izvršeni poizkusi za njegovo rešitev v Andaluziji. Toda niti tedaj niti v 18. stoletju pod Karlom III., ki je začel s kolonizacijo Siere Morene in kasneje v 19. stoletju ter začetkom 20. stoletja, Španija ni po tej poti prišla nikamor naprej.
V zadnjih letih pa se je agrarna kriza še bolj poostrila. Primo de Rivera je stal brezupno ob strani in brez moči gledal, kako mu agrarna revolucija izpodjeda tla. V republikanskih mesecih so se razbere še poslabšale. Silna suša je uničila vse pridelke po Andaluziji, kar je imelo za posledico nevarne socijalne nemire, ki so pred dobrim mesecem napravili vladi mnogo velikih skrbi. Mir, ki sedaj vlada, hj bil zelo dvomljiv, če se ne ukrenejo energični ukrepi za rešitev agrarnega vprašanja.
Eno prvih del republikanske vlade je bila tudi obljuba, da bo agrarno vprašanje rešeno že do jeseni. Odbor strokovnjakov, ki je izdeloval načrt za reformo, se je takoj resno lotil dela in je že ob začetku svojega poslovanja izdal ukrepe, ki naj bi odpravili nekaj najbolj zastarelih in kričečih ustanov iz monarhistične dobe. Sem spada odredba o reviziji zakupnih pogodb in o kolektivnih zakupnih pogodbah. Istočasno je vlada z izvajanjem širokega programa javnih del dei no omejila brezposelnost med agrarnim proletarijatom in z raznimi podporami odstranila nevarnost lakote, ki je grozila v gotovih krajih na jugu.
Zakonski predlog o agrarni reformi je vlada podrobno proučila in ga popravila v nekih važnih točkah. Sam ministrski pred-
| sednik Alcala Zamora ga je potem rero&l parlamentu ter v daljšem govoru razložil posamezne določbe novega zakona. Opirajoč se na številke, je pokazal vso zapletenost problema. Ne gre več samo za pravično razdelitev zemlje, temveč za cel kompleks vprašani, ki spadajo v moderno agrarno zakonodajo, kakor: intenzivnejše delovanje zemlje, irigacijska dela, razvoj zadružništva itd. Projekt agrarne reforme v nobenem oziru ne predstavlja polovičarskega dela. V polni meri pa odgovarja svojemu glavnemu smotru, ker bo do temelja izpremenil špansko poljedelstvo ter stri glavnega nasprotnika mlade republike, fevdalno plemstvo, čigar latifundije izvirajo še ia srednjega veka. Na drugi strani zopet agrarna reforma zelo upošteva nove socijalne prilike ter daje malemu in srednjemu kmetu popolno zaščito in možnost uspešnega razvoja.
Reformo ie vsa zbornica sprejela z viharnim odobravanjem. Levica in desnica jo slavita kot veliko delo, ki naj Španijo postavi na novo socijalno podlago.
Tendencijozne govorice o zaplembi premoženja so se izkazale kot popolnoma ne« utemeljene. Vsi lastniki zemlje, ki bodo razlaščeni, naj si bodo že Španci ali inozemei, dobe polno odškodnino v vrednosti odvzetega premoženja. Ker je na španskih lati-fundijah mnogo plodne zemlje neobdelane, namerava vlada zaenkrat ko se začne reforma izvajati, naseliti na njih 70.000 družin. To predstavlja sicer veliko finančno breme, bo pa brez dvoma blagodejno vplivalo na današnjo socijalno napetost. Vlada računa, da bo reforma v petih letih popolnoma izvedena ter da bo prinesla vsakoletni porast 40 milijonov peset na narodnem premoženju.
Madrid, 29. septembra. AA. Iz Salaman*
ke poročajo, da je prišlo pri demonstracijah poljskih delavcev v vaseh Palasio6i in Los Ribios do spopada med delavci m državljansko gardo, ki je bila prisiljena na« 6topiti proti demonstrantom z orožjem. Dve osebi sta bili ubiti.
Madrid, 29. septembra, AA. Oblast je odkrila anarhistično organizacijo proti sedanji vladi.
Enoletno premirje v oboroževanju
Poziv članicam Društva narodov, naj se izjavijo za enoletni moratorij v oboroževanju od 1. novembra dalje
ženeva, 29. septembra AA. Komisija za razorožitev je včeraj sprejela resolucijo, ki poziva države, članice Društva narodov, naj do 1. novembra izjavijo, ali pristanejo na enoietno razorožitveno premirje. Namen enoletnega premirja je ustvariti medsebojno zaupanje, odstraniti tekmovanje v oboroževanju in pripravita ugodne pogoje za prihodnjo razorožitveno konferenco.
Resolucija naproša Svet Društva narodov, naj pozove vlade, zastopane na raz-orožčtveni konferenci, da pokažejo dobro voljo za zagotovitev in organizacijo miru in dokažejo, da ne bodo ničesar storile, kar bi silužilo za povečanje oboroževanja.
Resolucija prosi Svet Društva narodov, naj zahteva od vlad, zastopanih na konferenci izjavo, ali bi bile od 1. novembra t.
1. pripravljene skleniti enoletno premirja
Razorožitvena komisija je na koncu sprejela poročilo, v katerem naglaža, da programi raznih držav' pri utrjevanju, grajenju in zamenjavanju bojnih ladij tn pri normalni opremi vojske in mornarice no nasprotujejo odredbam načrta o premii*ju v oboroževanju.
ženeva, 29. sept. č. Predlog za enoletni moratorij v oboroževanju so sprejele doslej brezpogojno Avstrija, Grčija, Litva, Španija in Uruguay.
Zaključitev zasedanja Društva narodov
Zmanjšanje izdatkov Društva narodov — Odobritev poročila raz-
orožitvene komisije
Ženeva, 29. septembra, č. Danes je bilo zaključeno 12. zasedanje plenarne skupščine Društva narodov. Zaključni govor je imel predsednik Titulescu, ki je zlasti po« udarjal, da se otvarja nova doba svetovne politike in da svet lahko mirno računa s preokretom razmer na bolje. V največji meri bo k temu pripomogel poset francoskih državnikov v Ber'inu.
Zasedanje Društva narodov je trajalo nad tri tedne Odobren je bil proračun za nriho-Ini-e leto k: ie za 2.3 mili ione Švicar >kih frankov nižji od dosedan<e£a Plače iradmštva Društva narodov ostanejo nciz-premenjene. Na zadnii seji.je bilo spreje
to tudi poročilo pododbora za razorožitev tajsko. Poseben redakcijski odbor je do 1. ponoči 4
sestavljal poročilo, ker se niso mogli sporazumeti o končni formulaciji predloga skandinavskih držav. Naposled je bil sprejet predlog v tej ofeiiki, da se morajo vse države do 1. novembra izjaviti, ali sprej* mejo priporočilo Društva narodov, da se za dobo enega leta ustavi oboroževanje. Vlade lahko odgovore pozitivno, negativno ali z rezervami. Jasno pa je. da more stopiti ta sklep v veljavo samo tedaj, ako bo sprejet soglasno Če se le ena sama država 'riavi proti, predlog propade.
Pred zaključkom je poročal še predsednik sveta Društva narodov Lerrotnt o ak-iji za pomirjenje med Japonsko m Ki«
Aktivno sodelovanje
Velik odmev po vsej državi in iskreno odobravanje vseh treznih in uvidevnih državljanov je vzbudil volilni proglas ministrskega predsednika Živkovi-ča in njegovi'h sodelavcev v vladi. Ti narodni voditelji so se združili na programu, ki se je stvarno in dosledno izvajal ves čas od 6. januarja 1929 naprej, ko so morali vsi, ki ljubijo Jugoslavijo in vidijo svojo srečo in možnost svojega obstoja le v njej. uvideti in priznati, da je na osnovi resnične enakosti in enakopravnosti vseh delov države in naroda mogoča konsolidacij ia naše domovine. Le ako se bomo vsi složno uprli v voz, ga bomo povedii naprej in pripeljali k zaželjenemu cilju. Ako pa bi zopet začeli, kakor smo delali to poprej, vleči vsak na svojo stran, bo naš državni in narodni voz polzel vedno nazai, dokler ne bo prišel zopet na rob brezna, odkoder ga je s svojim šestojanuarskim činom odtrgal nas kralj.
Za tako skupno delo v prid državne in narodne celote in s tem v prid vseh nienih delov in drobcev tvori program, razvit v volilnem proglasu ministrov, najlepšo priliko za to pa nudijo bližajoče se volitve. Ko sta kralj in njegova vlada v zadnjih dveh letih ponovno apelirala na prebivalstvo, naj ju podpre pri niunem delu za prerojenie in obnovo Jugoslavije, ie ogromna večina našega ljudstva ob vsaki priliki pokazala, da iskreno odobrava novo politiko in da hoče nuditi za njeno izvajanje vso podporo. Ta podpora narodnih mas je omogočila vladi, da je v razmeroma kratkem času izvršila od kralja ji po-verieno nalogo notranjega pomirjenja in ublažitve nekdanjih političnih strasti in s tem pripravila potrebne pogoje za povratek v parlamentarni režim.
Kakor pa ie bilo sodelovanje prebivalstva s kraljevsko vlado v tej dobi za državo dragoceno in uspešno, je ostalo vendarle omejeno in je bilo predvsem moralnega značaja. Možnost direktnega sodelovanja in neposrednega vpliva na vodstvo državnih poslov je ustvarila še le ustava, ki kot zakonodajno in kontrolno telo uvaja narodno predstavništvo s poslansko in senatno zbornico Razpis volitev v poslansko zbornico in volilni proglas članov vlade pomeniata zato poziv na vse prebivalstvo, da svoie dosedanje moralno m direktno sodelovanje pretvori v pozitivno in kulturno sodelovanje. Vlada kot skuoina v javnem delu preizkusen iti mož poziva narod, da pride od besed k deianiem. Poziva ga, nai pri volitvah odločno ored vsem svetom pokaže, da hoče močno in zadovoljno Jugoslavijo,
ki jo je mogoče doseči le z izvajanjem program, obstoječega na načelu solidarnosti in enakosti vse države, ne le posamezne njene dele ali posamezne sloje.
Poziv vladinem volilnem proglasu pa gre še dalje. Ne samo svojo odločno voljo učvrstiti državo naj pokaže prebivalstvo pri volitvah. Izbere naj može svojega zaupanja, ki bodo sami ustvarjajoče sodelovali pri izvajanju državne politike in oblikovali v podrobnosti njeno konkretno udejstvovanje. Glavna načela državnega in narodnega razvoja za bodoča leta nam je položila ustava. Osnovne načrte za re-aliziranje načel ustave nam je predložila volilna proklamacija članov vlade. Kako se bo v okviru teh smernic praktično in v podrobnostih razvijalo naše državno življenje, to pa bo v glavnem odvisno že od poslancev, ki jih bodo volilci S. novembra poslali v parlament.
Odgovornost za bodoči razvoj naš;h razmer odslej ne bo več samo na vladi. Delil jo bo ž njo po svojih izvoljenih zaupnikih ves narod. Zato so volitve za vsakega državljana važna in sveta stvar. Niso samo pravica, temveč dolžnost. kakor obsega tudi bistvo prave demokraciie v enaki meri pravice in dolžnosti. Pri narodu, ki se te resnice ne zaveda in ki misli, da mu iz demokraciie izvirajo le pravice, noče pa uvideti, da mora prevzeti tudi velike dolžnosti, pri takem narodu se mora demokracija prej ali slej spremeniti v oligarhiio demagogov ali ozkosrcn.h fanatikov, najnevarnejšo vseh vladavin.
Najvažnejša naloga in ob enem najvažnejša dolžnost, ki nam jo nalaga demokracija, je aktivno sodelovanje pri vodstvu javnih poslov, pa naj bo ze to v občini, v raznih javnih korporacuah, v banovini ali državi. V mali podeželski občani je vsem občanom jasno in po sebi umevno, da so vsi odgovorni za to, kako se v občini gospodari. Občan, ki bi rekel, da ga občina in njene zadeve nič ne brigajo, bi med svojimi sosedi ne veljal za pametnega. Prav isto pa velja tudi za vse druge javne zastope vse gori do parlamenta kot reprezentanco vsega prebivalstva. Kdor odklanja svoje sodelovanje, greši s tem nad seboj in nad skupnostjojn izgubi pravico naknadno se pritoževati.
Volitve v Narodno skupsemo so naj-iačia oblika aktivnega sodelovanja naroda pri ustvarjanju svoje usode in izoblikovanju svojih ž vijeniskih razmer. Zato bo osmi november za vse nas, državliane Jugoslavije, tako velik dan.
Novo razboJništvo mihajlovcev v Sofiji
Pri belem dnevu so »aretirali« in odvedli neznano kam sina svojega političnega nasprotnika - Preiskava je ostala brez uspeha
Caribrod 29 sept. d. V ponedeljek zve ^UJ^t*. *«1rni no eksokmn pekle čer je izzval" najnovejši podvig ban di tov Vanče Mihajlova nenavadno senzac.jo. Okrog 10. zvečer so mihajlovci ochedli s^ na Ku-ze Jordanova, lastnika mlekarne v kateri je nedavno pustila neki mistenjo*. na dama paket s peklenskim strojem ki je pozneje eksplodiral v stanovanju P?P-To-dorova ter težko ranil njega m njegove tovariše. O dogodku je bila takoj obveščena policija. Policijska direkcija je odredila preiskavo, ki pa je ostala brez uspeha Verjetno je. da so banditi svojo žrtev /e odvedli iz Sofije, najbrže v Petne, kjer je rtJavpi stan makcdonstvujuscih. O vzroku fn ozadju te najnovejše lopovščine make-donstvujuščib krožijo najrazličnejše verzije. Znano je, da so očeta odvedenega
mladeniča takoj po eksploziji peklenskega stroja napadli v njegovi mlekarni. Napadalcev se je ubranil le na ta način, da se je skril za prodajalno mizo in potegnil revolver. Mihajlovci so ga tudi pozneje večkrat zasledovali ter mu sporočili, da je obsojen na smrt zaradi svojega prijateljstva s Pop-Todorovom. Dosedaj pa se mu je vselej posrečilo izogniti se niihovim zasedam. Ke so mihajlovci uvideli, da njega ne bodo dobili v svoje roke. so začeli zasledovati njegovega sina in ga sedaj tudi odvedli neznano kam. da bi t*ko voliva H na očeta. Po drugi verziji je bil mladenič sam pristaš protogerovcev in zaradi tega obsojen na smrt. Nadaljnji potek preiskave pričakuje vsa javnost z največjo napetostjo.
Pomirjenje na Daljnem vzhodu
Ponovna razprava sveta Društva nadorov o japonsko-kitajskem sporu — laponci umikajo svoje čete iz Mandžurije — Novi japonski
o r	v- i ®
načrti
Ženeva, 29. sept, d. Sret Društva narodov se je včeraj v javni seji ponovno bavil s kitajsko-japonsikim sporom. Japonski zastopnik je izjavil, da se umik čet iz Mandžurije nadaljuje in da sta raze.n v Kirmu in Mukdenu izven področja železnice samo še osamljeni postojanki v Hsinmingtunu in čongkiatungu z nalogo, da ščitita japonske državljane proti roparjem. Iz izjave Jos:-šare je torej razvidno, da ima Japonska se vedno svoje čete izven železniškega pasu, da pa jih namerava odpoklicati, ne da b: se seveda vezala na. določen rok. Jošisava je tudi izjavil, da japonska vlada ne bo pripustila direktnega posredovanja Sveta Društva narodov po preiskovalni k omisli.
V razpravi je predlagal zastopnik Kitajske. naj se poveri posebna komisija z nadzorstvom izpraznitve zasedenega ozemlja. Japonski delegat je na predlog izjavil, da bi ga njegova vlada morda sprejela, ce bi bila komisija sestavljena izključno iz zastopnikov Japoncev in Kitajcev. O predlo gu Kitajske za enkrat ni bilo mogoče dose-
či sporazuma ter je predsednik tejarrll, da bo sklicana nova seja prihodnje dmi.
šanghaj, 29. sept.. AA. Japonska vlada Js odstranijo svoje čete iz območja mandžur-ske železnice. Na glavnih križiščih so ostali samo oddelki, da nadzirajo prometne naprave Po raznih vesteh nameravajo Japonci proglasiti Mandžurijo in del Mongolije za neodvisno republiko.
WashInzton. 29. septembra. č. Včerai sta Japonska in Kitaiska odzovorili na znano noto ameriške vlade o iaoonsko-kitaiskem sporu. Kitaiska vlada nazlaša v svoiem od-eovoru. da veruie v hitro rešitev _soora. dolži na vse krivde JaDonsko. ki hoče vo-iaško okupirati Mandžurijo in ie s tem kršila mednarodne oozodbe. Po! ure oozne.ie ie japonski noslanik izročil zunanjemu ministru odzovor iaoonske vlade, ki zatriu-ie. da niti ne misli na kako okunaciio ter da se bo izognila vsemu, kar bi moglo kakorkoli poslabšati ooložai na Daljnem vzhodu.
Manjšinski problem v indiji
Pogajanja Gandhija z zastopniki manjšin — Anglija smatra manjšinski problem za notranjo zadevo Indije
di voditelji manjšin nosijo odgovornost.
»Times« pravijo, da lahko manjšine računajo pri svojih pogajanjih na angleško
London, 29. sept. AA. Snoči sta Gandhi in Aga Khan razpravljala 3 ure o indskem komunalnem problemu. Debate so se udeležili tudi drugi muslimanski delegati na indski konferenci. Razgovori se bodo nadaljevali. Delegati Sikhov in drugih zatiranih razredov se bodo sestali v četrtek.
Zastopniki manjšinskih skupin v Indiji so se bali. da jih pri sporazumu med večjimi skupinami ne bodo vpoštevali, ministrski predsednik Macdonald pa je včeraj izjavil, da se bo rešilo manjšinsko vprašanje v celoti in ne samo spor med Indi in
muslimani.
Listi odobravajo mnenje ministrskega predsednika, da je manjšinski problem notranjepolitična zadeva Indov in da naj tu-
pomoč, zapomniti si pa morajo, da rešijo to vprašanje lahko samo Indijci, ker je problem medsebojnega zaupanja. Vsiljen sporazum ne bi bila nobena rešitev.
»Manchester Guardian« pravi: Nihče razen Indijcev ne more diktirati pogojev ali pa razsojati. Razna vprašanja o načinu volitev so bistveno notranja zadeva Indije. Trditev, da Anglija pozdravlja spor med Indi in muslimani, je popolnoma neresnična. Angleži bi pozdravili sporazum med Indi in muslimani, ker bi se ž njim olajšala ustanovitev vseindske zvezne samouprave.
Mandžurski problem [
Mandžurski 6por med Japonsko in Ki* tajsko, ki je že v prvih začetkih segel daleč preko okvira običainega spora med dvema državama, je širši evropski javnosti še vedno nejasen. Prirodo konflikta obelc« žujeta dve okoliščini, ki ne dovoljujeta jasnega vpogleda v njegove vzroke in ne dovolita niti približne slutnje, kako se bo razvil. Prva izmed teh okoliščin je velika oddaljenost torišča spopada, druga pa, da sta v sporu kitajska in japonska politika, kojih metode so Evropcem malo znane in o kojih skrivnih namenih Zapad ni do podrobnosti poučen. Ako upoštevamo šc to, da imajo tudi boljševiki v tem sporu važne interese, potem je njegova zamotan ost pač dovolj označena.
Iz teh razlogov je obravnavanje mand-žurskega problema v Društvu narodov dovolj težavno, naravnost trd oreh pa je dejstvo, da ima ta mednarodna institucija prvič posla z vojaško in pomorsko močno velesilo. Društvo narodov ima tedaj prili« ko, da pokaže svojo veljavo in 6i ohrani ugled, ki je ob sličnih manjših konfliktih preteklih let precej trpel. Zdelo 6e je že, da je Društvo narodov brez moči. ko je v svet prišlo poročilo, da sta angleški in francoski zastopnik v Ženevi v tajni seji dosegla obljubo japonskega predstavnika, da bo svoji vladi priporočil, naj ustavi prodiranje proti Harbinu. Nove vesti ve* do povedati, da je Japonska do neke mere ugodila tej želji Društva narodov. Obenem Da se čujejo vzporedni glasovi, da mika-dova vlada zavlačuje rešitev 6pora. hoteč postaviti svet pred dovršeno dejstvo japonske zasedbe mandžurske dežele, vsaj ob ju?ni progi mandžurske železnice.
V teku razvoja dogodkov pa je 6vetov« na javnost opazila nekako mlačno in neodločno zadržanje svojeteke vlade. Bilo je pač govora o osredotočevanju ruskih čet v Poamurjo) in v primorski oblasti, o noti sovjetske vlade japonski in o naglem potovanju komisarja Karahaoa, sovjetskega strokovnjaka za vzhodne zadeve, v pokrajine, kjer se je razvnel spopad. Rusija, ki je pred dvema letoma tako energično na« stopila za svoje pravice v Mandžuriji, ie to pot pokazala izredno počasnost in da ni Amerika iz svoje volje poslala tako To-kiju kakor Nankingu resnih not, ni verjetno, da bi bila Japonska količkaj odstopilo od svoiih namer.
Zadržanje sovjetov je postalo sumljivo in poučeni krogi so se naenkrat spomnili, da je poveljnik sovjetskih čet Daljnega Vzhoda, general Bliher. pred mesecem dni postavil svoje sile na vojno stanje, da je imel pri tej priliki v gosteh Vorošilova, generalisima sovjetske vojske in da 60 bila ravno zadnje mesece potovanja sovjetskih državnikov v Tokio nenavadno pogosta. Sum se je zgostil do trditve, da 6ta sovjetska in mikadova vlada dogovorjeni za delitev Mandžurije. Pri taki transakciji bi se lahko dali ocuva<ti interesi ameriških tn angleških kapitalistov, kajti slednji eo morali pričakovati, da se bosta Rusija in Japonska morali sporazumeti za delitev prej, preden se Kitajska toliko ojači, da bi lahko učinkovito uveljavila 6voje suvere« ne pravice nad Mandžurijo. Pr: tej delitvi bi sovjeti zasedli desni b>reg Amurja, levi breg Usurija in dolnji tek Sungarija, večji del dežele pa bi pripadel Japoncem. Ker bi pri taki ureditvi vzhodnokitajska želez« niča najbrž pripadla Japonski, bi se sovjeti oškodovali s Sinkiangom.
Sinkiang zazveni grozeče v ušesu Evrop-ca šele. ako se spomnimo, da se pod to bes sedo skriva kitajski Turkestan. najzapad-neiša pokraiina Kitajske, ki nima skoro nikakršnih stikov z ostalo državo. Ta pokra* jina je stalno težila po samostojnosti, ker io ločijo od Kitajske kulturne, plemenske in gospodarske razl:ke. Prebivalci so. razen priseljenih Kitajcev, po veri muslimani, po poreklu pa pripadniki turških in sartskih plemen, ki imaio 6voj glavni sedež onstran meje v sovietskem Turkestanu. Gospodar« sko je Sinkiang odvisen od Rusi je, ka iti 7'm vsega sovjetskeg* izvoza na Kitajsko gre ravno v ta predel. Kitajski Turkestan Te gorata, puščavska in redko naseljena dežela. Nje pomen za Rusijo Je po otvoritvi turkestanskossibirske železnice nesporno že daleko večji, nego je bij kdaj-koli prej. Ako lai se n« dala preprečiti formalna sovjetsk? zasedba Sinkianga, bi na-stotvilo to, česar sta se Anglija in Rusija doslej skrbno ogibali in česar si tudi ostali svet ni želel. Sinkiang namreč meji na za« hodu na sovjetsko ozemlje, na 6eveni na narodno republiko Mongolijo, kjer je 6o« vietski vpliv odločilen, na jugovzhodu na Tibet, kjer se stikajo nasprotni interesi Anglije in Rusije, na jugozapadu pa na Hi-malaio. Z zasedbo Sinkianga no boljševi-kih bi postali sovjeti neposredni mejaši indiiskega cesarstva.
Vest o možnosti te velepomembne izpre« menihe državno-političnih meja na Daljnem Vzhodu in v Osrednji Aziji 6e je v Parizu ra-zširila iz kitajskega vira in dala japonsko-k i tajskemu sporu seveda še več« jo važnost. Baš zato pa menda ne bo točna, dasi je na videz zelo verjetna, ker je zgrajena na tezi, ki tvori os sovjetske dalj-novzhodne politike. Kitajci hočejo s tem alarmantnim razkritjem najbrž vzpodbu« diti Angleško k večji delavnosti v prid kitajskemu stališču.
Sodeč po pisavi boljševiškega časopisja pa zadržanje sovjetov ni bilo tako pasivno. da bi dalo slutiti domenjeno igro so-vjetsfke in mikadove vlade. Ruski listi so baš nasprotno temu izjavljali, da gre v Mandžuriji za »spletke imperijalistov« in da je Japonska dogovorjena z ostalimi ve« lesilami. Da ie s'ednja domneva verjet« r.ejša, potrjuje tudi dejstvo, da se Japonska krčevito brani posredovanju Društva narodov, hoteč zanletsk razčistiti samo v neposrednih pogajanjih s Kitajsko.
Spor med Bolivijo tn Paraguayem
La Par, 29. sept. AA. Vojni minister Bolivije javlja, da so redne paraguayske čete nenadoma napadle trdnjavo Aquari-ca. Napad paraguavskih čet je bil odbit. Vojno ministrstvo je odposlalo v Aquarico več oficirjev generalnega štaba z letalom, da trvedejo preiskavo o napadu paraguay-skih čet.
Komunistični atentat v Chilen
Santiago de Chile, 29. sept. AA. Neznani banditi so oddali več strelov na vlak, v katerem sta bila kandidata za predsedstvo republike dr. Montero in dr. Alessan-drl. Dr. Alessandri Je bil lahko ranjen Listi smatrajo, da gre za komunističen atenta proti dr. Monteru, odločnemu nasprotniku komunizma.
V krajih, kjer je pustošila suša
Ljubljana, 29. septembra Mož, ki je poklonil Rdečemu križu v Ljubljani prvi dar za stradajoče po letošnji suši, nam je takole opisal svoje vtise z nedavnega potovanja po tamošnjih krajih.
Ze dolgo zasnovani načrt, da se pope-Ijem po morju do Kotora in nato na Ce-tinje, sem slednjič izvršil prejšnji teden. Lepega dne sem se odpravil z avtobusom iz Ljubljane preko Gorskega Kotara do Sušaka. Vožnja je bila lepa in zanimiva, a *udi burja precej ostra. Cesta je pač na nekaterih kiajih razdrapana. a se pridno popravlja. Ko smo se na Sušaku vkrcali na ladjo »Ljubljana« je brila ostra burja in morje je valovilo, zato tudi nismo mo. gli pristati niti v Senju niti v Baški. Če ni človek podvržen morski bolezni, se vkljub burji dobro počuti pri svežem zraku in si tako utrdi tudi živce.
Pri nadaljnji vožnji smo pristali skoro na vseh postajah, kjer smo dobili vsakovrstno sadje po zelo nizki ceni, skoro zastonj. — Ljudstvo je veselo, če more skupiti par dinarjev, ker je sila siromašno. Kjer je ladja pristala, ie bilo povsod toliko časa. da smo si lahko ogledali kraj. Ob obali se je videlo kako je vse nožga-no od solnca, nikjer nič zelenega. Liudie so brez živeža in imajo precej dal^č, da si morejo nakupiti najpotrebnejše, seveda če imajo denar. Kraji so tudi po večini brez vode, ker že več mesecev r.i bilo dežja. V nekem kraju oddaja celo ladia ljudstvu vodo za kuho in pitje. — Siromaki nimajo ne obleke, ne živeža, ne denarja in vedno se čujejo prošnie za kruh in zopet kruh. Nehote pomisli človek, kako se v nekaterih krajih kopiči bogastvo, da. ce-lo uničujejo se zaloge blaga, samo da se umetno držijo visoke cene živežu, da s! bogatini lažje kopičiio bogastvo — na drugi strani pa mora ubogo ljudstvo stradati,
Prestolnica posnema državo v varčevanju
Beograd, 28. septembra.
Dasi so finance beograjske mestne občine v najj^oljšem stanju in najlepšem redu in ni prav nobenega niti neposrednega niti posrednega vzroka, da bi se morali na izreden način skrčiti njeni redni izdatki, je vendarle občinski svet (opštinski sud) sklenil, da se s 1. oktobrom znižajo plače vsem občinskim nameščencem za 3 do 6 odst.
Skrčenje prejemkov se razlikuje po visokosti prejemkov. Predsedniku, obema podpredsednikoma in »kmetom-pravni-kom« se prejemki znižajo za 6 odst., honorarnim uradnikom upokojencem, ki prejemajo pokojnino po novem uradniškem zakonu in poleg plače dobivajo tudi še funkcijsko doklado, se znižujejo prejemki za 5 odst., vsem oddelmim načelnikom brez funkcijske doklade in honorarnim uradnikom upokojencem, ki dobivajo pokojnino po starem zakonu, za 4 odst. vsem ostalim uradnikom pa za 3 odst. Sodeč po tem besedilu sklepa občinskega sveta, se potemtakem znižujejo prejemki samo uradništvu, dočim se ta ukrep ne nanaša na občinske nameščence neuradniškega svojstva.
Beograjska občina si bo s tem ukrepom seveda znatno zboljšala svoj že itak dobri finančni položaj. Izdatki mestne občine za osobje tvorijo sicer res veliko postavko v njenem proračunu in odbitek bo ob nekaj tisočih uradništva znašal lepo vsoto, ki se bo mogla porabiti v druge občinske namene. Odbitek treh odstotkov zadene največji del občinskega uradništva, pač kakih 40 odst. Zdaj bi nikakor ne škodovalo, če bi mestna občina beograjska poskrbela za to, da bi ob tem splošnem znižavanju prejemkov javnih nameščencev začele padati, ne pa rasti, cene življenjskim potrebščinam, zlasti pa stanovanjem, ki so še vedno oderuško visoke in naravnost nezmagljive.
Državno jamstvo za posojilo agrarnih zajednic
Beograd, 29. sept. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra proglasil zakon o državnem jamstvu za posojila agrarnih zajednic, po katerem se finančni minister pooblašča, da izda državno garancijo Privilegirani agrarni banki v Beogradu za posojila v znesku 3.500.000 Din. ki jih bodo pri banki sklenile agrarne za-iednice.
Kino
Elitni Kino Matica
Danes premiera ob 4., 7.% in zvečer
Opereta, ki je osvojila ves svet!!
»Mamselle Nitouche"
Any Ondra, Georg Aleksander, Hans Junkermann, Oskar Karlweiss
veliki umetniki, ki jih ljubi vsa Ljubljana!!
Krasen dopolnilni spored! Predprodaja vstopnic od 11.—12.30.
Telefon 2124
ker nima denarja in ne more plačevati visokih cen za živež! Tega ti siromaki niso zaslužili! Sila je prikipela do vrha in zadnji čas je, da se da kruha temu poštenemu, odkritemu in pridnemu narodu. Zato je sveta dolžnost vsakega poštenega človeka, da po svoji moči priskoči na pomoč ubogi Dalmaciji: revež naj da malp. bogataš pa več — vsak po svojih močeh!
Silna revščina je tudi v črni gori. Vsa požgano, nikjer nič zelenega, še celo drevje je brez vrhov in so mi voniiki na moia vprašanja pojasnili, da ubogo ljudstvo polomi vrhove, da s tem krmi živino, ker nima druge krme. Vidiš stare sključena ! ženice, ki prenašajo na hrbtu vodo ali pa malo drv za kuho. Siromaštvo se jim bere raz obra-z. (Na mestu bi bilo, da se opusti marsikateri nepotrebni banket —. •katerih je v zadnjem času vedno več — in da se ta denar nakloni sestradanim revežem!)
Postrežba na ladji je bila vzorna in tudi kuhinja izborna. Vsi uslužbenci na ladji so večinoma domačini, zelo vljudni in postrežljivi. Ravno tako vljudno, postrež-Ijivo in vdano je bilo tudi ljudstvo po vseh krajih. Dela se veliko na izboljšani« cest. napeljujejo se vodovodi, delaio vodnjaki, zasaja se mlado drevje itd. Vse se boljša — samo ljudstvo še strada. A temu se mora odoomoči, zato nriskočimo z združenimi močmi na pomoč'
Občudoval sem šoferie, s kako sitni"-nostio so vozili avtomobile po serpentinah iz Kotora na Cetinje ter nazai, kakor tud! pri vožnji k slapovom Krke. Tem vozačem se človek lahko brez skrbi zatrpa. Vobče vsa vožnja b;la lepa, le senjska burja n1 odnehala in ni bilo možno tudi nazaj grede pristati v Senju. Zastonj ne nravi jo. da se je burja v Senju izvalila. Neusmiljeno šiba gole skalnate pokrajine. Spomini, k* iih odneseš odtod, so nepozabni, a marsikateri vtis reže v dušo...
Slavnostni dnevi starega srbskega svetišča
Skoplje, 28. septembra.
Med najstarejša svetišča v srbskih krajih. ki imajo velik kulturen in nacionalen pomen, spada samostan Svete Prečiste blizu Kičeva. Temu samostanu pravijo zaradi prekrasne lege tudi »Planina na planini«. Samostan je nastal v zgodnjem srednjem veku in je od vseh njegovih zgradb najstarejša lepa cerkev v bizantinskem sio-gu, ki ima mnogo zgodovinskih umetnin in spominov. Okrog cerkve so druga samo. stanska poslopja, ki so nastala po večini v poznejšem času. Pot, ki vodi iz Kičeva preko vasi Srbljana, predstavlja posebno romantičen del naše, na prirodni lepoti tako bogate zemlje. Okrog samostana so mogočni hrastovi gozdovi, z najvišjih samostanskih poslopij pa se odpira prelep razgled na vse strani. Ta samostan je preživel dolga in težka stoletja suženjstva in ni čuda. da se je narodu tako priljubil. Vsako leto roma proti koncu septembra k samostanu mnogo ljudi iz vseh južno-srbskih krajev. V slavnostnih dneh vab! vernike iz samostanskega zvonika tud! zvon, ki ga je samostanu podaril knoz Aleksander Karadjordjevič leta 1S4S.
Ko obhaj a samostan »Planina na planini« svojo slavo, zvezano z večdnevnim romanjem, imajo gostoljubni menihi, ki vodijo vzorno gospoda rs tvo. polne roke dela, da romarske množice nastanijo in po-gostijo. Samostanska pekarna peče že dva dni poprej mnlc hlebčke v velikih množinah, katere potem bratje delijo romarjem. V velikih kotlih pa se kuhajo preprosta jedila. Samostan sliči velikemu taborišču. Za gostoljuben spreiem se romarji no stari navadi oddolžijo. Nekdaj v boljših časih so gonili s seboj cele črede samosta^ nu v dar. mnogi pa so darovali samostan-iski ccrkvi tudi razne dragocenosti. Sedaj v težki gospodarski krizi so darovi seveda manjši, a darovani so vsi od srca. Te »dni je poselilo starodavni samostan izredno veliko število romarjev iz ružnosrbskih fkrajev, zlasti iz okolice Ohrida, Debra, 'Bitolja, Prilepa in Gostivara.
Premestitve v poštni službi
Beograd^ 29. sept. p. K pošti in brzoja-vu VL v Ljubljani je premeščena Marija Glazer iz poštnega urada Ljubljana I, k pošti na Viču Miroslava Klemenčič iz poštnem uradu Ljubljana I, k pošti v Ormožu Avrelija šaberič iz Ptuja, k pošti v Slov. Bistrici Mara štukelj pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, k pošti Ljubljana I Ivana Vindišer na Viču in Anton Miklavec, doslej v poštnem uradu Beograd n, k pošti Maribor II Terezija Radovan iz Novega mesta, v Novo mesto Josip Coš iz poštnega urada Maribor II, v Tržič Rozalija Smerd poštnega urada Ljubljana L k pošti v Celju Branislav Todorovič iz postnega urada Ljubljana I, k pošti v Ormožu Marija Frece iz Črnomlja.
Iz železniške službe
Beograd. 2S. sept. p. »Službene novinec
objavljajo uka.% s katerim sta premeščena postajenačelnik v Veržeju Gregor Vrhovec na glavni kolodvor v Ljubljani in uradnik Viktor Glažar x Sarajeva na postajo v Brežicah.
Ameriški general pri vajah nase vojske
Beograd, 29. sspt. p. šef ameriškega generalnega štaba general Mac Artur Dou-glas je prisostvoval danes vojaškim vajam v okolici Beograda pri GrockL Ameriški general se je mudil ves dan na terenu ct-r se je zelo pohvalno izražal o izvežfcanostl naše vojske.
Vremenska nannved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Soremenliiva oblačnost, zmerno toolo. nekoliko nestalno. — Situacija včeraišnieza dne: Področie naše države ie še vedno v obmeini coni med nizkim pritiskom, ki orevladuie v vzhodni Evropi, in višiim pritiskom. ki obseea severnozapadno in centralno Evropo. Zrični tlak ie oadel za 2 do 6 mm. naiveč na vzhodu, temperature oa so v splošne*! narastle za 1 do 7 sto-nini: le v iužnefl Primoriu so ostale brez izoretnemb.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Precei iasno. temetratura se bo dviznila.
Naši kraji in ljudje
Ljublfansld donebnik se kosa z višino Ljubljanskega gradu

Ljubljana, 29. septembra.
Ljribijaaski nebotičnik na vogalu Dunajske in Gajeve ulice je že daleč prese« gel palačo Ljubljanske kreditne banke Ra-»te čez 10. nadstropje. Visok j« že nad 40 metrov, a s« bo dvignil še za več metrov. Čim višje greš po polžastih stopnicah ▼ votlini kolosa, tem bolj te prešinja hrum orjaškega dela. Povsod se gibljejo delavci, zaposleni pri najrazličnejših delih. Spodnja nadstropja »o mirna, kajti tam je delo v
glavnem že opravljeno. Čedalje višje stre, mi delavec, za katerim bo, čim bo ogrom« na stavba končana, prišel stanovalec.
Skozi okna v višjih nadstropjih bo krasen razgled na vse mesto in daleč ven na deželo proti severu na planine, proti jugu na dolenjske griče. Vse mesto globoko spodaj se zdd kakor mravljišče in občudovalca v višini doseže le nekak pritajen ropot ulice. Na prvi sliki je predočeno delo na nebotičniku in razgled v smeri
proti Polthovskajskim dolomitom, srednja slika kaže, da se bo stavba že kmalu kosala z višino Gradu, na desni sliki vidimo delavce pri ustvarjanju tal za novo nadstropje.
Dosedanja gradba se bo dvignila še za tri nadstropja, ki pa bodo zgrajena samo nad srednjim delom ter bodo tvorila nekak stolpič. Dela napredujejo v nezmanjšanem tempu; stavba bo še v oktobru pod streho in to bržčas kljub vsakemu — vremenu.
r
k
Smrt požrtvovalnega Jugoslovena
Beograd, 29. septembra. Ožnes dopoldne so položili k večnemu itku upokojenega polkovnika Miloša . _ Radoviča, ki je izdihnil po daljši bolezni v nedeljo zvečer v tukajšnji glavni vojaški bolnišnici.
Osebnost pokojnika Miloša M. Radoviča Je lepa ilustracija hrepenenja, boib inzma-ge Jugoslovenstva Kot sin ene najstarejših črnogorskih rodbin je bil že po tradiciji svojega plemena posvečen vojaškemu poklicu, ni pa mu zadostovalo, kakor mnogim drugim črnogorskim vojakom, šolanja doma, temveč se je napotil na vojaške študije v Italijo, kjer je razne strokovne šola dovršil z odličnim uspehom. Po študijah je doma zavzemal važna mesta in je bil pri odrejenih zelo priljubljen in čislan. Najbolj mu je bila pri srcu omladina in ko je ta začela boj proti absolutizmu kralja Ni-kole, obenem pa tudi pokret v j<ugoslov enakem duhu, je bil tedanji major Radovič najbolj vnet med mladimi idealnimi borcL J-ugoslovenski pokret je bil cetinjskemu dvoru m stari gardi, ki je vedrila in oblačila v Črni gori, zelo neljub in ugflednejši člani jugoslovenskega pokreta v Črni gori so postali prav kmalu žrtve vseh mogočih intrig in šikan. Tako n. pr. so bili vsi črnogorski akademiki, ki so študirali v tujini, na povratku domov vrh Lovčena najnatančnejše preiskani od pandurjev, ki so že dobro vedeli, kdo se vrača. Te preiskave »mladincev so bile tako natančne, da bo dijaku, ki je imel slučajno s seboj daljnogled, ves daljnogled razvili in mu potem zmetali njegove dele v klobuk, ko so videli, da med njimi ni skrito kako tajno pismo iz Rusije ali iz Srbije. Major Rado-vid, ki je tedaj služboval na Cetinju, je svojim podrejenim organom odločno pre-povedal vsako tako ali podobno ravnanje. Ko so jugoslovensko orijentirani črnogorski rodoljubi ustanovili Narodno stranko, je započel odkrit bj med starimi in mladimi in je bil ne glede na svoj položaj v prvi vrsti mladih borcev. Režim se je končno tudi nad njim maščeval in kralj Nikola je vzglednega častnika, ki je bil tedaj kot podpolkovnik načelnik splošnega
VABIMO VAS} •»Medte se pri nas?
Po svojem okusu si izberite
oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Nudimo olajšana plaCSa.
A. Presker
Lgublfana, Sv. Petra c. 14
vojnega oddelka, na lepem upokojil. To je bilo malo pred vojno s Turki. Radovič se je vojne udeležil kot navaden vojak v vrstah pešpolka, kateremu je nekdaj poveljeval Po proboju solunske fronte se ja takoj znašel v vrstah svojih rojakov —. idealistov, ki so hiteli domov, da propagirajo uedinjenje Srbije in Cme gore za ustvaritev skupne jugoslovenske države. Nasprotniki tega pokret? pa so organizirali komitske tolpe, ki so Radoviču zažga-
le domačijo m ubile strica, vojvodo Jago-ša Radoviča.
Ko je bil oživotvorjen njegov ideal, za katerega je toliko žrtvoval, je bilo njego-vovo edino zadoščenje in nagrada to, da je bil upokojen kot polkovnik jugoslovenske vojske. Zadnja leta je živel v Beogra-du in je bil njegov dom vedno gostoljubno odprt vsem črnogorskim rojakom tn mnogoštevilnim znancem in prijateljem h osvobodilnih bojev.
Krvavo žegnanje na Dolenjskem
Ob praznovanju Kozine in Damjana so se v Gradišču spopadli fantje iz raznih vasi — Trije so obležali sredi ceste — V bolnico in v
zapor
Novo mesto, 29. septembra.
V najlepšem kotu Dolenjske, pod vrhovi Gorjancev, je blizu St. Jerneja idilično naselje Gradišče, kjer vsako leto 27. t. m. slovesno praznujejo god sv. Kozme in Damjana. V današnjih težkih časih se seveda pri tem žegnanju najbolj vneto udej-stvuje še mladina Ker je praznik padel letos ravno na nedeljo, se je zbralo najprej okrog cerkve, potem pa v točilnici »pod vejo« mnogo fantov iz vasi Orehovl-ce, Zapuž in Vrhpolja. Pod vejo se je točilo dobro vino po 3 Din liter in tudi primernega prigrizka ni manjkalo. Veselje med zbranimi fanti je bilo kmalu na višku, ko pa je zdrknilo za par točk nizdol, je bil med njimi naenkrat kreg in prepir, bogzna za kaj.
Kar na lepem so se osvežila stara na-' sprotstva med posameznimi vasmi in že so se prvaki vaških mladinov spoprijeli. Bitko so otvorili Vrhpoljčani proti fantom iz Zapuž in stala sta si nasproti bojna tabora, broječa nad 20 glav. Eni so takoj izvlekli nože, drugi pa so lomili plotove in se tako oborožili. Po prvem spopadu so
Vrhpoljčani napravili umik iz vasi proti državni cesti, tam pa so se ustavili in so že spotoma spopoiniH svoje orožje z vilami, motikami, sekirami, lopatami in krampi. Tako so naskočili nasprotnike, ki so drli za njimi.
Na enkrat je bila državna cesta torišče ijutega boja in z etapo vred zaprta kakoi prava fronta. V etapi tega bojišča so se morali vračati nazaj avtomobili in vsa druga vozila Končno se je tudi bojišče izpraznilo, — trije fantje pa so s krvavečimi ranami obležali sredi ceste. Šele tedaj je nastalo med bojevniki premirje, — se praviš razfoegnild so se vsak na svoj kraj. Pozneje so mimoidoči dva ranjenca, ki nista bila prehudo zdelana, odpravili domov, tretjega, 231etnega tesarja Franca Božiča iz Zapuž, pa so morali odpeljati v bolnišnico v Kandijo. Fant ima z motiko razbito glavo in posebno še nos, ranjeni obe roki, z nožem in vilami pa tudi rane po nogah. Po bitki je bila cesta vsa krvava. Ko je bila borba končana, so prišli orožniki, zaslišali nekatere očividce, sedaj pa spravljajo v zapor udeležence krvavega žegna« nja.
Hotel na Kopišah
Kamnik, 29. septembra.
Kakor čujemo, bo kamniška Meščanska korporacij a zgradila na Kopišah lep hotel, kajti prihodnje leto, ko bo cesta gotova tja do Bistrice, bo dom v Bistrici vsekakor premajhen. Ideja, ki jo bo uresničila naša Meščanska korporacija, je vsestransko našla pohvalo in bodo na prihodnji seji člani že sklepali o tem." Razpisale se bodo tudi nagrade za idejno najbolje zamišljeno stavbo.
Stavba bo pretežno iz lesa. S tem se bo nudila tudi dobra konkurenčna možnost ter se bodo mestoma pretirane cene, ki so sedaj v Kamniški Bistrici, primerno reducirale. Zoper novo cesto je precej ugovorov, posebno s strani turistov, ki pa naj predvsem upoštevajo, da je cesta, ki Je do letos vodila v Bistrico, tekla po svetu Meščanske korporacije in je bila takorekoč do preklica dovoljena pot, ki jo je korporacija dovolila uporabljati vsakomur.
Cesta od Kamnika do Kraljevega hriba je nedostopna. Zaradi plazov, ki so ob zadnji nevihti zasuti na štirih krajih novo ce-
sto v Kamniško Bistrico, cesta ni prehodna. Nasipime sicer odstranjujejo, vendat je negotovo, kdaj bo zopet prehod in prevoz mogoč.
Na sokolski tomboli v Škofji Loki
Spalno opravo je zadela družina z 10 otroki
Škofja Loka, 29. septembra.
Sokolsko društvo v Škofji Loki je imelo v nedeljo popoldne na Mestnem trgu v Škofji Loki lepo uspelo tombolo. Nakano nasprotnikov, ki so napovedali nedolžni tomboli pravcati bojkot, se niso obnesle in se je ljudstva na tombolskem prostoru naravnost trlo. Škofjeločani so se za tom-bolo imenitno pripravili. Mestni trg je bil kot pravi tabor miz, stolov in klopi, ki so jih zasedli s tablicami dobro založeni igralci V mesto je prihitelo ljudstvo menda ti prav vseh okoliških vasi.
Po enournem promenadnem koncertu se je pričela igra. Napeto so zrle neštete oči na Piičevo punčko, ki pač ni slutila kako velika odločitev je v njenih drobnih ro-
£adanizžMjeitjaŠpdiw
5* (popoldne Vesela potlej na Umtdo
Ore Špeliea tja s hčerko mlado* Vse delo njeno je končano, Perilo snažno je oprano. Kot sneg se v solncu je belilo — Jo je storilo Albus-M.Uo.
Varčne gospodinje ze davno vedo, 'da je iz najboljših surovin pridelano Albus-Milo zelo izdatno, in da ga je za veliko pranje veliko manj potreba kot drugih takozvanih poceni mil, ki pohajajo iz neznanih virov. Ako ne kupujete sami, temveč pošiljate nakupovat svojega nastavljenca, potem mu ne pozabite zabičiti, da naj ne sprejme nobenega drugega mila razun pristnega
k ah. Vrečo moke, riž, moško kolo, stiskalnico za sadje, stensko uro, lep umivalnik in druga manjša darila so srečni dobitniki že pobrali. Le spalna oprava je še čakala.
»Sreča je naklonila prav...« so dejali igralci, čim so ztvedeli, da je zadel glavni dobitek 171etni fant cerkovnika Kalten-ekerja is Planice pri Sv. Joštu. Družina šteje tačas 10 otročičev, med katerimi je srečni dobitnik najstarejši Zelo solidno in res lepo opravo je izdelal domačin g. Ivan
Okom. Tombola je bila s tem končana. •
V ponedeljek »e je tombolska epizoda nadaljevala. Iz Planice je prispela v Sokolski dom abibna mati številne družine Kal-tenekerjeva, da pogleda, kaj je njen sin zadel, kakor je dejala. »To pa ne bo za naše hribe, je prelepo,« je odločila ženica ob pogledu na spalno opravo.
Slo je za kupca. BMo je barantanja ln besed, preden je bila oprava prodana. Spalnica bo ostala kar v Škofji Loki Kupil jo je avtomobilski prevoznik g. Eržen.
Mati številnih otrok je bila ob prejema tisočakov vsa iz sebe. Kako tudi ne, ko pTede pri hiši trda za vsak dinar...
■ •• • vv •
Lucijo tsce jo...
Ljubljana, 29. septembra.
Pohajkovala je že po vsej Sloveniji. 2e pred leti Je prihajala v Ljubljano, kjer Je nekaj časa stanovala pri raznih strankah v predmestjih in služila po par mesecev tudi kot služkinja v gostilnah tn pri zasebnikih. Zdaj je lucija D. stara 20. let, a že v najnežnejši mladosti je kazala nagib k tatvini. Kot doraslo dekle je kradla najprvo po deželi, zlasti ▼ okolici ViSnje-gore, kjer je doma, in je nadaljevala s tatvinami pozneje v mestu. Kjerkoli je služila, si je prilastila najrazličnejše vrednote. Zato se je mlada služkinja kmalu seznanila z zapori in je prišla na prosto še bolj pokvarjena. Naposled sploh ni več iskala službe, vdala se je prostemu življenju, ki pomeni razvrat in propast.
Nedavno tega se je Lucija, ki si je prl-devala tudi različna druga imena, pojavila v Hradeckega vasi, kjer se je zgla-sila pri posestnici Karolinl Gradolnikovi. V hišo je prišla na večer in je prosila za prenočišče. Ker zna prijetno govoriti, je kmalu premotila Gradolnikovo, da ji je res odkazala sobico, kjer je legla k počitku. Zjutraj pa gostiteljica prenočeval-ke ni videla več. Lucija je bila za goro. In z njo je Izginila skoro vsa obleka na-
jemnice, tedaj odstone branjevke Marija Krušič e ve. Nemalo preplašena je Gradol-nikova obvestila o tatvini Krušičevo, ki je takoj odhitela k orožnikom. A saj nihče niti nI prav vedel, kako je tatici ime.
Na podlagi opisa nevarne prenočevaEce so vendarle takoj dognali, da gre za Lucijo D. Nadaljnja poizvedovanja so dognala, da je odšla Lucija v smeri proti D. M. v Polju, kjer ima baje ljubčfca. Zasledovano dekle pa so iskali zaman, ker se je z ukradenimi stvarmi odpeljala na Hrvatsko, kjer jih je tudi prodala. Kakor je ugotovljeno, biva Lucija sedaj nekje v okolici Karlovca, kjer je tudi že izvršila več drznih tatvin. Navzlic intenzivnemu zasledovanju pa prevejanke, ki je baje v zvezi z nevarnimi tatinskimi družbami, doslej še ni bilo mogoče prijetL
KULTURNI PREGLED
Zagrebški umetnostni dogodki
Operetna in dramska premijera. — Novosti i* teatra. — Novi radijski list v Zagrebu. — Micika Frendenreich slavi 501etni umetniški jubilej.
Zagreb, septembra.
Opereta »Viktorija in njen huzar« (Paul Abraham) je tipičen primer, kako gledališki ravnatelji zaradi svoje slabe navade, da ne pregledajo del, ki jih sprejmejo v izvedbo, škodujejo sebi, pa tudi avtorju. Paul Abraham se je ramreč štiri leta zaman trudil, da bi mu kdo uprizoril »Viktorijo«. Štiri leta »o ga gledališki ravnatelji kar zapovrstjo odklanjali, dokler se ni našel neki direktor, ki je pregledal to skladbo in spoznal nje vrednost. Seveda je »Viktorija« doživela uprav senzacijonalen uspeh, največji po »Grofici Marici«. Danes ie šla že preko 200 odrov.
»Viktorija« pa Je res tudi vredna takega
priznanja. Zanimiv in napet libreto, zlasti pa bleščeča in temperamentna glasba jo dvigata visoko nad vsa ostala dela podobnega kova. Paul Abraham ni samo »operetni« skladatelj; spisal je tudi številne simfonične skladbe, več godalnih kvartetov, pesmi itd. Na salzburškem festivalu 1. 1922. so izvajali njegovo orkestralno suito. Potemtakem Abraham pozna do podrobnosti svoj posel; zato mu je instrumentacija^ bleščeča in zvočna, invencija bujna in sveža, a temperament žarek in rasen. Za dvodelne ritme ima uprav genijalno bistrovidnost. Medtem ko je le-ta opereta še nekoliko pod vplivom Kalmana .in Leharja, se je Abraham v svoji drugi ope-ieti »Havajska roža« postavil docela na lastne noge.
Izvedba na našem odru je bila odlična; ▼si sodelujoči so se potrudili, da so dalj kar pajveč moči. Kajpak, »Viktorija« je imela
tudi pri občinstvu izredno velik uspeh.
V	operi smo imeli še novo naštudiran Poecinijev »Triptihon«, ki se je pod glasbenim vodstvom Oskarja Smodka pojavil v dostojni formL Vse tri enodejanske opere so bile izdelane skrhno in okusno, vendar je največ uspeha imela »Gianni Schicchi«, pač po zaslugi duhovitega libreta in genijalne muzike.
V	drami smo imeli premijero komedije Jože Ivakida »Vnino kolo«. To novo domače delo sega v našo provinco in prikazuje ljubezensko življenje nekaterih tipov ter njih slabosti in neumnosti Tudi to delo je občinstvo sprejelo prav prikupno.
Prihodnje premijere so: »Intimnosti« angleškega dramatika Noea Cowarda, za njo pa nova Begovičeva drama »Brez tretjega«. V tem komadu nastopa samo dvoje oseb (mož in žena), a dejanje se razvija z mnogimi psihološkimi in dramatskimi zapletljaji v teku sne same noči. (Drama se bo uprizorila tudi v Ljubljani.) Nato bo sledila premijera Molnarjeve komedije »Dobra vila«, nadalje Reyere komedije »Miehelin« in Pagno-lov komad »Marije«. Opera pripravlja Go-tovčevo »Morano«, nato pa reprizo Zajčeve opere »Ban Legat«. Zatem dobimo opere »Otelo«, »Mojstri pevci« in »Čarobna piščalka«.
V	bližnjih dneh bo pričel v Zagrebu izhajati nov list z naslovom »7 dana radio«. Bo prav obsežen časopis; prinašal bo poleg programov radijskih postaj vsega sveta gledališke, kinematografske, športne, tehnične in druge veeti. Zasledoval bo vse naše kulturne pridobitve.
Micika Freudenreiehova iz slavne gledališke obiteljj Freudenreich je slavila minule dni petdesetletnico svojega umetniškega dela. 06 tej priliki jp pola v radiju in smo
ee lahko preverili, da ji je glas ostal svež in mladostno bister. Micika Freudenreiehova spada med one umetnike naše »stare gledališke garde«, ki so sodelovali pri postanku in razvoju našega gledališča. Ona je še danes zelo popularna, in mnogi, ki so jo on-dan poslušali, so bržčas obujali lepe spomine na mlade dni, ko je Freudenrechova z vedrino svojega temperamenta razveseljevala srca in duše. In pravi čudež, da poje še danes — skozi mikrofon, genialni izum naših dni	2iga Hirschler.
Ruski glas o Otonu Župančiču. V pariškem tedniku »Rossija i slavjanstvo« z dne 26. septembra je izšel daljši članek ruskega prevajalca iz jugoslovenske poezije Ilje Go-leniščeva - Kutuzova o Otonu Zupančiču. Članek se v glavnem opira na znano francosko knjigo Luciena Tesničreja, navaja poglavitne značilnosti Zupančičeve poezije in označuje njegove najvažnejše knjige. Na koncu pravi gosp. Golenišev - Kutuzov: »Za ruski posluh ima Župančičeva poezija poseben čar, kajti slovenska metrika je izmed vseh slovanskih metrik najbližja ruski. Medtem ko so srbskohrvaški verzi silabični, so slovenski tonični. Ritmično in fonetično bogastvo Župančičevih pesmi, sicer neločljivo od njih zadržajne pomenljivosti — muzika njegove tvorbe — je prodrlo že pr-»ko meja pesnikove domovine.« V isti številki je g. Golenišev - Kutuzov prevel Župančičevo pesnitev »Dies irae«, ki se v ruskem prevodu Pita prav lepo in ima pesniške vrline izvirnika.
Nova knjiga Jorana Dnfiča. Največji živeči srbski pesnik Jovan Dučič je dal v tisk svojo novo knjigo »Blago Cara Radovana«. Knjiga bo vsebovala še neobjavljeno Duči-čevo prozo. V nj! bodo piščeve refleksije o sreči, o ljubezni, o ženi, o prijateljstvu, o mladosti, o starosti, o pesniku, o herojih itd. »Bbgo Cara Radovana« bo potemtakem pesnikova izpoved o najvažnejših vprašanjih, 1
ki so že dolgo mikala njegovo domišljijo. Knjiga pa bo zanimiva tudi z jezikovno-sti-listične strani saj je Jovan Dučič mojster srbohrvaškega jezika. — Prvotno je »Blago Cara Radovana« napovedovala »Narodna pro-eveta«, ki je izdala Dučičeva »Sabrana dela«; kakor pa sedaj kaže, izide ta knjiga v piščevem osebnem izdanju.
Proslava Irana Vaiova v Sofiji. V bolgarski prestolnici so se minule dni vršile velike slavnosti ob priEki desetletnice smrti največjega bolgarskega pesnika in pripovednika Ivana Vazova. Tudi v notranjosti dežele je ljudstvo slavilo svojega vodilnega pisatelja.
Razburjenje v Avstriji saradi ukinitve državnih gledališč. Sklep avstrijske vlade, da zaradi gospodarske krize ukine državna gledališča, je izzval v dunajskih umetniških in književnih krogih hudo razburjenje. Dunajski PEN-klub je izdal apel na vse duševne poklice v Avstriji da protestirajo zoper nameravano pohabljen je kulturnega življenja. Sredi oktobra bo na Dunaju veliko protestno zborovanje, na katerem bo med drugimi govoril tudi Franz WerfeL
I« revij. »Nova Evropa« je priobčila v septemberski številki več člankov o vprašanju gospodarske krize in brezposelnosti iz peresa Gj. Curčina, B. Novkovida in T. Belina. B. Radica, ki je eden najboljših jugoslovenskih poznavalcev Španije, je prispeval informativno prav zanimivi članek »Primer Španije«. SL Popovid piše o proučevanju in vzgoji vaške mladine. P. Askočenski pa o Bloku. — »R i j e č« je v zadnjih dveh številkah objavila med drugim jugoslovenske prostovoljske dokumente iz Rusije, članek Boža Lovriča o Kutni Hori «n K. T. Ta-ranovskega o ruskem futuristu Majakovskem — V sarajevskem »Pregledu« je Kosta Kulišič priobčil lepo študijo o Nikoli Tesli ki je nedavno slavil 75 letnico, dr. Drago-ljub Jovanovid pa je dal s člankom »Motivi socijalne politike« dober prispevek b glob-
Življenje na Bledu
Bled, 29. septembra.
Na Bledu imamo še okrog 200 le» tov iščarjev, ki pa nas bodo zaradi nastalega mraza najbrže kmalu zapustili. — Oktobra meseca bodo zopet nadaljevali kanalizacijska dela, ki so bila zaTaii sezone prekinjena. Delavcem se bo zopet nudila prilika, da si nekaj zaslužijo. — Sadna le» tina v blejski okolici je letos precej dobra. Hrušk je mnogo, jabolk pa nekaj manj. Tudi orehov je letos izredno mnogo. Kmetje pridno polnijo sode s sadnim moštom, katerega bo letos dovolj. — Ker prične sokolsko pevsko društvo na Bledu oktobra meseca zopet redne vaje, ee vabijo pevci, da se gotovo udeležijo sestanka v nedeijo 4. oktobra ob pol 10. v salonu hotela »Tro-he«. Mladino, ki ima veselje do petja, vabimo, da pristopi k pevskemu društvu. Prijave novih članov se bodo sprejemale na sestanku. — V nedeljo je posetilo Bled okrog 700 romarjev iz Trbovelj, Hrastnika in OKolice. Prispeli so 6 posebnim vlakom. Obiskali eo tudi božjo pot na Brezjah.
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustah, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
^i
ljemu umevanju socijalnega vprašanja. — V beograjskem »Veneu«, ki ga ureja Jeremija Zivanovid, je izšlo precej dobre bele-tristike, dalje prevod Turgenjevove študije »Hamlet in Don Ouijote«, ki smo jo pred leti dobili tudi v slovenščini v »Življenju in svetu« in prevod Lamartinove »Grazielle«. Višina te omladinske leposlovno - poučne revije je tako znatna, da je »Venac« vreden pozornosti zlasti s strani slovenske mladin«, ki ima tu lep vpogled v srbohrvaški jezik in književnost
»Zvonček« ▼ 33. letnika. Mladinski mesečnik »Zvonček«, ki ga ureja dr. Pavel Kar-lin, je s pravkar izišlo septembersko številko nastopil 33. letnik V tem pestro ilustriranem zvezku so natisnjeni leposlovni in poučni članki dr. V. Koruna, dr. R. Savnika,
V. Bitenca, G. Strniše in dr., nadaljuje pa se priljubljena povest Ferd. A. Ossendow-skega »Življenje in prigode male opice«. L Pavčič je prispeval skladbo »Lisička« za pianiste med »Zvončkarji«. »Zvonček« se naroča v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Stane za vse leto samo 30 Din.
»Za pridne roke« je naslov knjigi, ki jo je pravkar izdala za svoje naročnice založba lista »Žena in dom«. Uvažujoc veliko praktično vrednost ročnega dela in popolno pomanjkanje domače literahire te vrste, je podjetna založba sklenila, da bo vsako leto izdala po eno poljudno pisano knjigo o ženskih ročnih delih. V tem zvezku, ki pa je sam po sebi zaključen, se obravnava kvačkanje. Številni vzorci in slike, kj krase knjigo in dopolnjujejo besedilo, kažejo, kaj vse lahko naredi pridna ženska roka s kvač-ko. Solidno opremljeno, 100 strani obsega-jočo knjige bodo naše gospodinje rade uvrstile v svojo priročno knjižnico, kakor jo bo naše ženstvo sploh z veseljem jemalo v roke. Za nenaročnice stane knjiga 30 Din, naročnice »Žene in doma« pa dobe to in druge knjige, ki so izšle ali še izidejo v isti založ-hi, po zelo nizki ceni
Mesečni uradniški abonma v Elitnem kinu Matica
S 1. oktobrom t. 1. uvede Elitni kino Matica mesečni abonma za državne nameščence ob izredno ugodnih pogojih in globoko znižanih cenah. Državni nameščenec, ki hoče biti deležen ugodnosti abonmaja, je dolžan kupiti začetkom vsakega meseca pet vstopnic. Enako število sme nabaviti tudi za vsakega svojega rodbinskega člana, to je za ženo in otroke.
Vstopnice za abonma predstave je kupiti redno za cel mesec do 3. vsakega meseca v pisarni Elitnega kina Matice, proti predložitvi identitečne legitimacije. Cena vstopnice za parketni sedež (od Vin. do XX. vrste) in vsako predstavo znaša Din 10.— (medtem ko je normalna cena Din 15.—). Z abonma-vstopnico sme abonent posetiti poljubno predstavo, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih.
V mesecu oktobru dobe abonenti predvidoma (sprememba programa pridržana) sledeči filmski program:
1.)	Opereto »Mamsell Nitouche«, v glavnih vlogah Any Ondra, Oskar
Karlweis, Georg Aleksander.
2.)	Elizabeta Bergner v prekrasni drami »Arijana«, po slovitem istoimenskem romanu Claude Aneta.
3.)	šaloigro »Omahljiva devica«, prvi veliki film, v katerem predstavlja ,'^vno vlogo sloviti humorist in priljubljeni komik Szoke Szakall.
4.)	»Dober grešnik«, prvi film znamenitega komika in svetovnoznanega
humorista Maksa Pallenberga.	.
5.)	Emerik Kalmanovo opereto »Pustna vila«, v glavnih vlogah Ani Ahlers, Walter Janssen, Ernst Verebes in Hary Halm.
Program je tedaj odličen, pester in najskrbneje izbran.


Domače vesti
♦	Predavanje dr. Ilesiča o Jugoslaviji.
Kakor poroča »Kurjer Poznanjsfci«, je zagrebški vseuoiliški profesor dr. Firan Ilešie v dvorani poznanjske univerze predaval nedavno o Jugoslaviji in njenem kralju. Predavatelja je pozdravil predsednik Poljsko-jugoslovenskega društva general Ser-da-Teodorski.
+ Otolaringologi na ekskurziji po PrJ-morju. Kongres otoiaringologov, ki se je vršil v Zagrebu, je bil v soboto zvečer zaključen, v nedeljo pa so se udeleženci kongresa podali na tridnevni Klet od Sušaka do Kotora. Danes se vrnejo v Zagreb, odkoder se vnanji udeleženci vrnejo domov. Kongres je imel na.logo, da priprajvi teren za prvi vseslovanski kongres otolaringolo-gov, kar je v glavnem tudi izvršil, ker se je v Zagrebu ustanovil odbor, tei naj pripravi vse potrebno za omenjeni Kongres.
♦	Avstrijski znanstveniki v našem biološko,oceanografskem institutu, že nekaj tecmov se mudi v Splitu profesor zoologije na dunajski univerzi dT. Paul Kriiger 6 svojima asistentoma in 12 slušatelji. Skupina ie prišla na Jadram, da se seznani z ne.šo morsko favno in njenim bogastvom. Gosti se vrnejo na Dunaj v pooetku prihodnjega meseca.
♦	Uradne ure pri sodiščih, uradne u~e za čas od 1. oktobra letos do 30. aprila 1?32. se določajo ob delavnikih od 8. do pol 13. in od pol 16. do 18., a ob sobotah od S. do 14. ure.
+ Senzacija brzopoteznega turnirja v radiu. Prejeli smo: Drevi ob 20. boste lahko sledili doma pri radiu velemojstrskemu šahovskemu brzopoteznemu turnirju, na katerem bodo sodelovali svetovni šahovski velemojstri dr. Aljehin, dr. Tarta<kower, N'emcovič, dr. Vidmar, čuli boste govoriti največjega sodobnega šahovskega genija, svetovnega prvaka dr. Aljehina, in kibici-ra-'.i bcst.e lahko napetim partijam, ki jih bodo izvajali udeležene! blejskega velemojstrskega turnirja. Radio Ljubljana je razpiral za prva dva zmagovalca nagrade, ša-histom se torej za pravkar končanim blejskim turnirjem nudi že zopet nova senzacija, svojevrstna v naši država in v našem radiu. Aljehin je odnesel prvo mesto z Bleda. kdo ve, kdo ga bo nocoj v našem radiu! Zelo zanimivo je slediti poteku igre pri br-zovurnirjih. Tukaj ne bo dolgotrajnega čakanja na poteze igralcev. Komaj pove napovedovalec storjeno potezo, že sledi nova p<*teza. Pa še nekaj Zgodi se tudi mojstrom, da pni brzopoteznem turnirju prezre v časovni stiski za premišljevanje kako potezo, ki jo šahovski »pacer« ne bd raredril. Ker je pričakovati, da se Tartako-Ter in Niemcovič kot poznana šaljivca po-?.eg dr. Vidmarja ne bosta mogla vzdržati hudomušnih opazk, se obeta tudi v tem *>ziru poslušalcem svojevrsten užitek. Na svidenje drevi ob 20. v radiu.
♦	Vsem, ki se zanimajo za novodobno prehrano. Prejeli smo: Ob priliki predavanj o pripravljanju zeleni ad i za uživanje v presnem stanju in o novodobni prehrani sploh na letošnja zelenjadni razstavi na velesejmu je bila od več strani izražena želja, naj bi se kaj več storilo za šarjenje ■tega za splošnost novega gibanja. Vabimo torej interesente obojega spola na sestanek, ki bo drevi ob 20. v brezalkoholni gostilni (hotel Union, vhod iz Frančiškanske ulice.) Namen tega sestanka je pred vsem ta, da se spoznamo in da se posvetujemo o raznih vprašanjih, ki se tičejo novodobnega načina človeške prehrane. Zlasti bi bilo rešiti vprašanje eventuelne organizacije, predavanj, tečaijev in dobave potrebščin in živil, ki se ne dobe v državi. — M. Humek.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LtabBan*
številke za označbo kraja pomenijo: 1. ias opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer to brzini vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo.
29. septembra. Ljubljana 7, 764.0, 8.9, 86, tiiho, 10, dež, 4.1; Maribor 7, 762.8, 6.2, 94, WNW4, 4, —, —; Zagreb 7, 763.2, 10.3, 94, tiho, megla, dež, 7.5; Beograd 7, 762.3, 8.1, 96, tiho, 10, dež, 1.2; Sarajevo 7, 763.8, 6.4, 92, tiho, 10, dež, 8.1; Skopi je 7, 766.5, 5.5, 8«, tiho, 10, —, —; Kumbor 7, 760.9, 12.8, 84, BSE1, 9, dež, 10.8 Solit 7, 760.2, 11.4, 89, NE4, 6, dež, 12.9; Rab 7, 761.8, 11.0, 82, N2, 1, dež, 29.6.
Temperatura: Ljubljana 15.2, 8.4; Maribor 10.2, 5.4; Zagreb 12.8, 8.6; Beograd 16.4, 7.2; Sarajevo 15.5, 6.1; Skoplje 15.3, 2.3; Kumbor 18.9, 12.7; Split 18.0, 9.8; Rab 13.2, 8.1.
Solnce vzhaja ob 5.55, zahaja ob 17.46.
Luna vzhaja ob 18.47, zahaja ob 9.46.
♦	Himen. Poročil se je g. Dimitrij Safo-nov, vodja električnih naprav prti kemični ■tovarni, steklarni in Zadružni elektrarni v Hrastniku, z gdč. Valerijo Vatovčevo. — Obilo sreče!
♦	Novi grobovi. Na oltar materinstva je položila svoje mlado življenje gospa Pavla Drnovškova, soproga g. dr. Dominika Drnovška, odvetnika v Laškem. Pokojnica, ki se je morala preseliti v večnost v najlepši dobi 32 let, je bila iz ugledne narodne družine Krulčevih v Slovenski Bistrici.
5	svojim lepim značajem tn prirojeno ljubeznivostjo si je znala vedno in povsod pridobivati splošne simpatije. Soprogu za-piušča dva otročiča. Pogreb bo jutri ob pol 17. v Laškem. V Brežicah je umrl g. Janko P r e s k e r, inšpektor državne železnice v p. Blagega pokojnika so pokopali v torek popoldne na brežiškem pokopališču. — V Mariboru sta umrla: v ponedeljek zvečer v bolnici 64 letna Terezija Kerši-
6	e v a, vdova poštnega poduradnika, včeraj zjutraj pa v Pobrežju 83 letni kovač žel. delavnic g. France V e r d n d k. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Udeležencem slavnosti v Beogradu 3. in 4. oktobra. Vsem, ki se nameravajo udeležiti slavnosti razvitja in blagoslovitve do-brovoljske zastave, ki jo je daroval in ji kumuje Nj. Vel. kralj, veljajo naslednje smernice: Kdor se je prijavil pravočasno (do 29. t. m.) bo lahko šel. Brezplačne karte, ki pa veljajo le za III. razred osebnih vlakov, so razdane, četrtinskih je še precej na razpolago Slednjih se lahko posluži vsak in veljajo za vse razrede poljubnih vlakov z izjemo ekspresa. Brezplačne so samo za redne člane. Oni člani, ki bodo še prejeli posamezne brezplačne karte, bodo potovali 6 katerimkoli osebnim vlakom (odhod iz Ljubljane ob pol 1. ponoči, prihod v Beograd ob pol 9. zvečer ali iz Ljubljane ob 5.20 zjutraj dohod v Beograd ob istem času). — Ostali bodo potovali ua skupno karto iz Ljubljane ob 5.20 dne 3. oktobra. Nazaj istotako sku.pno. Vsi, z brezplačno kot četrtinsko vožnjo, pa morajo dati potrditi legitimacije v Beogradu pri glavnem odbom, Miloša Velikog 6, — stara skupština. Brez tega potrdila legitimacije ne bi bile veljavne. Blagoslovitev se prične ob 10. na športnem prostoru •»Jugoslavije«, spreivod bo nato defiliral (okrog 12.) mimo drvora v smeri Kademegdana. Dobrovoljci se udeleže sprevoda po skupinah: iz balkanskih vojn, prve divizije v Rusiji, ameriški, drugih formacij v Rusiji, vstašd 1875—78 1., iz Italije, murmanski in ostali. Udeleže se tudi močne delegacije iz češke, Rumunske in Francije.
♦	Dom narodnega zdravja v Zvornlku. Sredi meseca oktobra bo v Zvonniku ofcvor-jen novo zgrajeni Dom narodnega zdravja.
♦	V Južni Srbiji bo snimanje prvega našega zvočnega filma. Preteklo nedeljo je prispela v Skoplje filmska ekspedicija z g. Kr a kovom, urednikom »Vremena«, na čelu. Ekspedicija ima nalogo, da za jngo-slovenksi prosvetni film snima velik film v Južna Srbiji, ki se bo v naši državi predvajal pod naslovom »Kraz zemlju naših ca-reva d kraljeva«. Film bo šed tndd v inozemstvo. Ker bo to v Jugoslaviji prvi film te vrste, vlada zanj veliko zanimanje.
♦	Avtomobilska nesreča slovenske rod-blnev Ameriki. Med našimi rojaki v Ameriki dobro znani rodbini Novaik-čertaMčefvd se je .pripetila huda avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubila svoje mlado življenje devetnajstletna hčerka Helena, vsi ostali člani rodbine pa so bili hudo poškodovani in prepeljani v bolnico v Milvvau-keeju. Družina se je bila z avtomobilom odpravila na pot v Chicago, da obišče svoje sorodnike rodbino Bregarjevo. Vozili so z zmerno hitrostjo. Nekako sedem milj od mesta jim je z veliko naglico pridrvel nasproti neki avto. Silen tresk je razbil avto slovenske rodbine. Hčerka Helena je ostaia na mestu mrtva, ostali so biiM hudo poškodovani prepeljani v bolnico. Gospa čertaličeva ima zlomljeni obe nogi, njen mož ima zlomljeno desno roko in hude poškodbe na glavi, sin Hary pa hudo poškodbo na glavi in zlomljeno desno roko. Poškodbe vseh so nevarne, vendar zdravniki •tipajo, da vse ranjence ohranijo pri življenju.
♦	Samomor bogatega kleoptomana. Aleksander FVanoia, premožen posestnik v Na-dalju v dunavskft banovini, je dalje časa vršil male, a vedno pogostejše tatvine. V noči od sobote na nedeljo je bil Izvršen vtem t neko tamkajšnjo trgovino in je vlomilec odnesel približno 700 cmgaret »Zeta«. Tatvine j« bil osumljen omenjeni posestnik. Ko ga je orožniška patrulja vprašala, ali fie oo izvršil tatvino, je takoj priznal in orožnike pohval v sobo, kjer je it postelj« vzel Škatlo cigaret. Ko so ga vprašali, .kje ima ostalih šest škatel, je naglo skočil k mizi, (potegnil iz žeipa revolver in
ei pognal kroglo r glavo. Ostal je na mestu mrtev. Kakor vse kaže, je pokojnik trpel na kleptomaniji, ker kljub številnim tatvinam od tega ni mogel imeti vidne koristi, ker je bil eden najbogatejših tamkao-šnjiih ekonomov.
♦	Nesrečen padec s kolesa Zupančič Franc, sin posestnika, 6tar 17 let, doma iz Otavca pri Črnomlju, se jc peljal z izposojenim kolesom iz Črnomlja proti svojemu domu. Na ostrem ovinku nad Lokvami pa mu je popustila kolesna zavora, fant je odletel 6 kolesa in si pri padcu zlomil desno nogo. Prepeljan je bil v kandijsko bolnico.
♦	Pri pretepu poškodovan cigan. V vasi
Potoku pri Jurki vasi se je nahajal v vaški gostilni med ostalimi fanti tudi 42 letni ci« gan Tomaž Brajdič, ki je postal nasilen in jc izzval pretep. Pri pretepu je cigan dobil z nekim topim predmetom močne udarce po glavi, na desno stran čela in po nosu. Vsega zbitega so pripeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji na zdravljenje, orožništvo pa vodi o dogodku poizvedovanje.
♦	Strašna smrt triletnega otroka. V vasi Brezovici v zagrebški okolici se je v hiši •kmeta Jurija oižmešije pripetila grozna nesreča. V kuhinji se je v velikem loncu kuhala sirotka. Posodo z vrelo sirotko je gosnodinja postavila na t'a, -ia "i1 Triletni sinček gospodarja sc je igral v kuhinji in pri tem padel v lonec s sirotko. Oče je takoj priMtel na pomoč in malt-ga Josipa potegnil iz vrele tekočine. Kljub zdravniški pomoči je otrok podlegel groznim opeklinam.
♦	Gostilne so mu zabranjene. Melanšku Ivanu rojenemu 1. 1902 v Šoštanju in tam stanujočemu, je s sodbo sreskega sodišča v Šoštanju prepovedano zahajanje v krčmo za dobo enega leta. Prepoved traja od 19. t. m. do 20. septembra 1932. Kdor bi Melanšku Ivanu v tej dobi postregel z alkoholnimi pijačami, je kaznjiv z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5000 Din.
♦	Dar. Dr. Ivan Verčon v Ljubljani je daroval Centralnemu odboru Rdečega križa za prizadete po suši 100 Din.
♦	Prodaja žrebcev v žrebčarni na Selu pri Ljubljani. V sredo 7. oktobra ob pol 15. popoldne se bo v žrebčarni na Selu pri Ljubljani na javni dražbi prodalo več žrebcev angleške in Hpicanske pasme in en ameriški kasač.
♦	Obleke in klobuke kemično Cisti, barva, plisira in lika tovarna Jos Reich.
Ii pisi in M
razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3
Iz Lfublfane
u— Pravih reklamacij je 612. V ponede-deljek zvečer pozno v noč je magistratni reklamacijski urad pregledoval zadnje dni vložene reklamacije. Faktdčno je bilo predloženih 629 reklamacij skih vlog. Pri pregledu pa je urad ugotovil, da so bile nekatere reklamacije vložene po dvakrat, tako od volilnega upravičenca, kakor tudi od dotičneiga urada Dvojne reklamacije so vložili zlasti državni uradniki in akademiki Včeraj od 11. do 13. je magistralna komisija pod predsedstvom župaaia rešila reklamacije. Okrajnemu sodišču je bila doslej predložena v potrditev prva partija reklamacij. Danes dopoldne bo sledila druga Okoliške občine so do včeraj predložile sodišču 15 reklamacij.
u— Violinist Karel Rupel 6i je določil za svoj koncert v ponedeljek 5. oktobra v dvorani Uniona naslednji program: 1. Bach: Koncert v a-molu, 2. Tartini: Vražji trilček, 3. Osterc: Fantazija za violino in klavir, 4. A Jaques — a) Delacroze: Danse Frivole, b) Ravel: Hsbanera, c) Debussv: Minstrels, 5. Tartini*Kreislev: Varijacije na Corejev tema, 6. Wienia\vski: Scherzo-TarantelLe. Na klavirju bo spremljal Karla Rupla konservatorist Marijan Lipovšek. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni od 40 Din navzdol.
u_ šolski vrtovi in zavetišča. Za šolsko
deco, katere starši so dnevno zaposleni po .tovarnah Ln drugih podjetjih, so v Ljubljani namenjena 4 zavetišča, kjer dobiva deca opoldne tudi brezplačno toplo hrano. Zavetišča so: pri sv. Florijanu za učenke šentjakobske osnoivne šole, na Prulah za učence tamošnje deške šole, na Taboru za šolanje z Ledine, četrto pa je v Šiški, kjer je največji obisk. Poleg zavetišč sta še drva šolska vrtova. Osrednji šolski vrt je v Cerkveni nl.i<rf v Trnovem. Meri 17.005 m* in zraven je veliko igrišče s 7708 m®. Namenjen je sicer šolski ded vseh ljub! Jan-sklih osnovnih Sol, toda deoi severnega ln vzhodnega dela je nemogoče hoditi tja, zato bt bilo umestno, da bi mestna občina poiskala za oba dela primeren prostor za šolski vrt. Drugi vrt je na Ledini.
u— Vzpon na M on t Blanc. O tej veleč a-namivi snovi in o svoji turi na najvišjo goro Evrope bo predaval s ski optičnimi slikami g. dr. Reya Oskar v salonu Mdkliče-vega hotela. Predavanje bo drevi ob 20. K obilni udeležbi vabi Klub esperantistov v Ljubljani. Vstop prost.
Prihranek pri britju
»VALET« je edini aparat za britje zajedno kombiniran s strojem za striženje; nepotrebno je razložiti aparat niti za brušenje niti za čiščenje. Vsako rezilo brije 50—60 krat.
"VALET5
Safety Razop r
MED. UNIV.
Dr. Janko Osolnik
je začel ordinirati za vse bolezni
Moste — Zaloška cesta št. 4
11833
o_ IV. delavski prosvetni večer Svobode
in Zarje bo v sredo 7. oktobra. Na vspore-du je koncert Zarje, eolo na -rijolkno 4n klavir, sopran, alt in bas solo, ter predavanje s skioptičnimi slikami o letošnji delavski olimpijadi na Dunaju. Pokazalo se bo nad 200 iavirnTh krasnih slik.
u— »Tabor«. Drevi točno ob 20. bo pevska vaja za moški zbor na moškem učiteljišču na Resljavi cestii. Skupina vaja mešanega zbora bo istotam prihodnja petek 2. oktobra. Naj nihče ne manjka!
u— Klub esperantistov v Ljubljani vabi esperantiste k skioptičnemu predavanju dr. Reye, ki bo drevi ob 20. v salonu Mi-klričevega hotela o vzponu na Mcrat Blanc. Vstopnine ne bo.
u— Otvoritev plesne šole glasbenega društva Zarje bo v nedeljo 4. oktobra ob 15. v dvorani Delavske zbornice. Plesni učitelj g. Kosiček.
u— Tvrdka klavirjev In glasbil Alfonz Breznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7.
u— Otvoritveni večer Jenkove plesne šole bo jutri v četrtek 1. oktobra ob 20. v Kazini. Vabljeni vsi lanskoletni obiskovalci ter novi člani. Informacije ln vpisovanje istotam.
u— Otvoritvena plesna vaja bo v nedeljo ob 20. v veliki dvorani na Taboru. Posebnih vabil ne bo. Prijave sprejema društvena pisarna dnevno od 18. do 20. ter na večer pred otvoritvijo.
u— Podružnica pekovskih pomočnikov v Ljubljani priredi v soboto 3. oktobra trgatev grozdja in vabi pekovske pomočnike, mojstre in prijatelje, da jo v velikem številu posetijo. Začetek ob 8. Vstopnina prostovoljna.
u— V pijanosti mu pridejo tatvin« na misel. Pred malim senatom se zadnji čas obravnavajo male kriminalne zadeve., ki nikakor ne nosijo pečata kakšne senzacijo-nalnosti. Po večini prihajajo pred sodnike mlatli ljudje, kii so zdrknili s prave poti, ljudje, ki so imeli v mladih letih slabo vzgojo, odnosno so bili brez staršev prepuščeni sami sebi. — čuden človek je 32 letni mizarski pomočnik Janez š., doma dz bližnje ljubljanske okolice, iz kraja, kjer je mizarska obrt posebno razvita. Oženjen je Ln mora skrbeti za otroka, kljub temu pa je zelo lahkomiseln, čedno oblečen je včeraj stopil pred sodnike. Državni tožilec mu je naprtil 3 delikte: 20. junija ponoči je vzel ključavničarju Alojziju Zelenemu v Stožicah denarnico s 110 Din, v škofjii Loki je 12. avgmsta prevaril krojačervo ženo Rozalijo Ravniharjevo, da mu je izročila 600 Din vredno, novo obleko, kjer ji je izjavil, da je račun za obleko poravnal pri trgovcu Rihardu Kramarju, in naposled je 25. avgusta vzel trgovcu Maksu Lajovicu steklenico pelinkovca, vredno 40 Din. Pred senat je prišel, ker je prvo tatvino izvršil poneči in je bil že kaznovan zaradi tatvine na ječo. Ko je bil 31. avgusta aretiran, je orožnikom kratko priznal:	pijanosti
meni kaj rade pridejo tatvine na misel.« Sodba: na 4 mesece strogega zapora Ln 60 Din globe ali še en dan zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto.
u— Razne nezgode. Posestnikov sin Lovrenc Trontel iz Luč pri Litiji je odšel predvčerajšnjim popoldne na njivo režat koruz-nico s srpom. Pri delu je zamahnil po nesreči proti nogi. Pravočasno je sicer prestregel sunek z levo roko, a se je vanjo hudo urezal. — Ludovik Janežič iz Gamelj je bil zaposlen kot zidarski vajenec na neki stavbi na Jezici. Včeraj dopoldne ga ije opeka, Ki je padla z odra ranila na glavi. — Zidarski pomočnik Anton Zabuko-vec, stanujoč na Vodovodni cesti 76, se je pred-sinočnjim za šalo ruval z nekim tovarišem, ki pa ga je po nesreči tako hudo vrgel, da si je poškodoval hrbtenico.
u— žrtev pretepa. V ljubljansko bolnico so pripeljali Jančarja Ignacija Wiederwoh a dz okolice Kočevja W.iederwohl je bil v nedeljo v Ekerjevi gostilni v Mrtvicah, kjer je nastal med fanti nenadoma prepir, ■v katerega je posegel tudi Wiederwohl. Iz prepira se je kmalu razvil pretep, pri čemer se je lotil eden izmed fantov W.ie-derwohla z nožem in ga hudo ranil na levi roki.
u— Zopet ukradeno kolo. Skladiščnik državne železnice Ivan Čibej, stanujoč na Stožicah, 6e je ustavil predsinočnjim v Antičevičevem vinotoču na Dunajski ce« sti. Pripeljal 6e je s kolesom, ki ga je pa pustil za trenutek zunaj pred hišo brez nadzorstva. Čibej pa je moral ostalo pot nadaljevati peš, kajti kolesa 6e je medtem polastil neznan tat. Ukradeno kolo je znamke »Triglav«, črno pleskano, s tovars niško številko 5100794, vredno 1000 Din.
Iz Celja
e— Mestni avtobusi. Za zimsko polletje veljajo, pričenši s 1. oktobrom, naslednje spremembe: 1.) Proga Celje-Rogaška Sla-tina se skrajša do št Jurija ob južni železnici s porvratkom od tam ob 13.34 proti Celju. Z.) Proga Celje-Rečica se skrajša do Mozirja dn opusti jutranja ter večerna vožnja 3.) Proga Cedje-Logarska dolina 6e skrajša do Luč; ta avtobus bo vozil tudi v trg Rečico (poleti je vozil mimo trga). 4) Na progi Celje-Podsreda se zniža voraii-na 38 Din za vso pTogo, za ostale postaje pa sorazmerno. 5) Za čas od 1. oktobra do 1. junija se tudi zniža nekoliko voznina na progi Oelje-iLuče oziroma Celje-Mozirje. 6) Na vseh progah ee vpeljejo karte tour-re-tour veljavne 2 dni z 10 in 20 odst popustom, to pa samo s končnih in najvažnejših postaj. Na vseh ostalih progah ostane stanje nespremenjeno.
e_ Volilnih reklamaolj je balo ob precejšnjem (zanimanju tukajšnjih mestnih volilnih upravičencev vloženih do poteka reklamacij« k aga roka pri mestnem načelstvn 38, deloma izbrisov, deloma vpisov, nekaj pa o« tudi popravkov. Sedanje številčno stanje celjskih volilcev, bilo jih je 1963, se ne bo dosti spremenilo oziroma naraslo.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pod 21. lep kriminalni zvočni film »Tiger« Zvočna predigra
e— Dve aretaciji. Celjska policija Je aretirala včeraj v mesta l&letnega dijaka in »pisatelja« Damjana V. iz Ljubljane, ki je 1. t. m. zapustil očetovo stanovanje v Ljubljani in pobegnil po svetu. V Celjn se je zadrževal dalje časa, nakar je odroma! zopet naprej im v Ptuju izvršil glasom poročila tamkajšnje policije v neko vilo uspešen vlom. V Ljubljani je odnesel svojim sošolcem več knjig in neki Ljudmili U. zlato zapestno uro v skupni vrednosti nad 2000 Din, zaradi česar Je ljubljanska policija za njim izdala tiralico. V Celje je odnesel neki gospe večjo množino knjig, vrednih 580 Din. Mladega V. so izročili sodišču, ki vodi nadaljnjo preiskavo. Aretirana Je bila včeraj tudi mlada natakarica Tončka B. Iz Mojstrane, ki Je prispela v Celje te Karlovea tar se J« bavila « prostitucijo. Neki tukajšnji natakarici J« ostaia dolžna na pijači in Jedači precejšen znasek, vrhu tega pa ji je še odnesla par nogavic.
Zvočni kino Ideal |
I Danes ob 4., y26., y2S. in 9. uri
S	premiera
»LJUBEZEN NA POVELJE"
I Pikantna ljubavna komedija po I gledališkem komadu »Republika I zapoveduje«. V glavnih vlogah: 1 OLGA ČEHOVA 1 TALA BIRELL 1 JOHANNES RIEMANN
i Razkošna oprema in sijaj! Iz-I brane moderne večerne in dnev-I ne toalete!! šarmantna igra!!
Iz Maribora
a— Reklamacijski rok je potekel z vče» rajšnjim dnem. Do zadnjega ine je bilo vloženih nekaj nad 100 reklamacij. VoIHni imeniki so bili torej prav 6krbno pripravljeni.
a— »Volpone« na mariborskem odra.
Gledališka sezona se bo otvorila jutri. Kot prva premijera 6e bo uprizorila »Voipone«, delo Shakespearjeveoa sodobnika Ben Jon-sona. Uprizoritev režira Jože Kovic, nove dekoracije je naslikal gledališki 6likar U&sar. Občinstvo 6e opozarja, da bo gledališče zakurjeno. — Ves ta teden se še 6prejemajo prijave novih abonentov. Opozarjamo na gledališki abonma prav posebno zaradi tega, ker so vsi popusti nkb< njeni.
a— Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj, levi in desni breg, ima evoj redni letni občni zbor v soboto 3. oktobra ob pol 10. dopoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Točna in polno« številna udeležba vseh članov je do'žno6t. ker se bo sklepalo o delitvi ali nedeljivi društva.
a— Učitelji-penzijonisti v Maribora imajo svoj mesečni sestanek v čstrtek 1. oktobra ob 15. v gostilni Koštomaj, Mlinska ulica.
a— Oblastna strelska družina v Maribora poziva svoje članstvo, naj se v čim večjem številu udeleži sprejema češkoslovaških vojnih dobrovoljeev 2. oktobra, H prispejo s pra3<im br? o vlakom.
a— Izreden lovski plen. Iz Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo, da eo doman lovci zadnjo nedeljo poleg obilnega drn» gega plena prinesli domov tudi pet l:sic, kar je pač redek primer v tem lemcn času.
a— Sokolsko društvo Maribor TI — Pn* brežje ima v četrtek 1. oktobra ob 20. v društvenih prostorih br. Renčlja redm odborov o sejo. Brati in sestre udeležite se seje polnoštevilno.
a— Deložacija. Kakor čujemo. je bii-i včeraj na Koroški cesti 12 deložirana zadruga Marstan.
a— Društvo Jadran priredi 3. oktobra v vseh veseHčnih prostorih Narodnega do= ma v Mariboru svojo letno veliko vinsko trgatev, združeno s pevskimi nastopi in plesom. Igra godba »Drava«. Začetem ob 20. Večji del dobička je namenjen primorskim beguncem. Vsi prijatelji so vabljen".
a— Večerni kuharski tečaj. Na željo udeleženk se vrši dvomesečni kuharski tečaj na zavodu »Vesna« v Mariboru name* 6to dopoldne zvečer. Začetek 5. oktobra.
a— V soboto 3. oktobra vsi v Narodni dom ra veselico, ki jo priredi pevsko društvo Jadran.
a— Kinematografske predstave. Grajskf kino od danes dalje nemška opereta »žena za eno noč« (Na rivijeri). Union kino samo dva dni »Sonja, moja sestrična dz Varšave.«
a— K aretaciji v Zrkovcih, o kateri smr> pisali včeraj, nam naknadno poročajo, da je v mariborski pivovarni Un-on zaposleni kovaški pomočnik Jurij Rehar, ki so ga orožniki aretirali na Teznu, sumljiv raznih tatvin in vlomov. Pri hišni preiskali f>n našli večjo zalogo tobaka, 20 vitrihov in samokres. Rehar je osumljen vloma v trgovino Lorber in gostilno Horjak v okolici Sv. Petra pri Mariboni. Dve tatvini ie že priznal, sumljiv pa je tudi drugih prestop* kov na Pobrežju. O.-ožnilci 6"> eruirali tudi njegovega pomagača Alojzija R. ki pa taji vsako krivdo.
a— Aretacija člana ciganske tolpe pri Ptuju. Pretekli teden je bil v Cankovi pri Ptuju aretiran cigan Janoš Horvat, vr^o Hanzi, član ciganske tolpe, ki je nedivr.o strašila v ptujski okolici. Orožnik ga )e aretiral v hipu. ko je hotel prekoračiti državno mejo.
a— Nepošten pomočnik. V ponedeljek zvečer so aretirali mesarskega pomočnika Friderika Čeha. ki je z vložno knjižico mesarja V. dvignil pri Mestni hranilnici enkrat 2000 in drugič 5000 Din ter jih po--rabili za plačilo svojih dolgov. Čeh je priznal in so ga oddali sodišču.
a— Vlom. V noči na 29. t. m. je bi! tz-vršen vlom v skladišče mizarskega mojstra Razborška pod glavnim mostom. Vlomilec je vdrl iz Usnjarske ulice in odnesel rz skladišča lep vStol, vse drugo pa je pustil
Iz Kranja
T— Odhodnica. O imenovanju dosedanjega sreskega aačelnika, svetnika g. Jo«. Žnidaršiča za načelnika sreza Ljubljana — okolica smo že poročali. G. sresiki načelnik je izročil te dni svoje posle sreskemu načelniku g. dr. Franu Ogrinu. Na poslovil* nem večeru, ki ga je priredilo 6resko urad-ništvo v torek v hotelu »Jelen«, so 6e poudarjale velike zasluge, dobrota in liube* zen odhajajočega šefa-priiatelja. V iskreni be6edi 60 se poslovili v imenu uradništva sreski načelnik g. dr Zobec, svetnik gospod inž. Emmer in prosvetni referent gospod V. Rus. Vsa naša društva pa so na« meravala prirediti svojemu agilnemu dolgoletnemu predsedniku, odborniku in zvestemu članu v soboto zvečer odhodnico, katero pa je g. odvetnif< Žnidaršič odklonil e plemenito gesto, da naj se denarni prispevki obrnejo v korist brezposelnih. Kakor bodo pogrešala vsa narodna, kultur* na in humanitarna društva g. Žnidaršiča, tako bodo pogrešala ženska društva gosno sororogo Miro. ki je bila vso dolgo dobo tishižna s svojo veliko ljubeznivostjo, radodarno«* jo in izkustvi Na včera išn ji seji >o ie kolo ru-goslovenskih sester za velike zasluge izvo'i!o za častno članico. Pridru-žniemo se želji vseh: V novih dneh vse dobrol
Kino Ljubljanski dvor
_Telefon 2730_
SAMO ŠE DANES!!
LUCIANO ALBERTINI
v filmu atrakcij:
„Lov za milijoni"
Ob 4, y28. in 9. uri zvečer. Cene 4 in 6 Din
r_ Prič«tek gledališke sezone. Kranjski Gledališki oder NČ je nameraval otvoritl sezono že prejšnjo nedeljo z gostovanjem ljubljanske opere. Zaradi pre-roalega zanimanja, zlasti s strani bogatejših kar se nam zdi nerazumljivo, je gostovanje padlo v vodo. Otvoritev sezone bo sedaj v petek. V dobri domači zasedbi se uprizori Ibsenova drama »Strahovi«, ki jo režira g. Kern Dore. študirata pa se tudi že dve leti, ki sta dosegli zlasti v Ljubljani velik uspeh in to: »Pri belem konjičku« in »Trije vaški svetniki«. Po pripravah sodeč je upati, da bo letos živahna sezona. Podprimo nesebično delo!
Iz škofje Loke
si— Uradni dan Gremija trgovcev, pododbora v Škof ji Loki, je vsako prvo sobo, to v mesecu od 3. do 12. Uraduje ee v pisarni Sokokkega doma	,...,„ §[_ Opozorilne table za avtomobiliste.
Poslednje čase ee čes>to dogaja, da -ožijo avtomobilisti ekozi Nunsko ulico e preve* liko hitrostjo. Mestna občina je sedaj namestila na vidnih krajih dve veliki opozorilni tabli, ki določata hitrost po tej ulici na 7 km ali pa denarno kazen dO Um.
Iz Kamnika
Talija se drami. Pretekli teden so ee v Narodni čitalnici sestali diletanti, ki bodo uprizorili Nušičevega »Navadnega človeka«. Otvoritev bo v kratkem. Velika konkurenca bo letos v kinu, sodimo pa, da bi kazalo prirejati gledališke predstave ob četrtkih, namesto ob sobotah.
Va— Ostro pbstopanje proti kršilcem cestnega reda. Naši varnostni organi p<> slednji čas prav rigorozno nastopajo proti raznim kolesarjem, voznikom, motocikli-storn, ' ki z neprevidno vožnjo ograzajo iavno varnost Vsak avtomobilist in moto ciklist je veselo pozdravil postavitev zna* menj na ovinkih in križiščih. Nekaj mmut z Vodic pa so neznani zlikovci ze podrt tablo, ki ie opozarjala na knzisce. Tudi tak vandalizem zasluži najstrožjo kazen.
Iz življenja na dežel'
KOMENDA. Krajevno sokolsko društvo priredi v nedeljo 4. oktobra popoldne v prostorih br Vodeta ^ Kaplji vasi društveno veselico. Čisti dobiček bo porabljen za rahavo potrebnega društvenega orodja. Krajevni kakor tudi zunanji prijatelji So-kolstva so vljudno vabljeni. Vstopnina je prosta. Boste dobro postreženi z jedili m pijačami, pa tudi zavrteli se boste, ce \ as bo volja. Na svidenje! Zdravo!
Šport
Podeželski športni dogodki.
Amater : Hrastnik 2 ; 1. Prvenstvena tekma Amater : Hrastnik je bila zelo za-nimiva, obe moštvi sta igrali v znamenju hude borbe za točke in za mesta v tabeli. Zmagalo je moštvo Amaterja, ki je bilo v tehničnem oziru boljše, pa ni moglo dose-či boljšega rezultata zaradi dobre obram be gostov. Moštvo Hrastnika je pokazalo lepo" smiselno igro. Tekma je bila vse skozi fair brez vsakih incidentov. Tekmo Jo sodil g. Jordan strogo in objektivno. Pri tekmi "rezervnih moštev je zmagalo moštvo Amaterja z visokim rezultatom 6 : 0. Sodnik g. Rajtmajer dober. Dopoldne se je odigrala prv. tekma Dcberna : Retje z rezultatom 3 : 3. Moštvi sta bili pnlično enaki. Tekmo je sodil g. Marin objektivno.
Nogomet na Jesenicah. V nedeljo so je vršila na igrišču Bratstva na Jesenicah nogometna tekma med starima domačima rivaloma Bratstvom in Svobodo. Tekma j« bila silno napeta. Bilo je obojestransko mnogo drukanja. a vendar se igrači niso dali premotiti, temveč so podali lepo igro, katera je izpadla v korist Bratstva v razmerju 4 : 0. Sodil je g. Maks Maier iz Beljaka v obojestransko zadovoljnost. Pred to tekmo se je vršila na igrišču SK Borec hazenska tekma med družinama Borec in Bratstvo, katera je končala z zmago prve v razmerju 13 : 10.
Nogomet v Tržiču. V nedeljo se je vršila nogometna tekma med SK Sokol iz
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Sreda. 30.: Kralj na Betajnovi. B. Četrtek, 1. oktobra: Pritličje in prvo nadstropje. C. Petek, 2.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20. Sobota, 3. oktobra: Lucerna. Premijera. Izven.
Nedelja, 4.: Viktorija in njen huzar. Opereta. Premijera. Izven.
Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi« z gosp. Levarjem v ulogi Kantorja bo drevi uprizorjena za red B.
Četrta premijera v ljubljanski drami bo v nedeljo. Uprizori se Hirschfeldova veseloigra v treh dejanjih »Takšna je prava«. Dejanje te izredno zabavne veseloigre se vrši dandanašnji v nki vili ob jezeru v gorah. Režija je prof. Šestova. Premijera bo izveu abonmana.
Mnogim boleznim
je glavn* krive« bogato oblofcen« mira., dobri kosilo, kjer učiai Slo vek pogreSke. Njegov že todec, črevesje, jetra io srce trpe radi tega
ALPINAC-ČAJ
pomore, da Dima j« te pogreške tel jih poaie di«. Okusa zelo dobrega, se pij« »ALPINAC« po jedi a-li na večer. predno lelete spat, namesto kave alt običajnega čaja. Dobiva se v lekarnah in drogerijah.	11577-2
Depo: TRIFOLIUM-drogerija — Beograd.
Medvod in tržiškim Sokolom. Zmagali so gostje v razmerju 3 : 2 (1 : 0). Gostje, fci so lepo kombinirali in mnogo streljali, so zmago popolnoma zaslužili. Najbolj se je odlikoval srednji krilec Šmit. Tudi obramba in napad sta zadovoljila. Tudi domače moštvo je lepo kombiniralo, vendar so zaostajali za gosti v streljanju. Najboljši del moštva je ožja obramba. S-^dnik iz Tr-> žiča je bil objektiven. Napeto igro je gledalo precej publike.
Pristava pri Tržiču. Malokdaj se čita v časopisih o naši vasici. Sedaj so si naši fantje omislili nekaj pametnega, kar je tudi vredno poročila v časopisju. Pričeli so prav pridno igrati nogomet. Dasiravno trenirajo le dva meseca, so imeli v nedeljo tekmo proti tržiški Svobodi in so jo tudi premagali z 2 : 1. Sodil je g. Šarabbn prav dobro. Fantje, le tako naprej po poti, katero ste zelo lepo pričeli.
Službeno iz sekcije ZNSL Obvezen plenarni sestanek ljubljanskih savezmih sodnikov bo danes ob 20. v kavarni Evropa.
Službeno iz LNPa. Pozivata se SK Ilirija in SK Svoboda, da pošljeta takoj, najdalje do 1. oktobra t 1. overovljen prepis zapisnika, odnosno poročilo o vzrokih izključitve igralcev Varšek (SK Ilirija), Ko-šmerl in Smolnikar (SK Svoboda) Nadalje se pozivajo na zaslišanje danes, t sredo ob 18.15 Košmerl in Smolnikar, ob 18.30 Varšek, ob 18.45 Jug F. (ASK Primorje), ob 19. Pogačnik in Unterreiter (oba Ilirija). — Predsedstvo.
Velike medklubske kolesarske dirke priredi v nedeljo, 11. oktobra ob 14.30 na dirkališču ASK Primorja kolesarska sekcija ASK Primorja ob priliki proslave 10!et-nice svojega obstoja. Prvo letošnjo kolesarsko prireditev na dirkališču je priredilo, kakor znano, 8. septembra kolesarsko društvo »Sava«. Kljub raznim prireditvam, ki so se vršile tega dne. je bilo videti, da se naša publika zanima tudi za tovrstne tekme, kajti prihitela je na športni prostor v prav lepem številu. Zelo napeto je sledila vsaki posamezni točki in z burnimi aplavzi bodrila dirkače, ki so se medsebojno kosali za prva mesta Od vseh krajev Slovenije eo razni kolesarski klubi poslali v borbo svoje boljše vozače, da pred gledalci pokažejo svoje sposobnosti na jeklenem konju. Glede na uspehe dirkiJi^č-nih tekem s? je kolesarska sekcija ASK Primorja nadela nalogo, da tudi ona pova-bi nsše kolesarje na tekmovanie in črpanje zanimivih točk bogatega dirkališčnega nrodrama. ki bo pravočasno objavljen. Tudi darila so krasna. Za posamezne klube sta namenjena dva krasni in dragocena prehodna pokala, vredna, da se zanje potegnejo in tako pripomorejo k napredku
Globoko zdravo
spanje!
Ako nemirno spite, če pijete kavo, potem poizkusite rabiti kofeina prosto kavo 11» g, Id Vam bo gotovo dopuščala mirno in globoko spanje. Prava kava prve kvalitete je Itava Hag. Ona varuje Vaše srce in Vaše živce.
Oqm Kava Hag d. d.,
uwn Tomašičeva ul. 4., Zagreb
H 31/5	—
PoSljite mi brezplačno 1 vzoreo kave Hag. Prilagam Din 1.— za odpremne stroške.
Ime:-
Naslov. —
naše biciklistike, stoj' pri nas še daleč za inozemsko.
Propozicije za olimpijski petoboj za prvenstvo dravske banovine dne 18. oktobra 1931. SK Ilirija priredi v nedeljo dne 18. oktobr? s pričetkom ob 10 dopoldne olimpijski petoboj na svojem igrišču ob Celovški cesti. Redosled tekmovanja: skok v daljavo z zaletom, met kopja, tek 200 m, met diska, tek 1500 m. Tekališče mert 385.20 m, je iz ugaskov in ima dva ne-dvignjena ^avoja. Tekmuje se po pravilih JLAS. Pravico starta imajo vsi verificiranj člani klubov JLAS. Prvi trije prejmejo kolajne. Prijavnino 10 Din za osebo in prijave je poslati na naslov: Karba Drago, kavarna »Evropa« v Ljubljani. Prijave se sprejemajo do 10. oktobra opoldne
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 17 začetek treninga in po treningu obvezen sestanek. Treninga in sestanka naj se udeleže: Jančigaj Svetic S., Hassl. Zemljak, Slamič, Pišek M., Sočan, Traikovič, Jug I, Šenica, Slapar, Uršič, Jež, Pišek J.
Moderni telovadni tečaj TKD Atene se otvori dne 1. oktobra, in sicer se vrši prva ura za deco ob 1730 in za dame ob 18.30. Vpisovanje isti dan od 17. dalje, v telovadnici ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti.	1239
GOSPODARSTVO
Povišanje trošarine na sladkor
Cena sladkorju se poviša le za 1 Din in se na novi višini zakonsko maksimira — Povišanje trošarine bo obremenilo sladkorno industrijo za skoro 30 milijonov Din
del
V »Službenih Novinah« od 28, t m. je objavljen zakon o ureditvi cen sladkorja in sladkorne pese, ki vsebuje naslednje določbe:
Točka. 1. člena 72. zakona o državni trošarini, ki govori o višini državne trošarine na sladkor, se spremeni in se glasi: »t.) Na sladkor: a) izdelan od sladkorne pese ali sladkornega trsa: v kockah, grobo zdrobljen ali v prahu, kakor tudi v stožcih 655 Din od 100 kg; ostali sladkor, sirov ali rafimiran. izvzemši oni sirup, ki se ne more uporabiti za človeško hrano, 625 Din od 100jkg.<s
Doslej je za ves sladkor od sladkorne pese ali sladkornega trsa znašala trošarina 500 Din od 100 ka. Povišanje trošarine znaša torej pri kg kockastega sladkorja in sladkorja v prahu 1.55 Din. pri kg kristalnega sladkorja pa 1.25 Din. Z novim zakonom se uvaja sedaj različna trošarina na kockasti in na kristalni sladkor.
Z naslednjim členom zakona pa se istočasno znižajo uvozne carine na sladkor. Ta-riSaa številka 110 uvozne carinske tarife s« spremeni tako, da znaša sedaj uvozna carina po točkah 1 b in 1 c citirane tarifne številke (v oklepajih dosedanja carina):
lb rafiniran, melis, zlatih	Din
lumo in kandis: make.	min,
a)	v stožcih 35,- (40)	25— (30)
b)	v kockah, grobo zdrobljen ali v prahu 50.- (o5)	35.- (40)
1 c kristalni	37.70 (40) 27.70 (30)
Minimalna uvozna carina (ki pride praktično v poštev) je doslej znašala ao kockasti sladkor 40 zlatih Dim ali 440 papir. Din, sedaj pa znaša 35 zlatih Din ali 385 papirnata Din ua 100 kg, tako, da ee carinska zaščito pri kockastem sladkorju zniža za oo par pri kg. Minimalna uvozna carina na kristalni sladkor pa je doslej znašala 30 zlatih Din ali 330 papir. Din in znaša sedaj 27.70 zlatih Din ali 305 papirnatih Din na 100 kg, tako da se carinska zaščita pri kristalnem sladkorju zniža za 25 par pri kg.
To znižanje carinske zaščite nase sladkorne industrije je velike načelne kakor tudi praktične važnosti. Sladkorna industrija v našj državi je ena onih redkih produkcijskih panog, ki si je znala tudi v sedanjih težkih časih na podlagi carinske zaščite in nizkih odkupnih cen za sladkorno peso zasigurati lepe dobičke. Zaradi znižanja uvozne carine pa bo sedaj morala tudi naša sladkorna industrija prevzeti del bremena zaradi povišanja državne trošarine. Naše sladkorne tvornice držijo, kakor znano, ceno sladkorju približno na višini uvozne paritete. Zato bodo morale sedaj po znižanju carine iti navzdol s ceno (brez trošarine) za ona znesek, kolikor je uvozna carina znižana. Znižanje carine pa odgovarja točno znesku poviška trošarine, ki gre preko 1 Din, tako da bo od poviška trošarine odpadel točno 1 Din na breme konsumenta, ostanek (55 par pri kockastem in 25 par pri kristalnem sladkorju) pa na breme tvornic. Ker znaša konsum sladkorja v naši državi letno 9000 vagonov (ki ga dobavna jo z malenkostnimi izjemami domače sladkorne tvornice), zato bo znašal oni del bremena zaradi povišanja trošarine, ki ga bodo morale nositi sladkorne tvornice (že računamo povprečno 30 par pri kg) na leto 27 milijonov Din.
Čeprav že zaradi znižanja uvozne carine ni praktično mogoče, da bi se sladkor bistveno podražil za več kakor 1 Din pri kg, vendar je kraljevska vlada smatrala za po- zadnjih mesecih na 9.03, samo da obdrži pa-trebno, da z maksimiranjem cene v malo- j riteto nasproti ostalim zlatim veljavam, ki prodaji in velikoiprodaj! onemogoči, da bi ■ so mednarodno oslabele, dočim je Ourih ob-tvomice sladkorja na kak način skušale držal izredno čvrstost. V trenutku, ko je
novega bremena odvaliti na druge. § 4. zakona pravi namreč, da se prodajna cena od dne, ko stopi ta zakon v veljavo (od 28. t. m.), ne sme niti v maloprodaji niti v velikoprodaji kakor tudi od strani sladkornih tvornic povišati za več kakor 1 Din pri kg, in sicer na podlagi cen, ki so veljale 15. avgusta t 1. Za prekršek te do-Iočbe je določena kazen od 10C0 Dim do višine zneska, ki odgovarja 5 odst. prodajne cene dotične dražje prodane količino sladkorja. Da se pa istočasno onemogoči sladkornim tvornicam vsako izkoriščanje producentov sladkorne pese, določa nadaljnji § 5.. da mora znašati najmanjša odkupna cena za 100 kg sladkorne pese od producent m' toliko, kolikor odgovarja vrednosti 4 kg kristalnega sladkorja brea državne trošarine. ' Samo na tej podlagi smejo biti sklenjene pogodbe za pridelovanje pese med kmetovalci in tvornicamt.
Tvornica, ki bi plačevala producentom manj, se kaznuje z denarno kazmiio od 1000 do 10.000 Din. Vse te kazmi izreka upravna oblast prve stopnje, pritožba pa je mogoča v 3 dneh na upravno oblast druge stopil je.
Gornje omejitve bodo brez dvoma pozdravili tako konsumenti, kakor tudi pridelovalci sladkorne pese, ki jim j'e tako zasigurama minimalna cena za sladkorno peso. Novo ureditev sladkornih cen pa Je pozdraviti tudi iz narodno-gospodarskega stališča, ker je povsem pravilno, da nosiio v sedanjih težkih časih povišana javna bremena v prvi vrsti oni, ki krizo najmanj občutijo. Vrhu tega pa je treba še pripor.i-niti, da je sladkorna industrija v naši državi v pretežni večini v rokah inozemskih kapitalistov, tako da so veliki dobički tvoreic šli doslej večinoma v inozemstvo.
Končno naj še omenimo določbe glede plačila razlik na zaloge. Finančni organi so zaloge sladkorja pri trgovcih popisali že v ponedeljek. Ni zatečene količine bodo morali listaiki v roku 10 dni plačati 1 D:n od kg, in sicer za vse količine, ki so večje kakor 5 kg, dooim se količine do 5 kg ne popišejo.
Dinar v Curihu 9.05
Kakor smo že včeraj kratko omenili, presoja inozemstvo našo valutno situacijo prav ugodno, kar se vidi tudi v čvrstih tečajih dinarja na inozemskih borzah. Kakor znano, je dinar pred ukinjenjem zlatega standarda v Angliji, kakor tudi ves pretekli teden no-tiral v Curihu 9.03. 2e včeraj pa smo zabeležili višjo notacijo v Curihu pri tečaju 9.04 in danes notira dinar že 9.05. K tej ugodnejši notaciji dinarja je pripomniti še sledeče: Pred uveljavljenjem zakonske stabilizacije dinarja je Narodna banka stalno kupovala in prodajala devizo Curih po nespremenjenem tečaju, kar je imelo avtomatično za posledico, da se tečaj dinarja v Curihu sploh ni spreminjal Po uveljavljenju zakonske stabilizacije pa je Narodna banka spremenila svojo devizno politiko. Postavila se je sicer na teoretsko povsem pravilno, toda v praksi ne vedno uporabno stališče, da mora biti dinar stabilen nasproti vsem devizam. Ta praksa seveda ni mogla biti več v korist dinarju, ko je oslabela večina najvažnejših zlatih valut Le na podlagi vztrajanja na postavljenem principu je razumeti, da je Narodna banka s svojo devizno politiko tako-rekoč prisilno znižala notacijo v Curihu v
Anglija opustila zlati standard, pa je bila naša Narodna banka primorana spremeniti svojo devizno politiko, ki jo je prej v precejšnji meri uravnavala tudi po tečaju angleškega funta. Ta sprememba devizne politike pa je imela takoj za posledico, da so pri nas tečaji deviz v enem tednu nazadovali za več kakor Vie/». Deviza Curih je n. pr. na naših borzah nazadovala že v preteklem tednu od 11.058 na 11.001, deviza Newyork pa od 56.55 na 56.14. Nižji devizni tečaji na naših domačih borzah pa so končno imeli za posledico, da se je notacija dinarja v Curihu dvignila in je spričo nizkih tečajev tujih deviz na naših domačih borzah pričakovati, da se bo curiški tečaj še nadalje dvignil za nekaj točk.
Vzroki valutnih težkoč Anglije
Nenadno ukinjenje zlatega standarda v Angliji je povzročilo, da se gospodarski in znanstveni krogi sedaj obširno pečajo z vzroki, ki so dovedli angleški denarni sistem v sedanji težki položaj. V tem pogledu je zlasti zanimivo tolmačenje, ki ga je te dni podal znani avstrijski denarni teoretik dr. Reisch, guverner avstrijske Narodne banke. Dr. Reisch pravi, da je ta razvoj denarnim praktikom že dolgo lebdil pred očmL Zlate in devizne rezerve novčaničnih bank nimajo po modernih teoretskih načelih služiti za kritje notranje denarne cirkulacije, kakor za časovno izravnavo plačilne bilance posamezne države. V tej plačilni bilanci pa igrajo po vojni važno ulogo kratkoročni krediti. Ce pri nenadni odpovedi teh kratkoročnih kreditov ni mogoče pravočasno realizirati protivrednosti teh kreditov (naložb izposojenega denarja), tedaj pade izplačilo kreditov inozemstvu na breme zlatih in deviznih rezerv novčanične banke.
V mednarodnem kreditnem poslovanju pa so po vojni nastopile znatne spremembe. Krediti so se zlasti zadnja leta dajali le kratkoročno, medlem ko jemalci kreditov niso bili dovolj previdni in so izposojeni denar uporabljali na način, ki je omogočal ta-kozvano zamrznenje naložb (imobilizacijo). Posledice tega nevarnega poslabšanja mednarodnih kreditnih običajev je najprej občutila v pogledu kratkoročnih kreditov visoko zadolžena Nemčija, sedaj pa Anglija. Navzlic povojnemu zmanjšanju presežka plačilne bilance je Anglija v ulogi svetovnega bankirja in denarnega posredovalca najemala ogromne kratkoročne kredite zlasti v franciji, in ta denarna sredstva dalje posodi a zlasti Nemčiji in Južni Ameriki, kjer so i ostala nelikvidna. (Južna Amerika je kot izrazita dobaviteljica sirovim prišla zaradi vetovne gospodarske krize v najtežji položaj). Pri nedavni odpovedi teb najetih kreditov — kjer so igrali ulogo tudi postranski politični cilji — ni bilo Angliji mogoče realizirati svojih terjatev (v Nemčiji, Južni Ameriki) in je bilo izplčaevanje mogoče le v zlatom Angleške banke. Zlati zaklad angleške novčanične banke pa ni bil dovolj velik, da bi vzdržal ta navaL Pod takimi okoliščinami seveda ne morejo biti rezerve novčanične banke nikoli dovolj velike, če pride do nenadnih odpovedi inozemskih kreditov, prav tako kakor ne more imeti najsolidnejša banka dovolj likvidnih sredstev,, če nenadoma zahtevajo vsi vlagatelji izpUačilo vlog. Tudi najboljši denarni sistem temelji na kontinuiteti v plačilnem prometu, na zaupanju. Zaupanje v mednarodnem kreditnem poslovanju pa se je v zadnjih mesecih skoro povsem zrušilo.
Če torej proučimo vzroke valutnih težkoč Anglije, tedaj moramo spoznati, da izvirajo te težkoče iz momentov: 1.) Prenapetost v najemanju kratkoročnih kreditov. 2.) Nezadostna previdnost pri nalaganju izposojenega denarja, ki je omogočila imobilizacijo naložb. 3.) Splošno nezaupanje, ki se je pojavilo v mednarodnem kreditnem poslovanju. 4.) Izkoriščanje upniških pravic v politične namene.
= Povišanje francoske carine na hmelj.
Kakor poročajo iz Prage je bila po večte-denskih pogajanjih sklenjena dodatna pogodba k češkoslovaško-francoski trgovinski pogodbi. Ta dodatna konvencija je bila podpisana v petek in je stopila v soboto že v veljavo. Francija se je v dodatni pogodbi odpovedala vezavi češkoslovaške carine na čipke in rute, kakor tudi na razna semena. Češkoslovaška pa se je odpovedala pogodbeni carini na frotirno blago in frotirne brisače, na pragove in rezan les (izven kontigenta od 45.000 ton za tri leta; za ta kontigent ostane v veljavi stara carina). Dodatna konvencija urejuje na novo tudi francosko carino na hmelj. Ta je doslej znašala 125 frankov na 100 kg, sedaj pa dobi češkoslovaška kontigent od 8000 meterskih stotov z ugodnostno carino od 200 frankov, dočim velja za uvoz izven kontigenta nova carina od 400 francoskih frankov, češke hmeljske organizacije so pri vladi vložile energičen protest, zaradi te nove ureditve francoske carine na hmelj in poudarjajo, da je kontigent mnogo premajhen, saj bo Francija morala uvoziti najmanj 35.000 stotov hmelja, in sicer v pr«7i vrsti iz češkoslovaške, tako da bo pretežni del češkoslovaškega uvoza v Francijo obremenjen z avtonomno carino. Organizacije hmeljarjev protestirajo zlasti proti temu. da je bila pogodba sklenjena, ne da bi merodajni krogi prej vprašali za mnenje organizacijo producentov.
= Posledice porušenega zaupanja na deviznem tržišču. Dočim je bil angleški funt predvčerajšnjem in včeraj čvrstejši, jener-voznost na deviznih tržiščih zajela že v po-nedejek tudi nordijske devize in devizo Amsterdam. Devizna špekulacija izrablja zmedenost in iznaša najrazličnejše vesti. Seveda se špekulacija loteva predvsem deviz, ki se v večjem obsegu trgujejo, ne pa vzhodnoevropskih deviz, ki so vse precej stabilne. V ponedeljek je celo deviza Amsterdam v Parizu tremotno nazadovala za
3 odst. Devizi Oslo m Stockholm sta zaradi začasnega (do 30. nov. terminiranega) ukinjenja zamenjave bankovcev za zlato padli za 10 — 13 odst. Včeraj se je špekulacija lotila italijanske lire, ki je nazadovala za več odstotkov. Ker so te fkrktu-acije deviznih tečajev le posledica divje devizne špekulacije, je pričakovati, da se bo položaj v nekaj dneh umiriL
=r Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljaoi sprejema do 2. oktobra ponudbe glede dobave instala-eilskeera materijals in konopnenih cevi ter glede dobave 3000 komadov brezovih metel, strojni oddelek pa do 5. oktobra ponudbe glede dobave 2450 kg železne pločevine.'
29. septembra.
Na ljubljanski borzi 6o danes tečaji do-viz, raz ca Curiha, Bruslja in Prage, več aii manj popustili. Občutnejše je nazadovala deviza Trst, in sicer od 288.22 na 273 <57 in deviza Dunaj od 790.97 na 788.17. Po dalj. ši pavzi je danes prvič zopet notiral Lon» don; dosežen je bil tečaj 210.76 do 218.26 (pred ukinjenjem zlatega standarda oe je gibal tečaj na višini 276).
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala višje tečaie zadnjih dni. Za aranžma je notirala 306 do 308 brez prometa, za december pa se je trgovala po 313 in 315. Promet je c! zabeležen še v 7 odst Blairovem posojilu po 56 m 57, v 6 odst oegiuških obvezn"cah po 46 in 47 ter v 4 oJst. agrarnih obveznicah za december po 4.5 Na tržišču ba-ičnit vred» not je prišlo do zaključkov v Praštedioni po 957-50, v Uncn banki po 147, v Jugo-banki po 67, v Ljubljanski kreditni po 115, v Srpski po 187. v ^cma.iski po 113 m 114 in v Poljodelski po 52. Med industrijskimi vrednotami je znatneje popust:la šečerana Osijek, ki je bila zaključena po 170. Pro-mot je bil še v Dubrc-vački po 290.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2247.38 — 2254.22, Bruselj 783.29 — 785.55, Curib 109r-.45 do 1101.75. Dunaj 786.97—794.97, London 210.76 do 218.24, New York 5599.26—5616.26. Pariz 221.34—222.—, Praca 166.19 — 166.69. Trst 273.52—276.52.
Zagreb. Amsterdam 2247.38 — 2254.22, Dunaj 786.97 — 789.37, Bruselj 783.19 do 795.55, London 210.76 — 211.58, Milan 273.52 do 274.42, Newyork kabel 5610.26—5627.2(5, NcvJ-ork ček 5599.26 _ 5616.26, Pariz 221.34 do 222. Praga 166.19 — 166.69. Curih 1098-45 do 1101.75
Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.24, London 19.50, Newyork 510.75, Bruselj 71.20, Milan 25.75, Madrid 46., Amsterdam 204.60, Berlin 119.75, Dunaj 71.90, Sofija 3.70, Praga 15.13, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Ljubljana. 8*/o Blair 66 bL. 7®/« Blair
58 bL, Oljska 150 den., Ljubljanska kreditna 115 den., Praštediona 950 den., kreditni zavod 195 dem., Vevče 110 den., Ruše 125 denar.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 306 — 308, kasa 305 _ 308, za december 310 — 314, 4% agrarne 44 bi., 7*/« investicijsko 6S bi., 8% Blair 60 — 65, 7"'o fflair 55 — 58, 7°/o Drž. hipotek, banka 61 do 63, 6°/o begluške 44 — 46; bančne vredno! e: Praštediona 957.5 — 965, Union 147 do 150, Jugb 67 — 6S, Ljubljanska kreditna
110	— 120, Srpska 187 — 188, Zemaljska
111	— 114, Narodna 4700 — 5400; industrijske vrednote: Narodna šumska 20 dem., Na-šička 680 bL, Gutmann 105 — 110, Slavonija 200 den., Drava 192J5 den., Šečerana 165 do 170, Narodna mlinska 10 bi., Brod vagom 55 b!., Dubrovačka 280 — 292.5, Trbovlje 205 do 210.
Beograd. Vojna škoda 308, 307, 310 zaklj., za okt. 311, 314, 313, zaklj.; za december 317, 314 zaklj., investicijsko 65.50 do 67.50, 4% agrarne 38—38.50, 6% begluške 46.50 zaklj., 7% Blair 58.50, 57.75 zaklj., 7% Drž. hip. banka 66 bi.
Blagovna tržišča
ŽITO
"+ Novoaadska blagovna borza (29. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 38 vagonov. Pšenica: sremska, 78 kg težka 225 vagonov. O v e a : baški, sremski in slavonski 130—132.50. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 110—115. Koruza: baška 102.50—106: baška okolica Sombor 104—106; sremska okolica Indjija 102 do 105; okolica šid 105—107.50; južno-banatska 94—96; gornjebanatska 97.50 do 100. Moka: baška, banaška postaja »0« in »00« 355—375; »2« 335—355; »5« 300 do 310; »6« 250—260; »7« 190—200; >8« 130_140. Otrobi: baški 92.50—95. F i -ž o 1: baški in sremski beli 170—175
•f Budinipeštanska terminska borza (29 Tendenca slaba, promet srednji. Pšenica: za december 9.65 — 9.70, za marc 10.90—10.92; rž: za maT 11.05 — 11.10; koruza-, za maj 12.45 — 12.50.
Milijoni
in milijoni ljudi uporabljajo
že več kot 30 let
po spodaj navedenem navodilu za uporabo
levje francosko žganje
IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK
Pri revml, protinu, ishia-sn natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, Izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja.,— Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja % 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojeoe dele zjutraj in zvečer.
Levje francosko žganje
je pristno le ▼ tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno
Levje francosko žganje
in zavrnite odločno vsak nadomestek!
Levje francosko žganje
dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—.
Varajte ae pred po tvorbami!
Centralni biro:
LAVJA MENTOL - DB02DJENKA* Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52.
Pomenljiv dan v zgodovini Srancosko-nemških odnošajev
Prihod avtomobilov s francoskim! gos« pred hotel Adlon.
Največji zrakoplov sveta
Velik napredek v zračni plovbi — Najmodernejša
oprema zračnega orjaka
Najnovejši ameriški orjaški zeppelino-vec »Akron« je te dni z 111 potniki na krovu uspešno izvršil svoj prvi poskusni polet.
2e veliko število potnikov, ki se je udeležilo tega poleta, kaže, kakšen korak naprej je napravila zračna plovba, še bolj pa nam to dokazujejo drugi podatki:
Orjak obsega 184.000 m3, dočim jih »Grof Zeppelin« »le« 105.000, angleški zrakoplov »R 100«. doslej največji na svetu poleg ponesrečenega »R 101«, pa 141.000. Po dolžini je prilično isti kakor »Grof Zeppelin«. kar pomeni, da je zato višji in širši. To naj bi napravilo njegovo vožnjo še varnejšo. 2ene ga osem May-bachovih motorjev, vsak po 560 k. s. Vsi ti motorji so prvič v zgodovini zrakoplovbe nameščeni v notranjosti zračne ladje in ne v posebnih gondolah. Tako jih je lažje nadzorovati tn v primeru potrebe tudi lažje popravljati. Razume se pa, da je bila ta namestitev mogoča v prvi vrsti zato, ker se ameriški zrakoplovi polnijo z negorljivim plinom Motorji v notranjosti so tudi veliko manj izpostavljeni sovražnim napadom. In to je važno, kajti za sedaj še nihče ne ve, da-li bo rabil velikan vojnim ali prometnim svrham. O tem se je razvila v ameriškem tisku de-
bata, ki še ni zaključena. Ta čas ga. Ima v rokah vojna mornarica in ga je svojim svrham primerno tudi opremila.
šestnajst težkih strojnic, ki so nameščene okoli njega, celo na gornjem delu oboda, naj bi ga čuvalo napadov sovražnih letal. Poleg tega vozi s seboj pet lastnih letal, ki naj b) rabila njegovi obrambi in izvidniški službi. Razume se. da ne manjkata niti popolna sprejemna ln oddajna radijska postaja in isto tako ne sprejemna in oddajna naprava za brezžični prenos slik. Tako bo mogoče zrakoplovu pošiljati slike sovražnih vojnih edinic in brodovij, pa 'udi vremenske karte. Vsi prostori za posadko — oziroma mogoče za potnike — so nameščeni v etažni obliki v notranjosti zračne ladje ln jih veže celo omrežje hodnikov. Njena brzina znaša 134 km je torej dvakrat večja nego brzina najhitrejše križarke. Nje akcijski radij znaša 17.000 km kar pomeni, da more brez obnovitve kuriva tudi v primeru zelo močnih nasprotnih vetrov dvakrat preleteti Ocean.
Takšen je tedaj največji zrakoplov na svetu. Toda Američani še niso zadovoljni in že se pripravljajo, da mu bodo zgradili naslednika ki bo še popolnejši in dvakrat večji od njega.
Angležinja prekosila nemški svetovni rekord
CeUa Wotetenhobne Je prekosila v Manchestru svetovni rekord Herte Wunder t prsnem plavanju na 500 m za 8.8 sekunde. Preplavala Je progo v 8 minutah ln 23 sekundah.
Čitajte flnstrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Skrivnostna smrt avstrijskega aristokrata
V Avstriji vzbujajo veliko senzacijo razna odkritja, ki so v evezi s smrtjo barona Rudolfa Drascheja na gradu Hollensteinu pri Waidhofnu.
Barona, ki je pripadal eni najuglednejših in najbolj bogatih avstrijskih plemem-taskih rodbin, so našli mrtvega v njegovi sobi, obdukcija pa je ugotovila, da je bil zastrupljen z nekim mamilom.
Sum. da je povzroi! njegovo smrt, }e padel na njegovega mladega zasebnega tajnika, »konjeniškega stotnika« Bildstei« na, ki je bil v usodni noči z Draschejem ▼ njegovi sobi in sicer do ure, ko je moral biti ta po zdravniški izjavi že mrtev.
Razen tega so pri preiskavi na Bildstei-novem domu odkrili zelo veliko zalogo raznih mamil, s katerimi je trgoval na vse 6trani. Dognali so tudi, da je bil Bildstein, ki se je izdajal za konjeniškega stotnika, le navaden vojak pri dragoncih in je bil tedaj navaden pustolovec. Čeprav je prišel v WaiJhofen brez beliča ▼ iepu, je tam kmalu otvoril razkošno nočno zabavišče, ▼ katerem so se shajali vsi mogoči postopači in zapravi jivcd iz »odličnih« kro» gov in uganjali orgije.
Bildsteina so aretiral! hi kakor ^rse kaže, bodo prišle Se mnoge senzacije aa dan.
Poroke t godbo
Civilne poroke z glasbeno spremljavo bodo postale na Francoskem po vsej priliki velika moda. Odločilni vzgled za to Je dal župan pariškega predmestja St Mao-rice. Izjavil ja, da se mu zdijo običajne ceremonije vse preveč neromantične, in Je zato odredil, da bo vsaj v njegovem poročnem uradu obred spremljevalk godba Iz gramofonskega zvočnika. Prvo melodijo zaigrajo, ko stopi par ▼ urad, drugo, ko se vpiše ▼ poročni register, tretjo, ko ostavi urad.
jih je prehitela!
Državni kancelar dr. Briining pozdravlja francoskega ministrskega predsednika Lavala
Na Zeornjem Bavarskem Je že zapadel sneg in kmetje morajo ▼ snegu in mrazu 4!» JP& niCto spravljati dcnu* otavo, ki so Jo bili suHli na ostrvih.
Vnan ji minister Briand polaga v spremstvu francoskega poslanika Ponceta šop
roz na Stresemannov grob.
Vnan ji minister Briand se zahvaljuje z balkona hotela Adlon vzklikajoči množici
Zmaga na Marni zasluga maršala Francheta d' Espereya
v pisma, ki ga je pred nekaj dnevi poslal maršal Franchet d' Esperej senatorja t departementu Sedne-et-Marne Evgenn Penancierju, je ohranjen košček agodovine velepomembne francoske zmage na Marni
Maršal Franchet d* Espere/
bi priča, kdo Je bil prav za prav taicijator takratnih vojnih operacij, ki so odločilno vplivale oa zaključno fazo svetovne vojne. Pismo se glasi tako-le: Gospod senator!
Med tem ko sta ▼ Melunu generala Gal-lieal in Matmoury skupaj s šefom generalnega štaba angleške armade sirom Arhi-baldom Murrayem pripravljala načrt za operacije na Marni, sem se tudi jaz bavil v Bray-sur-Seine s tem načrtom skupaj z generalom Henryjem Wilsonom, prvim podšefom angleškega generalnega štaba, ki mi ga je posebej pridelil maršal French.
General Joffre je sprejel moj operacijski načrt, ki ga je 6. septembra tudi izvršil.
V knjigi, ki jo je napisal Recouly o Jof freu. je ta načrt tudi Jasno podan Prav tako t angleškem delu generala Spearsa, ki Je prisostvoval našim razgovorom.
Ce vas to vprašanje zanima, vam bom postregel z oficijalnimi dokumenti, ko se novembra vrnem v Pariz.
Razgovori »o se vršidi ▼ dvorani poročnega urada, prav nasproti stopate, t sredi
trn m •
159 km na uro - z motorjem
Tom Buflus je postavil na veliki dirk! na Avtrsn nov hitrostni refrorff
— 80.000 gledalcev
Na velikem dirkališču Avusu pri Berlinu se je vršila preteklo nedeljo mednarodna motociklistična dirka nemške mo-tociklistične zveze, za katero se je prijavilo nič manj kot 232 najbolj znanih dir-
Tom Bullus,
zmagovalec velike motodirke na Avusu, ki je dosegel najboljši čas dneva 159.2 km na ura
kačer Iz Nemčije, Anglije, Italije, Ho-landske, Švice, Poljske, Avstrije ta Madžarske. Za to že tradicijonalno prireditev je vladalo seveda ogromno zanimanje, o čemer priča rekorden poset 80.000 oseb. Dasi je vladalo prav obupno vreme — nebo je bilo temno in bril je mrzel veter — je ta silna množica ljudi vztrajala na tekmovallšču celih pet ur.
Največ zanimanja «k> gledalci osredotočili na dirko licenčnih vozačev na solo-strojih za veliko nagrado mesta Berlina. Zmagal je Nemec Tom Bullus iz Neckar-sulna na NSU, ki je dosegel najboljši čas dneva 159.2 km na uro, torej s hitrostjo, ki Je lahko zadovoljila še takšnih atrakcij željnega obiskovalca. Oster tekmec je j bil Bullusu rojak Wieser iz Hannovera na
BMW, ki se ga > držal «k> osmega kola,
nato pa žalostno končal zaradi defekta na motorju. Tudi pri dirki s solo - stroji za vozače z izkaznicami Je bil dosežen prav dober povprečni čas 144 km na mo (Nagi - Berlin na NSU).
Bullus Je bfl Junak dneva. Njegova <B»» ka je prinesla najbolj napete trenutke in šele dosežem čas je na splošno zadovoljstvo poplačal njegov tvegani polet za novim rekordom. 2e takoj po startu se Ja dvignil na vodstvo, kjer je vztrajal do konca. Tik za petami mn Je Ml Wleae^
Anglež Davenport eden Izmed najnevarnejših tekmecev aa svetovni motodirki na Avusu
ki pa je izgubil zaradi motorja par mtamt
ta ni bil pozneje več tekmec. BuBus Je imel prevoziti 12 kol ali skupno 235.707 km. Novi rekord je Bullusu zasigural svetovni sloves.
Letala in gledalci
▼ Lucerni se je vršil letalski meeting, med katerim se je produciral tudi znani zračni akrobat Gerber Hipoma je izgubil oblast nad aparatom in je z vso silo zadrvel v tisočglavo množico gledalcev. Prve tri vrste je dobesedno pokosil. Ko se J« končno letalo ustavilo, se Je nudila ljudem, ki so prihiteli na pomoč, grozovita slika.
Aparat, njegova kolesa ln krila so bila pokrita s krvjo ta kosi obleke. Trije gledalci so bili raztrgani na kosce, dvajset Jih Je bilo zelo hudo poškodovanih, pilot Gerber pa Je imel polomljene noge ta težke poškodbe na glavi. Meeting so takoj prekinili.
Nova varnostna priprava zoper vlomilce
Neka angleška tvrdka je spravila na trg preprost aparat, ki temelji na principu nevidnih žarkov ta omogoča vsakomur, da se v svoji niši zavaruje zoper vlomilce. Cim stopi namreč kdo v območje teh žarkov, ki ostanejo tudi ponoči nevidni, zabrni zvonec, ki stanovalce vzbudi. Takšne priprave so btle sicer že prej v navadi za varstvo bančnih zakladnic, blagajn L t. <L, toda zdaj so veliko bolj Izpopolnjene ta veliko bolj preproste, vrhu tega pa se dado z lahkoto uporabiti za avtomatično prižiganje električnih luči ob nastopu noči. So tudi veliko cenejše ta jih orodaja večina angleških trgovin z radijskimi potrebščinami.
Ztnasruimo s smehom
dlan Sovjetsike akademije in bivši ljud. ski komisar za prosveto Lunačarskije izdal knjigo, v kateri obravnava /uieh s fi-ziologičnega in sociologi enega starca. Ra« vi se tudi s smehom v literaturi, karikaturi in muzfki. Knjigi je dal naslov »Smeh, umetnost razrednega boia.« — Cas bi ze bil. da bi boljševiki svoje krvave ideale po^dali enkrat tudi s smešne strani...
J© bila z veliko preprogo pogrnjena miza.
Angleški general Mac Dough, ki je spremljal Wilsona, Je pogledal pod mizo. da vidi, če se ni morda kdo skril spodaj Potlej je odšel v spalnico na desni pogledat. če Je prazna Pogledal Je pod posteljo ln v omare, nato pa na levo ▼ posvetoval-
n Vaš tajnik pra/vi, da Je zdaj tista miza nekje spravljena.
Sprejmite gospod senator dokaze mojega najodldčnejšega spoštovanj«
Franchet d* Eaperejr
Dvojni samomor z električnim tokom
V malem kraju Reidiingu pn Ttrilnu na
Nižjem Avstrijskem sta izvršila 26 letni plavalni mojster Anton Schimonek m 20-letna šivilja Terezija Agisova grozen samomor.
Pri reidlinikem transformatorju sta se ovila z žico, na konec žice je Schimonek privezal kamen in ga je vrgel čez vod z* tok z napetostjo 20.000 vokov. Bila sta na mestu mrtva. Ko so ju našli, sta bila ž« zogljenela in treha je bilo velike previdnosti, da so ju spravili iz območja moril« «ega toka.
Kakor je dognak preiskava, sta nesrečneža šla v smrt, ker se zaradS bede nista mogla poročiti
Iz uredniškega koša
Do/ga vas. V Dolgi vasi so snovali novo avtobusno progo. Na sestanku interesentov je dejal nekdo med drugim sledeče: »Naj-važnejša točka današnjega sestanka ie ta, da se zedinimo, ali si nove pToge želimo, ali si je ne želimo. Najvažnejše na progi pa je, da jo speljemo do postaje in od nje. Drugače se ji bo dogodilo kakor tistemu otroku, o katerem so v Dolgi vasi nekoč govorili, da se je rodil mrtev, a ne more ne živeti ne umreti in preti, da se izteče v pesek.«
Vsak dan ena
\ ///
V i
PavUst kaznuj« svojega sina.

9, Hanstein:
Ali h kriva?
Roman
Stopila je tik do njegs/in zaš^petala z glasom, ki je drhtel od
razburjenja:	I
»Gospod komisar, zapljivo vem: sin gospoda \Vellhorna je mrtev, in tisti, ki hoče bfi zdaj njegov sin, je slepar.« »Nu, cujte — saj ima f endar dokaze.« »Sama sbparija! Alf rja Wellhorn je mrtev.« »Odkod veste?« I
»Zdaj živim v ustancfi, a tega je šele nekaj let, odkar ne morem več delati. Prej sem se jama preživljala in sem živela v Hamburgu. Vesta, služila sem v ta^m kraju, kamor zahajajo mornarji, lastnik podjetia je sam bivši Mpitan. On je bil navzoč, ko je Alfred Well-horn utonil, zakaj ladi je bila njsgova, in on je vendar takrat v Melbuorneu potrdil, k£o in kaj.« »Kako je temu moi ime?« »Kapitan Jensen.«; »In kje stanuje?« ; »V Hamburgu, v feinkt Pauli, v neki taki ulici blizu pnsiamsca.
Spomin mi je nekolil« opešal...« S težavo se je d/mislila naslova. »Ali ie še tam?«/
»Seveda — in oi vam lahko vse pove! On ve, treba ga je samo
vpraša/ti.«
»Dobro, videl fym —«
»Gospod koriisir, Gudula je nedolžna! Odkod naj bi imela ne-
pošten značaj? Mod mož je bil spodoben člcrvek, jaz pa tudi. Gospod Wellhoni se najine hčerke na bi bil usmilil, če bi ne bilo tako. Nikoli nisva imela apravika s sodniao —«
»Prav, prav, storil bom, kar morem.«
Schluter je odslovil ženo in stopil v avtomobil. Ali ni bil to važen migljaj? Seveda — tiste ulice tam v Hamburgu res niso bile na dobrem glasu. Morda bi bilo vse to samo poizkus prevare — in kapitan--
Na predsedništvu mu je prišel višji stražmojster Schreiber ž2 naproti. Ker se je bil Schluter premislil, je bil Schreiber sam opravil obe poti, v Detmold in v Gardel igen.
*<Nu?«
»Šolski svetnik je gospod, ki živi v popolnoma urejenih razmerah. Rekel mi je tudi, da ni že več let ničesar slišal o svojem bratu, ker se h ž njim popolnoma spri, ko je vzel rajnik »tisto potepuško« — tako se je izrazil — v svojo hišo. Tudi moje poizvedbe so potrdile, da je sila spodoben človek, ki živi strogo po predpisih. Zadnje tedne si ni nikoli vzsl dopusta. Njegova trditev, da se že več mesecev ni oddaljil iz Gardelegna, je videti resnična.«
»Kaj pa računski svetnik?«
Ta živi v denarnih zadregah. Naitbrže je špekuliral ,na borzi. Sam mi je rekel, da se je s posredovanjem justičnega svetnika Mamerta nekajkrat sku.šal spraviti z bratom. Zelo nervozen je in v tem trenutku ves obupan nad tem, da se je sin vrnil in so šli njegovi upi po vodi. Vsekako ga upniki hudo pritiskajo in silijo, naj se upre priznanju sina.«
»Prav, Sschreiber. Jaz se peljem nocoj v Hamburg.«
»Večerni vlaik je že odšel.«
»Naročite avtomobil, pa pojdem o polnoči.«
»Ali naj vas spremim?«
»Do nadaljnega ni treba. Oglejva si zdaj album zločincev.«
Niti gospe Pieseckove niti kapitana Jensena ni bilo v njem. SIcer je bila pa policija že dognala, da je bila Gudulina mati neoporečna ženska.
Komisar je počasi odšel po ulicah.
»Tedaj dve poti,« je govoril sam s seboj. »Računski svetnik v Gardelegnu? Mogoče — a tu je treba velike previdnosti. Ni se zanesti. In kapitan Jensen!«
Tako misleč je zavil na Behrensovo cesto. Tam je zagledal pred vrati lepe, očividno gosposke hiše dva elegantna gospoda, ki sta se vneto razgovariala. Vedel je, da se zbira v tej hiši odličen igralski klub, ki ga je bil sam že nekajkrat »obiskal«; a teh gospodov ni bilo nikoli moči zagrabiti.
Schluter se je naglo ozrl proti njima. Hvala Bogu, da sta tako vneto govorila in se nista zmenila zanj!
Eden izmed njiju je bil Alfred Wellhorn. Seveda! Schluter se temu ni čudil. Kdor hoče v štiri in dvajsetih urah zapraviti dve sto tisoč mark, mora biti igralec. Vse boij ga je zanimal drugi. Tudi njega je bil že videl. Bil je znan slepar, in nekoč ga je bil sam prijel zaradi goljufije pri kartah. Takrat se je imenoval »markiz Gonzola« in trdil, da je Španec. Orno šiljasto brado si je bil med tem obril, a Schluter ga je spoznal po glasu.
»•Nujno vas moram spomniti vaše obljube. Denarja potrebujem, takoj!«
»Prosim vas, nekdo prihaja.«
Naglo sta se ozrla na komisarja, ki je stal na pločniku in gledal drugam, kakor da bi čakal avtomobila, ter krenila po stopnicah v prvo nadstropje.
Doktor Schluter je stopil v bližnji r; sto ran t in poiskal telefonsko celico. Zahteval je zvezo s predsedništvom.
Mm
Izvleček iz programov
Sreda. 80. septembra.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18.30: Sal(fiski kvintet. — 19.30: Literarna ura. — *): Prvi velemojstrski šahovski turnir v iidiu. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek. 1. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45:
Dnevne vesti. _113: Napoved časa, plošče,
borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gimaastične vaje. — 20: Sociologija in etika e^ngelijev. — 20.30: Koncert radio - kvarteta.,— 21.30: Operni dueti. — 22: šlagerji. — 3.30: Napoved časa in porodila.
glasbe. — 19.15: Komorna glasba. — 20.30: Mikrofonski feljton. — 21: Pevski koncert. - 22.15: Plesna glasba. - BERLIN 19.30: Prenos Verdijeve opere »Macbetb« iz državne opere. — 22.30: Godba za ples. — K6NIGSBERG 16.15: Godba na pihala. — 19 30: Narodne pesmi. — 20.05: Plesni večer. — MOHLACKER 16.05: Popoldanski koncert. — 19.45: Filliarmonični orkester. _ 20.15: Balade. — 20.45: Orkestralen in violinski koncert. — Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Vojaška godba. — 19.15: Koncert orkestra. — 20.30: Veseloigra. —
,v-.30: Prenos iz
........ . Ljubljane. — 22.30: Poroda. _ 22.50: Bati i o - orkester. — ZAGREB 12.30: Plošče. — :.7: Popoldanski koncert. — ','0.30: Prenos lz Ljubljane. — 22.40: Prenašanje tujih posta.. — PRAGA 19.05: Igra. — 21: Poljuden koncert orkestra. — 22.15: BEOGRAD llJO: Plošče. — 12.45: Radio-orkerter. — 10] Popoldanski koncert — Koncert na orgle. — BRNO 19: Program iz Prage. — 21.40J Klavirski koncert. — 22: Prenos iz PragH — VARŠAVA 18: Koncert solistov. — 20. ?p: Orkestralen koncert — 22.30: Pevski in klavirski koncert iz Vilne. __ 23: Godba zr„ ples. - DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta, j— 17: Koncert avstrijske

kamnoseški mojster
Ljubljana
Resljeva cesta štev. 30
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobilije po najnižjih cenah
287
(Poceni in dohro
kupite ure, zlatnino in srebrnino prt svetovno znani tvrdki
H.Suitnet
Ljubljana, Prešernova ulica 4
Razpošilja se na vse kraje. Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije ln Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-htltte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Eko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur ▼ Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto.
Konkurenčne

cene
Obilno izbiro nudi
jO« Jlot
Hiuhtfdna •Mestni trg 9.
Modno krzno za ovratnike in obšive

REDKA PRILIKA!
Nudi se Vam priložnost, da lahko kupite po neverjetno nizkih cenah umetniške slike, narodno vezivo in keramijo v jugosl. ornamen-tiki. Po veliki turneji po Dalmaciji in jadranskih kopališčih se prodajajo od danes naprej vse umetniške slike in ostali umetniški predmeti za polovico kataloške cene. Izložba obsega več kot 2000 umetniških predmetov v prostrani verandi na vrtu kavarne »ZVEZDA«. Krasen pregled! Neobveznost kupovanja! Prosto vstopnine. Odprto ves dan. Vhod skozi vrata. Dijakom je dovoljeno kopirati brezplačno
narodno ornamentiko!	11832
Vabilo za obisk
,.Grajska klel"
LJUBLJANA, Mestni trg stev. 13
Cenjenemu občinstvu najvljudneje priporočam moja prvovrstna vina po najnižji ceni, od 10 Din za liter naprej. Na razpolago so sledeča vina: dolenjska, štajerska, dalmatinska, zlasti izbcrna portugalka iz Trške gore. Dobra domača hrana. Abonenti se sprejemajo po nizki ceni.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča
VIDEMŠEK ANICA
gostilničarka »Grajske kleti«
11836
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda
Maksa Plankota
kakor za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, urad-ništvu Direkcije drž. žel., pevskemu ; odseku »Sloge«, godbi »Zarja« in končno vsem prijatefjem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
V Ljubljani, dne 30. septembra,
1931.	11843
ŽALUJOČI OSTALI.
Otvoritev prodajalne
suhomesnatih izdelkov
Sporočamo cenj. občinstvu, da smo otvoril! v Ljubljani na Mestnem trgu štev. 3 moderno in vsem higijenskim zahtevam odgovarjajočo novo prodajalno suhomesnatih izdelkov, kakor tudi svežega mesa.
Da so naši izdelki res samo prvovrstni, jamči ime naše stare,
svetovno znane tovarne suhomesnatih izdelkov.
Da bi pa v teh težkih časih omogočili tudi tukajšnjemu občinstvu nabavo res samo prvovrstne in odlične robe za mali denar, smo se odločili otvoriti tudi v Ljubljani našo filijalo, katero otvar-jamo 1. oktobra t. 1.
Za solidno in točno postrežbo jamčimo!
R. RAEUS IN SIN VIKTOR MURN tvornica suhomesnatih izdelkov
LJUBLJANA, MESTNI TRG ST. S
11838
Slabi zobje
kvarijo majlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite že z enkratno vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo, ki stane Din 8.— Velika tuba stane Din* 13.— Dobiva so povsod.
Otvoritev specijalne trgovine
rokavic in nogavic
TVRDKA MILJKOVie IN DRUG naznanja cenj. občinstvu, da je o tvorila specijalno trgovino za rokavice in nogavice.
V zalogi bomo imeli vedno veliko izbiro najfinejših kožnih in drugih vsakovrstnih damskih in moških rokavic ter nogavic po solidnih cenah.
Sprejemajo se tudi rokavice v popravilo in čiščenje.
Za obilen obisk se priporoča
TVRDKA MILJKOVIČ IN DRUG
Aleksandrova cesta 5 — v Palači Viktorije 11840
FOTO-AMATER JI!
Povečave iz Vaših negativov Vam strokovno izvrši Foto-materijal JANKO POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne »Europa« — Bled, Vidovdanska 28
11839
Severjeva otomana
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost 185X78. Najboljši materijal. Cena 550 do 850, po izbiri preobleke.
Zahtevajte vzorce!	68
SEVER RUDOLF, Marijin trg štev. 2.
Rajonske zastopnike iščem!
Doseženo je
Največja izraba kuriva » popolno izrabo celotne kurilne ploskve.
Peč za velike in največje prostore
RAPID
patentiran*
je DO
50%
prihranki na kateremkoH kuriva
TEHNIČNI BIRO LJUBLJANA, GRADIŠČE 13
Telet. 2790
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
$osipa tfPrhnca
NADREVIDENTA DRŽ. ŽELEZNICE V POKOJU
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, čč. sestram-usmiljen-kam, darovalcem vencev in cvetja, uradništvu Direkcije drž. železnic in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 30. septembra 1931.
11844	žalujoča rodbina Prime.
t
Zapustil nas je naš ljubeči soprog, oče, stari oče v nedeljo 27. t. m. ob 19. uri po kratki in mučni bolezni, gospod
Janko Presker
INŠPEKTOR DRŽAVNE ŽELEZNICE V POKOJU V BREŽICAH
Pogreb predragega pokojnika se je vršil v torek, dne 29. septembra t L ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Brežicah.
Brežice, dne 28. septembra 1931.
Žalujoča soproga, hčerki, zeta in vnuka.
11835
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je v torek, dne 29. septembra 1.1. ob na 7. zjutraj preminila naša iskreno ljubljena soproga, mamica, hčerka, sestra, sinaha, svakinja in teta, gospa
kot žrtev materinstva.
Pogreb bo v četrtek 1. oktobra ob pol 17. uri iz hiše žalosti v Laškem št. 85, na tamkajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župnijski cerkvi v Laškem v petek, dne 2. oktobra ob pol 8. uri zjutraj ter v župni cerkvi v Slov. Bistrici. Bog ji daj večni mir!
Laško-Slov. Bistrica, dne 29. septembra 1931.
DR. DRNOVŠEK DOMINIK, advokat v Laškem, soprog; MARKO in njega bratec, otroka; JOSIPINA KRULC, mata; VINKO GORNJAK in dipl. jnr. FRANCEK KRULC, brata, ter ostalo
sorodstvo in svaštvo.	11842
Cene malim o£ lasem t
Zenttve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din Pristojbina za šifro i.— Din Najmanjši znesek 10.— Dm Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati šs pristojbino 2.— Din Pri* stoibine h vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic' 'v Liubliani 11*42 - Telefon številka 2492. 3492
Za ecfgooor 2 S310 v »»amfiofc
SJSCasloce tnalih oglasov
dobite lakot po izidu usta o pod užnicah 9 Jutra* 9 (Mariboru, v 'C.eljss, v JCooem mestu, 9 ISfbcolfah in na ^cceit'csf», ki sfjre/ema/c
tudi naročila na mate oqta e m mserate
LJubljana Prešernova hL 1
Žepne ure budilke kuhinjske ure zlatnina srebrnina
11441
«■ t iti tk/

Mesar, pomočnika
(uo rež dobro izurjenega tudi v sekanju mesa. sprejmem takoj. Ponndbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Mesarija«. 43371-1
Kavokuharja
•Ii ka-vokniiarico sprejmem takoj za veli-bo kavarno v Ljubljani. V poštev prid« J« dobro izvežban a prvovrstna moč. Na slov pove eclasnj. oddelek »Jutra«.
43364-1
Trg. vajenca
pridnega in poltenega, od dobrih starcev, sprejmem takoj. Ponndbe na naslov Maks Robič, trgovina mešanega blaga, Središče ob Dra<vj.	43366-1
Učenko
v trgovino mešanega bla-ea. sprejme Gregor Koželj, "Mokronog. Imeti mora 2 meščanski šoli. 4.3367-1
Brivskega
pomočnika
dotirega bubi pristriževal-ea, s brano in stanovanjem v hiši, s 1. oktobrom BDrejme Oton Heimgartner r Sior. Bistrici. 43361-1
Vajenca
■proti takojšnji plači sprejme Gustav Puc. kleparstvo in vodovodna instalacija, Ljubljana, Tržaška cesta, 43158-1
Čevljar, vajenca
% vso oskrbo v hiši sprejme Viktor Vovk. Dvor pri Žužemberku.	41656-1
Trg. vajenca (ko)
»prejme boljša delikatesna Vč špecerijska trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 43095-1
Knjigovodjo-injo
s znsnjem strojepisja Jn vseh pisarniških de! Iščemo za takojšnji nastop. Reflektanti z prakso v lesni industriji imajo prednost. Ponudbe z navedbo prakse in plačilnimi zahtevki Je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Marljiva pisarniška moč«.
41947-1
Strojnik
»nožen vseh popravil pri parni lokomobili, polnojar-aneniku in električni razsvetljavi, dobi službo. Vešč mora biti tudi brušenja žag ravnanja s stružnico (Dreh-bank) in sploh vseh popravil pri parni žagi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strojnik«.
41848-1
Blagajnlčarko
iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43480-1
Mlajšega šoferja
3 kavcijo, sprejmem za a v to takso. Ponudbe ua podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Zanesljiv vov:ač«.	43496-1
Trg. učenca
s primerno šolsko	izobrazbo sprejme modna	in konfekcijska trgovina	Jakob Lah v Mariboru.	43497-1
potniki
Fiksum ln provizijo
audimo patnikom ta obisk arivatnib strank ta Ljub !jano hi okolico ter dravsko banovino za ma-nufakturno blago. — Po-audbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum '.D provizija«.	39877-5
t
5225
Agente
iSčemo in plačam« najvišjo provizijo, za prodajo 100 množinskih iu koo-sumnih predmetov. Noben odjemalec ne reče »ne«. — Patentine norosti. Izumi, vse jako poceni. Vzorci nepotrebni. Fotografije kot resnica. — Trgovska hiša Schapira, Dunajska c. 36.
43476-3
Komplet. Valvazor
za 1000 Din naprodaj na Poljanski cesti štev. 6,11.
43475-8
Natakar-jelonoša
mlad in pošten, z dobrimi spričevali, sedaj v sezonski službi, išče stalno nameščenje v mestu ali izven. Naslov: Slavko Sre-bernar, Slomškova ul. 21.
43434-2
Plačilna natakarica
kavcije zmožna, išče odgovarjajoče mesto v Ljubljani, ali boljši gostilni na deželi. Ima osebno pravico in potrebno prakso. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačilna«.
43430-2
Francoščino, klavir
poučuje v Parizu izprašana učiteljica. Wo!fov» ul. 10, drugo stopnjišče Ul.
41808-4
Camerntkova šoferska šola
LJubljana Oaualsfea e. M (Jugo Aa(o) telefon 223»
Prva oblast koneesijoairana Prospekt 16 zastonj — p! M te ponj!	S51
Gosli poučuje
biva učitelj konservatorija. Studentovska ulica it. 9/1.
291 4
Trg. pomočnica
(začetnica) vajena špeceri-je ia manufaktare, išče kakršnokoli službo. Event. bi tndi pomagala pri gospodinjstvu. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Štev. 5«.
43494-2
Redka prilika!
Večerni tečaj prikrojevanja krojačem in pomočnikom, z najnovejšim poukom svetovno znanega »Adam« Sistema (visoke, široke rame). Uniforme po zadnjih predpisih, fcmlja-m, pletiljam, damam in gospodičnam za samouporabo po lahko razumljivem sistemu priredi Strokovno krojno učilišče, sedaj še Stari trg št. 19, od 5. oktobra dalje iva Mestni trg 5/TI, kamor že preseli. Informacije in vpisovanje dnevno in zvečer od 7.-8. Revnejšim znižano. Plačljiv na obroke.	43455-4
Dama — Nemka
želi zaposlitve v Dopoldanskih nraJi z nemško kon-verzacijo z otroci. — Ponudbe na oglasni oddelek Jntra« pod šifro »BnHSi otroci«.	43488-2
Hodi*
Radio
tricemi, direkten priključek, skoraj nov, te zvočnik po nizki ceni proda Stjepan Kralj, brivec, Ljubljana, Dunajska c. 58 43408-9
JUeteriM*
iH&it*«-
Dvosedežnl avto
zamemjam za dobro motorno kolo. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 43404-10
Mladenič
34 let star, vajen konj ln poljskih del. išče službo hlapca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 433S0-2
Mlad trg. pomočnik
špecerijske stroke, želi nameščenje v ka-ki galanterijski aH manu,fakturni trgovini v Ljubljani kot
brezplačen praktikant. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovčev sin«. 43376-2
Dekle
tvridno, pošteno io zanesljivo, išče stalno zaposlitev za čea dan ▼ laboratoriju ali kaj sličnega. — Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«.	4339il-2
Učenko
▼ trgovino mešanega blaga na deželi sprejme M. Dren, Podlehnik pri Ptuju Na« top takoj.	41780-1
Mi Iščemo vas!
In vi zopet nas! Vi iščete •talno zaposlitev, mi pa zopet agilne in zanesljive moči za domača dela, za pot, ea vodstvo podružnice itd. Marljivim osebam se nudi prilika sa brezskrbno bodočnost. — Proti prilogi znamke za odgovor daje izčrpne Informacije Berenyi, Osijek. 38441-1
Šoferja-mehanika
mlajšega in zanesljivega sprejmem takoj. Prednost imajo tisti, ki so že potovali po HrvaŠkem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43428-1
2 kroj. pomočnika
s oskrbo v hiši sprejmem takoj. Reflektaati naj se predstavijo na naslov: Ka-rej Dolinšek, krojač. Vrf>-pojje, p. Kamnik. 43456-1
Učenko
sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
4.3479-1
Kuharica
etarejSša, samostojna, vajena kuhe meščanske hrane, Seli takoj službo pri boljši družini. — Ponudbe na naslov: Družina Klemenčič Biserjane št. .17. pošta Sv. Jurij ob Sčavnici.
4SS65-2
Kroj. pomočnika
•Ii pomočnico sprejmem v Kolodvorski ulici št. 11. dvorišče.	43463-1
Šofer-mehanik
zmožen vseh popravil, t večletno prakso, Išče za takoj službo. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celja pod značko »Vsakovrsten avto«. 43345-2
Natakarica
zmotna 5000 Din kavcije, išče z« takoj sl-užbo v Ljubljani. Ponudbe prosi na oglasi oddelek Jutra pod šifro »Kavcije zmožna«.	43331-2
Boljše dekle
izobraženo, išče mesto sobaric* - začetnice, ali kaj sličnega — najraje izven Slovenije. Cenj. ponudbe na osrlasnl oddelek »Jutra« pod "»Zaprte oči«. 43265-2
Blagajničarka
poštena, zanesljiva ln dobra moč želi mesto v kavarni aH restavraciji za takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna blagajničarka«.
42064-2
Mizar, pomočnika
veščega pohištvenih del •oreime mizarstvo »Sava« stanovanjem v hHH. Micj v Kolodvorski nlici št. 18. Strnad, p. Petrovče pri
Izurjena pletilja
z dveletno učno dobo, išče stalno dužbo s hrano i» bW. Mici
Kontoristinja
z večletno prakso, vešča slov. in nemške korespondence, knjigovodstva ter vseh ostalih pisarn. _ del, išče službo za takoj. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva in zanesljiva«.
43445-2
Postrežnica
mlada, pridna in poštena, želi zaposlenje v popoidan-skih urah. V svrho osebne predstave je pustiti cenj. naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Primorka«.	43460-2
Dekle
k! zna tudi nekaj kuhati, i^če pri boljši družini s 1. ali 15. oktobrom službo sobarice, ali za vsa hišna dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43452-2
Holandske gomolje
biacint, tu-lipanov itd. v 130 vrstah pn imenih nudi Sever & Ko-mp., Ljublja na, Gosposvetska ce=ta 5.
41978-6
»Hipe«
namizna posoda za shranjevanje kruha in peciva v gostilnah itd. se naroča pri Alojz Dergancu, Gerbičeva 7, Ljubljana.
4i8OT-6
2 reg. blagajni
dobro ohranjeni. 1 manjša in 1 s 6 predali, po zelo ugodni ceni prodam. Eveo tuelno tudi na mesečne nbroke Po-sredovalcem primerno provizijo Ponndbe pod »B'asraina« na oglasni odd. »Jutra«.	41437-6
Šivilja
gre Šivat na dom. Naslon v oglasnem oddelku Jutra pod šifre »Izurjena«.
43430-2
Motorno kolo
350 cm* — v brezhibnem stanja zaradi nakupa avtomobila zelo poceni naprodaj. Pojasnila daje iz prijaznosti gosp. Kremžar, št. Vid, telefon štev. 5.
43274-10
Damsko in moško kolo
*> nizki ceni proda Tušek jjubljan«, Gradaška ulica št. 8. Ogledati med 12. in 15. uro.	43491-11
KupirhL
Prešo za sir
železno, stoječo, širni kotel za približno 800 litrov, na parno kurjavo, kupi takoj Mlekarska zadruga Nakio, pošta Kranj.
43395-7
Vrtna vrata
Sdenma, dobre ohranjena kupim. Naslorr v oglasnem oddelku »Jutra«. 43392-7
Na obroke
lahko kapi te kar potrebn jete skoraj v vseh večjih jnbljanskih trgovinah s po sredovanjem Kreditne zadruge detaljntb trgovcev v Ljubljani, Cigaletova 1 (pri sod ni ji).	33917-7
Bukovo oglje
10 vagonov prodam franko vagon. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oglje«.	404S9-6
Vinske sode
od 200 do 500 litrov, kakor tudi hramne sode od 15 hI do 50 hI prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	38445-6
Puhasto perje
Ststo 6>baoo fcg po 48 Din. Iruga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje fcg po 130 Din io čist.-:iub kg po 350 Din rai pošilja po pnšt. povzetje L BROZOVIČ. ZAGREB Lica 82.__22 6
Veliko stelažo
in peč na plin
za kuhanje in pečenje, prodam. — Pojasnila daje tvrdka Pr. Lubas, izdelo-valniea harmonik, Dunajska cesta 36.	43442-6
Več parov čevljev
novih, zelo poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43492-6
Kredenco
črno, dobro ohranjen« hi
lep češki ser is
za 13 oseb, ohstoieč iz 75 kosov, proda.m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43473-6
2 tristanovanj. hiši
popolnoma novi naprodaj. Prva na Kodeljevem, druga na Selu. Istotam tudi nova, enonadstropna
pekarija
na zelo prometnem kraju na Selu. Vse tri hiše se lahko plačajo z v 1 o ž n o knjižico Mestne hranilnice ljubljanske in drugih domačih denarnih zavodov. Pojasnila daje Josip Ora-žem, Moste pri Ljubljani.
43321-20
Stavbišče
takoj prodam. Poizve se v Podmilščakovi ulici 26.
43254-20
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43094-30
Lepo posestvo
40 oralov njiv, polla ln travnikov ln 40 oralov gozda vse v enem kompleksu pri postaji Ko-zarac prodam. Vprašati pri Miču Brkoviču. Bosanski Prijedor.
42031-20
Gramofon, plošče
nove po 20—25 Din, svilene nogavice 35 Din, da-mastne namizne prte 45 Din, platnene namizne prte 31 Din, moderen damski nakit zelo poceni, jedilni pribor v kasetah 300 Din, svilene kravate 9 Din — Razpošiljalnica »Omnia« Dunajska cesta štev. 36.
43477-6
•'t
Industrij, podjetje
dobro vpeljano, sprejme
družabnika s 500.000 Din.
— Cdsti dobiček dokazano 25 %. Ponudbe pod šifro »Sodelujoč ali tihi družabnik« na podruž. Jutra v Mariboru.	43354-16
Din 250.000.—
se sigurno naloži na vknjižbo I. mesto na krasno trgovsko domačijo. Ponudbe na oglasni odd. «»Jutra« pod šifro »Dobra naložitev«.
41782-16
RO-lex
ro-lex ro-lex ro-lex ro-lex ro-lex
RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
10.000 Din posojila
iščem proti garanciji t«r visokim obrestim. Drugo po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Si-
Cizo — ročni voz
kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Ročni vol«.	43433-7
Moderen pisalnik
najraje i« orehovega lesa, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Dohro ohranjen«.
45444-7

Wertheim blagajno
dobro ohranjeno prodam za 3000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
43363-6
2 glinasti peči
visoki, malo kurjeni, počeni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43400-6
»Novi akordi«
SO zv. 1. I—XII prodam. Ponudbe na šolsko upra-viteljstvo Dolič, pošta Mi-slinje.	43370-8
- Poceni prodam
nekaj komadov rabljenega pohištva fpostella. omara, miza. stoli ln fotelji!. staro obnošeno obleko ln čevlje. Naslov v oglas. odd. »Jutra« 42084-6
gurno«.
43414-16
Lepo letovišče
z lastnim jezerom, v bližini Ljubljajie prodam. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	43407-20
Kupim parcelo
Ljubljani. Ponudbe natančnim opisom lege in velikosti ter ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Resen, takojšen kupec«.
43372-20
Vila v Mariboru
moderna, novozidana, davka prosta, 9 komfortnimi stanovanji in 8 % najem ninskim donosom, naprodaj. Potrebno 500.000 Din ostanek hipoteka. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Solnčna stanovanja«.	43356-20
Stavbna parcela
9000 m8, v najlepši vzvišeni legi ob tivolskem parku. terasirana. ograjena z mrežo in živo mejo, naprodaj. Stavbno dovoljenje izdano, krasen načrt in model na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43340-20
Parcela
1000 m* velika naprodaj za Bežigradom. Naslov 1 oglasnem oddelkn »Jntra 43448-20
Kovačijo
na prometni cesti v Ptujski okolici, s čedno stanovanjsko hišo, pritiklinami ,vrtom in sado-nosnikom oddam takoj v najem ali prodam. Pojasnila daje »Jugopaket«, Maribor, Meljska c. 29.
41779-20
Več parcel
po 500—1000 mJ,	naprodaj
tik kolodvora v	Dev. M.
Polju. Naslov	v oglas, oddelku »Jutra«. 43447-20
Štiristanovanj. vila
novozidana, z vsem kom-fortom. rentabilna, v Ljub-1 iani naprodaj za 500.000 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43440-20
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija dragih kovin, LJubljana. Ilirska ulica 36, vhod iz vtdovdanske ceste, pri gostilni Možlna.
70
Visoka omara
umivalnik t marmornato ploščo, miza in nočna omarica naprodaj v Tavčarjevi ulici 3/in, vrata 8.
43398-12
Divan
'rdeč piiž) x vložnim mo-Irocem, uporaben tudi kot postelja, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	43457-12
775
Plašč
od akunksa, popolnoma, nov naprodaj v Žitnikovi ulic.i št. 6.	43382-13
Zimska suknja
črna foi več moške obleke naprodaj med 12. in 1. uro Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	43441-13
Domačo hrano
dobro, nudim v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43338-16
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29.1 so s 1. septembrom na razpolago. Poizve se istotam.
43374-19
Suho skladišče
izven Ljubljane (Zg. Šiški, St. Vidu ali Viču) iščem. Ponndbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Suho«.
43308-19
Lokal
oddam takoj. Pojasnila daje Alojzij Breceljnlk, sedlarski mojster, _ Gospo-
Poslovni lokali
os Dunajski cesti St. 29/1 so s 1. septembrom na razpolago. Poizve »e istotam.	35905-19
Hotele, enstilne
Kavarne restavracije tn ft ootoče prodaja to iaje » najem 0osl>vnica ta gostil □ ičarstvo M 8 Pav|ekovi6. Jasreb. Hica 146/1 lafor manij« proti poslani 5 Din jnamki pošljemo franko.
213-19
Vinotoč
ali kaj sličnega vzamem na račun. Imam točilno pravioo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod š^fro »Zmožna kavcije«. 43368-19
Točilno pravico
oddam, ali vzamem na račun vinotoč ali kako uradniško menzo. Zmožna sem tudi kavcije. Ponudbe pod šifro »Dobra kuhinja« na oglasni oddelek »Jutra«.
43360-17
Pekarijo
n» prometnem kraju v mestu ali na deželi vzamem v najem. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pekarija«.	43410-17
Pruum
Portugalko
prvovrstno po 14 Din liter toči kavarna in vinotoč »Central«	41839-33

Mlad gozd
večji kompleks k a p i m. Ponudbe i navedbo lege, mere in cene na oglasni odddek »Jutra« pod šifro »Goad 1431«.	43461-15
K dijaku
sprejmem sostanovalca i vso oskrbo v Gradišču 17, pritličje, levo. 43347-22
2 dijaka ali gospoda
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43433-22
Sostanovalca
k dijaku sprejmem v sredini mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43493-22
fUmevtrnia
oddajo 2 sobi s kuhinjo
in vsemi pritiklinami oddam v Tovarniški ulici 37 43403-31
Stanovanje
S sob is kuhinje takoj odda M. Ravtar, Stari trg št. 19-	43397-21
Zakonca brez otrok
iščeta stanovanje 2 sob (event. 1 večje s kabine-toml. kuhinje, kopalnice in pritiklin, s 1. novembrom ali decembrom — v prvi vrsti pod Tivolijem, na Mirju, Trnovem ali blizu doleniskoga mosta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna stranka«.	434o8-21/a
oddajo Opremljeno sobo
mirno in čisto, s posebnim vhodom oddam v Trnovem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43436-i3
Lepo sobo
z uporabo kopalnice oddam na Borštnikovem trgu št. l/II, desno. 43430-23
Prazno sobo
s posebuim vhodom, v centra mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43454-23
Sobo
lep« opremljeno, »redi mesta, x vso oskrbo oddam boljši osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
43437-33
Sostanovalca
v lepo in g epa r i rano sobo sprejmem k uradniku. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	43443-23
Sobo
elegantno opremljen« ia s posebnim vhodom, v centra mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43446-23
Sobo
takoj oddam as Starem trgu št. 26.	43472-33
Opremljeno sobo
veliko, s štedilnikom in 2 posteljama takoj odda Mohorič, Mišičeva cesta 21 4316&33
Opremljeno sobo
z vsem komfortom, v centra mesta oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglaenem oddelkn Jutra 43469-23
Enosob. stanovanje
s t. novembrom oddam v Zadružni ulici 3 (Kodelje-vo) 2 minuti od tramvaja.
43385-31
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
43S79-21
Štirisob. stanovanje
pod Tivolijem oddam s 1. novembrom. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 43240-21
Stanovanje
snbo, komfortno, 3 sob in kompletnih pritiklin, v I. nadstropju, 35 minut od centra mesta oddam za 1000 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43409-21
Sobo in kuhinjo
takoj oddam v Zeleni jami, Ljubljanska ulica 43.
43429-21
ftMHHOnfa
iščejo Stanovanje
svetaka cesta 18, dvorišče dvosobno, prostorno, v Si-43378-19 ški «ii Rožni dolini išče dri. uradnik (tričlanska
Majhno trgovino
ta prometni točki ob ba-memnski ali državni cesti n« deželi kupim v eeni 40—60.000 Din. Posredovalci niso izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina«.
43453-19
Trgovina
specerije, kolonijalne tn suhomesnate robe. v Zagrebu na zelo prometnem mestu. dohro uvedena obrt, f solidnim inventarjem la zalogo bJRETa z osipurano najemninsko pogodbo proti solidni najen.nini mesečni promet 60.000 dinarjev, naprodaj zaradi bolezni lastnika, skupaj z blagom za 65 tisoč dinarjev. Krasna eksistenca za solidnega mladega trgovca. Po-slovnica M. S. Pavleko-vič, Zagreb, Ilica 346, I. nadstr., levo.
43185-19
Lokal
za druitvene sestanke iščemo »gozdovniki« v Ljubljani. Obračamo se na posestnike, društva Ud., ako bi po enkrat na teden zvečer odstopil^ svoj lokal, proti odškodnini. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Go-zdovnikt«.	48417-1»
družina) s 1. novembrom, Ponndbe s navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod »Absolutno čisto«.
43394-21/a
Sobo s kuhinjo
iščeta zakonca brez otrok Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »2000«.	43334-21/a
Dvosob. stanovanje
za oktober ali november išče čista in mirna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odrasla družina«.
43416-21/a
Stanovanje
1 ali 3 sob ia kuhinje, iščem s 1. ali 16. novembrom za stranko brez otrok. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje«. 43427-Sl/a
Dve gospodični
uradnici iščeta dvosobno stanovanje s kopalnico, v novejfi triSi. Ponndbe pod »Stalno« na oglas, oddelek »Jutra«.	41387-21/a
Dvosob. stanovanje
i S 8 e tričlanska družina. Ponndbe na »glas. oddelek »Jutra« pod »November«.
43486-81/a
Opremljeno sobo
takoj oddam v Rožni ulici št. 10.	43470-33
Opremljeno sobo
event. s hran« oddam 3 gospod om na Emonski cesti št. 4/L	43471-33
Lepo sobo
s 1. oktobrom « d d a m v
Židovski 6.	4348333
Majhno sobico
s 1. oktobrom oddam v Židovski 6»	43484-23
Opremljeno sobo
gvetk) ia zračno, * električno razsvetljave oddam osebama v Kapiteljski
ulica št. L
43481-33
Krasno sobo
novoopremljeno oddam starejšemu gospodu s postrežbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43485-33
2 opremljeni sobi
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
43487-23
Opremljeno sobo
lepo, s parketom in elektriko oddam v Sp. Šiški, Zibertova ulica štev. 30/T.
43489-33
Prazno sobo
souporabo kuhinje oddam gospodični. Naalov v oglasnem oddelku »Jutra« 43474-33
2 gospodični
sprejmem na stanovanj«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43490-33
Sostanovalko
solidno, sprejmem takoj ali pozneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
43464-33
Lepo sobo
takoj oddam 2 gospodičnama. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 43465-33
Opremljeno sobo
oddam na Večni poti 17.
43402-23
Opremljeno sobo
v I. nadstropju blizu sodišča oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
43399-23
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo oddam dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43388-23
2 gospoda
sprejmem na stanovanje in brano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43377-23
Sobo blizu Tabora
oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43373-23
Opremljeno sobo
separirano, oddam za ubožniro — Zavrti, Pke-tova ulica 5. 433S9-23
S 1. oktobrom
poceni oddam mirni gospodični zračno in svetlo sobico. Naslov v ogla-snem oddelku »Jutra«. 43344-23
Lepo solnčno sobo
oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43320-2S
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko, event. « hrano. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 43318-23
Opremljeno sobo
s kopalnico oddam. Ogledati med 13. in 14. aro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43293-23
Sostanovalko
takoj poceni sprejmem v lepo in zračno sobo, z elektriko in posebnim vhodom. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 43275-33
Sobo
takoj oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43341-33
Podstrešno sobo
lepo, z električno razsvet Ijavo oddam mirnemu gospodu. — Pele, Ljubljana. Kopališka 8. 43181-23
Opremljeno sobo
solnčno in snažno, v novi vili poleg tivolskega gozda 5 minut od banske palače oddam solidni stranki. — Cest* na Rožnik štev. 47.
43108-23
Opremljeno sobo
» posebnim vhodom in zaj trkom oddam s 1. oktobrom boljši osebi. Privoj 13.	41980-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v bližini banske palače. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«.	41930-23
Sobo lepo
oddam samo boljšemu solidnemu gospodu s 1. oktobrom. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 40503-23
Sobo z 2 posteljama
takoj oddam pri kolodvoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	43416-23
Prazno sobo
s parketom in elektriko, s 15. oktobrom odda Piš-l*r. Tržaška cesta 19T — levo.	43418-23
	Sobo
čist« ln	prijazno oddam.
Naslov v	oglaonem oddelku
»Jutra«.	43500-23
	Sobico
v centru	mesta oddam. —
Naslov v	oglasnem odd"lku
»Jntra«.	43459-23
Sobo
oddam t 1. oktobrom dvema gospodoma v Zeleni jami," Z večna ulica št. 3.
43386-23
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vhodom in hrano ali brez oddam v Sp. Šiški, Cerae-
tova 31.
43384-23
Lepo sobo
event. s hrano, v sredini mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov v orlas. oddelku »Jutra«. 43381-33
Prazno sobo
s parketom rn posebnim vhodom oddam v Mostah. Koroščeva S.	43383-23
Sobico
Gospoda
kot sostanovalca z vso oskrbo sprejmem na Mestnem trgu 34/1. 43419-23
Sobo
g posebnim vhodom in vso oskrbo oddam boljšemu gospodu. Istotam sprejmem
gdč. sostanovalko
s brano, blizu obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43421-23
Na Taboru
oddam krasno sobo 1 ali 2 osebam«. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43435-23
Lepo, prazno sobo
v sredini mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	43431-33
Lepo sobo
separirano, s hrano poceni oddam. Na'-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43432-33
Sobe iščejo: Mirno sobico
bolj v sredini mest« išče gospodična. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sredina«.	43360-23/a
Sobico s hrano
išče vpokojenec	s 141etnim
sinom. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod šifro
»Vpokojenec«.	43387-23/a
Za mesec okt^er
iš*em sobo s posjnim vbodom, v sredini "ista. Ponudbe na ozlas. odelek »Jutra« pod »Inženier
4345t>S.a
Kateri
ima v Beogradu ali bl.n za iztirjati kakšne te-rj:. ve ali intervencije pri o. lastih, naj se takoj ja na oglasni oddelek Jutr pod »Honorar po dogovc rn«.	43305-3
Ženitve in ooroke
p>srelujr ujjb>lj »»tov JI 'k ■ e u ■> konees-jnni-ran: Zavod za sklepanj« • R"jor« '-agr^b, pošta S. — Informacije m -jicktt pošilja prot: vj,o-- ni znamk' t» 10 Din.	213 24
Telefon 2059
drV suha drva
plačnik Bohoričeva K. 6
Katera je srečnica?
Za svojega ljubega, dobrega prijatelja iz odlične rodbine. Nemca -Slovenca 27 let starega, elegantnega, z ljudomi-lim značajem, z debro srednjo izobrazbo iščem liubko dekle z najmanj e m O £» 500.000 Din dote. Vpo-jslane slike takoj vrnem. Dlskreciia častna zade-a. Ponudbe na podruž. Jutra« v Mariboru pod Srečnica 45«.
41945-25
Hočete k
filmu ?
Pišite na: Interfilm Studio Gesellschaft Berlin-Lichter felde W. 32.	11794
Sobo
s separatnim vhodom
ln
elektriki, v sredini mesta, v pritličju ali prvem nadstropju išče Jadranska Straža. Ponudbe z navedbo najemnine na oglasni od delek »Jutra« pod značko »J. S.«	42038-23/a
Zračno sobo
t dobro hrano, v bližini
__________gv. Krištofa išče soliden
oddam solidni gospodični ' gospod « 15. oktobrom. — na Bleiweieovi cesti l.Vm Naslov v oglasnem oddelkn 43375-23 »Jntra«.	49466-23/»
Si tO
es
se
o o
a —
"-6 03 B S
a
s S
a
•*•s
Z
3
<
nove to rabljene vseb vrst ter
|uto za embalažo
tma vedno * tal ogl •
Mirko Mlakar i
Ljubljana Slomškova ulica fg.
Pianine
lastn izdelke, solidne ko«B-strukaj-e, neprekosljive v glasu prodaja na najmanjše oroke R. Warbinek, Ljubhna, Gregorčičeva 5.
43326-26
lovska psica
kratk<ila.ka, belopiiasta, » r.javar lisami, kratkega repa, -e je zatekla. Lastnik: <es-rk, Večna port 1.
43436-38
Hudega psa
mladea, velikega, za n* verigo kupi Ivan Karal t, valjčni mlin, Domžale.
43450-2T
?ri Lasanu
v Motih in na Vič«
v goetlni Newyork dobit«
prvovnten, 3ladek, beli iu črni mišt po Din 10 liter. Na de>elo nižja cena. S« priporova Rok Lasati.
43467-18
No i osti	Ifotortt
Na jnovela dolinska pa-tetna felezn« selo praktična sloiliiva postelja s Upeeiranim madracom —
CraEtična za vitka bitu, otele, sa putnjuč« o sobe io nočn« tloib«. Stane Dia 39«—. Razpotij, ljaa poltem in železni* com po povzet}«*
Lesena dolinska patentna selo praktitna iloi-Ijiva poste!« s tapecira-Bita madracom. — Stane Di.
Potnica patentna poitela »loiljira praktična za touriste. voiakc in za feriialna kolonije. Stane Dia 350_
LiegcstoM praktiCaa ta
leianic ia sedenje. Stane Dia I St-,
Po tem tata n {isto tati ano peri« k i p« Dia M.— čisto belo gosj« k t po Din 136.— in čisti pnh kg po Din 25*—■
L. BROZOVlč, ZAGREB JUca 62. UL
fkrpiti
La vie d'amour
V oglas, oddelku »Jutra« pismo.	43424-24
Iskreno prijateljstvo
z mladim, idealnim in inteligentnim dečkom želi punčka z dežele. Dopise s polnim naslovom (tajnost zajamčena) na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prešmentana ljubezen«.
43461-24
Stroji!
Radi preureditve obrata prodam stroje, popolnoma uporabte. brezhibne, po najnižji eeni, in sicer: 8-40 po Din «0.—. 8-50 po Di-> 1&«.—, 8-GO po Din 1500.—. Izvolite si osebno jgledat , gotovo boste našli stroj, ii bo za vašo porabo tako z.i izdelovanje nogavic, lakor vseh drugih pleteni! predmetov. Pišite oa nas ov: Kati Vajt, Celje.	505-29
Star šivalni stroj
še dol ro ohranjen, kupim Pismen J ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »J a tra« pod značko »Si-iger t.	43412-39
Oni gospod
jsavider.no znan — včeraj predpoidne v Dalmatinovi ulici v spremstvu dr. M, iz L- blagovoli v svrho pojasnila od dr. M. glasno izrečenih besed »&apn bo« javiti svoj naslov na osrl. oddelek »Jutra« pod šifro »Faisificiraa podpis«.
43422-31
Cfrt+t
Slike za legitimacije
dobiš v 10 minutah prt Foto Joško Smuč, Wolfov» ul. 12 (Oražmov dom).
304-9»
Cenjenim damam
se priporočam ta moderniziranje klobukov po najnovejših modelih. Preoblikovanje 28 Din. Salon »La femme Chic«, Ljubljana — Šelenburgova ulica št. ftl.
299
Zimske suknje
(plašče) cele ostanke metrov 2.60 do 2.85, fin« češko blago, prej"šnja cena Din 560, sedaj cel ostanek za 365 Din dobite pri Commerce d. <L, Ljubljana Tavčarjeva ulica, prvo nadstropje.	1180T
i
Klavirji!
Tovarna klavirjev Sefler v Nemčiji, ustanovljena leta 1840., izdeluje prvovrstne inštrumente, oeprekosljive v glasu in izdelavi. Zastopstvo R. Warbinek. Ljubljana, Gregorčičeva nI. 5, Rimska cesta 2. 43328-26
Svinčnike, zvezke
in sploh vse, kar potrebuješ za šolo, kupiš najbolie in najceneje v
knjigarni Tiskovne zadruge,
MARIBOR, Aleksandrova cesta 13