GLAflLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 8TEV.—NUMBER 261 III., »obeta, 6. novembra (November 6), 1926. Trupla 45 rudarjev «o le poko-fdaa V vodi In blatu poplav-Ijeaoga rudnika v lakpem- lahpeming, M kh.—Petinštirideset rudarjev «o vedno loii v vodi in blatu v rudniku Barnoe Hecker, v katerega je v sredo udrla voda is dna bližnjega močvirja. Samo sedem trupel so dobili na površje. Med mrtvimi je tudi rudniški inšpektor, ki je ob Času katastrofe ogledoval j Sni o. Utopljeni in saduteni rudarji so MU večinoma družinski očetje in zapuščajo vsega skupaj 160 otrok Mala rudarska m-selbina North Lake v blišini rud» nika je lagubila skoraj vse moške prebivalce; same vdove ji otroci so ostale. Ko se je udrla voda v rudnik, je v desetih minutah šalile Vse spodnje rove in potem je rnatla gori, dokler ni dosegla točke 180 čevljev pod površjem. Vodne sesalke..ki so noč in dan na delu, so do četrtka večera is vlekle toliko vode, da je upadla v šah-tu okrog 600 čevljev. -Wilfred Wills, 23-letni fant, je bil edin*, ki se j« rešil U ja-me. * Pripoveduje, da je plesal 800 čevljev visoko po lestvi v šahtu s vso naglico, toda voda mu je bila vedno sa petami, tako da je komsj ušel. Vodja klerikalnih vetalev, čigar gealo je Mto MV!va Črtate M Rey," je pobegnil, njegova armada je pa dsloma pobita In deloma ujeU. Drugo, ena« ko vata jo Čeka lata usoda. Mexico City, 8. nov. — Vojni department vlade poroča, da so svesne vojaške čete temeljito «trle revolto mehiških Kolumbovih vitesev v drlavi Durango. Revolto je vodil Tlreo Guerola s geslom "Viva Cristo Bar" <&• vel kralj Krist) in Imel je okrog tisoč oborotenih mol. Z ves ne čete, katere vodi general Enrique Leon, so včeraj napadle vstaše v Santiagu Baycora. "VI-teai" so bili popolnoma porUe-nI. Mnogo je bilo ubitih, drugI so pa ujeti. Guerola je s peščico pristašev pobegnil s bojišča. General Leon poroča, da vsi mrliči imajo škapullrje okrog vratu. Druga katoliška vetaja je v teku v drlavi Guanajuato. Neki Joae Navarro je vodja. Vstali so okupirali mesto Penjamo, po-streli!! vse policaje in potgali municlpalno poslopje. Vseh vstalev je okrog 2000. Tud! ti operirajo a geslom "Viva Crlsto Hey". Zvezna vlada je poslala vojaške četa tja. Merida, Yocatan, Mehika, 6. nov. — Bartol Garcla, governor drlave Yueatan, je včeraj odvedli vsem aveanim in drtavnim nameščencem, da morajo v 24 urah piameno iajaviti, če podpirajo stališče vlade napram oer-kvi. Uradnik, ki je proti vladi, mora sapustiti avojo slulbo. Aretacija, pretep! in požigi so na dnevnem redu. V 8ent-petnt na Krasu je bomlM ubila enega fašista. Mue-solial je sagroall s "direktno akcijo," ki st Isvrftl ta* koj. Terorizem na Primorskem In Tirolskem. Sta-rejii fašisti so proti retroaktivni smrtni kasni. Zanikajo ves vseli, is ee pod vplivom «ovjelev. Tori jaka Waakladea. — (FP) — To-rijska vlada na Angleškem je še večkrat obdolžila briuke delav-! ce, da so pod dlrdktnim vplivom sovjetov. To pa ttada dobro ve, da se je siégala J* da vrši tako propagando napram delavcem samo da jlk diakreditira, da o-slabi delattko «ifeenje. Toda 9sslsdios nazadnjaške vladne propaganda to se polca-sale v sadajlh meščanskih volitvah, ko je Lafr* partija isšla is njih amafoeiavna. Konze.-vo- pomogla de dsbmih mandatov v večjih mestih. Britakl delavci so mnenja, da se nag&e terijaka vlada vladam Italije, M*ftara)(e4n drugim, ki imajo diktatorje» kateri pritiskajo na frfryske mase in jemljejo dslavosm sa^nje, pravice, sa katere so se mrali. bojevati dolga leta, Britakl ielsvci se tega prav dobro zavedajo. Zato pa tudi pometajo fafrrjem, da pridejo is boja zmajftvitl. Baldwiiteva vUda je še večkrat obdoMRa bridko delavce, da ae udajajo komunsitom ter da skušajo uprbociti revolucijo na] Angleškem. Toda kmetno ljudstvo se niti ae sva i* take neumne metode, ki se ji} sedanja vla-da pealulaje: Á P v • Vlada jf Ae n* toe načine |K>-Skuella in e»je^jJu*iuM« da bo-progMl*"plketirenje majnarjev nepesUvnim tor da bo ostro kaznovala vsakega, ki ga bodo prijeli.! Tako se godi danes na Angleškem. Delavstvo pa se je aséelo zavedeti, da je njegova edina pomo*;ako al is-voH svoja sastopnike- v vladne urade. AJ» bi bil sedaj na Bakl-winovem mestu McDonald, tedaj bi p**egerska stavka te davno koašsla. List zagovarja naeijonalizaeljo rovov, je proti korupcijoni-stom v uniji, sa organiziranje vseh rovov, • proti lcempeeij-skim unijam itd. Springfield, I1L — (FP)-Sko-ro ravno isti čas ko se je udala Peabody premogovna druiba v Pen nsy Ivani j I, je bila izdana prva ¿tevilka glasila progresivnih premogarjev., Ljs^ izhaja pod i-menom The Coal Miner. Urednik lista je Frank Keen^y, vodja *a-psdnovlrginskih premogarjev. IMJft tiskaj .v ^firinfCeKUi, I!! V glavnem je list The Coal Miner posveftsn izvolitvi in programu, ki ga zagovarja John Brophyf ki kandidira za predsednika proti Lewisu. Zmaga v centralni Pennsyl-vaniji proti Peabody kompaniji in zvišana mezda na neunijakih Poljih, katero je povzročil pritisk unije in pritisk Johna Bro-1'hvja ter zahteva po premogu iz inozemstva, je poživela kampanjo za izvolitev Brophyja med- narodnim predaednikom. Vse je pokazalo, 4e si morajo msjnarji izvoliti drugega predsednika na mesto Lewlsa. Brophy je dokazal, da je zmožen in da se ne boji voditi boja napram kompani-jam. Ako bi šlo Ae nekaj časa tako naprej, kakor je šlo zadnja leta pod predsedstvom Lewisa. tedaj bi res bila nevarnost za obstoj unij ne samo v Pennsyiva-niji, pač pa po vseh krajih premoga. Premogarji potrebujejo res-«ega» in delavnega #oveke' za 'še -ne bo ♦udinjal tompenijam. Treba jim Je odločnega mola, ki se bo boril za delavske pravice in ki bo skušal obdržati unijo ter Jo raaširriti ns drage^reje, kjer še ni organiziraftiMudarjev. The Coal Miner je absolutno za nacionalizacijo rovov. Je pa tudi preti vsem korupcijonistom. ki so se ugnezdili v unije. Odločno Je proti kompanijskim unijam in se bojuje za pravice v splošnem, katere si morsjo premogarji pribori^._ vse izgledalo najslabše za zveznega sodnika Gedrge W. Eng-lisha, ki poaluje sa vshodnl Illinois, se je odpovedel tej zvezni službi in ja vložil pri CooUd-gu reslgnacijo. 8 tam se je tešil kongresnega preiskovanja. V svojo resignacijo Je navedel, da se ne počuti krivega, toda sedaj, ko je enkrat proti nJemu začeto postopanje za odstranitev iz javne službe, ne more več dostojno poslovati kot zvezni sodnik. Proti Engliehu je priila na dan prva obtošba pred dvomi leti, ko je list St. Louis Dispatch priobčil zahtevo zdaj izvoljenega senatorja Hawesa iz Mlseou-rija, da kongreena zbornica u-vede preiskavo o EngHshevom poslovanju. Englisha Je imenoval za sod-alt; te predsednik Wilson. English je obtcien, da je avojo slulbo zlorabljal pri irožnjl advokatom in sodiščem tor drugim javnim uradnikom. Poleg tega je zapleten v neko nepošten^ mešetarjenje z nekimi fondi in bankrotom. Kongresna zbornica )e le meseca aprila glasovala, da Js Englifh Izključen in zadeva Je hnele prit! le pred senat. Daslravno je English reelgni-rel, večina senatorjev zahteva, da bo atvar Ha Is dalje na preiskavo senatne komisije. Izključeno nI, de bo English le obeo- Jan. _ OBSODBA ZA OBSODBO CBZ DUMEIKA. ( hkago. — Martin Derkln, Id je bil prvotno obeojen na 88 let jate radi umora vladnega AetakUva phanahans In radi nakradenih avtomobilov, Se vedno dobi kako «bdet«» Itevflo tet jače. 'Število zapornih let as viče redi tega, ker se oglašajo drugI ljudje, da so Jkn biH afare-deai avtomobili, pri razpravi v četrtek se «a obeodOi aa dodat-alh pet let ječe, tako de Vse Ite-vilo let, katero#be moral odee-detL zdaj znale 48 let. Bettr Wsraar. Durklnove ljubica, je v vseh slnčajlh glavne priča proti Milijonar js zapnetll velike vsote denarja svojim največjim nasprotnikom. Toronto, ObL, Kanada, 5. nov. ftarles Vance MUler, odvetnik ""športnik, Je v svoji oporoki *>lil $700,000 v delnicah «eke pivovarne sedmim metodlstov-•kim pastorjem, Id so znani kot •do fanatični sovražniki alko-«rtične pijače. Denar dobe s po-iojem, ako obdrže delnice In vle-«Jo dividende ter glasujejo o f*l*xiarstvu pivovarne se do-deset let.' Zapulčiua Ima na-Preizkusiti pastorje, če so ajihovi principi res večji kot *e-'i4 P<> denarju. Dalje I« zapustil 198,000 v delnicah dirkaškega kluba avo-največjim nasprotnU ,kom' 1,1 so ga vedno napadal! J^h njegovih konjakih dirk. "v. Spance, vodje Prohibi-«»ino unij« v Kanadi, blvfl ge-¡jalni pravdnlk In neki Wvii r^ki uradnik. tP* bo orlginalnoat oporoke je Miller zapuatU dva Pttjona dolarjev tisti Ionski v Jf' vinr, Ontario, katera bo od ¿¡ev embra 1826 do 81. oktobra t™ p°rodflg največ otrok. Vae- J4 upravičene, pa naj rodi sa-ali nezakonske otroke. °poroks Js povzročila veHko Zdaj Imajo v načrtu 80 milj dolg bulevard, ki bo obkrožal Chl- Cklcage. •— Inženirji so oči-vidno začeli kar tekmovsti s priporočili in nasveti glede novlb čikalkih cest, ko je bila enkrat sprejčta predloga sa iadanje obveznic. Walicr, ki je predsednik komi.ije, katera dela na načrtu za olepšanje in izpopolnjenje Chieaga, Je zadnjič prišel z na črtom za zgradbo 80 milj dolgega bulevarda, kateri bo obkrolal mesto od vshoda na severu proti zepedu, totem južno ob vsem Chicagu in S0P*t na vzhod proti Jezeru na julni strani mesU. Ta načrt Je bil v četrtek prsdlolse na letni seji ftrtenovane komlrije ter bo prinesen pred ¿IkalW mestni odbor, da ga sprejme. V načrtu sta tudi dve drugi nov! cesti. Uroka bulevarda, ki se bo-sU križala v sredi loopa. Cesti aet v trgovskem okrožju razpdo-viU aa U način, da bosta samo 'ta enostranski promet. Ponekod bosta speljani kar skozi velika nova poslopja. Podrobnosti v poročilu govora, kake bodo napeljane U ceste. E-ne bo Iz osrčja Chicago vodlls »auškl austritt» te vodil zspádno po sedanji Po kov i ossti. Obe «eu boeU vodffl tako daleč, da se spojita s bo- Verdom, ki bo dolg Wde 8C milj ter bo obkroža1 (*fcafo PROSVETA GLASILO SLOVKHaWS WABOtMfl LASTNIMA Naročnina: Zedinj«* pol Uu la 11.» sa tri aiiiMi icu 1166 «a tri ai»nr<, la aa Nado« aa aar ana auk s -PROSVETA" -THE ENfcfGHTENMENT* Orraa of tSo Owä by tW a 'i vrrtiainc ratea <* goUcrtptfc». Uaàuë 8uua ( : Chica«* SUS. nnd forana FEDERATED MEMBER of I II Mbm. — Drugega kb m vrtijo držav la ksngr—nu volitve. Prai aa rM leži "eainple bat- ■ Da to m v oklepa)« a. pr. (Oet. SI, It*) pomeni ê» h • fm à a w na M Mtart Mat. PROHIBICIJA, NJENI UČINKI IN IZRODKL kongresnih*,' in vne uradnika. Is tega listka jždo«g Jasno da Uiidatvo, oziroma dedi* politlds» no in (o v vejjki večini zato, ker vspree volilne is cele države okraja St. Louis, je železno okrožje, kandidate, ki ho Jih psstavUe politične stranke in koliko Jih Je, ki ao prišli na volilni Aztek sami od sebe, ali pa ao bfli postavljeni 6d tnale ne-Ino organizirane skupine ljudi. \ Od ftpmir# delavska stranke je posta vi j Snih devet kandi- j.I.m, jtu: — — ...---- oaiov, aa governerja Od je govemerja Od de moMmke stranke so poetavlje-kandidat je; za je"^thouth [ oziroma so prišli na sami od sebe, ali pa Ijeni od male, nevid-Irane skupine ljudi, celem St. Louis okraju poslovila od trpečega v Strašnih mukah. In da si je bilo hudo, vendar nismo pričakovali najhujšega, tako da nihče ni mogel niti misliti, da dragega pokojnika na bo videl nikoli več. Zahvalit? m moram društvu "Domovina" S. N. P. J., katerega člani w> priHi v polnem številu in z zastavo k pogrebu. Lepa hvala vsem, ki so darovali vence, izkamli sočustvovanje in nudili avtomobile na razpolago. Anton Patntar In Ana Valentin-čič sta ptiftfr iz Ctevelanda na im. Hvala tu-govor ob krsti Dragemu aobratu in sorodniku pa želim Jniren počitek V tujini. Niso se mu iapolnili načrti, katere je delal; odšel je od nas prezgodaj in ostane nam vedno v spominu. Ob tej priliki pri spornimi naj obljubljamo, da bomo stali na strani njegovi družini in ji v potrebi nudili pomoč. Za sedSj pa našo glcfcoko soža-Ije. — John Kogoy. Ne mine teden, še manj pa mesec, ko nam nova odkritja povedo, kako je prohibidja razmrcvarila dut javno poštenost in moralo. Pred zveznim sodnikom George A. Carpenterjem se je oni dan razgrnil znani škandal t mašnim vinom, t j. vinom, ki so ga prodajali v zakramentalne svrhe. Zaslišane so bile priée, in te priée ao izpovedale reči, ki bo govorile, da je javna morala dobila zelo velik sunek. Neka priča je izpovedala, kako se je organiziral kro-| jV"¿r kandidatov. Od politične žek, ki je izdajal dovoljenja za predajo mašnega vina. ^^ V tem krožku niso bili ljudje iz človeških nišin, t j. ^¡ZX^^o^S^ je, o katerih ni javnost vajena slišati, da so krepostni in d€Uvake gtranke) in Larsen (od moralni. Ampak k temu krožku so spadali ljudje, kate- republikanske stranke), 52 kan-rim je bila poverjena naloga, da čuvajo krepost in iporalo didatov, Ukozvanih "indenpen-druih ljudi; torej so bili ^ in «moralni" M^e.l^^^^ H krožku za izdajanje dovoljenj ni spadal nihče dru* voiUno listo potom organizirane-gi kot Ralph W. Stone, bivši prohibidjonlški ravnatelj ga delavstva, za državo Illinois. Navedeno ni nié čudno, zakaj Takoj po organiziranju krožka za izdajanje fHJggg "î^o^rl Ijenj je stalo dovoljenje sa stočenje 2,000 galon mašnega njAf m ukoj atopUi gor vlada. vina tri sto dolarjev. Ko je šla stvar gladko od rok in ni joči in poaedujoči sloji ter zadu-hilo nevarnosti, da se početje tega krožka odkrije, se je šili Idejoorimiizlrtnjadalavetva povišala pristojbina za točenje mašnega vina od tri sto jç^ Jg na štiri sto dolarjev. zira v ¿oHtično organizacijo, bi Te pristojbine so člani krožka lepo delili med seboj, bilo mečno na političnem polju, kakor da je delitev postavna in so oni, ki iščejo dovoljenja ™r*àn™rAn°'£ za točenje mašnega vina, primorani plačati U davek, da fg1 ^ JJ^o"^ Apeii-se razdeli med one, ki pripadajo h krožku. ram na delavstvo: Organiziraj- Dokler so nepostavni koncegijoniati plačevali le poj ** v^titoo in postavite kan-tri sto dolarjev.za koncesijo, je od te vsote prejel diiavni ^^jKt senator Mason po dve sto dolarjev, prohlbicijoaiškl rav- vo\\\it izvoljeni pa bodo gledali natelj Stone po $60, prohibicijoniška agenta Rumps inj sa vaše intereae. — Joeeph Ule. Bennet, ki sta vršila službo vinskih nadzornikov, p* pet in dvajset dolarjev. Ko so pa morali nepostavni kon-cesijonisti plačati po sto dolarjev več sa dovoljenje, se tudi vsota delita na drug način. Suhaški državni senator Mason je prejemal po od "koncesije," državni prohibicijoniški ravnatelj Stone po $60 in prohibicijoniška agenta pa vsak po štirid dolarjev. Vsako sredo so delili denar. Zbrali so se v p puhaškega senatorja Masona in na to rasdelili denar, ko»| Ukor ga je prišlo notri v to svrho. In kaj sedaj, ko j$ ta korupcija razgaljena pred vsem _ fvetom? Ali se mogoče prizadeti keaajo In priznajo, dal brdaroMina' oiilwvo" n"a 1W-so krivi zarote za kršenje Volsteadovega zakona? Kaj minskem. V Ameriki ae je napa še ! I hajal približno oaemnajst let. Tu Stone je dejal v teku obravnave, da so prohibidjoni-b ^^^ Ski agenti smatrali ta denar, ki je prihajal na ta način in *j*r tudi aapuSéa družino — šoki ai ga je krožek razdelil vsako sredo lepo med seboj, za pfogo z desetimi neodraalimi navadno napojnino. otroci. Tupri.llJ.„. naivnost je celo preeenetiUimMto. ¡dfcj* ^fc^VS j* na Mdnera atolu navajen alilati maralkaj, da je vzklik- Th„mi,u. ^ j(."im,». tna. ml: "Kaj napojnlnaT Koliko je pa tneela U napojnlnaI ¿»J» Ur prUjubljM vmb; «ao-v treh mesecih?" m «oprog In ot. avojl drutlni. "Sedem tisoč dolarjev," ae je glaail odgovor, ampakl ^^^J^f med obtožend ni bUo slišati glasu, da se kaa^jo izvržene- m j« priredilo društvo "Domo-Va čina. Iz izjav, ki se tičejo driavnega senatorja Maso- vina." Prišli se na pogreb vai na, je pa bilo razumeti, da državni senator smatra ves d»| j» "P***. *** y ** nar, ki ga je prejel na U način kot pravilno zaslužen odvetniški honorar! Napojnina in odvetniški honorar! __ Ti dve besedi govoriU jasno kot beli dan, kako daleč I je izpodkopana javna morala, da javni uradniki, ki ao pre- gover- "iZit South Side Tum dvorani, i kamo našo iskreno zahvalo. iÖF.%3 Plerce, W. Va. — Po dolgi in mučni bolezni je umrl naš brat Niek Kaltnekar v ataroati 48 let. Preminul je dne ia. oktobra v Cumberland M. D. Allegheny bolnišnici. Bil je na operaciji med deveto In enajsto uro, nekaj minut nato pa je umrl. Tako Je Izjavil zdravnik. Pokojnik se je nahajal v bolnišnici od 18. septembra. Kaj je bil pravzar prav vzrok njegove amrti le rte Pokojnik je bil doma iz Pod- SVETÄ awask MUwaakae, Wla. ¡Z Vsem, kateri ao prkMmogli do dobrega u-speha naše zadrtje priredltv^ v nedeljo dne 31. oktobra t. 1. v lenih in razcapanih vojakov. Steuben se je lotil vežbanjs In jih učil manevriranja. Tekom e-nega meseca so ameriške čete prvič po začetku vojne bile v startu ftfrAevati manevre redhe vojake. Malo kaaneje je kongres imenoval Steubena generalnim inšpektorjem s činom in plačo generalnega majorja. Uspehi njegovega dela aQ se kmslu pokazali. Washington je sedaj mogel datj povelje in tekom petnajstih minut je bila vojska pod orožjem in gotova za od markiranje. Vsega tega prej ni bilo niti od daleč. V bitki pri Mon-mouthu je Steubenov močni glas spravil razbite vrste zopet v red. Ker je večji del svojega časa V porabljal za veAbanje rekrutov V disciplinirane vojake, ni mogel dobiti poveljstva na fronti. Končno pa ae je vendarje ure*? ničHa njegova želja, ko je bil-postavijen na čelo čet pri York-townu, kjer ae je odigrala ena odločilnih bitk v revolucionarni vojni. Tu je doživel čast, za katero so ga drugi generali zavidali, da je prejel V svoje roke ponudbo lorda ComwajUisa, an- Poeebej Se zahvaljujemo članicam društva "Napredna Slovenka" št. 6 J. P. Z. 8., vsem delavnim članicam, rojakoma Lechner in Kaytna za njih vsestransko poftioč, kakor tudi Ter-šinarjevi godbi, ki j* pridno in tudi izvrstno svirala ter tako pripomogla do boljšega razpoloženja in večjega uspeha. VseehČni odbor društva 192 SNPJ. št. flfcl^^^M vi »Wb Am#rik*»*«v jemali podkupnino govore o Uj podkupnini la še koi • pejpt&to 9à*émmm honorarju. Ali ti dve številu prebivalci drugih ti. Bilo je 8* avtomo» In vsepolno^ vencev. Po- ri es je vrül dne 81. oktobra 8.80 popoldne. Vsakdo je ■ iéi'ka ao spuščali POl "K mornariške pehotne čeU (Marine Corpe); ta godba je pod njegovim dvanajstletnim vodstvom proalula kot ana lamed najboljših vojaških godb v Ameriki. L. 1892 je p^al ostavko, da sestavi svojo laatno godbo — proslavljeno Soasa band. Od tedaj je U godba izvedla 88 poletnih turnej širomJLmerike in je bila petkrat v Evropi; priredila je čez 10,000 koncertov v tlsočini mest. L. 1910 je Sousa šel s svojo godbo lis pot okoli sveta in priredil koncerte v mnogih mestih Evrope, Alrike, Avstralije in Nove Zelandije. Kot skladatelj je Sousa uvedel neki poaeben tip koračnice; njegove koračnice so znane po vsem svetu In so mu pridobile pridevek "kndja koračnic." Nč-katere «med najbolj znanih in omiljenih ismed njegovih nalte-vilnih kompoakij so: Ubarty Bell, The Gladiator, Washington PoHt. High School Cadeta. Spiaal je tudi mnogo popevk in nekoliko operet. II. novembra 1730. — Fled-rieh van Stinten, a polnim ima-Horn Friedrich Wilhelm Auguet Heinrich Ferdinand Baron von Steuben, ameriški "driUmaeter". ae je rodil ° v Magdeburgu na Nemškem. BU je vojak po poklicu, dosegel v pruaki vojaki čin genera!4ajtnanta in bil milja-nec pruakega kralja. Po koncu sedemletne vojne z Avstrijo ae je umaknil ta vojaškega življenja. Brezdelja pa aa je kmalu naveličal. Tskom izleta v Pari« ga Jb franeoski vojni minister oposorti na Iraano priliko sa vojaškega strokovnjaka, ki N uvedel vojaško disciplino v vrate neiivHbäBpgHSB rekrutov, Takoj je Stechen sklenil vorita, da mora javnoet biti pripravljena ia Sa udaroe, preden bo ameriško ljudstvo spoznalo, da ja Steadov zakon največji «robokop javne morald? Ozkosrčni fanatiki, ki al domišljajo, da aa dalo čez noč odvaditi atarih šeg in navad, vztrajajo, da hlcija ostane, čeravno je daaaa dokazana atvai dalj traja ptoMbidja, toliko manj je spoštovanja do stav, toliko bolj prihaja javna morali na paa. M dan na dan, ko se je imel vrai-H * taSje ta je «ahala «ato je toliko hujte ki ca je povzročila kateri km Ml priča, ko prvd uoorirpotnim iMcl dn pol i Nikdar mi na ba I èe) le spomina prizor, ko se je Ia- vetih zvečer. .poutlat, Have another one, brother! Prijatelj, ki rad čita mojo kolono, mi je poslal sledeče pismo iz stare domovine v natis. Rad mu ustr&eta, daai protestiram, ker mi na U način jemlje prostor: :\ Dragi strie in teta in čela iah ta! ; ' Jr. . Nar prejt vas prau lpu po-zdravma uai akup, in vam dahaa vejdet de sma uzi zdravi, al drgač je nam pa prau slabu, kar . tud vam žel ima iz dna srca. Že Pa kej poftlite. Pa gudbaj zbu-vod lélS gre nám daè rtsktVL. gam. Zmerej je nejkSj, al Wjdft, toča, šufia^ poudje, votfi In buh vej kaj še Use. Res je taku hudu kar rta svejt mbre bit. fud potres fmama dastkrat. Prauje gspud de nas buh Straf u Jé, pa zmerej hodma k maš in h spud Jin na bužja pot hodma, tud msjon imama učSi, pa useglih je slabu. Nas Je že ufe sgreválo, samó še anu upaje imama ubu ga. če b še la nas zapnatu po-^ _ lej pa neverna kaku b Wu. Zdej gleškega poveljnika, s katero se je £e enmalu bul k efna zgonove jo t^ podal s svojo vojsko. S tem e bfla vojna dejanako končana ?o koncu vojne je kongres podelil Steubenu letno penzijo $2,500 in legislatura države New York mu je podarila 16,000 akrov zemlje blizu Utice, N. Y v zahvalo sa njegove zasluge. Do avoje smrti se je^tauben zanimal za vojaško organizacijo Združenih držav. Pripravil je načrt za vojaško akademijo in bil je eden izmed osnovnih članov društva "Society of the Cih-cihnati", organizacije prejšnjih vojakov in njihovih sinov. Umrl je dne 28. novembra 1794. 17. novembra 1706. — Seth Boydea, ameriški iznajditeij, rodil se je v Foxboru, Mass. Svojo mladost je preživel na farmi. Mehanično nadarjen, se je naj rajši mudi) v kovačnici in tan eksperimentiral. Njegova prva iznajdba je bil stroj za izdelovanje žeblje v. Kmalu potem je iznašel stroj za rezanje usnja tanjše debelosti .(machine for splitting leather) In ga prinesel 1. 1815 v Newark. Tu je prišel n*. misel izdelovati lakasto. us- 6. novembra 1854^-John Phi-Hp 8ouea,1bnerlfiri glasbenik. Rodil as je-v Waahin*tonu, D. C., kot sla španskega očeU m nemške matere. Kot miaiaUe-ten deček je prvič nastopil kot solist na goslih. L. 1880 rje bil —--------------—------ . , . . . p. imenovan ^U. ^^¿L!^}* ^ BMl izdelavo pripravljertb pMHl|jH|ittllBM vlačil s mešanico lanenega olja, dabil,, k sa bli ase «pobral v vuj-ska, samu gspud pranje de nejsa še osi plačan, de morama vam pisat de nam kaj poHete de botta dažej plačal. Pa pošlite prau lpu prosma,* sej vejste de je tlam trtfck. 4 Pa z Buham, buh vas var in marije in angel varh. * Lejte, še tu nasmema poaabt de sma dabil tiste vaše cajtenge k jima prau te prasvetA, k ste jih nam postlali, pa nč več jih ne-trebte pošilet, k sa taku zapeli-ve, samu tistu pileje ad sacjali-stu, j in ad komunistu, jin bolše-viku. Tach cajtng pmas ne nu-cama. Kater bere take cajtenge ta bo pogubljen, tist kater jih druka pa za šur. Jin tiefca narodna jednota je zanič, kater tam gre u tista jednota, jin bjare tiste cajtenge jin je aacjaiist, tiste bo vae use hudič uzeu, ja, vas že ima na ketnah. Zatu pomagajte de pridema ie mi h vam k je pr vas taku lpu Jin kje lat taku hudu. Prauja de je vam taku dabru kimate daat gnerja jin ¿e take kočije k gre j a brez ae je evo» ■ «a se \krcak.1B Ameriko kot dobrovošlse pripraven Odkatal Sk+~fj bor jeni pri Valley Forge. Pa. Ni. kdar tekom iMŠticijonanM vojne nI aaserifta vojaka bfla v tako ¿aloatnSfea stanju. Izvirna vojska 17.0QP mož ae je polago. ma akrfna na WUfo slabo oborfv Z saj in terpentina. Prevleka ae je najprej • osušila na solncu. Kasneje je Boyden zgradil posebne peči v to svrho. Boyden je izdeloval lakirano usnje do 1 1881, ko je prodal svoje t>odjet-je in začel izgotavljati kovalne železmr litine. Zgradil je prvo uspešno lokomotivo s cilindri izven Ogrodja. V svojih poznih letih se je povrnil k poljedelstvu in vporabil svojo iznajdljivost za pridelovanje novih vrst jagod. Neka vrsta rdečih jagod še vedno nosi njegovo ime. Tudi v starosti se je rad mudil v kovačnici in tu hmašel proces za pri dobivanje cinka iz njegove rude. S svojimi lastnimi rokami Je izgotovil močan teleskop (daljnogled) in mikroskop glad). Tik pred svojo smrtjo— 1.1870 — je pripomnil, da ima v glavi toliko nerazvitih idej rasne iznajdbe, da bi bilo treba dveh življenskih dob sa njihov razvoj. L. 1890 mu je bil postavljen spomenik v enem izmed javaih vrtov v Newarku, kjer je prebil večji del svojega življenja. 25. novembra 1R35—Andrew Carnegie, kralj jekla, se je rodil v Dunfermline na Škotskem Kot desetletni deček n je prise-m v Ametiko nkrtpaj s svojo družino in je sačei takoj delati v tovarni bombaževin za $1 plače na teden. Potem je bil (messenger boy) v PitUburghñ] Da pomaga aa vzdrževanje matere In sester, je v svojih prostih urah delal kot ¿nejavni re- je bil pomaknjen do je aakoflko denar j«, u ai ad Sirica, v agonov. ki r« kar ov«4<*, te tako sstfmrll prvi temolj evojeaaiH da, ki jih je dobival ve ia»<»*UaU%Je m ÍMMffc»vlen z bugam./iffitr adguvarite jin kej pofiL pj gudbaj žbugam in pozdravlen. Ja«*n gudbaj, pt hitra adpUie nazaj. Zbogam pa J zdravljen. Na kvanc vas pa O skup lejpapozdravma, jin abluV ma de bomk za vaa buga molil de b vas angel varvau, svet io*** |n marija enkar nepo^bt^ ^Jfj? T dabru šlu, mi gá naborna tokol pod- reja, o kaku je vam dabru, bogr se vam k ste tam, prosite praze-denta, al pa baaa de b Še mi kje OOO Kalifornija žaluje. Cenjeni Žarkomet! Devet "majorjev" v Kaliforniji grenke solze toči, ker jim je "queen Marie' odgovorila na brzojavno povabilo, da ne t*> obiskala Ka-Hfornije. Zdaj so žaloBtni. žalostni ao, ker ne bodo mogli poljubiti roke evropski kraljici; žalostni so, ker ne bodo naslikani a kraljico vred na prvi strani velikih kapitalističnih listov. Ne brigajo se, če Amerika danes postane monarhija, samo da imajo kraljico. Med njimi je tudi "major" iz San Francisca. Ojoj, kako smo demokratični! Živela naša demokracija, živela na vekov veke! — Žarki iz Kalifornije. • o % AsaaM»Uf•siflLt ALki iiL Aiiin mansai ciuvrn. Pssst! Ns uho vam povem -tako da ne bo nihče slišal — nekaj novega. (V Združenih državah je pol milijona moških, ki si pudrajo obraz. | To aicer ne spada v delavsko politiko, dobro pa je, da v pri-| hodnje pogledate v obraz onim, ki iio namazani . . . L** ' ' * & , * * * Nekje je meja! \Vsaka stvar ima svoje meje. Človek, ki v svoji bohli domišlji-| ji izriblja bolezen svojega blil-njega, je že prekoračil vse meje dostojnosti. • * * ; ' Pravljica. V deželi Bunkovini so bile volitve. Vsi kandidatje so bili izvoljeni! Noben kandidat ni pogorel.. Blažena dežela! Vesela jI maj&af " K. T. B. prog. L. 1862 aa je Pennsylvan-ska železnica bavila s eksperimenti v svrho nadomestitve lesenih mostov z železom. Carnegie se je zainteresiral za to in organiziral podjetje Keystone Bridge Works, ki je izgradilo prvi Železni most čez reko Ohio. Da poveča dobiček svoje družbe,!$1,600,000 na je sklenil izgotavljati svoje last- "junaški skladi no železo in tako vstOptt na pO-........ civilne vojne ja služil pod vojno upravo kot upravnik «^jaških ieleznlc In vladnih brzojavnih lje, kjer je rastel z razvejem železarske industrije in fpstal eden izmed največjih industri-jalnih vladarjev vseh časov. Njegovo prvo podjetja na tem polju je bila žielezaroa Union Iron Mills. Prvi Železarni oziroma jeklami je zaporedoma sledilo mnogo drugih. Leta 1888 je imel v rokah večino delnic o-smerice drugih podjetij v okolici Pittaburgha. Vaa ta podjetja je 1. 1899 konselidiral v eno veliko podjetje — Carnegie Steel Company. L. 1901 se je umaknil iz poslov ' in prenesel svojo družbo, cenjeno tedaj na $500,000,000, v še večjo ihdu-strijalno kombinacijo — United States Steel Corporation, ustanovljeno od pokojnega J. Pier-pont Morgana. Po avojem v pokoj en ju je Carnegie začel vračati obgnatvu nekoliko svojega nakopičenega bo-gaatva. Njegovi darovi za javne svrhe so glede skupne vsote prekosili one vsakega drugega A» merlkanca. Bil je jako sistematičen s svojimi darovi; daroval je navadno ob pokoju, da je obdarovana občitrti ali ustanova sama priapeU svoj delež za dotič-no svrho. Najprej se je spomnil svojih uslužbencev in podaril $4,009, Q00 ta pokojninski sklad. On ni nikdar obdaril poe- lltnrni' ma.waJI I. .. . . . amcer, marveč le znanstvene n* stanove, vseučilišča, tehnične So-iS hi knjižnice. Osmagteova največja poedina daritev je buržka Maka ustanova gte Sehool of Technology je podari 15 " Škotskim veeučUiačem je Škotskim vM»učiližČem inula atM tiakarski vajenn »• " 7. ril daeet milijonov U 1904 je tej obrti v FhieJefcfeiji ie ^ Uiliwi ramnrie H^ro Ftimt s • odari nad glavno vlogo znani zvezdhlk Douglas Fairbanks Njegova duhovitost je znana menda le slehernemu "pristnemu" Ysnkliu, de prav je morda nriyjnksT Ü tulne Evrope. > XS Žilav, močan človek je 4mo filmu, ki bo reflektlran na plkt-nu Central Park klnoteatra ves teden, prlčenši s 7. novembrom. "The Strong- Han1' Je komedij* ; komedije res potrebujemo od časa do časa« ker jo je. menda premalo v tem velemestu (iktf-gu. "Sinoopating Sue" Je godbena komedija« ki bo predstavljana v slavnem Chicago Theatre. Ozadje komedije je v New Yor-ku. Neki pevec se šali poupetl, da bi dobil pot in priznanje v gledališčih. Cela atvar pa je obdelana h komične atrani. Za združene države Evrope. Amsterdam. — Mednarodna strokovna unija je izdala protest proti nameri, da bi se katerakoli grupa evropskih držav /družila ekonomsko, ako bi se ne ukl ju-čilo vse Evrope ter svari vse de-! lavske unije na kontinentu, da naj se pazijo, da se ne razvije nova ravnovesna moč v Evropi, katera bi ogrožala mir Evrope. Detroitaki delavci proti kraljici Mariji. Detroit. — Detroitska* delav-ska federacija je odglasovala, da se strinja z vsako demonstracijo v Ameriki, ki ima značaj protesta proti obisku kraljice Marije, ker rumunska vlada zatira delavske organizacije. Obhajanje osemurnegu delavnika. • Chicago. — Letos bo poteklo 39 let odkar so bili usmrčeni prvi mučeniki na takozvanem Hay-marketu, ki so se bojevali za o-semurni delavnik. Leta 1886, ko so delavci zborovali, se je policija zapodila med nje ter ob i-stem hipu je nekdo vrgel bombo, ki je ubila par policajev. Več delavcev je bilo obdolženih čina in spoznanih krivim. Plače ognjegascev so zvišane v Žena L. C. Andrewsa, pomožnega zaklad n i ikega tajnika in voditelja prohiHeije, ki si zadnje čase posebno prizadeva, da bi uveljavil suhaško postavo, je pri izletu v Chicago izjavila mnenje, ki je v popolnem nasprotju s propagando njenega moža. Rekla je, da jo veseli, ker so pri zadnjih volitvah protipro-MMelJonlsti dobilj večino po več državah, po njenem mnenju jp to dobro raditega, da ai ne bodo mogli suhači domUljevati, da je «prohiblcija univerzalno mišljenje Amerikancev. Rekla Je: "Ce ljudje hočejo omiljenje Volstea-dove postave, zakaj bi ga ne dobili, pa če hočejo, da se prohibí-cija popolnoma odpravi, tudi ni nič več kot prav, da to dobe." Najbolj zanimivo pa je to, kar je Ahdrewsova žena izjavila glede 'avojega mola, ki zadnje čase potom časopisja toliko vzgaja ameriško publiko sa prohibidlo. Po njenih izjavah, Je Andrews suhač samo uradrtk "Niti jaz niti moj mol se ne ogrevava za probibicfjo. Dokler bo imel to slufbo, se i» kajpada ¡potegoval sa izvedenje zakonov prohibicije in ko se bo pokazalo, da ljudje prohibicije ne marajo, bo pa tudi rad prvi odstopil." Ženska precej dobro pozna položaj, kar lahko sodimo is sledeče njene izjave: Tihotapci, ki si delajo velike profite z prepovedano pijačo, so kajpada vsi za prohibicijo in ker se njih število veča vedno bolj, bo toliko težje prohibicijo odpraviti, čimveč bo tihotapcev. Niti Jaz, niti moj doprog In ne sin ne pijemo opojne pijače, odkar smo dobili prohibicijo, toda s tem nI rečeno, da tudi mi težko ne Čakamo dne-,va, ko bomo lahko imeli v svojih shrambah malo opojne pijače, ne da bi s tem kršili zakone." PftlčA V OBRAVNAVI PROTI HALLOVI ZBOLELA. 8omerviUe, N. J. — Ravno ko je Ime'a biü ¡¡»klicana pred sodišče, da bo zaslišana kot glavna priča proti bofcati ydovi Hall ih njenemu bratuA Millsu, ki sta obtožena, da sta umorila Halline-ga moža in neko komo pevko, Je Janne Gibson zbolela in je od-ftla v bolnišnico. Sodnik je takoj po Izjavi, da je priča Gibson na smrt bolna, pozval sodišče, naj »« s poroto vred premesti v bolnišnico. Bilo je veliko argumentiranja, končno so odloČili,' da razprave ne marajo preložiti v bolnišnico. Nekam mučna atmosfera vlada v sodni dvorani. Ko so zdravniki izjsvill, da je glavna priča nesposobna za zaslišanje, kajti vsako vznemirjenje bi lahko povzročilo smrt, Je položaj sodišča postal še težji. Tudi obtoženka Hali se slabo počuti In se je enkrat že onesvestila. 40 LET STARO SLOVO. Mfrlje. da ¡ Meakva. — (FP) — Is Moskve poročajo, da komunistični vodje prorokujejo Panevropske-mu kongresu zgodnjo smrt. To pa radi tega, ker je ta kongren delo male evropske buržoaz(Ji« Kongres je mislil fdruliti Evropo v ekonomsko enoto. Toda v «a doaedanja známenja kažejo, di'( ta polskuH ne )>o ¡rodil sadu. Mnenje aovjetov Je, da so se evropski kapitalisti zatekli v zadnjem momentu propadanje kapitalizma v kongres, ki so ga krstili Panevropski kongres. To-da U kongres je le takoj ob kr->t U izdihnil, ker ni imel pogojev niti ne hrane, ki bi ga kfi**al* ali pa vsaj driala pri življenju. Evropski kapitSlizem se zvija na vse mogoče načine, da bi se izkopal iz kaosa, v katerem se nahaja' lnitv katerega je «am zabredel, ker ni zanj druge poti. Kapitalizem preživlja svojo dobo In je radi tega »do umljlvo, da se zvija l^si skušs ohrsnlti žl\-Ijenje na račun delavstvs, kot je to delal vse svoje življenje. Toda sedaj so pa prišli krči kspi-talizma tako hudi, da jih ni več moči leči ti. KsdSr stvar prelivi svojo dobo, bi bilo nsjboljše, ds se umaknf drugi, boljši stvari. Tod* Je pa tudi náravno, da se vsaka stvar brani do zadnjega In rttisll, ds se JI povrnejo prvot-ni čssl In moči. Ampak kadar je dolgrano, jé doigrsho. . Tako je mnenje Üovjetov o ev. ropskem kapitalizmu In ^«evropskem kongresu. . tiltil iil'iVil zí pitéiifilfc Klerkl poštne uprave v državi zahtevajo pet dni dela v te-dnu. Polegtega sahtcvaJo te-danske IsplačOe mesd in ne dvotedenske kot do aedsj. r Boaton. (FP)' - Odkar je petdnevnik stopil v veljavo y ne-katerih industrijah, ao se poštni klerki v Massachusettsu odio-čili, da zahtevajo Ut^Jue. Dr- lavna federacija poštnih klerkov je na pvojt konvenciji sprejele tozadevno renolucijñ» Zraven tega ps zahtevajo tu-di, da se jim izplsča njihovo pls-čo tedensko in ne več dvotedensko kot do sedaj. Zahtevajo tudi svoje predprsviče, kadar so transferiranl na druge pošte. Glavni tajnik poftrtlh klerkov pa je dejal, da ne morejo zá sedaj še zahtevati višje mezde, ker bo v prihodnjem kongresu preveč "šepsvlh rac", da bi se brlafr* le zanje. On pravi, da no v kongresu več nazadnjakov kako» ps Jih Je bilo v zadnjem. Toda kTJub temu pa bi ss klerkl morull potegovati zs svo-je prsvlce, kajti kar tako na lepem Jih fflft ne bodo dobili. in' | " ----» 2ena enakepravna v Avstraliji. Melbourne, Avstralija, 5. nov. —Zbornic^ v provinci Vktorljr Je včeraj sprejela zakon, ki do-toča, da Je Žena pof>ob»oma In v vseh ozlrih'enakopravna z moškimi. To Je jfrvl zakon te vrste v Avstraliji, fc*« volilno pravico le od lete W8. Garlbaldl aretiran v Nlci. Niče, Francija, I nov^-Ric-clotti Garfoaldi, vnuk slavnega italijanskega revoJucijonsrjS («aribaldija, ki je 1*U 1870. vzel papežu RHn, je bil včeraj tukaj aretiran po francoski policiji Garibaldl je dbdolžen, da Je v zvezi z zadnjim atentatom na Muaeolinfja. fsžIsti gs silno so-vraži jo tn on eevreJl fašiste, On Je vodja Italijanske organizacije Italia Libera," kstere člani se Met pinfrn'fafo te» je mogoče vet Iz Hallfaza, N. S., poročajo, da so v Baltiškem morju našli zamašeno steklenico, v kateri js bil papirAček z napisanim slovesom nekegs mornsrjs, katerega je namenil svoji msterl. Steklenica Je plavila pe morjih sko-ro 40 let, predso so Je igM te odmašili mornarji. Na lUtiču so bile besede: "Kdor to najde, naj sporoči moji materi, da sem umrl v boju«— Krmar John Lee, Haiifax. Dne 17. maja, 1887." Papir je bil le siv in pisava komaj čitljiva. Meti, kateri Je bil naslovljen, Je umrla že pred petintridesetimi leti. STANOVALiC JE UJTRELIL ZAMORSKEGA HliNIKA. Chicago. — V apartmentnem poalepju n. Inglestfe sve 6126 so bili vsi Stanovalci zadovoljni s hišnikom zamorcem Johnsonom, samo jeievl Ous Seitz ne. Predsinočajem Je ieltz viharno stopU r Idet nad John-•ona in nad nJim zavfrfl: "fzpu-aH v moje stanovanje vež gor-kote, drugače te nh4Jen*7 Nil nI čakal, temveč kar Isprešil In samokresa na zamorca. Zamorca •ter! In nor! tinelo?. < Mi, m» * J Vk I ' ALBERT STETZ CO P.us.nc N.J novembra. sa svpjo hčer Marijo Peterka, doma iz Mengše pri Kamniku. Živela je prt ovoji mačehi Jori Peterka v Mengšu, in jaz njen oče bi rad izvode! kje ze sedaj nahaja, ali je fte doma ali ze že nahaja kje tukaj v Ameriki. Uljudno prosim cenjene rojake če kdo kaj ve od nje, naj mi to naznanijo, privolji sem tudi h t roške povrniti onemu, ki bi mi poslal njen natančen naslov. Prosim, da mi pišete na moj naslov; John Peterka, 543 Hay Street, Fairport Harbor, Ohio. (Adv.) t a * k o ODVAJANJE f pMkuiajt« Santal Midy Naprodaj v v*«h Ukurnab. POSLU2ITE SE KAMPANJE ZA NOVE ČLANE IÍ PRIDOBITE SI LEPO NAGRADO! zdaj- tudijpnih nekdaj ponosnih tristp kraljev — ravnali brezobzirno in z usmrtitvami čistili senat, kadarkoli je le bila priHka. In kar so senatorji znali, je bilo, da ao znali antično umirati, in ti, kateri ebostaH, so se znali za nje m4|0evati. Kar Je .namreč krščanskemu človeku po smrti nebeiko veselje ali pa trpljenje v peklu, to je antičnemu človeku dober glas in čisto ime v zgodovini. In nad dobrim glasom in č(atim imenom svojih cesarjev je izrekal Henat z ustmi histerije svoje sodbe. Tacitue, Dio Cassius, Plinius mlajši so bili senatorji, Svetonius Tranquillus v sivem, ga je najbrše tako prevzel, da je slikal predata ve svoje duše, in ne resničnih ! obrazov — to ni točni in Jasni Thukydk|es, to je romanopisni tajent femile Zole ... In na vseh teh sliksh in sodbsh, ki so bile pravzaprav polemično oroije, Je zgrajena enostranska slika rimskega cesarstva, propada, izprijenoatl. gnilobe in kakor ae vse to imenuje. Novejša zgodovina je prosta takih sodb -t- kajti stare dinastije vladajo še vedno, in paragrafi kaznujejo, vsako žalitev člani vladajoče rodbine, četudi je še več sto let mrtev ... Tega ni bilo v starem Rimu — dinastije so se menjale, malo-katera je vztrajal^ dve generaciji zapored; in pošastna slika tava ali onega ceaarja je eluii-la le za osončje svetlemu pojavu šlvečega vladarja — erimen laesae majestatis v preteklost je rado videlo in bralo i občinstvo i cesar. Caligula je bil izmed tistih Ijudij, v katerih si* dr uši genialnost z blaznostjo. Njegova osebnost je bila prikupaa, imel je nenavaden dar govora, globoko rsssodnost ln pereč do-vtip. Osem meesOev po nastopu vlade ae ga je polotila strašna bolezen, prestal jo je. ko ao mu je i>a vrnilo življenje, jo bU norec. Rim, ki s^ je ob njegovi bolezni tresel utrahu za njegovo življenje, se je sdaj zgrozil nad tem povrnjenim življenjem. Jasnih trenutkov je bOo čez-dalje manj in manj, bilo je očividno, da mora biti, odstranjen cesar, ki ne more odgovarjati za svoje čine. Iz one preproste hi|e, kjer se je rodil Ti-berips in je prešlvel Caligula svoja mlada lota, vede pokrit hodnik k Tiberijev! palači, k) Ja stala nad Forom. Nekega januarakega dne 1. 41. je hitel Caligula ob eni popoldne Iz clrka. kjer ao se vršile Igre na čast Augustu, k obedu. V hodniku so se vadili grški mladeniči aa pred-Mav^, coaar jih Je trenutek gledal, hvalil in /podbujal, v tem pa mu sada tribun Chaerea, ki Jaibil ta dan načelnik teleane straše. od zadaj rano z bodalom, drugi zarotalkl eo ga pobili do kraja. Morilci so se «krili sa par ur v Gcr-maftjcovl hiši, ko ao pa videli, da jim ne grozi nevajnoet, eo drevlll k »palači in ubili njegovo Šeno in otroka, hčerko, ki jo je nesrečni norec M rastno ljubil. Mrlič je leAal ie na hodniku, ko aa jo razširila po Rimu vest o amrtt imperator j«-vi. Germanska telesna garda je prihitela! meetu «more z golimi meči ln je hotela o« vet i ti avoJSga najvišjega poveljnika, ln le dubaprteoteost konzularJa Valerija je prepre-čttaSeliko prelivanje krvi. Ko ao namreč vo-JtfKpUii. Ido je ubil cesarja? - so jim je poetavfl VsšeriUS nasproti H» dejal: Bil bl sre-tm, ko bi ga bil uWl Jas! — Osupnili so. utihnili ln ae polzgubill. (WJs.) Tu je stala hiša cenzorja L. Orasss, na čigar vrtu je raslo šest kresnih starih lotosovih dreves; to hišo Je kupil M. Tulius Cicero, veliki govornik ln mejhni politik, to hišo mu je razrušil gloglsani Ctodius, senat pa jo je potem vnovič sezidal. ; Tu si je postavil palačo Scaurus, njen atrlum so nosili osemlatrideeet čevljev visoki «tebij Is črnikastega mrsmorjs, pripeljanega z otoka Melos; tu nekje so stanovali Horten-sh», Ciceronov tekmec, in Catlllna, žrtev ln po-oos Ciceronov; triumvir M. Antonius, katerega hišo je podedoval Augustov prijatelj in zet, M. VIpssnius Agrippa . ; . Hodiva sem ter tja . . , RaivaJlne, molče-čs razvaline ... le zgodovine govori ,. . ■; Tlaka vabila aa veselice in ehod* vizitnice, éaanike, knjiga, koledarje, 8smo tista hiša, kjer ne je nArodil ceear Tiberiua, stoji še zdaj na Palatinn. Edino popolnoma ohranjeno bivališče antičnega Rima. Dekoracije in freske ns stenah govore Še z oble-tlelimi barvami o nekdanji preprosti krasoti tega pstricijskcga stanovallšča, uevelika raz-Hipnost poslopja pa nikakor ne odgovarja našim prrdstsvsm o rimski palači, io b* celo ne o palači, v katvri je stanoval član tprtpoaosnega rodu Claudljccv. Toda Tiberijev oče je bil Še zakrknjen republikam*-, ki je celo predlagal, naj se da morilcem Julija Caesarja nagrada, In njegovo bivališče nosi znaOaj republikanskega državljana; neveliko, brez kričečega nakitja, toda ponosno in samozavestno. Ko se je An-toniuH pobotsl z Octavianom, poznejšim prvim cesarjem, je moral ponosni Claudius odstopiti svojo šeno Llvljo ¿oltolaaemu dediču Caeaarje-vemd — odstopil jo je, toda kmalu na to Je "mrl — gotovo vsled strtega ponosa. Njegov «in Tibarius, ki ga je. adaptiral Augustus, je nastopil |HI njem vlsdo sveta. In preprosto republikansko bivališče jg prešlo v last Germa-niea, tistem Germanica, ki ga je oboževal Rim m ki so as vanj upirale oči vsega sveta z najvišjimi nsdsmi. In v tej hi*l Je rasel tudi njega sin Gaju» Caeser. imenovan Caligula. ki je podedoval simpatije in ljubezen vojaštva in ljudstvs po svojem očetu, ko Je prezgodnje »mrt prehitela Atiriintrideaetletnoge Gerinanl-«a na potovanju po Mali Aziji. Ko Je hllo Ca. 'iguli dvajset M, ga Jo poklical stsri Tlberius k aebt na Cepri, in ftfsša grozovitih bajk in Krdih klevet, ki obdajajo drugega cesarja na tem Otoku, se ovljo zdaj tudi okoli Caligule. Cc človek prebira rimske zgodovinarje conske dobe, ne sme pozabiti na par ekolno-stlj: cvet republikanskega Rima je bil senat, «oih "tristo ponosnih ln ošabnhl kraljev", ki w nikakor niso mogli samisliti v podrejene vlog«* n dobah cesarstva. Rcpubllkanake tradicije senate niso Izumrle , t. j. bile s» prav tako prapor in geslo njegovo, kakor eo danes prapori in geale rasni programi raznih strank, pod katerimi ae akriva vedno ona večno reanlč-na zahteva "daj ml, da sodem, kjer aedlš ti", in tako so se v senatu snovals zarot« proti cesarjem. najemali se es morilci bi korumpiralo vojaštvo, drame pe» keWtws so je odigrala Idlbus Mart Ua U 44., M Je padal v IVmipajev k uri) i pod senatorsUml bodali Ceeeer, eevsda al več d^akel — usede. U > doletela Oaeser. KVf morilce, js bile shranim očetom svarilo sa vse časa. Na«protne pe eo cesarji v posesti polne oblaoti nad llvljeajom m-Sart** vaeh pMMnfh drls^janot — n*d jo bik? VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE USTMENA POJASNILA V JUGOSLAVIJI aM bode s radostjo praznovan v marettmteri družini, Je odvisno ^ dobrosrčnih rojakov v Ameriki. Pomagati potrebni» Ja adsa glavnih ptMisv teh grešnikov, is saponurii^sl, dajma darilo doatavUene |e pnd botfms, dvzkrst- Dsetavi vaake denarne paHUsttn siifsgsms naše asjvečjo ** najttfJ** ean*o*