IZHAJA VSAK ČETRTEK UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34138 Trst, G. D'Annunzio 27/E, telefon 630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini tednik NOVI UST Posamezna številka 1.200 lir NAROČN INA Letna 50.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 55.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1875 TRST, ČETRTEK 13. MAJA 1993 LET. XLI. Se bomo spametovali? »Akcija 1000 podpisov« je, kot smo že ugotovili v prejšnji številki našega lista, popolnoma uspela. To z zadovoljstvom in tudi s ponosom poudarjajo zlasti pri goriški Slovenski skupnosti, saj je bilo treba na Goriškem dejansko v nekaj dneh zbrati podpise skoraj polovice tradicionalnih volivcev edine slovenske politične organizacije v Italiji. V nasprotnem primeru na skorajšnjih pokrajinskih volitvah ne bi bilo slovenske kandidatne liste. »Več kot ugoden razplet akcije zbiranja podpisov,« pravi tiskovno poročilo goriške Ssk — »dokazuje, da so načela naše organizacije tudi v novem času prav tako veljavna in prodorna, če ne celo veljavnejša in prodornejša kot prej. Imeli smo hkrati priložnost, da ugotovimo, kako se obnaša naš volilni zbor. Živimo vsekakor v času, ko razcepljenost ni perspektivna in ko so v duhu nove Evrope prav manjšine tisti preizkusni kamen, na katerem se preverja veljavnost strankinih programov. Pri pravkar omenjeni akciji je odziv naših volivcev presegel pričakovanja in Ssk vidi v tem težnjo po povratku k osnovnim kulturnim in civilizacijskim temeljem, pri čemer predstavljajo narodna zavest in priznanje ter spoštovanje vseh narodov nepogrešljiv dejavnik novega časa, ki prihaja tudi do nas«. Smatrali smo za potrebno navesti glavne misli iz sporočila naših goriških prijateljev iz vrst Slovenske skupnosti, ker smo prepričani, da ne gre le za obetaven uvod v volilni boj, temveč tudi za dokaz, da se je tudi znotraj naše slovenske manjšine nekaj začelo premikati, da morda jemljejo za vedno slovo razne ideologije, ki so se izkazale za izmišljene, nas globoko razdvajale ter omogočale vsakovrstne manipulacije z nami. Kam je vse to privedlo, je na dlani. Doživeli smo, da nam grozi resna nevarnost da bomo izginili iz deželnega sveta, da ne bomo torej imeli več svojega predstavništva v tem zelo pomembnem zakonodajnem telesu, kot nam tudi grozi nevar-DRAGO LEGIŠA Ulit H Pogovor z glavnim kandidatom Ssk za gorisko pokrajino Damijanom Terpinom » Še smo tu, uporni in načelni« Slovenska skupnost v Gorici kandidira za pokrajinskega predsednika v pokrajinskem svetu (tako se po novem imenujejo nekdanji »nosilci liste«) odvetnika Damjana Terpina, ki pripada mlajši generaciji, a se že več let ukvarja s politiko. Med drugim je član strankinih svetov in tajništev na deželni in pokrajinski ravni, poleg tega pa je deželni tajnik Mladinske sekcije Slovenske skupnosti. Kakšne so, glede na novo volilno zakonodajo, možnosti za izvolitev slovenskega predstavnika v goriški pokrajinski svet? Najprej moram povedati, da je novi zakon o pokrajinskih in občinskih volitvah, blago rečeno, nejasen. Poleg tega tako Centralni volilni uradi na sodišču kot tudi prefekture niso znali oz. mogli nuditi nikakršnih točnih odgovorov na kopico vprašanj v zvezi z zbiranjem podpisov, načinom predstavitve kandidatnih list itd. Pri vsem tem so se dogajale neverjetne stvari, ki so veren dokaz kaosa, v katerem se ta- država nahaja. Stranka Slovenske skupnosti me je predlagala za »nosilca liste«, torej tistega, ki bi zasedel mesto svetovalca v primeru, da bi Ssk dobila vsaj en sedež. Po novi zakonodaji pripada to mesto najprej tistemu, ki kandidira za mesto predsednika pokrajine. Od tod tudi moja kandidatura za to mesto. Slovenci smo v prejšnji mandatni dobi imeli dva predstavnika v pokra- Datnijan Terpin jinskem svetu: dr. Mirka Špacapana (Ssk), ki je bil tudi odbornik, in Aleksandro Devetak (PDS), ki je postala odbornica v zadnjih mesecih. Glede na število zbranih podpisov (skoraj 1400!!!) ima naša stranka zelo dobre možnosti za ponovno izvoli- tev svojega svetovalca, saj smo praktično pritegnili k podpisovanju skoraj polovico števila naših dosedanjih vo-lilcev, kar pomeni, da se je krog naših potencialnih volilcevzelo razširil. Ogromno je bilo t. i. »novih« podpisnikov, ki doslej najbrž niso glasovali za našo stranko. Upam, da bodo svojemu podpisu za Ssk dodali še svoj glas. V primeru, da bi Ssk ne bila med dvema najmočnejšima strankama, se bomo morali v morebitnem drugem krogu volitev odločiti za podporo enemu ali drugemu kandidatu za predsednika pokrajine, sicer bi praktično izgubili mandat, ki bi bil pridobljen v prvem krogu. Kako se goriška Slovenska skupnost pripravlja na volitve in kakšni so njeni programi? Stranka Ssk se žal, kot vsa leta, pripravlja na volitve amatersko, v smislu, da se lahko zanaša le na dobro voljo in prosti čas svojih predstavnikov, aktivistov in simpatizerjev. Kljub temu pa smo dosegli veliko zmago, da smo zbrali ogromno število podpisov in jih, prvi med vsemi strankami, predstavili na sodišču skupno Vprašanja je postavila Helena Jovanovič llllt BI Dejavna manjšinska Slovenska skupnost izraža veliko nezadovoljstvo nad izvajanji ministrskega predsednika Ciam-pija, ki v svojem programskem govoru sploh ni omenil manjšinske problematike v Italiji, med posvetovanji za sestavo vlade pa tudi ni sprejel zastopnikov manjšinskih strank, ki so prisotne v parlamentu. Slovenska skupnost je bila mandatarja pravočasno opozorila na odprta vprašanja Slovencev v Italiji s posebno spomenico. V njej je zlasti podčrtala zahtevo po pravičnih zaščitnih določilih in po jamstvih za zastopstvo manjšin v okviru snujočih se volilnih reform. Zal se je zgodilo, da tudi predstavniki italijanskih strank v razpravi o zaupnici niso sprožili tega vprašanja. Zato je Slovenska skupnost toliko bolj hvaležna poslancu Union Valdotaine Caveri-ju, ki je edini spregovoril o nuj- nosti odobritve tako okvirnega zakona za jezikovne skupnosti v Italiji kot globalnega zaščitnega zakona za Slovence, in pa poslancu Siidtiroler Volkspartei Ebnerju, ki je v glasovalni izjavi spregovoril o nevarnosti, da novi deželni volilni zakon izbriše slovensko prisotnost v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. Ebnerjev nastop, ki ga je neposredno prenašala tudi televizija, je spomnil na dejstvo, da ima italijanska manjšina v Sloveniji zagotovljena mesta v voljenih telesih. Italija pa ni usmerjena v Evropo, je še pribil, če po mnenju nekaterih za Slovence ne bi smelo več biti mesta v deželem svetu. Obe manjšinski stranki, s katerima Slovenska skupnost že dolgo vzdržuje dobre in delovne stike, sta izrazili solidarnost naši narodnostni skupnosti, glede volilnih reform, ki naj bodo pravične do narodnih manjšin, pa pričakujemo jasnih stališč vlade, vladnih, opozicijskih pa tudi tistih sil, ki so v tem trenutku obtičale nekje na sredi. Izjave, ki jih je dal v tem smislu v Primorskem dnevniku tržaški demokrščanski poslanec Co-loni, niso nič kaj vzpodbudne. Podtajnik v zakladnem ministrstvu obžaluje, da »Ssk ni uspela skleniti dogovora s KD za deželne volitve«. Človek se pri tem vpraša, koliko vpliva ima poslanec Coloni, spričo dejstva, da se, med strankama sploh niso začela pogajanja o možni povezavi zaradi »veta« tržaških krščanskih demokratov. Skorajda kot roganje pa izzveni njegovo mnenje o zajamčenem zastopstvu, češ da ga ni mogoče priznati 100 osebam, »kar seveda ne pomeni, da je Slovencev v Italiji samo 100«... RADIO TRST A ■ ČETRTEK, 13. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 10.00 Poročila; 11.30 Ivan Cankar: Podobe iz sanj; 12.00 Moja srečanja z ljudmi v stiski. Pripravlja Janko Bohak; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Kantavtorji in šansonieji; 15.30 Mladi val; 17.00 Poro čila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glas ba; 18.00 Četrtkova srečanja: »Vaš Pepi in papači«, prof. Kosovel piše iz zapora. ■ PETEK, 14. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Okno na Arbat. Pripravila Martina Kafol; 9.00 Literarni utrinek. Napisal Jakob Renko; 10.00 Poročila; 11.30 Ivan Čankar: Podobe iz sanj; 12.00 Alpe Jadran; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik, 13.30 Iz preteklosti v sedanjost. Pripravila Vlado Klemše; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Barvna šahovnica«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba. ■ SOBOTA, 15. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 Bučanje himalajskih hudournikov; 10.00 Poročila; 11.30 Ivan Cankar: Podobe iz sanj; 12.00 Ta rozajanski glas — Oddaja iz Rezije; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Ciril Zlobec: »Italijanska srečanja slovenskega pesnika«; 16.00 Šaljivo — resno; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena: »Ob srebrni reki«. Izbor izseljeniške proze, ki ga je pripravila Zora Tavčar. ■ NEDELJA, 16. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder. Zlata Jurin: »V rekordnem času okoli sveta«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Mala scena: »Ob srebrni reki«. Izbor izseljeniške proze, (Zora Tavčar); 15.30 Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba. ■ PONEDELJEK, 17. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.10 Jugoslavija po letu 1945; 8.55 15 minut z...; 9.10 »Ljubi... ne ljubi«, bolj ali manj resnične zgodbe o spogledovanju in nesojenih ljubeznih; 10.00 Poročila; 11.30 Ivan Cankar: Podobe iz sanj; 12.00 Kamen in sonce (egiptovski dnevnik); 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Srečanje z novo pesmico«; 15.10 Nikoli ni prepozno za učenje; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba. ■ TOREK, 18. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Zvočna ropotarnica, glasovi in zanimivosti iz radijskega arhiva; 10.00 Poročila; 11.30 Ivan Cankar: Podobe iz sanj; 12.00 Nepoznani planet Zemlja; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.5o Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Jože Babič »Rosa L. -kronika o neki revolucionarki«. ■ SREDA, 19. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 10.00 Poročila; 11.30 Ivan Cankar: Podobe iz sanj; 12.00 Male skrbi — veliko veselje; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Na gori-škem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Tihotapstvo, ropi, krivolovi in druga hudodelstva ob meji. Zaprtje meje na Vse kaže, da so se odnosi med Srbijo in bosanskimi srbi v Bosni in Hercegovini hudo zaostrili, potem ko je »parlament« na Palah zavrnil podpis mirovnega načrta, ki sta ga bila izoblikovala predstavnika OZN Vanče in Owen. Na ozemlje ZRJ (Srbije in Črne gore) baje nimajo vstopa voditelji Republike srbske v Bosni in Po porazu, ki sta ga doživela na Palah, sta Čosič in Miloševič prešla v protinapad. Za petek, 14. maja, sta sklicala v Beogradu zasedanje političnih predstavnikov vseh Srbov, ne glede na kraj, kjer je bil kdo izvoljen. Trdita namreč, da so vsi Srbi odgovorni za usodo svojih rojakov v Bosni in Hercegovini, ne samo neposredno prizadeti bosanski Srbi. Tako se bodo v Beogradu sestali poslanci iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine ter iz Krajine, se pravi z ozemelj na Hrvaškem, kjer so Srbi v večini. Namen tega srečanja je očiten: vnaprej zavrniti vsako veljavnost referenduma, ki so ga na Palah določili za nedeljo, 15. maja. Hercegovini, med njimi predsednik Karadžič. Srbska prvaka Čosič, Miloševič ter predsednik Črne gore Bu-latovič so na Palah doživeli neuspeh, saj jim ni uspelo prepričati članov »parlamenta«, naj vendarle potrdijo že omenjeni mirovni načrt, ki ga je bil v Atenah podpisal Karadžič. Neuspeh je v političnem pogledu tembolj pekoč, ker je bil na Palah prisoten tudi grški ministrski predsednik Mit-sotakis, pobudnik srečanja v Atenah. Sklep, ki je bil sprejet na Palah, naj se o mirovnem načrtu izrečejo bosanski Srbi sami na referendumu, bi v mednarodnem svetu gotovo naletel na posmeh, če stanje v BiH ne bi bilo tako tragično. Za referendum namreč sploh ni najosnovnejših pogojev. Medtem zlasti v ZDA resno preučujejo možnost vojaškega posega v BiH. V VVashingtonu sicer še vedno izključujejo poseg ameriške pehote, češ da bi bilo dovolj letalsko bombardiranje glavnih postojank srbskih enot. V ZDA je poleg tega vzbudil pozornost obisk slovenskega obrambnega ministra Janše, ki je ob tej priložnosti podrobneje obrazložil slovensko pobudo za rešitev krize v BiH. Slovenija je lani pred lagala Varnostnemu svetu, naj bi poskrbel, da bi se predvsem zaprla meja BiH s Srbijo in Črno goro. »Brez pomoči Srbije bi bila letala in oklepne enote bosanskih Srbov v 14 dneh dejansko neuporabne,« je pred dnevi dejal minister Janša. * * * Pomembno priznanje Z odlokom sv. očeta je bil ustanovljen Papeški svet za kulturo. Za njegovega tajnika je bil imenovan slovenski duhovnik dr. France Rode, dosedanji tajnik Sveta za dialog z neverujočimi. Papeški svet za kulturo ima dva oddelka: za vero in kulturo ter za dialog z različnimi kulturami. * * * Se bomo spametovali? 4nm n nost, da ne bomo prisotni v pokrajinskih in občinskih svetih. Doživeli smo dalje, da predsednik nove osrednje vlade v svojem programskem govoru pred parlamentom sploh ne omenja narodnih in jezikovnih manjšin in da — kar je še hujše — narodnih in jezikovnih skupnosti ter njihovih problemov ne omeni noben poslanec vsedržavnih strank, tudi tistih ne, ki se potegujejo za glasove naših slovenskih volivcev. Se bomo spametovali? Izid »akcije 1000 podpisov« predstavlja v tem pogledu vsaj rahlo upanje. » Se smo tu, uporni in načelni« -tun n z listo kandidatov. Tu bi se ponovno rad zahvalil vsem, ki so dali svoj podpis, pa tudi vsem tistim, ki so podpise pobirali oz. nagovarjali volilce, naj nas podprejo. Med volilnimi aktivnostmi bi pripisal velik pomen stalni prisotnosti v medijih, zlasti v tisku, na radiu in televiziji, v kolikor pač bodo razna uredništva do nas razpoložljiva. Želel bi tudi srečati čim več volilk in volilcev, za katere nameravamo pripraviti srečanja s kandidati po vaseh in v mestu. Najbrž bo tudi tokrat Ssk edina, ki bo v mestu in okolici razobesila slovenske plakate, kar je, mimo volilnega učinka, jasen znak naše prisotnosti. Vso našo povojno zgodovino je pogojevalo ostro politično ločevanje med pripadniki slovenske manjšine. So sedaj po Vašem časi zreli za skupen nastop? Menim, da so časi za skupen nastop ne samo zreli, pač pa za njimi že krepko zaostajamo. Prav Mladinska sekcija Ssk je bila v stranki gonilna sila nove orientacije Ssk, ki je prva začela tovrstno politiko med Slovenci v Italiji, Ssk je široko odprla vrata novim silam, ki so vanjo pristopile in našle svoje pravo mesto. Tudi rezultati niso izostali, tako na Goriškem kot na Tržaškem. Potrebnih pa bi bilo nekaj korakov naprej. Žal ni prodrl naš predlog o skupni kandidatni listi za deželne volitve. Dejansko so mu nasprotovale vse slovenske strankarsko organizirane komponente, kar pomeni, da njihova vodstva krepko zaostajajo za željami in hotenji slovenskih volilcev. Stoodstotno sem prepričan, da je enoten volilni nastop Slovencev edina možna rešitev, saj vsakokrat tvegamo izpad iz izvoljenih organov. Nova zakonodaja, ki je vedno bolj večinsko obarvana in, kar je prava sramota za »demokratično« državo, ne predvideva nikakršnih korektivov ali zajamčenega zastopstva za pripadnike manjšin, nas naravnost sili v združevanje. Glede na vse to je čas, da slovenski volilci in volilke jasno povedo, da si želijo enotnosti in močnega slovenskega samostojnega predstavništva v izvoljenih organih. To pa danes, ko vodstva strank, za katere so vedno volili, tega nočejo razumeti, lahko storijo le z glasom za Slovensko skupnost, ki se je edina jasno izrazila za tovrstno rešitev. Tudi SKGZ, kljub sicer nekaterim načelnim izjavam, še ni naredila nikakršnega konkretnega koraka v to smer. Če bo še naprej svetovala volilkam in volilcem, naj pač podpirajo vse možne slovenske kandidate, vključno tiste, ki jih italijanske stranke postavljajo na liste zgolj kot vabo za naivne volilce, bo pač pomenilo, da se nikakor ni rešila svoje pretekle politične orientacije, kljub izjavam in svečanim proglasom o svoji prenovi, in da namerava nadaljevati v pogubnem razprševanju slovenskih glasov. Kaj bi želeli reči volilcem? Volilcem in volilkam želi predvsem povedati, da se ob teh pokrajinskih volitvah ponovno nahajamo pred življenjsko preiskušnjo: hoteli so izbrisati našo prisotnost s tem, da so nas prisilili zbirati podpise, vedoč da smo pri tem v bistveno slabši situaciji od ostalih strank zaradi naše manjšinske narave; dokažimo večinskemu narodu in rimskemu zakonodajalcu, da smo Slovenci še vedno tu, uporni in načelni, in da ponovno terjamo pravice in izpolnitev že neštetokrat danih obljub. Ne pozabimo na vse, kar je za slovensko manjšino dosegel naš dosedanji svetovalec in odbornik na Pokrajini Mirko Špacapan na vseh področjih, od šolskega do podpor za slovenska društva. 19. številka Goriškega letnika - Vodopivcev zbornik 19. številka Goriškega letnika je v celoti posvečena duhovniku in skladatelju Vinku Vodopivcu, ki je več desetletij deloval v Kromberku. Vodopivčev zbornik nas hkrati spominja na 40-letnico njegove smrti, ki smo jo obhajali lani. Uvodni članek nosi naslov Vinko Vodopivec, Živ-ljenjepisna skica in ga je prispeval Jožko Kragelj. Sledi prispevek Antona Trstenjaka, v katerem na osnovi Vodopivčeve pisave analizira njegovo osebnost in karakterne značilnosti. Trstenjak je izredno natančno zadel Vodopivčev značaj, v njegovi pisavi pa tudi ugotavlja, da ima ob njej »človek občutek, kakor da se v svoji rahlosti in tenkočutnosti sploh ne dotika prav materiala, marveč da je vse takorekoč odeto v pajčolan umetniško zasanjanega sveta.« Sledi nato vrsta strokovnih zapisov o Vinku Vodopivcu. Slavica Mlakar obravnava njegove svetne skladbe in ob tem pojasnjuje Vodopivčeve razmerje do strokovne kritike, zlasti v Ljubljani. Edo Škulj je podal pregled odnosov Vinka Vodopivca z revijo Cerkveni glasbenik. Škulj pri tem navaja Vodopivca kot pisca glasbenih ocen, obravnava pa tudi Vodopivčeve skladbe, objavljene v tej reviji. Njegove stvaritve za cerkveno rabo so ocenjevali zlasti Stanko Premrl, Franc Kimovec in Matija Tomc. Marija Tratnik je prispevala gradivo za temati-čni katalog Vinka Vodopivca, v katerem je na osnovi objavljenih skladb le-te razvrstila na Marijine pesmi, ter skladbe, namenjene Kristusu Kralju, različnim praznikom, liturgičnim ob- Vinko Vodopivec dobjem itd. Avtorica je svojo razvrstitev ilustrirala z uvodnimi takti izbranih skladb. Na osnovi italijanskih arhivskih dokumentov je nastal krajši zapis o tem, kakšen odnos so imele italijanske fašistične oblasti do Vinka Vodopivca. Zaradi verouka v slovenskem jeziku in glasbenega delovanja so ga smatrali kot nasprotnika asimilacijskih teženj. Sledijo spominski zapisi o kromberškem župniku, ki so jih prispevali domačina Rozina Konjedic in Angelo Nemec ter Lojzka Bratuž iz Gorice. Zorko Harej je prispeval obširen članek z naslovom Moja srečanja z Vodopivcem skladateljem. Pisec se je z Vodopivčevimi skladbami prvič srečal v goriškem semenišču, po drugi svetovni vojni pa jih je interpretiral Aleksij Pregare Aleksij Pregare »Komunikativnost poezije« je naslov večera, ki bo v ponedeljek, 17. 'naja, v Italijanskem kulturnem inštitutu v Parizu. Srečanja se bo kot gost udeležil književnik Aleksij Pregare. Predstavil bo svojo dvojezično zbirko Samohodec — II viandante solitario. Pobudo za ta večer je dal prof. Evgen Bavčar, promotor slovenske kulture v Franciji. Pregare je bil že nekajkrat v Parizu — dvakrat na povabilo italijanskega kulturnega inštituta, nekajkrat pa tudi na željo tamkajšnjih slovenskih izseljencev. Kot nam je povedal sam avtor, bo šlo za zelo bogat kulturni večer. Na njem bosta prisotni še dve imeni ustvarjalcev — Furlana Celsa Macorja in pokojnega gradeškega pesnika Biagia Marina — katerih dela so izšla v istem obdobju kot Pregarčeva. V Parizu samem bo torej poleg skupnosti slovenskih izseljencev tudi veliko Furlanov in tistih, ki jim Marinovo ime ni neznano. Zagotovljena je torej številna publika. Pregarčeve pesmi bodo brali v slovenščini, prav tako tudi italijanščini in francoščini. Esej o treh avtorjih pa je za to priložnost prispeval ameriški univerzitetni profesor in pesnik Ge-rald Parks. Srečanje bo vodil prof. Evgen Bavčar. Aleksij Pregare bo svoj obisk v Parizu izkoristil še za nastop v Chatillonu v Društvu pariških Slovencev. Igral bo tudi glasbeni trio Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. kot pevovodja v domačem Dornberku, v Trstu in drugod. Sedanji krom-berski župnik p. Roman Motore je za Goriški letnik napisal članek o Vinku Vodopivcu kot duhovniku. Prispevek pomeni izčrpen prikaz Vodopivčega življenja in dela, ki je poleg glasbene dejavnosti vedno skrbel za župnijo, tako kar zadeva njeno duhovno rast in materialne probleme, zlasti po prvi svetovni vojni, v kateri je bil Kromberk porušen. V drugi polovici zbornika je urednik Marijan Brecelj poskrbel za objavo Vodopivčeve korispondence Lojzetu in Jožku Bratužu, Lojzki Bratuž, p. Otmarju Vostnerju, Ivanu Siliču in Joži Podgorniku. Pisma se v glavnem nanašajo na glasbo, v njih pa občutimo tudi Vodopivčevo širino in vdanost v božjo voljo. Zanimiva so tudi pisma Jože Lovrenčiča Vinku Vodopivcu iz povojne dobe iz katerih je razvidna Lovrenčičeva grenkoba zaradi njegove odrinjenosti v zasebnost. Tomaž Pavšič je z njemu lastno toplino napisal članek z naslovom Sto stvari... (O Vodopivcih in zmeraj živem vodopivstvu). Pisec je dolga leta povezan s tem zborom kot priljubljeni napovedovalec in pisec besedil v raznih brošurah, ki jih je zbor izdal ob svojih jubilejih. Urednik Marijan Brecelj je sestavil seznam vseh dosedanjih dirigentov ter večine pevcev, ki so doslej peli v tem zboru. Marijan Brecelj je prispeval še članek o sakralnih objektih v župniji Kromberk. Opisane so naslednje stavbe: župnijska cerkev Marije tolažnice sredi Kromberka, podružniška cerkev sv. Katarine na Kekcu (porušena po drugi svetovni vojni), cerkev sv. Trojice na Damberju in podružnična cerkev sv. Marije Magdalene v Lokah. V istem članku je pisec na kratko omenil še nekdanjo grajsko kapelo na gradu Kroberk in znamenje v spomin padlim med drugo svetovno vojno. Sledi še zapis o Vinku Vodopivcu v javnih spomenikih. To so nagrobnik na kromberškem pokopališču pri cerkvi sv. Trojice, spominsko znamenje pred župniščem v Kromberku iz leta 1966, celopostavni kip v parku pred cerkvijo v istem kraju iz leta 1992 in spominska plošča na hiši v Ročinju, v kateri se je Vodopivec rodil in je bila odkrita leta 1968. Na koncu je treba dati še posebno priznanje izdajatelju, tj. Goriškemu muzeju, ki je z objavo vrste člankov različnih piscev v eni knjigi uresničil pravo monografijo, posvečeno enemu znamenitih mož primorske preteklosti. Marko Vuk Slavje na Dunaju P. Ivan Tomažič Ob 50. obletnici mašniškega posvečenja patra Ivana Tomažiča, duhovnika klaretinskega reda in bolniškega župnika na Dunaju, se je v cerkvi slovenskega pastoralnega centra zbralo veliko število Slovencev. Že na večer pred zlato mašo v nedeljo, 25. aprila, je štiridesetčlanski mešani komorni pevski zbor iz Celja pod vodstvom Pavleta Bukovaca zaslužnemu duhovniku, pobudniku in javnemu delavcu Tomažiču, ki je pred tridesetimi leti prvi uvedel dušnopastir-stvo za Slovence na Dunaju, zapel lepo »podoknico«. Na koncertu, ki sta mu prisostvovala v imenu slovenske vlade državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj in slovenska veleposlanica v Avstriji dr. Katja Boh, so poleg skladb znanih slovenskih komponistov (M. Tomc, R. Si-monitti, O. Dev) dovršeno zapeli venček koroških slovenskih pesmi, ponudili pa so tudi izbor pesmi drugih narodov. Celjski komorni zbor so ustanovili leta 1983 in se je že lepo uveljavil. V slovesnem okviru nedeljske zlate maše so se patru Ivanu Tomažiču med drugim zahvalili v imenu republike Slovenije dr. Peter Vencelj, v imenu celovške Mohorjeve družbe in koroških Slovencev pa dvomi svetnik dr. Valentih Inzko. Slavljenčeve zasluge za razvoj slovenstva na Dunaju so velike. Bil je ustanovitelj in rektor visokošolskega doma Korotan, ki so ga na njegovo pobudo zgradili. Na Dunaju občasno izdaja zbornik Glas Korotana, ki je zavezan utrjevanju slovenstva in odkrivanju še nedavno neznanih poglavij iz slovenske zgodovine. Veliko polemik so povzročile Tomažičeve publikacije o Venetih — naših davnih prednikih (ki jih je napisal s soavtorjema Matejem Borom in Jožkom Šavlijem), vendar si jih danes, ko so izšle tudi v nemških in italijanskih prevodih, ne moremo odmisliti iz konteksta razpravljanj o izvoru in usodi slovenskega naroda. Lev Detela llll^ □ TK pod novo upravo Občni zbor SDD Uspel prvi bio-sejem v Trstu Ilde Košuta in Gabriela Bezin (foto S. Ferrari) Novi upraviteljici Tržaške knjigarne Ilde Košuta in Gabriela Bezin sta v soboto, 8. maja, v družbi številnih prijateljev in odjemalcev praznovali začetek svojega triletnega upravljanja edine slovenske knjigarne v Trstu. Obe sta bili do sedaj uslužbenki v TK. Ob odločitvi Založništva tržaškega tiska, da privatizira zaradi splošne krize tudi knjigarno, pa sta sklenili, da jo bosta sami upravljali. Obe imata vrsto načrtov, da bi pritegnile čimveč kupcev in da bi TK postala tudi kulturno središče in ne samo prodajni center. Poleg tega pa naj bi v velikih prostorih v Ulici sv. Frančiška začela delovati tudi papirnica. Na zadnjem občnem zboru Slovenskega dobrodelnega društva v petek, 7. t.m., v Trstu sta prišli predvsem do izraza dve zahtevi: po novih, primernejših in udobnejših prostorih ter po okrepitvi delovanja s pridobitvijo mladih moči. Predsednik društva Aljoša Vesel je v svojem posegu opozoril na pomembno delo, ki ga je SDD opravilo v zadnjem času, poudaril pa je potrebo po večjem sodelovanju s šolskim svetom in tudi z univerzo. Blagajniško poročilo je podal Jožko Gerdol. Odborniki so nato potrdili stari odbor in smernice delovanja. Predvsem bodo veliko skrb posvetili mladim in družinam, ki so potrebne pomoči, pa tudi beguncem iz območij bivše Jugoslavije, kjer še vedno divja krvava vojna. Prav njim je Slovensko dobrodelno društvo v zadnjih dveh letih poslalo veliko blaga, higienskih pripomočkov, hrane, zdravil itd. preko Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas. Še nadalje, je bilo rečeno na občnem zboru, pa se bo SDD z enako zavzetostjo posvečalo vsem svojim dosedanjim dejavnostim. * * * V zgoniški in repentaborski občini so v preteklih dneh namestili nove dvojezične table po evropskih standardih. Stare table so bile že precej dotrajane, tudi zato, ker so Slovencem sovražni nestrpneži nekatere popolnoma uničili. V Trstu je konec prejšnjega tedna vzbudilo izredno zanimanje sejem bio est, prvi sejem bioloških proizvodov, pridelanih, izdelanih in konser-viranih brez kemikalij, strupov, barvil itd... Sejem je bil na trgu pred cerkvijo sv. Antona, priredil pa ga je center za ekologijo in zaščito okolja Anita pod pokroviteljstvom tržaške občine. Marsikdo je kaj kupil, saj so bili predmeti v stojnicah vabljivi in tako raznoliki, da je vsak našel kaj zase. Proizvajalci so prodajali hrano, izdelke iz keramike, lesa, pa tudi perilo, papir in še marsikaj drugega. Mnogi so kupovali iz radovednosti, večina pa iz prepričanja, ki se zadnja leta vse bolj uveljavlja, da so bio in sploh naravni proizvodi bolj zdravi in da se mora človek nujno vrniti k naravi, če hoče preživeti v naslednjih. V nedeljo so na tem sejmu nastopili tudi člani folklorne skupine Stu ledi in duo Piščaci s slovenskimi pesmimi iz Istre in goriškega področja. (foto S. Ferrari) V sklopu ciklusa Pomladanskih koncertov, ki ga prireja opensko društvo Tabor, je v nedeljo, 8. maja, nastopila trobilna skupina Ricmanjske godbe. Skupina je nastala pred tremi leti in je že požela precej uspeha. V glavnem nastopa na raznih slovenskih kulturnih večerih. Kandidatna lista Ssk za deželne volitve TRST Ivo Jevnikar Mirko Spazzapan Andrej Berdon Martin Brecelj Alojz Debeliš Ivanka Hergold Boris Pahor GORICA Ivo Jevnikar Mirko Spazzapan Janez Povše Marjan Breščak VIDEM Ivo Jevnikar Marino Vertovec (neod. Andrej Berdon Martin Brecelj Branko Černič Hadrijan Corsi Alojz Debeliš Rafko Dolhar Aleš Figelj Maks Gergolet David Grinovero TOLMEČ Rafko Dolhar Aleš Lokar Josip Pečenko Anton Petje Alojz Rebula Alojz Tul Vera Tuta Ban Aljoša Vesel Marko Cotič Maks Gergolet Damijan Terpin Maja Lapornik Pelikan ) Aleš Lokar Peter Močnik Boris Pahor Josip Pečenko Robert Petaros Alojz Rebula Damijan Terpin Kornelija Tisal Harej Vera Tuta Ban Aljoša Vesel Kornelija Tisal Harej Marino Vertovec (neod.) Dva Tržačana v rimski vladi V vladi ministrskega predsednika Ciampija sta tudi dva Tržačana: prof. dr. Livio Paladin in poslanec KD Ser-gio Coloni. Prvi je minister za odnose z Evropsko skupnostjo, drugi pa podtajnik v zakladnem ministrstvu. Prof. Paladin je bivši predsednik ustavnega sodišča in znan strokovnjak za ustavno pravo. Svoj čas je bil v vladi ministrskega predsednika Fanfani-ja, medtem ko poslanec Coloni še ni bil član vlade. Praznih rok pa je tokrat ostal dosedanji podtajnik Cam-ber, prvak Liste za Trst, a izvoljen na listi socialistične stranke. Imenovanje za podtajnika mu je bil poskrbel tedaj še »mogočni« glavni tajnik socialistične stranke Craxi. PORDENON Hadrijan Corsi Andrej Berdon Alojz Debeliš Rafko Dolhar Aleš Figelj David Grinovero Maja Lapornik Pelikan Aleš Lokar Robert Petaros Mirko Spazzapan Damijan Terpin Kornelija Tisal Harej Alojz Tul Marino Vertovec (neod.) Na sedežu tiskovne agencije Ansa je Slovenska skupnost v petek, 7. maja, predstavila svojo kandidatno listo za deželne volitve. Na sliki so (z desne): Anton Petje, Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Alojz Rebula, Josip Pečenko in Andrej Berdon (foto D. Križmančič) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Andersen-Jesih CESARJEVA NOVA OBLAČILA Režija Vladimir Jurc V torek, 18. maja, ob 16. uri ABONMA RED I v sredo, 19. maja, ob 16. uri ABONMA RED H v četrtek, 20. maja, ob 16. uri ABONMA RED I ob 20. uri - ABONMA RED J v petek, 21. maja, ob 11. uri IZVEN ABONMAJA V Kulturnem domu v Trstu Ponovitev v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu v petek, 21. maja, ob 20.30 Na seji deželnega sveta Furla-nije-fulijske krajine, ki je bila 3. maja, je ob začetku zasedanja deželni svetovalec Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar osvetlil lik rajne slovenske kulturne delavke in pri-čevalke slovenskega odpora proti potujčevanju ter prizadevanja za vsestranski razvoj narodne skupnosti ter za sožitje Ljubke Šorli Bratuž. Naslednjega dne, na dan pogreba, so o tem poročala tudi številna italijanska občila. jevnikar je v kratkem spominskem posegu dejal: »V petek popoldne je v Gorici, stara 83 let, preminila ugledna predstavnica kulturnega in umetniškega življenja Slovencev v Italiji Ljubka Šorli Bratuž. Bila je simbol in pričeval-ka odločne obrambe pravice do življenja slovenske manjšine v fašističnem dvajsetletju in pa pravice do razvoja in do sožitja v povojnem času. Kot žena mladega glasbenika Lojzeta Bratuža, ki je bil odgovoren za cerkvene zbore v goriški nadškofiji, je doživela njegovo muče-niško smrt, potem ko so mu dali škvadristi piti strojno olje, pomešano z bencinom, ker je vodil slovensko petje med mašo 27. decembra 1936 v Podgori. Med vojno so jo mučili v zloglasni Villa Triste v ulici Bello-sguardo v Trstu, o čemer je podala pretresljivo pričevanje sodnikom procesa o Rižarni. V moči svoje krščanske vere, ljubezni za svoja otroka in za svoje ljudi Ljubka Šorli Bratuž nikoli ni izrekla besede sovraštva, temveč je znala preliti svojo bolečino v globoko poezijo in v kulturno ter vzgojno delo, ki je v čast Gorici in vsej deželi.« Maša za Ljubko Šorli v Doberdobu V nedeljo, 9. maja, je bila v do-berdobski cerkvi sv. Martina slovesna maša, katero so organizatorji posvetili spominu nedavno preminule goriške pesnice in znane kulturne ustvarjalke Ljubke Šorli Bratuž. Mašo so pripravili gospod Ambrož Kodelja, ki je tudi doberdobski župnik, predsednica SSO Marija Ferletič in kulturno društvo »Hrast« s predsednikom Mariom Visintinom na čelu. Peta maša se je začela ob 10. uri v polni cerkvi. Pel je moški pevski zbor Franc Zgonik iz Branika, katerega je dirigiral Guido Filipčič, na orgle pa je igral Marij Pavlica. Pevci iz Branika so zelo lepo izvajali mašo Vinka Vodopivca iz leta 1933 »Sancti Vincentii Marti-ris«. Med sveto mašo se je župnik Ambrož Kodelja v krajši in občuteni pridigi spomnil preminule pesnice in predvsem podčrtal njeno krščansko in kulturno življenje in dobroto. Pred koncem bogoslužja pa je v cerkvi spregovorila še Marija Ferletič kot predsednica Sveta slovenskih organizacij. Najprej se je zahvalila vsem navzočim, da so se v tako lepem številu odzvali vabilu in se prišli poklonit spominu velike goriške rojakinje. Nadaljevala je z mislijo, da se je potrebno prav na doberdobski kraški zemlji, ki je prepojena s slovensko krvjo, še posebno spomniti goriške pesnice in mučenice Ljubke Šorli Bratuž. V nadaljevanju svoje govora je dejala, da lahko Bratuževo imenujemo »drugega goriškega slavčka« in se spomnila predvsem njene dobrote in ljubezni, s katero je prepojila vse svoje velikansko de- Dne 30. aprila je mirno zaspala v Gospodu najina predraga mama Ljubka Šorli - Bratuž K večnemu počitku smo jo pospremili v torek, 4. maja. Želiva se zahvaliti vsem, ki so ji ob poslednjem slovesu kakorkoli izkazali spoštovanje in čast. Iskrena zahvala koprskemu škofu msgr. Metodu Pirihu, ki je vodil obrede v cerkvi in na pokopališču. Prav tako številni duhovščini za somaševanje in udeležbo. Hvaležna sva goriškemu nadškofu p. Antonu Vitalu Bom-marcu za izraze sožalja, ki jih je v njegovem imenu prebral škofov vikar dr. O. Simčič. Zahvaljujeva se tudi župniku g. C. Žbogarju za molitve pred odhodom v cerkev. Topla zahvala naj gre združenemu pevskemu zboru in dirigentu Zdravku Klanjščku, prof. H. Bergantu za orglanje, vokalno-instrumentalni skupini Centra E. Komel, zboru Srednje šole I. Trinko in dirigentu prof. S. Jerici-ju, učencem Osnovne šole O. Župančič za petje in recitacijo ter Oktetu S. Gregorčič iz Kobarida. Enako se zahvaljujeva vsem govornikom: ravnateljici dr. M. Brajnik-Saksida, dr. D. Paulinu in prof. T. Pavšiču, ki so se pokojnici poklonili v cerkvi, in tolminski kulturni delavki M. Filli ter dr. V. Inzku, ki sta se od nje poslovila ob odprtem grobu. Lojzka in Andrej s teto Željko, sestrično Vero, bratrancem Igorjem in ostalimi sorodniki Gorica, 4. maja 1993 lo. Ob koncu si je Ferletičeva zaželela, da bi nam vsem segla v srce pokončna drža in odločnost pesnice Ljubke Šorli Bratuž. Po maši je bila še krajša slovesnost in podelitev priložnostnih daril v župnijski dvorani, kjer so si pevci tudi ogledali še vedno odprto razstavo domačina-slikarja Lakoviča. Prijeten nedeljski dopoldan se je zaključil v bližnjem lepem gostinskem lokalu, kjer so nedavno podjetni domačini odprli kmečki turizem. (j upa) DAROVI: Namesto cvetja na grob pok. Ljubke Šorli-Bratuž darujejo Bogdan, Sonja in Tatjana Šuligoj z družinami 300.000 lit za Slovenski center za glasbeno vzgojo »Emil Komel«. duino Nacionalistom gre na živce dvojezična krajevna tabla, ki jo je postavila občinska uprava na glavni cesti pred vhodom v Devin. Celotno besedilo v slovenščini so v nočnih urah prekrili z lepaki z znakom misovske stranke. Videli bomo, če bo pristojna policijska oblast ukrepala, kot bi bila njena dolžnost (foto A. Brecelj) Srečanje prijateljev revije Pastirček V lepem naravnem okolju in v sončnem vremenu je na travniku Sklada Mitja Čuk (ob cesti, ki pelje od Opčin proti Repentabru), potekal 14. Pastirčkov dan. Prijatelji mladinske revije Pastirček so se vabilu odzvali v res velikem številu in so z zanimanjem sledili sporedu. V velikem šotoru, oz. pravi skavtski pagodi, je bilo razstavljenih več kot 250 otroških risb. Komisija bo med temi izbrala najlepše, ki bodo objavljene na platnicah Pastirčka v naslednjem šolskem letu. Za prisotnost in zanimanje se je gostom zahvalil glavni urednik te priljubljene mladinske revije Marijan Markežič, ki je med drugim povedal nekaj spodbudnih podatkov o Pastirčku. Revija izhaja že več kot štiri desetletja in jo tiskajo danes v 1.300 izvodih. V uredništvo prihaja mesečno po 300 prispevkov — risb, zgodbic, pesmic, in pisem in drugih prispevkov otrok. V prihodnjem šolskem letu bo Pastirček izdal dve številki več kot do sedaj, torej deset. Markežič se je v svojem nagovoru tudi spomnil dveh dragocenih in nenadomestljivih sodelavk Pastirčka, ki sta umrli v tem letu: pesnice Ljubke Šorli in učiteljice Drage Lupine. Sledil je pester spored, ki so ga oblikovali trio flavtistov Slovenskega Sekcija Slovenske skupnosti za števerjan se zahvaljuje vsem domačim kandidatom, ki so sprejeli kandidaturo na edini slovenski listi. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so s svojim podpisom pripomogli, da se bo naša lista lahko predstavila na pokrajinskih volUnicah. Posebna zahvala naj gre g. Romanu Di Battistu, ki je dal na razpolago svoj prosti čas za overovitev podpisov, in občinski upravi. Vsem podpornikom se priporočamo, da bodo tudi na volitvah 6. junija ostali zvesti edini slovenski listi s svojim glasom. centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, Gledališka skupina Tamara Petaros z Opčin, otroški pevski zbor iz Bazovice, Pevska skupina Jonatan iz Brezovice pri Ljubljani in prizadeti otroci vzgojno — zaposlitvenega centra središča Mitja Čuk, ki so pripravili ples. Pastirčkov dan se je zaključil v veselem vzdušju s srečolovom in zakusko. Prihodnje srečanje bo čez natanko leto dni, tokrat v Gorici. Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti Gorica se ob uspešni akciji zbiranja podpisov za udeležbo na pokrajinskih volitvah vsem svojim privržencem iskreno zahvaljuje. Zahvala velja tistim, ki so akcijo usmerjali, posebej pa še številnim znanim in neznanim podpisnikom, ki so zavzeto razširjali novico in odločilno pripomogli k uresničitvi te prodorne potrditve strankinih načel. SKGZ Gorica izraža resno zaskrbljenost ob sporočilu, da Ministrstvo za šolstvo, v sklopu vsedržavnega racionalizacij-skega projekta, priključuje pedagoški licej »Simon Gregorčič« v Gorici slovenski klasični gimnaziji in liceju »Primož Trubar« v Gorici. Ukinitev javne in samostojne izobraževalne institucije ne upošteva manjšinske specifike in siromaši celotno slovensko skupnost v Italiji, zato je absolutno nesprejemljiva. SKGZ Gorica poziva vse strokovne in politične dejavnike in celotno javnost k odločnemu nastopu. ščino pomeni korak zbližanja med tu živečima narodoma in po prvih vesteh sodeč je Pangerčeva knjiga že vzbudila zanimanje v italijanskih krogih. V okviru letošnjega praznika »Majenca« je bilo tudi letos veliko kulturnih in zabavnih prireditev. Omeniti je treba odprtje dveh razstav — v Galeriji Torkla so bila na ogled dela breških likovnikov v cerkvici sv. Martina pa umetnoobrtni izdelki. Zelo uspešna je bila tudi razstava vin. Najbolje sta se uvrstila Robert Ota, ki je dobil veliko zlato kolajno za belo DOC vino (to je najvišje letošnje prizna- Posnetek s predstavitve italijanskega prevoda Pangerčeve knjige »Majenca«. Za mizo sedita (z desne) prevajalka Marija Cenda in avtor (foto D. Križmančič) Eden najbolj priljubljenih praznikov na Tržaškem — »Majenca« — se je v torek 11. t.m. zaključil v Dolini. Trajal je od prejšnjega četrtka in vse dni so imeli organizatorji polne roke dela, saj je bilo izredno veliko obiskovalcev. Tudi program letošnje »Majence« je bil nadvse bogat. Praznik se je pričel s predstavitvijo italijanskega prevoda knjige Borisa Pangerca, ki priča o tem lepem domačem običaju. V italijanščini se naslov glasi: »L'aIbero del maj«, delo pa je prevedla prof. Marija Cenda. Knjigo so predstavili v četrtek, 6. maja, v časnikarskem krožku v Trstu. »Majenca« — takšen je naslov Pangerčeve povesti v izvirniku — je izšla lansko leto in je naletela na veliko zanimanje. Avtor v njej na prijeten način opisuje običaj postavljanja maja, o tem, kako skupina vaških fantov poseka najlepšo češnjo v vasi, jo okrasi s pomarančami, limonami, barvnimi trakovi in lučkami, in kako postavi do 20 metrov visok drog s pisano krošnjo. Zgodba je namenjena predvsem mladini, a je pritegnila tudi zanimanje odraslih in starejših bralcev. Prevod te knjige v italijan- NOVICE V galeriji Tržaške knigarne so v četrtek, 6. maja, odprli razstavo treh fotografov, ki so v svojih delih prikazali vzdušje Mednarodnega multime-dialnega meetinga sodobne umetnosti, ki je bil septembra lani v Tržiču. Gre za Martina Rauchemvalda iz Avstrije, Maurizia Frullanija iz Italije in Rajka Bizjaka iz Slovenije. Sezona v TK Galeriji se bo zaključila konec meseca z razstavo učencev razreda za lesorez na umetniški šoli v Benetkah, ki ga vodi ravnatelj galerije Franko Vecchiet. •k ie ie V Gorici je bila prejšnji četrtek, 6. maja, pomembna slovesnost, posvečena otrokom. Na sporedu je bila namreč podelitev priznanj in nagrad likovnega natečaja, namenjenega dijakom osnovnih in srednjih šol iz Gorice in Nove Gorice, ki se ga je udeležilo okrog 400 malčkov. Natečaj je razpisal — letos že tretjič — rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto. Tema natečaja je bila: Miti in legende v tradiciji na Goriškem. * * * Družbeno politično društvo Edinost je konec prejšnjega tedna priredilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu javno razpravo o tem, kako moramo Slovenci storiti za dosego naših naravnih pravic. Opozoril je predvsem, da mora biti prav vsak član naše skupnosti vedno buden in pozoren, pač tudi v vsakem primeru dosleden, ko gre za pravico do rabe slovenskega jezika, tako tudi pri obrazcih za davčno prijavo, volilnih razglasih ipd... V okviru te prireditve so predstavili tudi italijanski prevod povesti B. Pangerca Prijetna »Majenca« med kulturo in tradicijo nje) in Euro Parovel (zlata kolajna za belo in srebrna za črno vino), Edvin Comari in Serli Angelo (srebrno odličje za belo vino) Guerrino Serli (srebrno odličje za črno vino) ter Alfredo Brajnik (zlato odličje za belo DOC vino). Robert Ota je prejel tudi srebrno odličje za črno vino. Razstave se je udeležilo 17 vinogradnikov z 31 vzorci vin. Tudi v naslednjih dneh so se pod majem v Dolini zvrstile številne prireditve, nastopi pihalnih orkestrov, folklornih skupin, v nedeljo pa so pod njim zaplesali parterji in parterice. Živobarvni maj so podrli v torek. V dvorani jadralnega kluba Sirena v Barkovljah Predstavitev Kmvosove zbirke - S knjigo »Sredi zemlje Sredozemlje«, zbirko poezij, ki je izšla pri založbi Mihelač, je pesnik Marko Kravos praznoval svojo 50-letnico. Slovesnost je potekala v jadralnem klubu Sirena v Barkovljah. V dvorano je veter prinašal vonj po morju, tako da se je okolje ujemalo z naslovom knjige. O Kravosovem delu je spregovoril avtor spremne besede h knjigi Tone Pavček, ki je na pesniški način opisal njegovo ustvarjalno pot ter povzel bistvene značilnosti njegove poezije. V šali je tudi pripomnil, da ima glede na aktivno življenje Kravos prej dva krat 25 kot pa 50 let. O zbirki »Sredi zemlje Sredozemlje« je spregovoril tudi založnik Jaro Mihelač. Gostom in prijateljem, ki so hoteli z njim proslaviti jubilej, pa se je za prisotnost in zanimanje ob koncu zahvalil sam slavljenec. Hudomušno je dejal, da je ve- sel, ker je vsaj v nečem presegel Prešerna (ki je dočakal le 49 let). Izrazil je upanje, da so prisotni prišli na to srečanje tudi zato, ker ljubijo poezijo in ne samo zaradi njega. Vsem gostom je Kra- vos poklonil, kot je sam rekel, tiskano »pravljico za odrasle in manj odrasle« z naslovom »Začarani grad«. Slovesnost je z istrsko ljudsko glasbo dopolnil Duo Piščaci. Tone Pavček predstavlja slavljenca Marka Kravosa (foto S. Ferrari) Zdravnik svetuje Hepatitis - virusno Slovenski tisk iz begunskih taborišč V nekdanji šentviški vojašnici, danes spet nadškofijskem zavodu svetega Stanislava v Ljubljani, je ameriški Slovenec dr. Janez Arnež pripravil za slovensko kulturno zgodovino izjemno zanimivo razstavo Slovenskega tiska iz begunskih taborišč v Avstriji in Italiji v letih 1945 do 1949. Gradivo je podjetni zdomski Slovenec pripeljal z ladjo in v zabojnikih naravnost iz New Yorka, kjer je vsa dolga povojna leta zbiral slovenski begunski tisk, časopisje, redke knjige, samizdate in rokopise, ki zdaj pričajo o idealizmu, a tudi težki usodi slovenske politične emigracije. Razstavljeno gradivo dokumentira tudi slovensko-angleški katalog s pregledom monografij, periodičnega tiska, rokopisov in celo vabil, gledaliških listov, plakatov in različnih programov iz begunskih taborišč v Lienzu, Spittalu ob Dravi, Peggezu, Ebo-liju, Serviglianu, Rimu in drugod. V obnovljenem Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani pripravlja dr. Janez Arnež v okviru newyor-škega raziskovalnega inštituta Studia Slovenica arhiv, knjižnico in galerijo slovenskega zdomstva. Obširno gradivo priča o idealizmu in kulturni ozaveščenosti slovenskih beguncev v težkem zgodovinskem trenutku. To področje slovenske kulturne zgodovine je še zelo slabo raziskano in zanemarjeno. Že zdaj pa preseneča množica sicer preprosto razmnoženih kvalitetnih šolskih knjig, pesniških zbirk in celo prevodov iz svetovne književnosti, na primer izdaja znanega misterija Huga von Hofmannstha-la Slehernik iz leta 1946 v taborišču Spittal ob Dravi. Čeprav se precej v komunističnem obdobju v Sloveniji prepovedanega gradiva nahaja tudi v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici in v mariborski univerzitetni knjižnici ter v zasebnih Černetovi in Novakovi zamejsko-zdomskih zbirkah, so vsepovsod vrzeli in praznine. Manjkajo posamezne številke ali celo letniki nekaterih revij pa tudi posamezne knjige. Dr. Janez Arnež, ki po lastnih besedah v Sloveniji za svoje delo žal ni našel veliko razumevanja, prosi vse lastnike redkih slo-I venskih zdomskih tiskov, da jih pošljejo na naslov: Studia Slovenica, oštni predal 28, 61210 Ljubljana-entvid, Slovenija. Lev Detela Poznamo različne skupine virusov, ki lahko povzročijo vnetje jeter in zlatenico. Najbolj pogosti so virusi hepatitisa A, B, C, D in E. Spomladi in jeseni pogosto razsaja nalezljiva zlatenica, ki jo povzroča virus hepatitisa vrste A. Ta se prenaša s tako imenovanim oro-fekalnim ciklusom. To se pravi, da okuženo blato bolnika pride v stik s hrano ali pijačo, ki postane kužna. Do okužbe živil pride zaradi neupoštevanja osnovnih higienskih pravil. Dr. EDI KOŠUTA Okužena oseba se dotika hrane in pijače z rokami, ki so umazane od blata. Tudi mrčes, kot na primer muhe, so lahko prenašalci te bolezni, saj najprej lazijo po umazaniji in takoj zatem po hrani. Zelo nevarni so tudi surovi morski sadeži, ki rasejo v vodah, kamor se iztekajo greznice. Priporočam, da uživate samo zelo dobro skuhane morske sadeže, ki prihajajo iz ribarnic, ki jih redno pregleduje zdravstvena služba. Ne pozabimo, da so lahko surovi morski sadeži prenašalci še drugi hudih bolezni zato priporočam pazljivost pri nakupu in vsekakor pri pripravi. Morate jih pre-vreti ali scvreti oz. speči. Nedaleč od nas divja vojna in med vsemi grozotami, ki jih prinaša, so tudi epidemije, bolezni, za katere smo mislili, da so v naših krajih izginile. Zato je potrebna še toliko večja pazljivost. Še posebej, kjer je higiena vprašljiva, je število obolelih za hepatitisom vrste A veliko. V teh krajih jejte zato samo kuhano hrano, tudi zelenjavo, in samo tisto sadje, ki ga sami olupite. Mleko dobro prevrejte, izogibajte se svežih sirov. Kot sem že povedal, je virus večkrat prisoten v vodi in to predvsem v tropskih krajih. Prav zaradi tega tam priporočajo uživanje mineralnih gaziranih vod. Toda pozor: zelo dosti ljudi se v tropskih deželah okuži z ledom, ki ga izdelujejo iz okužene vode in ga dajejo v pijače. (dalje) * * * Nestrpneži, ki ne vedo, kaj je sožitje in demokracija, so konec prejšnjega tedna z žaljivimi napisi ponovno pomazali zid pred slovensko šolo v Ulici Puccini v Gorici. Dijaki so se v ponedeljek, 10. maja, zbrali na protestnem zborovanju in sklenili, da bodo tudi tokrat reagirali mirno, a odločno. Predvsem so poudarili, da je treba na te zaskrbljujoče pojave šovinizma opozoriti tudi svoje vrstnike italijanskih šol in jim dopovedati, da so možne drugačne, strpne oblike odnosov med Slovenci in Italijani na teh tleh. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE A. P. Čehov ČEŠNJEV VRT Režija Boris Kobal V četrtek, 13. maja, ob 14. uri v ponedeljek, 17. maja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu Jgnko M Giani (11) Ob stoletnici njegovega rojstva (1891-1961) 2. »Italijane lahko ločujemo v dve kategoriji. Na eni so tisti, ki so vedno poznali in ljubili burkasto Italijo in kot tako jo še dalje hočejo in vanjo upajo. Celo v primeru, da bi videli, kako se nova Italija upira stari, bi vpili in zijali, češ da ne gre za pravi patriotizem, kajti zanje je patriotizem v zatrjevanju, da se Italija mora maščevati nad Slovani in socialisti, se vzpeti na Lovčen in celo zasesti Ljubljano, ne da bi se spraševali ne kako in ne zakaj«; 3. »Slovan ostane Slovan, namreč iredentist. Toda vi, ki se zavedate svoje moči, mu boste dali šole, mu boste dovolili društva in krožke, ga boste celo pozvali, naj vodi svoje občine in naj svoj svobodni glas ponese v parlament. Tedaj se bo njegov iredentizem izčistil v njegovi zavesti, se bo vzpel do svoje skrajne meje, to je skrajnega stika, tako da zanj ne bo treba več doseči politične enotnosti z brati onstran meja, da bi z njimi duhovno zaživel«; 4. »Med njimi pa so Tržačani germanskega duha. Za srečo jih je malo. Ti si bodo jutri prav gotovo izmislili »italijansko palico«. Glede politične plati miru sodijo, da pri tem gre za italijansko ponižanje. Žal pa je zelo malo ljudi, ki v Rappalski pogodbi vidijo prvi korak k realizaciji Mazzinijevih predvidevanj. Spričo tega slednji presojajo vprašanje sožitja Italijanov in Slovanov v Julijski krajini ne kot tako, ampak v odvisnosti z vida mnogo obsežnejšega italijanskega posega, ki je italijansko poslanstvo v obdonavskih deželah in na Balkanu«; 5. »Skoraj ne mine dan, da ne bi prejemal pisnih ali ustnih pritožb proti nasilju, ki ga že en mesec fašisti povzročajo proti rabi slovenskega in hrvaškega jezika in proti župnikom. Zanje zahtevam svobodo vere in jezika, ki j*h Italija priznava Askarom v Eritreji, Arabcem v Libiji in Italijanom v Dolini Aosta. To svobodo sta obljubila Vrhovno poveljstvo italijanske vojske, ki je sledilo avstrijskemu režimu, in zunanji minister v Parlamentu«; 6. »Ne smemo prezreti dejstva, da v Julijski krajini živijo z nami drugo-r°dci, ki so strnjeni in v znatnem številu. Če rečemo pol milijona, je morda malo ali preveč, to je odvisno od okoliščin. To pa, kar je važno, je vedeti, ali so ali niso tudi Slovani v Julijski krajini. Pri tem je mnogo boljše poznati kruto resnico, kot pa se zgolj pritoževati nad tem, kar nameravajo narediti nekateri tržaški fašisti, ki so si drznili celo javno izpovedati: Hočemo uničiti Slovane v Julijski krajini, spoditi jih v Jugoslavijo in kolonizirati njihovo zemljo. V Italiji je prostora samo za Italijane! Noben Slovan ne sme biti izvoljen v italijanski parlament. Zato naj Slovani volijo z Italijane ali pa sploh ne smejo glasovati! Malo ljudi to pošteno priznava, zelo globoko pa je ta miselnost zasidrana v glavah mladine, ki naivno veruje, da s tem služi Julijski krajini in Italiji.« Na koncu svoje brošure Livio Zeno navaja kot dokaz Stuparichevega antifašizma razgovor, ki ga je imel Stuparich z vojvodo Aoškim v Miramaru. Vojvoda ga je pozval k sebi in ga vprašal, zakaj ni imel zaupanja v Mussolinija. Vojvoda se je zanimal za politično razpoloženje tržaških krogov glede režima. Izvedel je, da se Stuparich ni hotel vključiti v javno življenje, čeprav se je kot prostovoljec boril za italijanstvo Trsta. Zato se je hotel z njim osebno pogovoriti. Stuparich mu je v daljšem razgovoru razložil, da ni mogel soglašati z ljudmi, ki so z burkasto retoriko izkoriščali v svoje posebne namene izid prve svetovne vojne, ki je povzročila toliko gorja in žalosti njegovi družini. Vojvoda Aoški mu je kljub temu na koncu izjavil, da sam veruje v Mussolinija, kajti vanj veruje in mu zaupa tudi njegov stric, kralj Viktor Emanuel III. Zato iz dinastičnih razlogov sam ne more drugače misliti in postopati. Svoje odklonilno stališče do fašizma je Stuparich dokazal tudi v odgovoru na instrumentalizacijo vojnih dogodkov v fašistično korist, ki ga je Združenje invalidov in odlikovancev z zlato kolajno za hrabrost napravilo na posebnem zborovanju v Trstu. Veliki invalid in vojni slepec Delacroix je v govoru omenil tudi Stuparicha. Ta se mu je pisno zahvalil tako: »Zahvaljujem se Vam, vendar kot sem sprejel to zborovanje kot postumno sočustvovanje z Vami, starimi bojnimi tovariši, tako Vas prosim, da uslišite mojo prošnjo, ki je intimna aspiracija mojega duha. Služil sem domovini z vdanostjo in v tišini. Prepustite me zdaj mojemu delu in mojemu molku«. Delacroixov govor in Stuparichev odgovor je 17.11.1921 objavil dnevnik Era Nuova. Tudi to je po mojem dokaz Stuparicheve poštenosti in seveda njegove premočrtnosti. Stuparich je leta 1921 končal drugo izdajo dela La nazione ceca — Češki narod. Prezzolini mu je svetoval, naj se zanima za mesto lektorja in docenta CASSA ItUltALIC ICO AKTIGIAMA OI»ICIMA-TIHICSTIC______________ MltAMILMICA IN l»0S03ILMICA OPČIMIC -TlfST OBRAČUN 31. DECEMBRA 1992 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA Blagajna ............................. 2.092.828.573 Vrednostni papirji................... 63.041.134.394 Operacije z bančnimi ustanovami.. 52.195.186.677 Posojila strankam................... 86.449.040.733' Menice na inkaso.................. 1.186.925.160 Razne postavke ....................... 5.011.885.012 Razni dolžniki....................... 10.702.154.361 Aktivni pripisi....................... 2.716.627.367 Imobilizacije ....................... 15.746.502.834 Soudeležbe in večletni stroSki 943.695.519 Aktivne izločitve ...................... 150.905.184 Skupna aktiva............ 240.236.885.814 Račun rizikov in obvez............... 33.004.556.534 Razvidnostni računi................. 570.289.766.556 Skupaj ................... 843.531.208.904 PASIVA Hranilne vloge in tekoči računi 190.637.064.415 Razne operacije....................... 3.045.841.950 Operacije z bančnimi ustanovami.. 197.143.500 Razni upniki........................... 2.976.859.844 Pasivni pripisi...................... 1.718.217.998 Vezani skladi.......................... 2.974.068.426 Razni skladi..................t 2.594.021.663 Skladi knjigovodskih odpisov 5.121.789.296 Pasivne izločitve........................ 278.722.871 Cisti kapital......................... 25.632.516.836 Poslovni dobiček....................... 5.060.639.021 Skupna pasiva 240.236.885.814 Račun rizikov in obvez............... 33.004.556.534 Razvidnostni računi................. 570.289.766.556 Skupaj.................... 843.531.208.904 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA DOHODKI Aktivne obresti................... 13.385.310.232 Obresti pri bančnih ustanovah 4.769.563.062 Obresti in dividende.................. 2.210.135.018 Dobiček pri vrednostnih papirjih 1.156.396.635 Dobiček pri tuji valuti........... 307.160.955 Aktivne provizije....................... 660.516.123 Razni dohodki..................... 1.366.461.596 Dobiček pri prodaji nepremičnin .... 318.583.775 Uporaba skladov....................... 1.180.610.398 Izredni dohodki......................... 380.056.366 Skupni dohodki 30.734.660.160 STROSKI Pasivne obresti ....................... 9.353.259.097 Pasivne obresti na obrestnih bonih.. 2.061.336.548 Pasivne obresti pri bančnih ustanovah. 7.194.759 StroSki za osebje ..................... 6.895.155.417 Davki in takse ................... 1.246.562.888 Pasivne komisije......................... 153.661.655 SploSni opravni stroSki........... 3.387.071.311 Izgube pri terjatvah .................... 883.460.944 Izgube pri prodaji nepremičnin 6.295.000 Knjigovodski odpisi ................... 1.162.500.072 Višanje skladov................... 1.312.511.298 Nepredvideni stroSki.............. 4.382.149 Skupni stroftkl 25.674.021.139 Poslovni dobiček....................... 5.060.639.021 Skupaj...................... 30.734.660.160 Slavje na Dunaju •tim a Na slovesnosti je o svojem delovnem življenju na kratko spregovoril tudi pater Ivan Tomažič. Rojen leta 1919 v vasi Pregarje v Brkinih, »zelenem otoku na Krasu«, je moral v času fašizma v italijanske šole, potem pa so ga predstojniki dva meseca po koncu tamkajšnje državljanske vojne poslali na izpopolnjevanje v Španijo. Po vojni je prišel v Rim, a si je srčno želel med Slovence v Trstu ali na Koroškem, vendar so ga premestili na Dunaj. Tu je odkril »Slovenijo v malem« in temeljito razgibal narodno življenje — in to poleg svojega zdaj že štiridesetletnega dušnopastirskega dela z bolniki in umirajočimi. Vodilo svojega življenja pa je vsem navzočim najbolje razodel zlatomašnik, ko je povedal, »da ni navajen slavij, saj se najbolje počuti, ko se spopada z ovirami in premaguje težave«. * * * Sredi tedna so na Opčinah uradno odprli novi sedež mestnih redarjev. Gre za 4. okrožje, ki bo imelo pod nadzorstvom devet kraških vasi, na novem sedežu pa bo za začetek delalo 16 oseb. Novo poslopje sta blagoslovila dva duhovnika: v slovenščini openski župnik Zvone Štrubelj v italijanščini pa kaplan Annunziato Bar-bato. Ob smrti Antonije Kranjec vd. Vi-dau izrekamo prizadetim svojcem globoko občuteno sožalje. Uredništvo in uprava Novega lista Delegacija Združenja rejcev na Trgovinski zbornici V začetku prejšnjega tedna so se predstavniki Združenja rejcev srečali na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu s predsednikom inž. Giorgiom Tom-besijem. Združenje so zastopali Da-rio Zidarič, Edi Bukavec in Italico Ta-gliaferro. Govorili so predvsem o težkem finančnem položaju, v katerem se nahaja ta sektor. Predsednik Tombe-si je za ta vprašanja pokazal veliko posluha in je med drugim poudaril, da se zaveda pomembnosti obstoja in delovanja Združenja rejcev. Pokazal je tudi pripravljenost, da podpre prošnje za finančne prispevke. * * * Študijski center Nediža in Špetra prireja letos 20. natečaj z naslovom »Moja vas«, namenjen otrokom, ki radi rišejo in pišejo. Namen te pobude je vzbuditi v najmlajših zanimanje za ljudsko kulturo in narečje. Nagradna komisija sprejema prispevke najkasneje do 30. maja, poslati pa jih je treba na naslov: Moja vas —- 33049 San Pietro al Natisone (Špeter), Udine (Videm). NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151. NAŠE SOŽALJE italijanskega slovstva na univerzi v Pragi. S tem je soglašal praški univerzitetni funkcionar prof. Kybal, v Rimu pa funkcionar zunanjega ministrstva Alberto Giannini, ki je bil dober poznavalec jadranskega vprašanja. Stuparich je medtem napisal za Piccolo della sera članek o Edvardu Benešu. Na to »poveličevanje« Beneševega deleža pri osvoboditvi in zedinjenju Češkoslovaške je ostro reagiral Attilio Tamaro, ki je bil najbolj oster nacionalistični publicist. Kot je to bilo v navadi, se je A. Tamaro zaganjal ob praško politiko glede Italije. Stuparich je sodil, da Tamaro tako piše iz preračunanega sovraštva, čeprav je med vojno z navdušenjem pisal o vlogi Češkoslovaške v srednjeevropskem prostoru. Stuparich piše: »Vedel sem, da je Tamaro krut sovražnik Jugoslovanov, vedel sem tudi, da je bil med vojno pristaš nastanka češkoslovaške države, zdaj pa piše, da se Italija zaradi tega izpostavlja nevarnosti, da bi ji očitali, da je prispevala k rojstvu močne podonavske države, ki naj bi postala strašna grožnja za njen Jadran«. Stuparich je napisal članek za rimski list II popolo romano in glede Tamara ugotovil, da je avtor dela v dveh knjigah La storia di Trieste (I. izdaja Rim, 1924, II. izdaja Trst, 1976) rad temeljito spremenil med eno in drugo izdajo svoje stališče do raznih vprašanj, med drugim o Češkoslovaški. Stuparich je imel veliko sitnosti, preden je lahko odpotoval v Prago. Pri prosvetnem ministrstvu je spet moral posredovati Prezzolini. Tržaški šolski skrbnik Renda ga je pozval k sebi in mu dejal, naj se odpove Pragi in naj sprejme šolsko delo pri jesenskih izpitih leta 1921. Odklonil mu je kakršen koli dokument v podporo prošnji, naslovljeni na prosvetno ministrstvo, češ da se zaveda svoje učiteljske dolžnosti, da pomeni zanj več tuja država kot domovina itd. Stuparich je bil tako užaljen, da je skrbnika pozval na dvoboj, čeprav se ni strinjal s takšnim obračunavanjem. Hči Giovanna poroča, da sta bila očetovi priči nad dva metra visoka grenadirja, njegova bojna tovariša. Za izpolnitev običajnih formalnosti sta se javila na skrbnikovem domu. Skrbnik se je zelo prestrašil in izjavil, da Stupari-cha ni hotel žaliti, zato se mu je opravičil. Kljub temu je Stuparich razumel, da bo njegova šolska kariera v Trstu težavna. 25. oktobra se je vrnil k šolske- mu delu, 26. novembra pa je prišla potrebna odobritev iz Rima in je lahko odpotoval v Prago. Pred odhodom je dokončal Slataperjevo biografijo. Druga izdaja je izšla šele leta 1950. Stuparicheva žena je bila Slataperjeva prijateljica, zato je prvo izdajo posvetil njej. V spomin ji je napisal: »Ti boš v knjigi našla velik del svoje preteklosti, ki je bila tako Tvoja kot moja«. Knjiga je zmes spominov in kritike. Opisano je čustvovanje treh Tržačanov (Slataper in brata Stuparich) v Florenci, v Trstu pa njihovo bojevito razpoloženje proti skrajnemu konzervativnemu meščanstvu. Podčrtan je Sla-taperjev srd nad rojstnim krajem, ki ga je prisilil živeti v mejah tesno odmerjenega obzorja, obenem pa tudi ljubezen za tragično usodo svojega mesta. Nobene iracionalnosti ni v delu, ampak zgolj glas vocianskega duha Bene-detta Croceja. Trojka je mislila, da je bila njena dolžnost spraviti v red človeštvo. »Danes smo bolj mirni; videli smo in sodelovali pri izbruhu viharja, ki naj bi po našem prepričanju nanovo uredil temelje sveta. Obtičali pa smo na istem mestu kot prej. Samo bolj goli smo. Na stvari gledamo brez meglene zavese«. Po povratku iz Prage se je Stuparich vrnil k šolskemu delu. Z Gaetanom Salveminijem se je posvetoval, kako bi bilo možno dvigniti vpliv Mazzinijevih naukov v Italiji in svetu. Opazil je, da je v njih možno zaslediti nekak organski smiselni razvoj v dojemanju umetnosti kakor tudi zgodovine in verstva. To večina kritikov zavrača. Zato misli, da bi z dokazovanjem Mazzinijevega nepredmetnega dojemanja sveta lahko dvignili tudi ugled Mazzinija kot misleca. Salvemini je odgovoril, da tako tudi sam misli. Zato se je že lotil te naloge. Da se ne bi hodila v koruzo, je Stuparichu svetoval, naj bi se raje poglobil v preučevanje Mazzinijeve miselnosti glede Slovanov. V Italiji je zelo malo poznavalcev slovanskih problemov, zato so v tako slabo informirani deželi imeli velik uspeh razni Tamaro in Duden in drugi poklicni lažniki. Bolezen je Stuparichu preprečila, da bi izpolnil Salveminijev nasvet. Umrl je kmalu nato v Rimu pri hčerki Giovanni. (dalje)