IS. itnilta.
1 UiMlul, i petrt. H. iimrli 191Z.
XLV. Itto.
.Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol eta .......   . 12*—
četrt leta   ..,.••» 6*—
na mesec    ......   - 2*—
velja:
v opravnistvu prejeman:
celo leto.......K 22-~
polleta........11 —
četrt leta.....,   g 5'50
na mesec    ■   •       .... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica st. 5 v nritličju levo), telefon at 34.
lahala vsak aaa irećar IsvzaaUl oadalta ta praznike.
Inserati veijaio:  peterostopna pettt vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat no 12 vin., za trikrat ali večk at no 10 vtn Parte fn zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Prt večjih tnsercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošilja to naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne stvafi. lasna številka vali« 10 vinar a*. »
Na pismena naroČila brez istodobne vnoslatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskam«« talafan tt 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti.
za Avstro-Ogrsko.
celo leto......K 25'—
pol leta ....«••   • 13-—
četrt leta....... 6*50
na mesec            .   .   .   .    . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28'•
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto..... K 30*-
Vprašanjem glede inseratov st nai priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo- Knallova nllaa it. 5 ispodaj, dvorišče levo) talelan st.SS
Diplomati.
Dunaj, 18. januarja.
Istočasno, ko postajajo vesti o odstopu zunanjega ministra vedno verjetnejše in so dnevi njegovega poslovanja odmerjeni le po tednih, izdiha v palači dunajske nuncijature vatikanski poklicar monsignore B&-vona.
Bolan in ozlovoljen zapušča grof Aehrenthal vodstvo avstrijsko zunanje politike, v najuspešnejšem delu
in tik pred velikimi nspehi umira od bolezni nenadoma zadet njegov naj. večji nasprotnik Bavona.
Njegov največji nasprotnik, ki je bil iz Rima poslan, da z vsemi sredstvi streže nepriljubljenemu v Vatikanu sovraženemu diplomatu po življenju, da konterkasira njegove akcije ter privede avstrijsko zunanjo politiko zonet na pota, ki vodijo k papežkim ciljem.
Po eklatu med grofom Aehren-thalom in prejšnim papežkim nuncijem knezom Granito di Belmonte je nastalo med našim zunanjim uradom in rimsko kurijo napeto razmerje. Grof AehrenthaJ si je upal pokazati, da ima tudi vmešavanje papeževega zaupnika v zadeve avstrijske politike gotove meje in preveč canguinič-ni Belmonte je moral z Dunaja. Nuncijature /e ostala dolere mesece opuščena, Vatikan je izbiral in i«kal med svojimi diplomati najzmožnejše-ga in z daljne Brazilije je bil končna poklican monsignore Bavona, da vzame dunajske niti v svoje izkušene in spretne roke.
V teku malih tednov se je pokazalo, da je novi nuncij diplomat, kakor si boljšega Vatikan ni mogel izbrati. Mojster v vseh umetnostih politične in osebne intrige, izvrstno izšolan v praksi političnih akcij, neiz-birčen v sredstvih, družabno veleiz-vežban, realen v svojih načrtih je Bavona postal na Dunaju skoraj voditelj vseh nasprotnikov naše zunanje politike. Mogel je delati tem uspešnejše, ker so se njegovi nameri v mnogih važnih trčkah in zlasti v »kolikor se tiče osebe grofa Aehren-thala čudovito zlagali z načrti in nalogami nemškega poslanika: zastopnik protestantovskerra »rajha^ in pooblaščenec katoliškega velika?* duhovna sta hodila po marsikateri stezi roko v roki . . kjer je nehala umetnost g. pl. Tsch'rsehkega. tam
je mnogokrat pomagala intriga rimskega monsiguora.
V enem sta si bila oba ene misli in volje: v delu za padec Aehrentha-lov. Nemške motive smo že razložili, vatikanski so jim sporedni. Predvsem je bilo delo mons. Bavone proti Aehrenthahi od Vatikana naloženo maščevanje, avstrijski zunanji minister, ki si je upal nastopiti proti papeževemu pckliearju je bil od Vatikana obsojen na smrt. N< broj osebnih intrig, ki so grofu Arhrenthalu otežkočale stališče, ozir. razmerje z diplomatičnim zborom, je bih. spletenih v nuncijaturi, nebroj hnjska-jočih vesti o nesporazumljeujih med zunanjim ministrom in merodajnimi visokimi osebami je raztrosil hiš rimski diplomat po svetu. Mons. Bavona je svoje niti in žice izvrstno razpredel, v njegovih dvoranah so občevali časuikarji v6"h narodov evropskih, iz nuncijature je tekel »fluidum« v marsikateri veliki dunajski list, iz katerega zajema avstrijska javnost svoje informacije, Francozom in Angležem je natvezil, da doluje za tripelantanto, Nemce je vedel prepričati o potrebi, da se grofa Aehrenthala končno vendar enkrat odgrize. In kar ni šlo dru Tace, to je moralo po »Juti« (klerikalni telegrafni agenturi) v svet.
Malenkosten diplomat, ki bi bil zbral vse svoje sile proti osebi. Mons. Bavona ni vršil le maščevanje nad grofom Aehrethalom, deloval je za večje cilje.
V rimski kuriji je oživela ideja papežke države znova. V vatikanskih krogih vlada prepričanje, da bi avstrijsko-italijanska vojska razsula enotnost apeninskega kraljestva ter uresničila papeževe vladarske sanje. Čim nrprijetnejše je postrjilo naše razmerje k Italiji, tem aktualnejši so morali biti klerikalni načrti. Razdreti trozvezo, poostriti razmerje med obema državama čim najbolj in nagnati dosedanja zaveznika v krvave spore, to papežkemu pooblaščencu niso bile več sanje, temveč realen, izvedljiv načrt, za katerogn uresničitev je deloval z vso umetnostjo in doslednostjo.
Iz njegove palače <*p je vedno znova širilo hujskanje, v njegovem kabineta so se kovali vedno novi akcijski načrti. Pod njegovim vplivom se je obrnila Midi politiki avstrijskih klerikalcev. Še nedavno so zlasti dunajski    krščanski    socijalci branili
LISTEK.
Bisnzi, zadnji tpibunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edvard Lvtton - Bulver. Prva knjiga.
(Dalje.)
Šele pred kratkimi tedni se je bil povrnil v svoje rodno mesto. Pred njim je pridobljeni njegov [as prišel tja, kjer so se dobro spominjali njegovepra zgodnjega nagnjenja za zranrst in njegovega lepega vedenja. Vrnivši se, je videl, da dosti bnlj kakor njegove, so se spremenile R'enzijeve razmere. Se ni bi Adrian (bis::al uč°njaka; hotel je najprej z Listnimi remi iz dalJ3ve spoznati na-g be in namene njegovega delovanja, kajti deloma je soglašal s sumi, ki so jih imeli nje.rovi stanovski tovariši glede Rienzija. deloma je soglašal z zaupno navdušenostjo ljudstva.
»Gotovo,« je govoril sam sebi. gredoc zamišljeno svojo pot, »gotovo je, da nima noben človek večje m* či, zboljčati n' še b Ine razmere, ozdraviti naše razpore in vzbuditi v naših mršran;h sp mine na kreposti njihovih prednikov. A keko ne-varna je ravno ta meč. Ali nis^m v svobodnih državah    italijanskih vi-
del može, ki so bili poklicani na gospodstvo, da bi ljndstvo Ščitili, ki so imeli v zadetku najooš,tenejše namene, a so potem, pijani svoje visokosti, do katere so b*li tako hitro povzdig-njeni. izdali ravno tisto s*var. ki je provzročila njihovo povišanje. Seveda, ti možje so bili knezi in plemiči; ali pa je mar v plebejcih manj človeških slabosti? B^di kakorkoli, videl in slišal sem dovolj iz dalji ve, ?dnj bom stopil bližje in sam proučil moža.«
Govoreč tako sam seboj je Adrian le malo pazil no različne mimoidoče, ki so se vračali domov in ki jih je bilo z ugašajočim večerom čedalje manj. Med n.i'mi sta bili dve ženski, ki sta bili zdaj z A'Van^m sami v nl«oi. Mespe se je jasno blestel na nebu in ko sta ženski z lahkimi, hitrimi koraki pohiteli mimo viteza, se je mlajša obrnila in ga pri in sne m svitn mesečine pogledala z živahnim, a plah'm pogledom.
»Zakaj drhtiš tako, draga moja?« je vprašala njena spremljevalka, ki je h:ia stara kakih petinštirideset let. r na oblka in njen glas sta kazala, da je nižjega stanu. »Ulice so zdaj precej mirne. Bodi zahvaljčna sv. devica! Nisva več daleč od najinega stanovanja.«
»Ah, Bonodetta, on je tu! Mladi sign r — Adrian.«
»To .ie srečen slučaj,« je menila dojilja, »kaiti govore, da je hraber, in ker palača Cn'onnv ni več daleč odtod,   bi bila njegova pomoč blizn,
Aehrenthalovo politiko, dokler si Bavona ni s pomočjo kardinala Nagla pridobil tudi njihovo pomoč. Avstrijski klerikalizem se je vdal duševnemu vodstvu monsignora Bavone in v njegovih sprejemnicah je utrdil svoje stike z visokimi dvornimi in oficirskimi krogi . . .
Sredi visokoletečih načrtov in akcij, mu sedaj smrt striže nit življenja ... Za Bavono pride naslednik, ki bo njegovo delo nadaljeval. Maščevati se mu morda že ne bo treba več, kajti na Aehrenthalovem mestu bo že sedel drugi. Pravijo da Madžar in z V60 gotovostjo se trdi, da se imenuje bodoči avstrijski zunanji minister grof S7oczen, sedanji avstrijski poslanik v Parizu. Grof Szeczen je bil prej akreditiran v Vatikanu, znamenje, da ni le konservativen diplomat, temveč fevdalno-klerikalni politik, napram kateremu se klerikalnega sovraštva ne bo bati . . .
Istočasno z grofom Aehrentha-lom rrre skopni finančni minister baron Burian. Upravitelj B^sne je v vseh anektiranih d^žel se tikajočih gospodarskih zadevrh zastopal enostransko ogrrsko stališče. Med njim in avstrijsko vlado ter vojaško upravo je prišlo ponovno do precejšnih diferenc, zlasti v vprašanju železnic. Baron Burian je baje vsled tega zgubil tudi v najvišjih krog:h zaupanje. Na njegovo mesto prtđs kakor se zatrjuje fTŽaški namestnik, ki se je v Primorju izkazal dobrega upravitelja in narodnostno precej objektivnega uradnika. V Trst pa hoče sam prestolonaslednik svojeira posebnesra zaupnika in nj°«?ov svak srrof Chotek ali pa sedanji ^oziiski dež. predsednik grof Maks Coudenhove sta naj-resnejša kandidata.
Cerkuena obsodbo slovenske klerikalne politike.
Dunaj, 18. januarja.
Z Gorice poročajo: Deputacija eroriških klerikalnih poslancev se je te dni og'asila pri nadškofu dr. Sede ju ter ga prosila, da prepove s. Tj. S. si pridevnti naslov »katoliške stranke«. — s. L. s. stranka deluje na Goriškem z vso vnemo za laške liberalce ter jim pomaga rešiti italijansko - klerikalne organizacije in podirati moč laške »katoliške stranke«.
Nadškof je deputaciji odgovoril, da obžaluje spor med obema klerikalnima strankama ter da obsoja S. L. S., ki se je zvezala s sovražniki svete vere. Nadškof je deputaciji obljubil, primerno vplivati na slovensko duhovščino, da varuje v bodoče tudi v politiki interese cerkve in vere. Dr. Sedej je izrecno poudaril, da so duhovniki tudi v svojem političnem delovanju navezani na navodila in povelja svojih škofov, da se mora klerikalna politika vršiti vedno le v soglasju in s privoljenjem duhovnih predstojnikov, kar da se je nedavno v pastirskem pismu goriškega episkopata duhovščini še posebej zabičalo.
Dobro, gosp. dr. Sedej. Napredna s^venska javnost je goriškemu vladiki za njegove besede odkrito hvaležna. Slovenska ljudska stranka dela politiko škofov, politiko cerkvenih aristokratov - pa se imenuje demokratično in ljudsko. S. L. S. trdi, da hoče vse za blagor slovenskega ljudstva, njena najvišja avtoriteta in vsled dane mu moči tudi edina odločilna osebnost, nadškof dr. Sedej, je povedal, da morajo biti interesi cerkve merodajni. Dr. Šusteršič in Krek govorita, kako poštena, odkrita in pravična je klerikalna politika, dr. Sedej, po katerega privoljenju in milosti sta Krek in Lampe poslanca, sodi, da so se Gregorčiči in Susteršiči pregrešili celo zoper naj-elementarnejša pravila politične morale ter pridružili sovražnikom svete vere.
Dr. Sedej ni mi.pel izreči ostrejše sodbe in najznačilnejše je, da ni oporekal italijanski želji, da naj se omni forma odreče S. L. S. pravica do »katoliškega« naslova. Qui tacet consentire videtur.
Najvišji cerkveni dostojanstvenik goriške nadškofije, kateremu se mora brezpogojno pokoravati kot svojemu vrhovnemu pastirju tudi kranjska duhovščina, je izrekel nad S. L. S. obsodbo, ki je mnogo hujša in mnogo ostrejša, kakor vsaka, ki je do danes prišla iz naših ust. To je nam v odkrito zadoščenje. Nenadoma se je pridružil naprednim slovenskim ljudem, ki se z vso en^rgiio borijo proti politični demoralizaciji s*ovenskega klerikalizma, mož, ki stoji na eni najvišjih stopenj cerkvene hi^rarhiie ter z enererieno roko razkril gnilobo tega političnega organizma, ki je na našem telesu, ka-
kor goba, ki razjeda zdravi les. Spričevalo goriškega prelata je naravnost dokument. S. L. S. in nje voditelji se ne igrajo samo z najvitalnejši* mi narodnimi interesi, njihova jezuitska politika se celo ne ustraši zločinov na principih, ki jih klerikalni program proglaša za največje in absolutno nedotakljive svetinje držav« in naroda. Za ceno strankarskih interesov prodajajo naši klerikalci z ista brezskrbnostjo in brr zvestnos'jo narodne kakor verske svetinje, zvežejo se ravnotako z nemškim sovražnikom, kakor z verskim beloehubom.
Quos ego! pravi dr. Sedej. Naj vzame železno metlo in jo zavihti ir avgijevem hlevu. Oe smo keda.j krke-ga nadškofa podpirali, dr. Sedejaj bomo gotovo!
Italijansko - turška vojna.
s trlpolitanskega bojišča.
Rim, 18. jan. »Agenzia Štefani« poroča iz Derne: Včeraj zjutraj je sovražnik napadel stotnijo alpin-skega bataljona Saluzzo, ki je gradila novo utrdbo na vzhodnem obrežja reke Derne. General Trombi je odposlal dve stotniji in en bataljon 7. peŠ-polka. Sovražn'k se je moral končno umakniti. Italijani so zavzeli tudi ne* ko majhno turško trdnjavo. Tudi neka druga sovražnikova kolona, ki s* je pojivila ob reki Derni, se je morala umnkniti. Ob eni popoldne se je sovražnik, ki je štel čez 9000 mož, umikal na celi črti. ItalMani so imeli trt mrtve in sedem ranjenih.
Zaplenjeni francoski parnik.
Pariz, 18. januarja. Ministr* ski predsednik Poincare je dane« sporočil ministrskemu svetu, da je dal francoskemu poslaništvu v Rima instrukcije, naj, s''l;cujoč se na načela prava in besedilo pogodb, zahteva takojšnjo vrnitev parnika »Char-thage«.
Tripolisko pristanišče.
Rim, 18. jan. Vlada je stavbnemu podjetju La Mrgia poveril* zgradbo najnujnejših utrdb in drugih zgradb v trmol'?k'»m pristanišču za vsoto triinpol milijona. Poloprnnie kabela Tripolis-Siraknze se je izročilo milanski tvrdki P:relli. Knh*»I mora biti do 1. ma;a t. 1. položen. Za kabel Benghasi-Sirakuze so razpisali natečaj.
če bi jo potrebovali. To se pravi, če bi ti, ljuba moji. h^t^la iti malo počasneje, kakor doslej.«
Mlada dama je začela počasneje korakati in je zavzdihnila.
»Sij je gotovo lep,« je rekla dojilja, »a nanj vendar ne smeš več misliti. Mnogo preveč odličen je, da bi te vzel v zakon, a za kaj drugega si ti preveč dostojna in je tvoj brat preveč ponosen . . .«
»In si ti, B.nnedetta, preveč jezikava. Kako moreš tako govoriti? Saj veiuler veš, da n;sem več ž njim govorila, odkar nisem vrč popoln »trok. Komaj da ve, da živim. On, baron Adrian di Casfello, da bi sanjal o ubogi Ireni! Ze sama misel na to je blaznost!«
»Zakaj?« je živahno vprašala dojilja. »Kaj se tebi o njem sanjat«
Njena spremljevalka je zdaj še globlje zavzd-hnila kakor prvič.
»Sveta Katarina!« je nadaljevala Benedetta. »Ce bi bil na svetu le eu sam moški, jaz bi vender raje kor samica umrla, krkor da bi nanj mislila, predno mi ni vsaj dvakrat roke poljubil in je biTo vedno le od moje volje odvisno, da ni poljubil mojih ustnic«
Mlado dekle Se vedno ni ničesar odgovorilo.
»A kako si prišla na misel, se vanj zaljnbtit« je vprašrla doiil'a. »Mnogokrat ga nisi mogla videti; šele J.tiri ali pet tednov je zopet v Rimu.«
»Ah, kako si kratkovidna,« je odgovorila lepa Irena. »Kaj ti nisem že opetovano povedala, da sem ga pred šestimi leti ljubila?«
»Ko si bila šele deset let stara in bi bil svinčen mož*c zate najprimernejši ljubimec. Tako gotovo, kakor sem kristjanka — svoj čas, si-grera. si dobro izrabila.«
»Kaj za časa niegove odsotnosti mar nisem ničesar slišila o njem,« je nadaljevalo dekle nežno, a žalostno. »Kaj mi ga ni že imenovanje njegovega imena klicalo v spomin? In če so ga hvalili — ali se nisem tega veselila? In če so ga grajali — ali me ni to bolelo? In, ali nisem ponosa jokala, če so mi povedali, da je pri turnirju zmapa'a niegova sulica? Ce «o mi zacepetali, kako dobrodošle so njegove obljube v damskih sobah, ali nisem ravno tako bridko jokala od bolesti? Ali ni bilo teh šest let njegove odsotnosti kakor sen in ali ni bil njegov novratek kakor vzbujen je k Inei — jutro krasote in so^ca? Zdaj ga vidim v cerkvi, kjer pač name ne misli, in na njegovem srečnem k.injn, kadar jezdi mimo mojega okna. Ali ni to dovolj sreče za ljubezen?«
»A če te ne ljubi?«
»Neumniea, za to ne vprašam! Saj niti ne vem, če si to želim. Morda sanjarim raje o nj^m, da še mi prikazuje kot ideal, kakor da bi ga spoznala, kakršen je v resnici. Mogel bi b;ti neprijazen ali rep^me^it, ali bi me morda le malo ljubil. Meni
je pa ljubše, da me ne mara, ka'*ov da bi me hladno ljubil. Zdaj ga lahko ljubim kot nekaj izrednega, kot nekaj, kar niti ni, kot nekaj božan-stvenega: Kako bi me bilo sram i a kaka bi bila moja bolest, če bi spoznala, da zaostaja za mojimi pričakovanji. Potem bi bilo moje življenj© gotovo uničrno in zemeljske lepot« bi zame več ne hiTo.«
Dobra dojilja ni bila posebna nagnjena pritrditi takemu čustvovanju. Tudi če bi bila po nežnočutnesti Ireni podobna, bi bil razi ček v starosti onemogočil soglaša nje. Kje naj mladost najde odmev kakor le v mladi duši — odmev svojih nebrzdanih sanj in romantičnih nezrelosti. Dobra dojilja ni bi'a mnenja svoje gospodinje, a pojmila je g-loHoko resno-1k), s katero je bi?o izrečeio. Zdelo se ji je čudovito otročje in čudovito gi-nljivo; z vogalom svojega pajčolana si je otrla oči in se udala tihi nadi. da naide njena varovanka kmalu primernega moža, ki ji bo pregnal take prazne fantazije. V pogovoru je nastila ma'a pavza, ravno ko se je slišal glasen šum smejanja in korakov tam, kjer sta se kr:ž-li dve ulici. Prikazale so se v blizini p^-menice, ki so se močneje svetile kakor bleda mesečina in v kratki razdalji od obeh žensk je bilo v prečni ulici videti četo sedmih ali osmih mož, ki so nosili strah vzbujajoče znamenje Orsinij v.
(Dalje orlhodnjic.)
Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar.
Ljubljana, stolno  mesto krono-
vlne Kranjske in središče vsega slovenskega naroda, ima zopet župana in postane z jutrišnjim dnem zopet del* iva svoje občinske avtonomije, ki je bila vec kakor leto dni suspendirana.
Naravno je, da je iz svobodne volje narodneca in naprednega prebivalstva ljubljanskega mesta izvoljeni občinski svet povenl župansko čast najveljavn^išemn možu v stranki, svojemn zaslužnemu in izkušenemu voditelju dr. Ivanu Tavčarju
V pol'tiki ima vcaka stranka svoj" pron^ncirane zastopnike, ki jrh postavlja na naivažneiša mesta, dr. Tavčarja pa je postavila narodnn-naprednn stranka na mesto lmbljan-skega župana, ne le Vet izvr?evate-Ija svoj:h pro^ramatičnih prizadevanj. ne<ro tudi kot nni^dlionejšeirn reprezentanta svojega duševnega in nravnesra stmja, kot meži. ki vž;\a zaupanje ravno tako r*n nasprotnikih, kakor pri somištienikih, kot moža, o ka+erem ve vsakdo, da ni niT"dnr de'al politike za STOJO osebo, nego vedno le za slovensko stvnr in 2a napredno stranko in kot moža, ki 2<\r\\2.^^e z redko enerž'jo trdi živ ont za pravičnost napram vsakemu.
V dr. Tavčarju je združena nenavadna množina talentov in vrl»n in ti jnmČ'io. da *e žunanska oblast izročena niJbol'šim rka™, s l*afer'T^i razpMasr^ narodno - napredna strrn-ka v LJubljani.
Novega žnoana, ki stoji že toliko l»t v osT>reTj'T ra"eca n«» ročni et*^. potit:čnecra in kidturneira ž'vljenia. pozna pač vsa slovenska domovina in pozna era zlas*i LmMiann, a vendar se nam 7rTi da ni odveč, če podamo svojim čitat°liem <=i:kn te^a !¥»©• r. o ka+erem je nekoč z^pis^l dr. Sl~nc, da je morda na.ivečii talent, kar se j'b Je porodilo med Slovenci od leta 1848.
V Poljanah nad Š-'ofjo Tyoko. v preprosti kmečki hiši, je tekla zibel rjoverra ljuhTianske<ra župana in Oš*al je do danes s:n tega k*"epVe*ra, jedrnateora noliansk^ora nreb;vaTstva tnko v originalnosti izražanja. k**knr v zveetobi in kremenitosfi značaja. Pno 28. avgusta l^ol. le*a je novi ljubljanski žnran zn^lodrl ln" sve'a. Ljudsko šrdo je obiskoval deloma v domači vas;, de'o^a — po^r»;rro od str:eov. duhovnikov jHSefnnskegn mišljenja, v Tj-b^ani. Cm^a^ijo je ob'skoval v Ljubljani — 6. in 7. razred v Novem mestu — ter j"1 1. 1871. proVdt mntur° T-cpck^z z odliko. Od 1. 1871. do 1. 1875. ie po*em §tnd!r*l p^^Tte nauke na dnnn,'sk'-m vc*mči-lišen. kjor je Iv! I. 1875. promoviran za doktorja pmva.
Že v d'j°š1*ih letib ie zač^l dr. TavČar pisatol ievati. Se v Novem mostu je sp'enl svoja prvo nat'«"ie-no doto. na Dunaju pa s*» je p»-ož<v-Ijal večinoma s pisatoljevan jem ?n nekoliko s poučevanjem t*»r je ?p~»*nl v krocrn akademične mladine veliko vlogo.
Po dovršen' h stud Vi** h s** je dr. Tavčar vrn"l v domovino in je leta I87H. vstonil kot koro*?>: j«r»t pri odvetniku dr. Janezu Menc:n^erjn v Kranju. 1. 1890. pa je_nrt*H kot kon-rin-i^nt k odvetniku dr. Mosehetii v LJubMano. Nekaj časa je bil tndi >o"cTnijent pri odvetniku dr. Schrevu.
V teh koneipijentskih čnsih je fcačel dr. Tavčar svoje pravo delova-
nje. Deloval je neutrudno in na vseh poljih Deloval je pri Stritarjevem »Zvonu« in pri »S!ov. Narodu«, spisal je za Mohorjevo družbo veliko knjgo »Slovenski Pravnik« in bil je faktični nredn-k pod firmo dr. Hotcheta izhajajoč ga pravniškega lista. Sodeloval je pri javnih predavanjih, v dramatičnem društvu in v Sokolu, bil duša družabnega življenja, z Jurčičem, Leveem in Krsni-koin    ustanovitelj    »Ljubljanski ga
Zvona«   in   vrh   tega po Jurčičevi
smrti ae faktični urednik »Slov. Naroda«.
Ko je dr. Tavčar kot samostojen odvetnik odprl svojo pisarno je bil že pripoznan kulturen in političen faktor, priznan kot odličen pisatelj in neustrašen hojevnik za slovensku stvar. Pisarna njegova je bila velikanska in lahko bi bil v njej nakoval ogromno zlata, ko bi bi opustil literarno in politično delo in se posvetil
pridobi van jn. Toda   dr. Tavčar ni
tega stori). Zdaj, kot sam« sto jen in neodvisen odvetnik, se je šele popolnoma žrtvoval javnemu delu, sebi na škodo, slovenskemu narodu pa na korist.
Takrat je nastopil v politični javnosti bivši deželni glavar Fran Snklje kot nositelj vladne politike, politike drolitinic in služnosti, med tem ko sta proti njemu in proti takratni oficijelni politiki dr. Tavčar
v.
in Ivan Hribar ustanovila »Slovana«.
Leta 1884. je pr:šel dr. Tavčar v občinski svet ljubljanski in je od tega časa nepretrgoma njocrov Slan. Lto tako je od Teta 18£9. nepretrgoma deželni poslanec in od leta 1895. deželni odbornik. V državni zbor je bil izvo'j^n 1. 19f)0. in je ostal nj ga član do uvedbe splošne in enake volilne pravice in vsled tega potrebnih novih volitev.
Oženil se je dr. Tavčar 1. 1887. in bo lahko maja meseca praznoval svojosrebrnoporoko. Sreča je spremljala dr. Tavčarja na vseh potih življenja; najsrečnejši je pa v svojom zakonu in otroke ima, ki j:h je lahko vesel, saj jih je vesel vsakdo, kdor jih pozna.
Z dr. Tavear'em prevzame ljubljansko županstvo mož, ki je ena najmarkantnejših in nnjpriljublje-neiših rsebnosti med Slovenci.
V slovenski literaturi si je dr.
Tavčar pridobil znamenito mesto. Razstavil je mejnike našemu obzorju, izpopolnil harmonijo slovenske dikcije, obogatil zakladnico našega jezika in vdahnil slovenskemu sl«*vn značaj svoje individualnosti. Kot romanopisec je slikal preteklost in sedaniest slovenskega življenja, kot satirik je oclgrnil prihodnjost, kot publicist je bil vedno aktnvalen in močan tem pera m^nt.   Njegov jezik
nosi Skrlat In krono, in bujnost njegove fantazije ga povzdiguje visoko nad novodobne literarne nevraate-nike.
Govorniki so med Slovenci redki. Večinoma imamo le ženitovanj-ske in pogrebne govornike, bolj zmožne za stoloravnaMjske nastope po določbah križevačkib statutov, kakor za parlament in za velike shode. Med tistimi na, ki so v resnici govorniki, je dr. Tavčar gotovo največji, ker ima vse za pravo govorniško potrebne lastnosti: melodij'znost organa. lapidarnost in plastiko v označevanju, živo fantazijo in polet misli in čutov. Nihče na Slovenskem ni imel še toVko javnih govorov, kakor dr. Tavčar, namreč velikih govorov, od katerih je v«ak zase večji ali maniši umotvor. Ta množina govorniških lastnosti je vstvarila iz dr. Tavčarja mojstra retorike in daje njegovim argumentom tisto sugestivno m*"č, ki se jim pri stvanvli razpravah ne more n:hče ubraniti, kakor ga pri polemikah povzdieruje nad vsakega nasprotnika. Zakaj, če dr. Tavčar poleuvzira. je tako, kakor da šv:gajo iz njegovih besedi brušeni meči in če udari, se zdi človeku, kakor da je mož v oklopu pade! na kamenita tla.
Vsak človek na svetu je sin svoje d'be in njenih dobrih in s'abih strani. Ko je dr. Tavčar stopil v slovensko javnost, je bila ravnokar sklenjena nekaka meglena poravnava med Staroslovenci in med M!ado-slovenci. Sila narodne persekuc'je je zdrnžPa obe slovenski stranki, konservativno in nanredno. A ta poravnava ni b:la naravna. Stnroslovenci so se zanjo vnemali, hotee Mladoslo-vence porabiti za boj zoper takrat gospodujoči nemški liberalizem, ki je nač zakrivil mnogo zla, a je av-strijck;m narodom prinesel tudi marsikaj dobrega. Mladoslovenci so se takrat narodni stvari v korist žrtvovali, a uspeha to ni imelo. Mladina, ki jo je vodil dr. Tavčar, ge ni nsfavljala slogi, a zahtevala je euer-g"čno politiko, s snoznanjem, da nima slovenski narod niti najnrimitiv-nej.Vh zunanjih pogojev za svoje na-rodnoživljenje?n je na najboljši poti, postati narodopisni materiial. Kot nositelji slovenskega nac;jonatizma so posegli dr. Tavčar in njegovi so-mišM^n'ki in vrstniki v naše javno življenje. Navdajalo jih je tako rodo-ljubje, kakršno je nekoč vladalo v italijanskih državicah renesance, ko je vsak tako čutil ? svojo domovino, da je vsako oškodovanje njenih pravic, nienega blaga in njene ča6fi občutil kakor ranJenjp lastnega tele*.* in se smatral dolžnega storiti zanjo tudi najskrajnejše dejanje.
Takega gorečega rodoljnbja, takega krepkega nacionalizma so bila polna srca one mladine, ki se je zbirala okrosr dr. Tnvoarja, v tej smeri se je vršilo vse delo nove generacije in značPno je, da je takrat stalo ob strani dr. Tavčarja tudi mnogo duhovnikov.
Z mrkimi pogledi so konservativci, Nemci in vlada gledali naraščanje narodneera gibnnia na Slovenskem. Poskusili so to pr'banie zatreti naiprej s tem, da so hoteli ubiti dr. Ta včaria in Hribarja, a ko se to ni nosreč'lo. so poslali za Škofa v deželo odhtj^nea, moža nemšknt^rske-ga mišljenja in ultramontanskih na-gnenj. da bi zaduši) narodno gibanic in nstvaril s nomočio duhovščine
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalj«.)
Jevševee se je zamislil. Matižar je imel pred seboj onepra slovenskega kmeta, ki se mu hudo gndi na njegovi ruši, a revež ne ve, zakaj. Spozna, dh je usmiljenja vreden, včrsih ga po grabi jeza, da bi vse razbil, ker ima od življenja samo trpljenje   in od trpljenja samo u{>ogo življenje, ver« dar pa je zapovedim in naukom iz župnišča tudi v svetnem oziru ta*.» rekli bi fanatično vdan kakor ver akim naukom. Duhovnikov nauk, da B< g hoče, da trpiiro, ga doc< la prepriča, da že mora tako biti kot je, ffa to trpi, voljno trpi in bo trpel ploven eki kmet, dokler se ne zase je nov.) t»o-me. ki bo napravilo v   tem voljnem trpljenju in potrpljenju popolno revolucijo!
AJatižarju se je JevSevcc smilil ne zato ker se mu je slabo godilo, ampak ker je svojo glavo posodij, o«'» drugi z njo inispj- ! Izvlekel je iz n»» tran'ega žepa zakrpa nega suknjica ploščnato steklenico, jo odmašil tu ponudi! Jevčevcu, naj pije.
»Mcčan je krt h: dič:*vo olje!« ie rekel. »z:ito pa tudi prežene \v <abe in žalostne misli.«
Jevševee je hln^tno segel po pj i nndeni stklenici. Par   požirkov Je storil, a toliko da mu ta vražji borov-ničevec ni sape zaprl.
»Ta gr je, kaj ne?« je dejal Matižar in tndi sam nagnil, da je bilo komai še polovica plemenite žgane tekočine v steklenici. »Boš kaj kadil?«
Befr&1 je potonmil iz nasprofneg-i notranjnpra /era dve cigari, Kno ie pomolil Jovševcu, eno pa sam vtaknil med zobe.
»Ti si pa kam pelje. Matižar, kje si pa dobil vse tat« sprašuje Jevae-vee. k? so mu prejšnje turobne Jiisli že prešle iz glave.
»Jaz zda i zmerom cigare pokam,« pravi Matižar, »če se mi pr*i\ -laba gdi; pravijo, da dalj živiš, kakor pa če -amo č'krš. Šnops mi .je prinesla neka bnbnica, ki menda misli, da jn bom vzel«
Jevševee je zazijal, da nu j< padla amodka iz ust.
»Ti se boš ožen'1?« vpraša.
»Kflo pravi to?«
»Ali nisi ravno zdaj rek<d?«
yRekel sem, da baba menda misli, da jo bom vzel; pa ne bo nič iz tega. Toda pri vas bi kmalu človek kaj tnkega pričakoval.«
Jevševee je spet zazijal.
»Kaj si rek°l?«
»I no! Z^'n'r* sem srera* M;* rijanico, pa s>ein si dejal: Kupen,
le punca je pa že pod vrhom! Zrasla je kot krm plja, čedna postava. rnstla, pameti ima pa tndi toliko k t kaka druga pri dvnjsetih   letih. Še Fanta, pa bo poroka!«
»R ži. beži. to je še otrok, Šest najst let je imela pozimi.«
>S le Šestnajsti Pa že taKn dekle! — Pn to ni tvoja hči T«
»V re^i smo *o imeli.«
»Se jo imeli t Ali je nimatr več?« vpraša zvedavo Matižar.
»Služi! yo bom dal,« reče ti do Je vse vec.
»Služit? Z-kaj?«
»I zakaj? Zato, da bom imel od nje « ko sem jo toliko let redil.«
»Ali niso n:č od nje plačevali*«
»So. do šfirinaistoga leta.«
»Kdo pa je plačeval zanjo?«
»Kriko si čndMn! Kdo pa plaćuje za nezakonskega otroka?«
»Oče seveda!« reče Matižar, ki je bal, da mu J°vŠ' vee obrne 3 i vor na drner predmet, »pa *ern .:»i! enkrat, da tisti Mnrijnnčin oče ni čisto navaden človek!«
»Seveda ni kmet,« se odreže Je v ševee, »kmetu je ve-r«ih še nj**g.w«; bahr preveč ker je zbit od dneva ;*i se mu ne ljubi niti 1 njo trape ioviil kaj sVe za drugimi Šnvrati! Ampak gosposki človek je. s,' rie,   ki ne <■* kako ft* gnra na svetu.«
»KnVo je to, da ne ve T«
»Zato ne vc, ker nima gvoje b«
be dosti, ampak je še okoli druze to liko č"sa ho lil v nrinke, da je plačeval štirinejst let za trenutek nespn motnosti. Kdor čuti, kako je huda ;n trda za denar, bi se ne podajal v like reči.«
»Torej je bil oženjen Martjanč:n oče takrat, ko je el vraga klicat v ris?« vpraša Matižar in ponndi Jevčevcu iz stek'enice, ker se je ta M nekam pomembno oblizovati okrog ust
Jevševee d^bro potetme — sape mn ni več zaprlo — potem pa odvrne.
»Oženjen, kajpak, oženjen, pa se I ženo nista nič kaj dobro razumela ko4 ljudje, ki imajo preveč ca*a in denarja, pa nobenega dela. Pot**m «■ 'e pa ni'^ž zagledal v domačo siuž b-rrco. ki mu je postelje pesprov Ijala, '• kua odpirala, rajčevine ometr.ia in ne vem, za kni vse imaio škrici take služabnice, ra Ver ji je kunil z laj t<?, zdaj ono, kakor menda znajo aki l.indje, se je sčasoma vnelo neka i :ncd niim« in nesreča je bila tu! Siuiab-n:ca je pr> nesla gn s podu čez vev- me-^ec^v. ko že ni b'la več tam v -d-žbi, I neVoč na dom otroče, staro dva me- ; y(»ea češ dn naj ga le on Živi. \ei j.' j njegoV oče, potem na je odšla 'n p'i- j stila otroka tam. Oče ae ni hotel in ni n>rgel uhiinti z revšetom. ga oal v reio. sorliria mn ie na peatiffila jeroba. Ta otrok je Marijanica.« |
»Pa kaj je tisti Marijancin oče.'«
»Tega pa ne vem, ali je sodn;u alt ima kako graščino ali kaj?« Pa zdi se mi, da je pri sod ni ji.«
»Kje si pa ti vse to zvedel?«
»Tisti jerob je bil pred tremi b-ti tukaj, pa mi je pravil. R^kil je. na,! ostane dekle še naprej pri nd< tudi ko bo že stara štirinnis* le*, a jaz je zdaj ne bom dalie redil. Služit naj gre in mi pošilja denar.«
Imena očetovecra, kakor tudi onega varuha Jevševee ni ved?!.
Matižar je nvidel, da je v J ?v-ševčevih besedah veliko pre*irnno-f.ti, ker tndi dekle po dopo!n*eticm svojem štiri na istem letu zmirom toliko stori. koMkor je vredna hrar.a in obTeka in da torej ni trditi, da jo je treba rediti; rekel je pa:
»Ti Jevševee. jaz bi ti nekaj sveVval. morebiti pa ne bi bilo treba Marijanice tako zastonj reJiti in jo zdai dajati služit?«
»Kaj?« vpraša oni hlastno.
»Vid'5, stvar je taka le. A*o Srna tisti Mar'jnnč:n oče toliko in toilko letnih dohodkov, potem so tukaj neke rostnve, s knterimi ga lahko pri-silimo, da mora plačevati za dekle tri leta.«
Matižar je govoril te besede ♦:-»»-in nekako skrivnostno, hot«c s tem vplivati na Jevfievca, kar se .nu je tudi posrečilo.
(Dalje prlbodajiC.)
narodno brezbarvno stranko, ki bi bila pokorno orodje v rokah Dunaja
;n Rima.
V razmeroma   kratkem času je
j4i«sia dosegel svoj namen. Prvi ka-;o!iški shod je provzročil popoln raz-n0r, kajti postavil se je na načelno tališče, da je nacijonalizem poganstvo. S stranko, ki je preklela družbo *v. Cirila in Metoda, ki se je izrekla roper slovensko vseučilišče in pravzaprav celo zoper slovenske ljudske Šole na Koroškem, je bilo narodno misleČin in čutečim možem nemogo-rp hoditi. Pozneje so klerikalci sicer premenili svoje na I. katoliškem -»hodu zavzeto stališče, a to le navidezno. Nič tega ne dokazujo bolje, kakor da so odnesli za slov. vseučili sčs namenjeni deželni fond in ga po rabili za svoje brezupne strankarske organizacije.
Prvi katoliški shod je rodil naredno - napredno stranko. Pred tem »hodom so bili naprednjaki le frakcija narodne stranke, a niso imeli no-bene svoje organizacije. Napredna m«rodna stranka je nastala kot frakcija proti novim razmeram, ki jih je ustvari] iiuportirani, slovenskemu narodu tuji klerikalizem pod patro-e.inco nemškega škofa in častilakoni-nega zabavljača Mah niča. »Vera je v nevarnosti.« To je bilo geslo nove Missia - Mabničeve stranke. »Vera je v nevarnosti.« Ta klic je nova stranka ponavljala vedno, podobna v tem onemu strežajn v Henriku IV., ki zna tudi samo eno In isto besedo ponavljati. »Vera je v nevarnosti.« S tem so begali naše, sicer vemo, a ne klerikalno ljudstvo in vedno z nova dokazovali, kako resnično je rečeno v »Egmondtu«. da je vera dostikrat le dragocena preproga, za katero se skrivajo hudobni naklepi in do-cim lazi verno ljudstvo pred njo na kolenih, je pa prekanjeni ptičarji prevarajo ... S svetohlinstvom je nova stranka zakrivala svoje popolno ooman jkanje idealizma in svoj odpad od narodne ideje, a prikriti tega ni mogla. Vse njeno delo je merilo ua to. podkopati fundamente, na katerih sloni bodočnost slovenskega naroda.
Taki stranki se narodno misleč človek ni mogel u kl on i t i,s tako stranko je bilo slovenskim nacijon al istom nemogoče hoditi in tako je nstanovi-v. v klerikalne stranko provzročila ustanovitev narodno • napredne M ranke in njen previ vodja je bil od prvega začetka in je še danes dr. i van Tavčar. On in njegovi somišljeniki so s tem izpolnili samo svojo narodno in državljansko dolžnost, prav v smislu večnoresničnih besed Her-berta Speneeija: Vsakega Človeka dolžnost je, udeleževati se politiene-^r;i življenja; kdor te dolžnosti ne iz-polni, je kratkoviden, nehvaležen in T>odel.
S trnjem in kameojom je posuta pot, po kateri hodi narodno - napredna stranka. Ves cerkveni aparat dola že celih dvajset let, da bi narodno - napredno stranko ubil. Zaman! Najprej je bila vera v nevarnosti. Mnogo let so klerikalci s tera geslom izhajali, a pridobili niso ničesar. Vzeli so torej drugo orožje v roke: hujs-kall kmeta proti meščanu, vzbujali najnižje instinkte ljudstva, a zopet niso ničesar pridobili. Poklicali so prej šiloma v ozadju zadržanega dr. Kreka, da bi s socijalni m i nasprotji zatrl narodno - napredno stranko, a tudi ta poskus se ni obnesel. Končno se lotili demokratiziranja vseh javnih uredb, upajoč, da na ta način izkopljejo narodno - napredni stranki grob. A zopet morajo sami 6ebe varati, kajti v resnici tudi na ta način niso nič posebnega pridobili. Klerikalizem je hotel zavojevati vso deželo, a danes ima vse vzroke, da gleda s skrbjo v bodočnost.
Te neusoehe uničevalne vojske klerikalizma je zarisati na rovaš dejstvu, da slovenska narodno - napredna stranka ni bila nikdar doktrinarna, nego vedno ljudska stranka, vsem stanovom pravična, vedno vneta in delavna za občni blagor in srečo in razumni napredek Slovensstva. Nikdar ni delala programov za dalnjo bodočnost, kakor jih delajo in zopet ^ncitavajo klerikalci, nego vedno le programe aktualnih vprašanj, ali ta-kih, ki postanejo lahko vsak dan ak-taaJiiL Nikdar ni delala politike na-pitnin, nikdar politike spekulativnih lakajev, ki obračajo plašče vedno po vetrn v višjih sferah, nego zmerom !e pravično in pošteno narodno politiko in je zato tudi nepremagana in a epr e m agi j i va.
Glavno politično delovanje dr. Ovčarja je bilo vedno v občinskem ^vetu ljubljanskem in v deželnem zboru kranjskem. Od leta 1884. je t lan občinskega sveta in vedno je v njem zavzemal odlično mesto. Od 1. '^09. je bil tudi podžupan. Deloval je v magistra tnero gremiju in v odsekih, imel velike in važne referate in pri vseh vprašanjih je bila njegova beseda in njegova trezna sodba upo-*tevnna.
V kranjski deželni zbor je prišel dr. Tavčar v času, ko takratni deželni predsednik baron Winkler že ni
imel na Dunaju nobene zašlo m bo več. Slovenska večina je delala takrat žalostno politiko. Dr. Tavčar in Hribar sta zavzela odločno narodno
stališče in nepozabni so veliki boji, ki jih je bojeval dr. Tavčar zlasti za jezikovno ravnopravnost. Leta 1895. so se razmere v deželnem zboru močno   izpremenile.    Nova klerikalna stranka,   ustanovljena   na I. katoliškem shodu, ni pri volitvah dosegla tistega uspeha, kakor ga je pričakovala.   Ohranila   je samo mandate kmečkih občin,   mestnega mandata ni dobila nobenega. V deželnem zboru so bile tri   sranke, a nobena ni imela zase večine. Klerikalci so bili v predidočem  zasedanju sporazum-Ijeni i Nemci in U6peh tega je bil, da je bil iz cele zbornice izvoljen dr. Papež v deželni odbor. Zdaj so poskusili klerikalci obnoviti to zvezo z veleposestniki, a spretni Kersnik je posegel vmes in je njih načrt preprečil ter dosegel, da je prišlo   do sporazumi jenja    med   veleposestniki in narodno - napredno stranko, vsled katerega je bil dr. Tavčar izvoljen v deželni odl»or. Ta zveza z veleposestniki, toli obrekovaua in politično izkoriščana proti narodno - uapredui stranki, je ustvarila za več let stalne razmere v deželi,   ne da bi bila slovenski stvari le količkaj škodovala. Pač pa je nastal polom,   čim se je klerikalcem posrečilo razbiti to zvezo, kajti od tedaj pridobivajo Nemci več in več in se utrjajo tako, da so postali nevarnejši kakor kdaj poprej. Od premembe   dcželnozborskega volilnega reda sem,   je narodno - napredna stranka v deželnem zboru v manjšini. Narodno - napredna stranka je vedela, da jo volilna reforma potisne v manjšino, vedela je pa tudi, da kot ljudska demokratična stranka ne sme nasprotovati demokratizira-nju dežuinega zastopa in se je vsled tega udala, trdno zaupajoč, da bo demokratiziranje deželnega zbora politično vzgojilo široke mase in potem v doglednem času naredilo konec absolutnemu gospodarstvu klerikalizma v deželi. Mnogo je deloval dr. Tavčar v deželnem zboru in v deželnem odboru.   Pred klerikalno ero je imel v deželnem odboru občinski referat in oskrboval ga je s tako pravičnostjo, da v vseh letih, kar ga je imel v rokah, ni bilo slišati nobene pritožbe, pač pa ga je dolga vrsta ob-čin imenovala" za častnega občana.
Navzlic vsemu svojemu mnogro-stranskerou delovanju si je ohranil dr. Tavčar mladostno svežost in svoje veselo srce. Vesel mož je bil vedno, ljubezniv in dober. O njegovem dobrotnem srcu in o njegovih dobrih rokah ve na stotine in stotine ljudi kaj povedati.
Nobena beseda ne more značaja dr. Tavčarja bolje osvetliti, kakor jo osvetljuje dejstvo, da ga ni iz iahka dohiti v javnosti deiu.ročega moža^ ki bi imel toliko iskrenih, zvestih in udanih prijateljev, kakor dr. Tavčar. Velik kot politični nasprotnik, ni nobenemu človeku na svetu sovražnik, kot prijatelj pa iskren, neomajno zvest in zanesljiv, prav po Ciceronovih besedah: In amicitia ni-hi! fietum est, nihil simulaturo, et quidquid est. id est veru m et volnn-tarium.
Slovesno bo jutri dr. Ivan Tavčar inštaliran za ljubljanskega župana. S Reboj prinese ne san m temeljito poznanje razmer in potreb Ijub-ljan. mesta nego tudi vse svoj*- velike zmožnosti in najboljšo voljo za delo v blagor vsega prebivalstva, nego tudi iskreno ljubezen do mesta in do njega stanovnikov. Po skoro poldru-goletnem medvladju se začne v življenju mestne občine ljubljanske nova doba in mislimo, da govorimo iz srca vsakemu ljubljanskemu prebivalcu, če rečemo: Naj bo srečno, dolgo in blagoslovljeno županovanje dr. Ivana Tavčarja!
V svojem elementu.
Se prodno so bile razpisane volitve v trgovsko in obrtno zbornico, so se pehali naši, trgovino in obrt nadvse ljubeči klerikalci, da bi prekanili volilee te korporacije z lažmi in zavijanji; sedaj pa, odkar vedo, da se vrše volitve že pričetkoma dru-crega meseca, so zbesneli in se nahajajo v svojem pravem elementu.
Težko je dt hiti na svetu še tako stranko, kot je S. L. S. Interesi posameznikov vladajo pri tej stranki, težnje mase pa so jim tuje in svetinje naroda teptajo v prah pri vsaki priliki in če tudi jim nese to le en sam vinar dobička.
Nasmehniti se. mora vsak poznavatelj nrerh javnih razmer, ko čita sladko ljubav »Slovenca« do slov. obrtnikov in trgovcev. Ti brezvestni ljudje, ki so ubili že toliko slovenskih trgovcev In obrtnikov s svojimi kon-zumi upropastili cel legijon slov. kmetov s svojimi falitnimi organizacijami, se upajo še stopiti pred oči prizadetih In jth prigovarjati, naj volijo cdlnole člane S. L. S. To je d-znost, nesramnost in naravnost zasmehovanje prizadetih! Slovenski
obrtniki se lahko aačndeno vprašujejo, kaj so še storili s svojo politiko klerikalci zanje! Ničesar! In tudi al-cesar storili ne bodo! Slovenski klerikalec je žakelj brez dna; požira in požira, a poln ni nikdar. Naši klerikalci tudi nočejo storiti za narod ničesar, ker vedo, da je njihova vlada odvisna edino od zaslepljenosti našega ljudstva! Zato mu tudi nikdar ne bodo dali prilike modernizirati se, temveč držali ga bodo v temi in prodali v tej temi! Napredek ljudstva je v tesni zvezi s propadom klerikalizma in zato se mora po klerikalnem računu vsak narod duševno ubiti! In to hočejo tudi naši klerikalci!
Ozrite se slov. trgovci in obrtniki na delo klerikalev. poglejte, koliko in kaj so storili že za slovenski narod? Kaj so storili za našo trgovino; kaj za obrt? Nič in stokrat nič! AH so šli kdaj v boj za vaše težnje* Ali so storili v vašo korist le en ko* rak? Ali so vam pomagali na ta ali drug način v času splošnih trgovskih kriz? To so tisti klerikalci, ki imajo moč eele dežele v rokah, ki zastopajo v deželnem in državnem zboru interese celega naroda, torej tndj vaše! To so tisti ljudje, na katerih visi blagostanje Slovencev, in kai so še storili v vaš blagor T Ničesar! Ni*!
In danes prihajajo zopet k vam, da vam zatrjujejo svetohlinsko svojo ljubezen, da vas spominjajo onih »velikih« zaslug, ki jih imajo za vaš stan! Tn glej! Res — mili ioni so bili v deželi, vsi so se »porabili za narod ne, to se pravi ljudske namene« in obrtniki ter trgovci so služili poleg! A kdo so bili ti obrtniki! Domačini! Slovenci?! Tuje!!! Vse boljše za-služke so dobili tujci, domačinom so se smele cediti le silne! Vi sami ste občutili to in slovenska napredna javnost je vedno ogorčeno protestirala proti tem škandaloznim razmeram VI ste bili oni trpeči del slov. naroda, ki je smel prejemati le batine In zapostavljanje! Kdaj so vam dali črnuhi zaslužka! Ne In ne; sca to ker ste domačini, ker ste Slovenci in »slavna Slovenska, oziroma celo Vseslovenska ljudska stranka« pozna le svoje pristaše in našemu naroda sovražne tujce!
Ne samo z besedo, temveč z vsemi silami bodo sli klerikalci v boj za vašo strokovno institucijo! Posluževali se bodo vseh nasilnosti, da vas uničijo. Jadrali bodo v svojem elementu! Streti hočejo na&e stebre po slovenski deželi, narodne in gospodarske spore in razbiti zadnji up k boljši bodočnosti in samoosvojitvi J Na vas je vrsta, obrtniki in trgovci, da strete na mah in za vselej klerikalne nakane in pokažete S. L*. S. vrata! Pojdite v boj za napredne in svobodne ideje In zadajte prvi udarec oholemu klerikalizmu, da pade, ker v interesu cele Slovenije pasti že skoro mora!
Štajersko.
Dež. zbor. Med vloženimi predlogami se nahajajo poročila dež. odbora o upravi deželnih fondov leta 1510, računski sklep dež. odbora za isto leto, proračun za 1. 1012, zakonski načrt o regulaciji učiteljskih plne (predlog Hofmann-Wellenho-rov), prošnja trga Ljubno za pobiranj« stavbnih taks, prošnja za delitev občine Sv. Jakob v Slov. gor., prošnja trga Marnberga za prispevek k stavbi vodovoda, prošnja za deželni prispevek k železnici Ljutomer-Or-nioi, vodopravni zakon, prošnji za deželni prispevek k gradnji brezen-skega in dupleškega mostu, poročilo deželnega odbora o ustanovitvi 8 nemških in o nenstanovitvi predlaganih 3 slov. meščanskih šol in sicer v St. Jurju oh J. žel., Trbovljah in Žalcu, poročilo o podržavljenju Šolsk. nadzornikov in prošnja za ustanovitev dež. vzornega vinograda za šo-štanjski okraj. Druge predloge zadevajo nemški del dežele, zlasti pa ureditev financ v graški mostni upravi. Soei.ialisti so vložili svoj običajen predlog za upeljavo splošne, tajne in ena Ve volilne pravice.
Deželni proračun za 1. 1912 izkazuje skupnih potrebščin 37,711.50-1 kron: pokritja 21,245.649 K in primanjkljaja 16.465.845 K. Na posamezna poglavja proračuna se razde-le te številke sledeče: deželno zastopstvo: potrebščina in primankljaj 104.000 K: deželna oprava: potrebščina 969.320 K. pokritje 133.378 K, primankljaj 835942 K; nolieiia: potrebščine 040.057 K, pokritje 235.050 kron. primankljaj 405.007 k; kultura: potrebščina 2,838.601 k. pokritje 822.287 K, primankljaj 2,016314 kron, ck: potrebščina: 14,923.409 K. pokritje 7,483.660 K, primankljaj 7.439.749 K; dobrodelni in zdravstveni! nameni: potrebščina 13,557.690 kron, pokritje 8 974.890 K; aktivne In pasivn- obresti: potrebščina 1,527 641 K, pokritje 719.798 K, primankljaj 807.843 K; prispevek za obrtnopospeševalni    skl-d 30.000 K
in za pokojninski sklad 422.709 K. _
L. 1910 je črtal deželni odbor v pro-
računu različnih postavk zal,700.000 kron kakor kaže računski zaključek. Za 1. 1911 še številke niso znane.
Nai dež. šolski svet ln nemški »Volksrat«. Piae se nam: Ni menda tajnost, da c. kr. dež. šol. svet štajerski ne postopa vselej tako, kakor bi moral   kot   vrhovna   šolska oblast dvojezične defcde, ter da često marsikaj vkrene, kar naravnost nasprotuje objektivnosti, katero bi vendar — že radi lastnega ugleda — kolikor toliko moral kazati.   Taka oblast bodi nepristranska ter se ne udinjaj vplivu kake politične klike,   kakršna je na   Štajerskem   zloglasni nemški »Volksrat«, ki se zlasti briga za slovenski del Štajerske, kjer že kar komandira ob nameščanju raznih učiteljskih mest   ter je pravzaprav on odločujoč pri teh imenovanjih. Temu v dokaz imamo več slučajev izza zadnjih let in lahko   postrežemo naši javnosti s tistimi! Ali ni skrajno žalostno, da se dogajajo take stvari ter da jih salvira   c. kr. dež. šol. svet?! Nedavno ste omenili v cen j. svojem liftn, da je nadučitelj v Loki pri Zid. mostu, M. Iglar, dobil za šolsko leto 1911/12 dopust,  da »podučuje« slovenščino   na nemš.kih zavodih v Celju. —   Pane Pražak,   alias Pra-sehak, vodja nemške mestne meščanske šole,   v svoji pangermanski domišljavosti trpi poleg   sebe le ljudi sebi enake zmožnosti    in značajnosti: in tako je prišlo, da je kot njemu vrednega vrstnika  izvolil si velikega ><Newca« Iglarja kot učitelja slovenščine v Celju. Pri tem seve mu je priskočila   v   pomoč   la bella eoru-pagnia   »dr. Drlpin,   Markhl & con-sortes« ter povzročila, da je naš vele-slavni dež. šol. svet k vsemu izrekel svoj »Amen« . . . Ce pomislimo, kako zelo rigorozno postopa sicer naš dež. šol. svet ob podeljevanju dopustov učiteljskim   osebam na ljudskih šolah,   potem je slučaj Iglar pač vreden, da se javno registrira ter pribije kot ekeempel,   kako »nepristransko« postopa oblast, ki naj bi vršila ohjektivno svojo — dolžnost.
Iz Šmarja pri Jelšah. (»Dobro« poučeni »Slovenec«.) V ljubljanskem »Slovencu« čitamo sledečo »novico«: »V Št. Štefanu pri Šmarju se vršijo 18. t. m. občinske volitve. Liberalci bodo skušali občino s sleparijami dobiti v svoje roke. S. K. Z. na krov!« No — 18. t. m. že gre lahko S. K. Z. pri Sv. Štefann na krov, ker ta dan sploh — volitev ni. Občinske volitve pri Sv. Štefanu se najbrže ta mesec še sploh ne bodo vršile, ker so v občini sedaj vladajoči klerikalci pri sestavi volilnega imenika tako sleparili. da je moralo na pritožbo tamošnjih naprednjakov posredovati celjsko okrajno glavarstvo! Se predzadnji dan reklamacijskega roka ni bil volilni imenik dogotovljen! To kričanje o »sleparijah liberalcev« nas spominja na onega, ki je kradel in potem sam najglasneje vpil: »Držite tata!« Sploh pa se nam zdi, da je »Slovenec« svojo notico kar posnel iz kake prastare številke »Nar. Lista« — volitve so bile namreč izvirno res določene na 18. jan. — in potem kar sam obdolžil naprednjake sleparij. Kot branitelj katoliške vere in liguorijanske morale se tako verno drži reka: Nemo prae-sninetnr nisi bnnus.
Neodvisna nemška krščansko-socljalna stranka se je ustanovila minuli ponedeljek v Gradcu. Ustanovitev je v prvi vrsti naperjena proti Hagenhoferju in njegovim konservativnim pristašem. Za načelnika nove klerikalne stranke je izvoljen drž. posl. pl. Pantz, za podnačeJ-nikn pa drž. posl. Neunteufel in dež. poslanec Schwab. Vrhu tega je vstopil v stranko še dež. posl. Kanzler. Scbwab in Kanzler sta že izstopila iz dosedanjega skupnega uemškokle-rikalnega kluba v deželnem zboru. Hagenbofer je odgovoril na izstop s tem, da je njegov klub sklenil odreči Sebwab-Kanzlerjevim interpelacijam in predlogom v dež. zboru podpise. Hagenhoferjev klub že Šteje 17 mož. Nova stranka ima veliko pristašev v zahodnem delu Zg. Štajerskega Glede duhovščine zavzema — samo nficijalno seveda — stališče, da jo sicer pozdravlja v svojih vrstah, da pa ji ne dovoljuje avtorativnega vpliva na politiko. Cela stranka pravzaprav nima drugega namena, kakor pomoči Pantz-Nennteuflovi kliki do korita, pri katerem sedi'Hagenbofer s svojimi pristaši. In to se ji utegne posrečiti.
Velika afera. V Rogaški Slatini se je zgodila, kakor posneroaroo iz xM. Z.«, veliko pohujšanje: tamošnja podružnica »Sudmarke« je najela za neko zabavo tamburaše iz bližnje HrvaŠke. Med navdušujočimi govori vrlih shdmarkoveev so donele s tamboric, ki so bile še povrh tega še okrašene s trobarvnimi hrvaško-rtarodnimi trakovi, temperamentne Zajčeve davorije . . . Vidi se, da bi na Sp. Štajerskem narodnostna sprava ob nekoliko dobri volji ne bila tako težka stvar.
Sokol v BreilcaJi priredi na Svečnico, dne 2. februarja v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah
velik Sokolski ples, pri katerem ho svirala   vojaška godba iz Belovara.
Iz Ptuja. Čitalnica ptujska priredi dne 10. svečana 1912 v vseh prostorih Narodnega doma plesni ven> ček. Svira domača godba.
Ib Ptuja. O rodbinski tragediji pri kavarna rju Kossarju smo po izvedeli Še sledeče podrobnosti: Okrog IX. ure ponoči je prišel Kossar iz kavarne v svoje stanovanje, kjer «e je igrala žena s fantkom, potegnil iz žepa brovvn ing-revolver, ga nastavil svoji ženi na senca in ustrelil. V razburjenju pa mu je zdrknil revolver nekoliko po&ev in krogla se je odbila ob močni kosti na licu. Kossar je na to vdrugič vstrelil in prestrelil ženi roko, s katero se je ta skušala obraniti krogi je. Na to je Kossar vstrelil na svojega sinka in ga zadel v celo; tudi samega sebe je ranil na glavi. Krogla mu je šla v lobanjo skozi oko, ki je čisto izdrto; ako bo si rešil življenje, bo čisto slep. Kossar je biva! poprej v Fra mu in se je preselil Še le na prigovarjanje ženino v Ptuj. Kossiirja se slika kot jetičnega in zelo nervoznega človeka, ki se je ukvarjal samo z lovom in je svojo ženo precej zanemarjal. Pri ptujskem sodišču je vložeua prošnja za sporazumno ločitev zakona.
Sloveusko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 21. januarja uprizore v »Narodnem domuc v Mariboru glumo v treh dejanjih »Charlev-jeva teta*. Sodeluje orkester »Glasbenega društva«. Začetek ob pol 8, zvečer.
Koroško.
Pekarna deželnih dobrodelnih zavodov v Celovcu. Deželni odbor koroški je ustanovil za deželne dobrodelne zavode lastno pekarno, ki naj proizvaja na mesec okroglo 20.000 kg peciva.
Tekmovalno drsanje. Letošnje tekmovalno drsanje za svetovno mojstrstvo se vrši na celovškem jezeru, in sicer dne 3. in 4. februarja. Najboljši drsalec je dosedaj Rus Struni-kov, ki se tndi udeleži tekme. Njegov najnevarnejši tekmec je inženir Boh-rer.
Aretirali so včeraj v Beljaku trgovca Ivana Niebta zaradi raznih goljufij. Pri njem so našli razne ponarejene uradne listine. Niebt je lagal svojim žrtvam, da je bogat trgovec, in da ima doma posestvo, vredno nad 80.000 K.
Primorsko.
Železniška    nesreča v Podhrdu.
K železniški nesreči v Podbrdu poročajo natančneje sledeče: Tovorni vlak je vozil na postajo. Ko je prepeljal stroj menjalo tirov, je čuvaj menjalo obrnil, tako da je prišel ostali del vlaka na dmg tir. Vsled tega je skočil s tira stroj in dva voza, ki sta padla čez tir in zaprla promet. Ponesrečil se ni nikdo, zvečer je bila proga zopet prosta za redni promet, — Včeraj popoldne sta trčili na postaji državne železnice v Gorici dvt lokomotivi in se močno poškodovali Ponesrečil se ni nikdo.
Konec stavke v tržaških skladiščih. Delavci v skladiščih v prosti Inki v Trstu so včeraj prenehali stavkati. Dosegli niso ničesar. Novo uvedeno plačevanje čezumega dela ostane, tako da se delavcem ne plačaj« to delo od časa, marveč od izvršenega dela. Več delavcev je prišlo zaradi tega ob zaslužek.
Požar v Pni ju. V Pni ju je zgorelo veliko skladišče manufakturu« tvrdke Antona Bogataja. Kako jc ogenj nastal. Se ni znano. Škoda sa ceni nad 50.000 K, ki je delno pokrita z zavarovalnino.
Dnevne vesti.
-h Nervozni klerikalci. »Slovenec« je hud, ker nismo priobčili e zadnji seji deželnega zbora samo suhega poročila, marveč smo mu uvodoma dodali kratko momentno sliko o dogodkih in osebah v deželni zbornici. Napravili smo zategadelj v očeh klerikalne gospode velik greh. tako velik, da se jim je zdelo potrebno ga posebe ožigosati v »Slovencu«. Res ne razumemo te gospode, da je tako nervozna, ako se ji poda frapantno verna slika. Ali smo mi krivi, ako klerikalna večina ni Sprejela novega deželnega glavarja tako, kakor se jo pričakovalo, ali smo mi zakrivili, da mu ni galerija navdušeno ploskala, klicala hosana in sipala cvetlice pre-denjl! Za to bi bili poklicani skrbeti vendar drugi gospodje. To skrb so tudi prevzeli gotovi gospodje, toda prevzeto dolžnost so slabo izpolnili. Galerije deželne zbornice so bile prazne, pa zakaj? Ker je neki gospod, ki g-a pri »Slovencu« prav dobro poznajo, pobral vse vstopnice in dal na vrata deželnega dvoroa napis, da so že vse vstopnice oddane. Mož je pač mislil, da se bodo ljudje za vstopnice kar trgali. Toda ljudje so
Irihajali in odhajali, ninče pa ni priji v zbornico, saj je bilo na vhodnih Vratih z debelimi črkami napisano, da ni več nobenih vstopnic. Seve, ker je imela vse vstopnice ena edina oseba, ki jih pa ni imela komu razdati. Računalo se je pač na to, da bo »naše dobro verno ljudstvo« prihitelo z vseh strani dežele, da dejansko izkaže svojo udanost svojemu voditelju s številno udeležbo pri prvi deželno-zborski seji. Za to »naše dobro verno ljudstvo« so bile reservirane vstopnice. Toda njega ni bilo! Ne moremo za to, da so postali vsled tega gotovi gospodje tako zelo nervozni, da so celo videli strahove. Ne moremo za to, ako so gospodje v tem razpoloženju čitali v »Narodu«, kar v njem ni bilo zapisano: »sova je zaskovi kala. čuje se mrmranje pogrebeev, stranka pada v brezmejni nič . . . brrr . . . mraz . . . strah . . . groza.« Gospodje pri »Slovencu« so oči vidno bolni, takt* bolni, da že fantazirajo. No, včasih je tudi v fantazijah kos resnice . . .
+ Opsovali smo   pre vzvišenega knezcškofa, in sicer nečuveno, t .ko piše v silnem ogorčenju včerajšnji >S ovenec«. Bog nam grehe odpusti, toda tega velikega smrtnega greha se nismo zavedali. To-le smo zapisali: »V7 trenotku, ko je dr. Susteršič sprejemal čestitke barona Sch\varza, se je za njegovim hrbtom pojavila koščena postava škofa Antona Bona-venture. Zdelo se je, kakor da bi se poleg Šusteršiča pojavil rdeči Mefi-sto . . .«   Ali je to psovanje? Suha konstatacija je, kar se je res zgodilo. In če je škofov   pojav   napravil na nas vtisk. kakor da bi videli pred sabo Mefista, a)i je to kaj tako strašnega. Koščena postava, zavita v bagre-nordeč plašč z rdečo kapico, takšnega smo si pač navajeni predstavljati, če je to prav ali ne, ne vemo, — Me-fista. Sicer pa se nam zdi, da »Slo-veueeva« gospoda ni toliko razburjena radi Mefista, kakor zaradi rdeče barve. Toda v tem oziru nam deia gospoda veliko krivico, zakaj tako gotovo, kakor je zlobec v peklu, nam niti v sanjah ni prišlo na misel, da bi s pojmom rdeč aludirali ua kakršnekoli bukvice.   Bog ne zadeui, tako zlobni pa nismo, nak! Takisto je krivično, ako se nam očita, da smo v svojih poročilih o dveh zadnjih de-želnozborskih sejah »oklali« poslance. Prosimo vas, ali se pravi koga oklati, ako se zapiše: »Kobi in Košak sta pridušeno zaklicala Zivio, Ravnikar in Dular pa sta zaploskala«!!
-r Klerikalno - poljska sodba o slovenskih klerikalcih. Znana poljska revija »Svviat S!owiauski«, list, ki je po dr. L. Lenartu v najtesnejših stikih s slovensko klerikalno stranko, piše v svoji prvi letošnji številki med drugim to - le: »Po prejšnjem volilnem redu niso imeli slovenski klerikalci nobenega vpliva na mestno upravo v Ljubljani. Napred-njaki so bili absolutni gospodarji na magistratu — toda v me.-tnem občinskem svetu ni bilo tudi niti enega Nemca! Z namenom, zlomiti napredno nadvlado, so slovenski klerikalci poskrbeli za takšen občinski volilni red, ki je njini samim pripomogel do večjega vpliva na magistratu, a obenem spravil v občiuski svet tudi Nemce. Seveda so se o tem pravočasno sporazumeli z Nemci. Bodočnost pa pokaže, ako niso slovenski klerikalci s tem zagrešili greh, in sicer težak greh, ker so se dali predaleč zavesti v svoji strankarski politiki. Iz boja dveh slovenskih strank se lahko sedaj koristi — tretji, to je Nemci . . .« Saša loquntur!
-f- Po vrsti. Kdo je še patrijot v Avstriji!   Ce je verjeti gotovim listom, smo v naši državi sami veleiz-dajalci in iredentisti. Leta sem smo bili veleizdajniki vsi narodni in neodvisni elementi na slovanskem jugu, včeraj so bili proglašeni za pre-kucuhe in   nevarne revolucijonarje slovenski in hrvatski klerikalci, danes pa so prišli na vrsto tudi že Poljaki. Po vrsti torej, kakor   hiše v Trstu!   Danes nam d^šli »Deutschca Volksblatt« namreč   pia?: »Poljaki so imeli v Avstriji gotovo zlate dneve. Z odprto roko je darovala država gališki deželi    neštete milijone, katerih 6o se okoristili Poljaki sami, ker to deželo samo ti upravljajo. Kar se nahaja blagostanja in kulture v tej deželi, za vse to se imajo Poljaki zahvaliti zapadu.   In vkljub vsemu temu se je vsepoljska agitacija, ki neguje, kakor je priznal grof Stad-nicki, »idejo neodvisnega poljskega kraljestva«, v Galiciji ne samo mogočno razvila, marveč je pritegnila nase tudi konservativne elemente... Kaže se torej, da bo tudi   tu treba močne roke, ki bo Galicijo krepkeje prikovala državi!« — Res, pestra je ta »veieizdajniŠka« družha: Srbi, narodni Hrvatje, Cehi, napredni Slovenci,  hrvatski   pravaši, slovenski klerikalci, Poljaki, zares pravi kaleidoskop. Nikjer nobenega patrijota več, sami    veleizdajalci, revolucionarji in iredentisti, v rajskih višavah nad to sodrgo pa stoje kot idealni avstrijski patrijot je in zvesti podaniki trona in cesarja oni — romar-
ji na BismarofcoT greto  — Nemci'
Da, tako je!
+ Nikdar jim ni prm*. Idrijski klerikalci se hudnjejo ▼ »Naši Moči«, da nismo obelodanili   letošnjih Os-waK1ovih rekurzov  proti proračuna idrijske občine za leto 1912; lanski leto pa jim zopet nismo ustregli, da smo priobčili   doslovno Oswaldove pritožbe.  Tako smo  res ▼ zadregi, kdaj naj zadovoljimo idrijske klerikalce.  Da ne bo klerikalna jeza prevelika, popravimo   zamujeno   in se prav na kratko   ozrimo   na letošnje pritožbe idriiskih klerikalcev. Zanimivo je predvsem to,   da je katehet Oswald sam vložil priziv proti dijaškim podporam,   dočim je za druge točke svoje duhovite pritožbe dobil še nekaj podpisov, pa že prav malo, saj se mu- tovariši-pritožniki krčijo od leta do leta,   tako   da nazadnje utegne 6am vztrajati   pri   svoji hudobnosti in zlobnosti proti napredni idrijski obč:ni. Druga zanimivost je, da trgovci Fran G°li, Alb:na Treven, trafikant Nagode in čevljar Bratina reknrirajo proti podpori obrtno nadaljevalni šoli,   dasi je ta šo'a prav vsled otvor it v o trgovskega tečaja zašla   v   finančne  stiske. Klerikalec predpostavlja   strankarske namene svojim stanovskim! Neimovit napreden obrtnik ne   ugovaHa zvišanju podpore za nujno potrebno šolo, pač pa store to na Oswaldovo povelje klerikalni bogataši. Ce se bo na klerikalno pritožbo črtala   še občinska podpora srdi, tedaj se bo pač šola morala po klerikalni zaslugi opustiti, kajti iz n;č še klerikalni »žegni« nič ne napravijo.   Ne vemo pa, kako se bosta v tem slučaju nogledala Oswald in recimo Sabec.   Tret.ia zanimivost je, da so klerikalci s svojim rekur-zom zasegli tudi malenkostne razne troške, katerim so dosedaj prizanašali. Res interesantno, da klerikalci ne privoščijo secnalnodem^kratičnemu županu niti 100 K   razn;h troskov, dasi so ga sami pomagali postaviti na županski stol in imata v od«ekih popolno kontrolo o porabi občinskega denarja. Lansko leto so prav klerikalci morali b:ti hva'ežni, da je bi-*o nekaj postavk med raznimi treski. Toda Oswe.?d niti lastmm pristašem ne privošči podoor iz občinskih sred-stov. In facit Oswaldovih rekurzov T Precejšni troski za razne obravnave pred upravnim sod\š"em,   obč'na ni dobila lepih tisočakov in več dela v pisarnah občinskega urada hi dežel-ne?a odbora. Za take nsnehe nač ni fr*d>a biti Oswaldu ponosen. Bilanca njeg-ov'h rekn^ov je dnl^č pod nič'o -f-  Gospodje    občinski svetniki ljubljanski se vljudno prosijo, da pri-oVjo k  inštalaciji  goso.  ž"paua dr. Tvana Tavčarja ne v frakih, marveč ^amo v Črnih salonskih snknjah in s črnimi kravatami.
— Iz Smartna pri I itiji smo sprejeli to-le brzojavko: Slava Beli Ljubljani in njenemu novemu žnna-nn dr. Ivanu Tavčarju. Ob nanredni Mrbljenski trdnjavi se bo razbila klerikalna sila! Naprednjak!.
— Prvi vseslovenski koneres za ljudsko zdravje. Na podlagi sklepov prvega vseslovanskega zdravniškega shoda v Sofiji vrši se od   28. do 31. maja t. I. pod predsedstvom akademika prof. Vladimira Mihajioviča Behtereva   v Peterburgu prvi vseslovanski     kongres   za Jjodsko zdravje. Razprave kongresa ob-ega-e bodo nrslednja vprašanja: I. oddelek.   Splošna medicina.   1. Splošna medicina in zdravniški shodi. 2. Medicinska znanost in Praktika v ooju s kugo in kolero. 3. Zdravstveno nadzorovanje šol. 4. Znanstvena izobrazba zdravnikov.   II. oddelek. Fizična vzgoja.   1. Fizična vzgoja   otrok v šolski in predšolski dobi. 2. Fizična vzgoja slovanskih žen.   3. Kulturno zedinjenje Slovanov potom turistike in izletov. 4. Znanstvena podlaga sokolske gimnastike. III. oddelek. Družabna nravnost. 1. Boj proti brezde iju. 2. Boj proti draginji živil. 3. Boj proti otroškim   zločinstvom.   4. Boj proti samomoru. 5. Zavarovanje de lavcev proti nezgodam, boleznim in invaliditeti. 6. Boj proti prostituciji. IV. oddelek. Pedologija (nravstveni in etični razvoj otroka).   1. O enotnem načrtu pedoloških raziskavanj. 2. Pomožne šole za zaostale in duševno manj razvite otroke. 3. O zbliža-ii j u Slovanov   na   polju prosvete In šole. — S kongresom je zvezana občen gienska razstava.   Član kongresa more biti vsakdo, ki sodeluje pri naučnih,   znanstvenih in družabnih organizacijah.    Dočim plačajo člani iz Rusije 8 rubljev članarine, je zunanjim članom udeležba prosta. Ude-ležniki naj naznanijo organizacijskemu komiteju, Peterburg, Simeonova ulica 11 svojo narodnost, ime in poklic (pošljejo naj vizitko). Predavanja vrše se v vseh slovanskih jezikih. Referate  je   u poslati   najdalje do 28. aprila t. I.   Na razgovor pridejo lahko tudi drugi kakor imenovani referati, toda s/de koncem po programu določenih   razprav.    Po končanem kongresu   vrše se izleti.   Kdor želi vpogledati natančni statut kongresa, mu je na razpolago pri predsedstvu društva   zdravnikov na Kranjskem.
— Izžrebani porotniki. £a prvo letošnje porotno   zaseden |e,   ki se prične 26. februarja so izžrebani sledeči   porotniki:   Glavni porotniki: Leop. Biirger, trgovec v Ljubljani; Ivan Boria, trgovec in posestnik v Zirih pri Idriji; Franc Benkovič, posestnik in gostilničar   v Blagovici; Miha Cerne, hotelir na Mlinem pri Bledu; Ivan Dachs, posestnik in gostilničar v Ljubljani;   Ivan Deisin-ger, trgovec v Skofji   Loki; Anton Dolžan, posestnik v Predtrgu pri Radovljici; Franc Golob, trgovec in posestnik v Ljubljani; Alojzij Hafner, mesar v Škofji Loki; Franc Jamnik, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Anton Jelene, posestnik   na Brodu pri Litiji; Franc Jezerfiek, pek in posestnik v Novem Vodmatu; Valentin Jager, gostilničar   in   posestnik v St. Vidu nad Ljubljano; Josip Lenče, posestnik in gostilničar v Ljubljani; Ivan Lap, posestnik v Graden; Ivan Majaron, gostilničar in posestnik v Brezovici pri Borovnici; Josip Plan-kar. posestn'k in gost;lničar v Ljubljani; Ivan Počivalnik, posestnik in mesar v Ljubljani; Karol Premrov, posestnik   in   gostilničar   na Vel. Ubeljskem pri Senožečah. Franc Pe-rušek, Irirovec in posestnik v Podcer-kvi pri Ložu; Franc Papler, posestnik in trgovec v Doslovčah pri Ra dovljici, AdMf Rech, barvar in posestni v Ljubljani;   Filip Rudolf, posestnik na Črnem vrhu nad Idrijo; Henrik Sadnikar, jermenar v Ljubljani; Ivt?n Si^k, posestnik in mesar v Ljubljani: Jakob Sonc, posestnik v Ljubljani; Franc Stare, posestn k in sobni slikar v Ljubljani; Andrej Sa rahon, trgovec in pose«tnrk v Ljubljani; Fe-do ftp'hnr. posestnik in trgovec v Šentpetru pri Postojni; Fer-do Sekovanič, trgovec na BVdn; Rudolf Tenente. treovec, gcs*'lničar in posestnik v Ljubljani; Andrej Ver-hovc, posestnik v Ljubljani; Vincenc Vilfan, pek v Tržiču: Franc ŽMpznik, lastn»k agenture v Ljubljani in Andrej Žn»daršič, tovarnar v Đ'rski Bistrici. Za namestnike glavnih porotnikov so izžrebani: Ivan Fle^ar. sestnik   in   gostilničar;   Josip Ko-nrivc, posestnik in mesar; Juri Kočar, posestnik in klepar; Jernej Lo-žar, gost;lničar in krojač; Franc Mazi, pomik; Josip Mhelič, trgovec; Franc Oblak, posestnik in prevoznik; Simen Praprotnik. posestnik in mizar in Matevž Buh, posestnik, vsi v Ljubljani.
— Uradne ore pri c. kr. davčni administraciji v Ljubljani. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani je trgovski in obrtniški zbornici na njeno predmetno vlogo nazn°n'lo, da se c. kr. davčni admin;straciii v Ljubljani dovoli od I. februarja t. 1. naprej določiti uradne ure od 8. dopoldne do 2. popoldne. Napravilo se bo nadalje v veži or»jentac'isko kazalo za ta urad ter vložna škrin:iea za vlaganje raznih prijav in vlog.
Iz Kandije: Pri občinski volitvi ie fttnmburjev protikandidat tr. J^že Košiček dobil v podrbčini Kandija veliKansko večino glasov. Štamburja ni bilo zastonj strah pred volit vi jo, saj je že naprej videl konec svoje vlade. — Košiček pride sedaj v po-štev kot županski kandidat in je veliko unanja na niegovo izvolitev, ker je v obširni   občini zelo priljubljen.
Iz uradnega Usta. Pri c. kr. okr. sod'š'"n v Kočevju se bo fl. februarja 1012 na javni dražbi prodala hiša št. 35 z zemljiščem vred v Kočevju zemlj. vi. 4rA cenjena na 6000 K, 5. marca 1912 pn hiša &t. 6 z zemljišči vred. zemlj. vi. 6. katastrske občine Trava, cenjena na 5510 K 14 v.
Flcktroradiograf »Ideal«. Danes v petek, dne 19. januarja: Specialni j večer s sledečim sporedom: 1. Brugge i na Flandrskem. (Naraven posnetek v barvah.) 2. Podzemski plini. (Lepa drama.) 3. Viharji. (Ameriška veseloigra v barvah.) 4. Mirko je zaljubljen. 5. Pod zvezdnatim obokom. (Čudovita drama.) 6. Piefke enovprež-nik. (Velekomično.) Jutri v soboto, 26. januarja 1912: Satirična tragikomedija. V torek, 23. januarja: Izkrvavel. (Senzacijska učinkovitost Nordiskflm Co.) — Pripravlja se »Denar« z gdč. Lil!y Beck, prilju-) hijeno igralko iz »Morfinistov«.
Izmišljen napad«     Pred nekaj dnevi je napravil nek delavec pri mestni policiji ovadbo, da je bil dne 13. t. m. ob 8. zvečer, ko se je vračal domov v Rožno dolino, v bližini vile Košenina   napaden   od neznanega moškega, kateri je prišel iz Tivolskega gozda. Neznanec je zahteval od njega denar, drugače ga ne pusti na-i prej. Le-ta ga je pa zagrabil za vrat, j nakar ga je napadalec udaril s tako močjo po nosn, da se mu je ob't a kri • in ga je moral takoj izpustiti. Nato ' mu je neznanec segel v žep in mu vzel tedenski zaslužek v znesku 19 K. Policija je takoj o zadevi začela poizvedovati in dognala, da je ovaditelj isti večer v neki žgan jari ji popival. Po poti domov je pa padel v jarek in se na nosu poškodoval. V strahu, kaj bo sena rekla zaradi zapravljenega denarja, ki je izmislil napad   in to pozneje na policiji priznal.
Delavske fffcanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Bulgarov, 6 81ovencev in dva Hrvata. Is Amerike pa je prišlo 12 Hrvatov.
Izgubil je čevljarski mojster Adolf Satler denarnico s srednjo vsoto denarja. — Ga. Marija Strau-sova je izgubila črn dežnik. — Neka gospodična je izgubila belosiv klobuk.
Našla se je manjša vsota denarja. Dobi se v trafiki »Pichler« na Kongresnem trgu št. 3.
Društvena naznanila.
»Sokol I.« v Ljubljani ima jutri v soboto 20. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Jerneju Sv, Petra cesta št. 87, svoj občni zbor.
Plesni venček »Podružnice Ljubljana I. avstrijskega društva državnih uslužbencev, ki se vrši jutri v soboto v veliki dvorani »Narodnega doma«« utegne postati, sodeč po dosedanjih pripravah vsestransko zabaven. Odbor nas naproša, da objavimo, naj vsak, ki morda vabila ni prejel, to blagohotno oprosti, ker se pri tolikem številu razposlanih vabil to lahko pripeti. Vstop je dovoljen tudi brez vabila in je tem potom vsak najvljudneje vabljen. Ker svira godba našega domačega pešpolka št. 17 pod osebnim vodstvom kapelnikovim priporočamo priredbo najtopleje obilnemu posetu.
Odbor »Društva slov. trgovskih potnikov« ima sejo v soboto, dne 20. t. m. ob polu 9. uri zvečer v društveni sobi hotela »Ilirija«, h kateri se i       odborniki vljudno vabijo.
Planinski ples dne 3. februarja v Narodnem domu v   Ljubljani se vrši kot ljudska veselica v vseh dvoranah ljubljanskega Narodnega doma. Za okrepčila in odpočitek bodo pa na razpolago tudi   vsi stranski prostori. Velika dvorana,    kjer bo sviral glavni oddelek Slovenske Fil- j j harmonije, bo   prirejena   samo aa plesišče. V njenih stran?k*b prostorih se postavi 5 paviljonov: za evet-lice, kavarno, slaščičarno, buffet in vinarao.   Mala   dvorana   in njeni stranski prostori so določeni za odpočitek. Tam bodo 3   paviljoni: za šampanjec, buffet iu vinarno. Pro-j stori Sokolske telovadnice so v glav-i nem namenjeni za ljudko veselico; I sviral bode tukaj drugi oddelek Slo-! venske F'lbarmon:je; nriredi se ve-j liko plesišče, a poskrbljeno bo tudi za
• odpočitek pri pogrnjenih mizah (osobito na obeh galerijah), pod ga-
! leriiama pa bodo 4 paviljoni: za cvetlice, kavarno, buffet in vinarno. Planinski ples bo torej res največja in n a js i jajnejša prireditev letošnjega pred pusta.
Veselični   odsek mornaričnega društva imel je vč°raj svojo zadnjo j sejo.   Iz poročil odbornikov je bilo j posneti, da bo jutrajšnji mornariški ! nles ena najlepših in najelegantnej-Ših prireditev letošnjega predpnsta, ! ki bo običinstvu nudila marsikatero prijetno iznenađenje.   Udeležba bo izredno živahna in   bo na mornariškem plesu po mn>g;h letih zonet enkrat zbrana vsa ljubljanska družba.
Škofij išk i diletant je ponove v nedeljo, dne 21. januarja 1912 še enkrat in zadniič veseloigro »Brat Martin«. Ljubitelji naše prekoristne
• družbe sv. Cirila in Metoda se vabijo, da se v čim večjem Številu odzovejo rodoljubni prireditvi. Ker je tudi zveza vlakov dobra, je pričakovati m nogrbrojne udeležbe. Za postrežbo bode dobro poskrbljeno! Torej v nedeljo vsi na Škofljico, da po-
( kažete vaš narodni čut!
»Sokol« na Bledu ima svoj redni ! občni zbor dne 21. januarja ob 4. uri i popoldne v Gradu pri Sekovaniču.
Dol n iskega   pevskega društva [ na občnem zboru 10. t. m. voljeni od-; bor se je konstituiral sledeče: Pred-i ^ednik: dr. Fr.   Ivanctie, pod-! nredsednik: Jos. MogoliČ, tajnik: K. T u r k , blagajnik:   Fr. J a k š e, arhivar: A. Novljan, odbornika: Lav. Ropaš. Adolf   Grom, namestnika: Lud. K a l č i Č, Jos. W i n-d i s c h e r ml.; pregledovalci računov: dr. Globevnik,   Jul. Ko-b 6 , Jos. W i n d i e c h e r.
Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu opozarja tovariše iz Ljubljane in ostale Kranjske na sestanek, ki se vrši dne 21. t. m. ob poln 11. uri dopoldne v dvorani hotela »Ilirija« v Ljubljani po S 2. zborovalnega zakona.
Društvo svobodomiselnih slov. akad. »Sava« na Dnnajn  si  je na
svojem I. rednem občnem zboru dne t 3. novembra izvol'lo za svoj zimski t^čaj sledeči odbor: Predsednik: Srečko L a p a j n e , for.; podpredsednik: Pavlin Acl, lur.; tajnik: Stanislav J ur k o, iur.; blagajnik: Vinko Lapa j ne, inr.; knjižničar: Jos. Samec, m. vet.; namestnik: F r a s Ivan, med.; gospodar: K o r o-Šak Krešimir, export.; arhivar: Brovet Rupreht, for.; namestnika: Kutin Friderik, cult. in F r a g Ivo, med.
FposvBta.
Is pisarne slovenskega dežela*, ga gledališča. Jutri, v soboto se ign prvič Franca Mol nar ja izvrstna ko. medija »»Gardist« (za par-abonent* 31. predstava), ki je dosegla novs«^ izreden uspeh. Ideja igre je: Ženska je vedno zvitejša od moža in tudi nad rafiniranim moškim končno trinmfi. ra ženska, ker je po svoji naravi bolj. sa igralka od moža. — Zaradi zaprek se repertoire za nedel;o izpremenj, tako da bo premijera operete »Rev|. aor« v torek zvečer. — Na gledaliških lepakih bodo poslej označene tudi številke a bon i ran i h predstav, na kar opozarjamo p. n. gg. abonente. — V nedeljo popoldne ob 3. opereta »Plen v operi« (za lože par), zvečer »Gar. dist« (nepar).
Slovensko gledališče. Včeraj bq ponavljali burko »Vražji Rudi«. Tdeležba je bila srednja, smeha pa dovolj.
Književnost.
—»Slovenski Trgovski Vestaik< ima v štev. 1 letošnjega tečaja na
slednjo vsebino: 1. Jos. Skalar: Avstrijska industrija leta 1911. 2. J. Kitek: Temelji železniške tarife. 3. Dr. K. Hinterlcchner. Praktiš^a geo logija. 4. Val. Žun: Delniške družbe.
5. Just Piščanec: Uvod v carinstvr.
6. Slovensko trgovsko in obrtno dru štvo v Mariboru. 7. Raznoterosti-Noši trgovski interesi v Perziji. — Industrijske akcije pri nas in v Nemčiji. — Crtanje v borznem listn. — Revizija carinske tarife in predpriprave za trgovinske pogodbe. — D^ ■ bi ček države pri avstro-r grški ban ki. — Pomnožitev voznega materiala pri c. kr. državnih železnicah. Mirovna podajanJ8 med Turčijo iu Italijo. — Bančni krah 1. 1873 in se-danje razmere. — Pcatnoizkazilnt karte. — Nr. k azil ni promet c kr. poštnehranilnice z Nizozemsko. — Vpogled v trgovske knjige in amnestiji. — Nova statistična poročila. — Veljavni in neveljavni karteli \ Avstriji. — Ljubljanska kreditna banka. — Naša trgovska politika. 8. Društvo slovenskih trgovskih potnikov. 9. Društvene vesti. 10. Trgovsko boln;ško in podporno društvo v Ljubljani.
Razne stvari.
® Roparski napad. Varšava, 1* ! januarja. Roparska tolpa je ponoči \ napadla hišo blagajnika WeinbergE, j ki se nahaja v gozdu 20 kilometrov > od Varšave. Roparji so umorili osem f oseb, dobili velik plen ter pobegnili.
* Zahvala za čestitko. Monako* j vo, 18. januarja. Dva podčastnik? i sta čestitala cesarju Viljemu k nje-i govemu rojstnemu dnevu. Sestavila
sta navdušeno pismo ter je poslala v Berolin. Danes je pa vojaško sodišče ol»sodilo   preveč navdušena podeast i nika na osem dni strogega zapora, f ker sta rabila službeno kuverto in j službeni pečat.
* Šola se je podrla. B e n t h e n 18. januarja. V Golonovu ua rusko-
{ šleski meji se je vsled preebilega [ snega podrla ondotna šola. Dva uči-[ telja in štiri učenci so bili ubiti. ! Mnogo učencev je bilo težko ra-! njenib.
* Velik požar. Berolin, 18. ja j nuarja. V Bingnn eb Reni je zgorel j takozvani »Manjski dom«, ki je bil I last katoliškega društva. Več gasil-I cev je bilo težko ranjenih. Zgorelo je r tudi mnogo umetnin in starin.
* Hudiča v kinematografu se jc ustrašila. W ti r z b u r g, 18. januarja. V nekem kinematografu so predstavljali hudiča z vsemi njegovimi peklenskimi umetnostmi. Neko
j 241etno dekle se je tega prizora tako zelo prestašilo. da je jo zadela kap in [ da se je mrtva zgrudila.
* Umori zasledovanega vlomilca. I Berolin, 18. januarja. Iz Mohrin-| gra poročajo: Neki vlomilec se je • skril na polju. Ko so ga zasledovalci
zapazili, je začel streljati ter ustrelil nekega delavca in nrkega gozdarja.
* Pogrešani enoletni prostovoljci. I n o m o s t, 18. januarja. Oni štirje enoletni prostovoljci, ki so jih dva dni pogrešali, so se zdravi vrnili v Bočen. Vsled prevelike megle so morali čez noč ostati na prostem.
* Umor v Berollnn. Berolin. 18. januarja. 2ena včeraj umorjenega juvelirja Schulzeja je danes kot tretja žrtev umrla. Pri policiji se je javil neki sprevodnik, ki je povedal, da je vozil tri osebe z okrvavljenimi oblekami in rekami do gdrliškega kolodvora. Sprevodnik je osebe natančno opisal. Policija zasleduje to sled.
* Aretacija odvetnika. Dunaj, 18. januarja. Včeraj so aretirali odvetnika dr. Riedla. Proti odvetnika je vloženih več kazenskih ovadb zaradi poneverbe denarja, ki so mu ga zaupali njegovi klijenti.
* Rosslnijeve naramnice« Muzej pariške opere ima mnogo čudnih stvari. V neki stekleni omari n. pr.
to mranžaste naramnice, okrašene a
vezenimi cvetlicami. V katalogu so zap.sane pod imenom »Rnssinijeve naramnice«. Toda Rossini jih ni nikdar nosil Dobil pa jib je na čuden na-ein. Poslala mn jb je navdušena friftilka ter v priloženem pismu obžalovala, da mu jih ne more cs?bno prinesti in pripeti sama. Poznala ni nikdar slovitega komponista. Vendar darovnika ni dvomila, da mu bo njeno darilo ngajalo. Toda te naramnice so bile pač namenjene idealnemu Rrssiniju, ne pa resničnemu ter so bile prekratke. Vendar je te naramnice sbranil iin danes paradirajo v ir.nzejn. Znamenje, zakaj vse so muzeji dobri.
Telefonska In brzojavna poročila.
Enotni češki klub. Dunaj, 19. januarja. Komisiju Enotnega češkega kluba se je danes sestala, da se posvetuje o taktiki Češke delegacije v prihodnjem državno-zborskem zasedanju.
Ponesrečeni socijalno • demokratični
poslanec Dunaj,   19.   januarja. Rešilne
ekspedicije, kj so odšle iskat poslanca Silbererja so se vrnile, ne da bi ga bile našle. Gotovo je, da je Silbe-rer ponesrečil.
Nuncij Bavona. Dunaj, 19. januarja. Nuntij Bavona leži še vedno v agoniji.
Dalmatinske železnice.
Bndimpcšta, 19. januarja. Ogrska
vlada se je vč>raj definitivno odločila za vzdrianje pcgodbe glede gradnje dalmatinskih železnic ter je določila stroške za zgradbo teb železnic s 104 milijoni kron. Tekom enega tedna bo baje besedilo pcgodbe koncipirano in pogodba podpisana. 60% dobička dobi budimpeštanska komcr-cijaTna banka, 40/o pa banka d Union«.
Kabinet Milanovie,
Belgrad, 19. januarja. V vladnih krogih izjavljajo, da kabinet Milano-vič ne bo odstopil, dokler ne dobi ne-v.uupnice od skupščine in se tudi ne ho ogibal boja s svojimi paramentar-nimi nasprotniki. Kljub temu pa upa opozicija, da pade vlada že drugi teden.
Izprememba    v    angleškem poslaništvu na Dunaju.
Beroiin, 19. januarja. »TagJiehe Rundschau« poroča iz diplomatičnih virov, da bo angleški poslanik na Dunaju, Cartwright, še to leto odpoklican in prestavljen na drugo mesto. Duuajska vlada je že pred meseci dala razumeti angleški vladi, da želi izpremembe v poslaništvu.
Iz turške državne zbornice.
Carigrad, 19. januarja. Včerajšnja seja državnega zbora je bila jako živahna. Med drugim branjem re-krutnega zakona se je vnela zelo ostra debata, med katero je prišlo med predsednikom in Grkom Biisios do ostrega spopada. Predsednik je odvzel Busios u besedo in mu je zagrozil, da ga bode vrgel iz zbornice. Busios se jo približal predsedniški mizi in je zažugal predsedniku: »Kmalu bomo videli, ali bodete vi mene iz zbornice vrgli ali jaz vas. Opozicija je odločno obsojala nastop zborničnega predsednika.
Carigrad, 19. januarja. Turški državni zbor je bil razpuščen. V kratkem se vrše nove volitve. Novi parlament se sestane čez 3 mesece. Pri razpustu zbornice so bili poslanci popolnoma mirni. Slišati je bilo samo nekaj klicev: »Živelo ljudstvo!«
Imenovanje turških uradnikov v Tri-polisu.
Carigrad, 19. januarja. Uradni list v Carigradu razglasa včerajšnje imenovanje župana v Džebel i Ghar-bi v vijaletu Tripolis Mussasa za mu-tesarifa. Dalje so imenovani razni domači notabli za kajmakane v tri-poliških okrajih Newa, Hirbaa, Ur-n-be, Misrata, Zani, Gurai in Assisie.
Trozveza.
Rim, 19. januarja. Kakor se govori v dobro informiranih političnih krogih, pride nemški tajnik Kider-len-\Vaechter brez dvoma kot odposlanec nemškega cesarja v Rim v Rtvari, ki je baje za svetovno politiko zelo važna. Listi pravijo, da je hi obisk najboljši dokaz za neomaj-flost trozveze.
Rim, 19. januarja. V političnih italijanskih krogih pripisujejo obi •ku nadvojvode Leopolda Salvatorja I»ri vojvodi Avarna, italijanskem podaniku na Dunaju, velik pomen. Po-j'tični krogi sodijo, da je pri tej priliki prišla na razgovor tudi trozveza.
obišče v kratkem tudi nemški ^vni tajnik Kiderler - Wachter julijanskega zunanjega ministra >'--' Giuliana, so politični krogi mnenja, da je obnovitev trozveze v prin-ClPu že sklenjena.
Vam** m tmritmm
Beroiin, 19. januarja. Pogajanja
med frakcijami desnice glede ožjih volitev so bila brezuspešna. Centrnm je izjavil, da nima interesa na nadaljevanju konferenc, ker nacijonalni liberalci ne marajo priznati nikakršnih koncesij. V poslanskih krogih ra čuna jo g tem, da bo v državnem zboru 120 socijalnih demokratov. Maroški protektorat
Pariz, 19. januarja. Včeraj se je sešel v palači Elvsee ministrski svet, ki  je  sklenil na predlog zunanjega
ministra, finančnega in vojnega ministra, da se ustanovi med min istrska komisija, ki bo imela nalogo posvetovati se, kake naj se organizira protektorat maroški. Ta komisija bo sklicana pod predsedstvom faneoske gu poslanika v Tangerju v palači zunanjega ministrstva.
Ogrski državni zbor« Bndlmprsta, 19. januarja. V ponedeljek se nadaljuje v cgrskem dr žavnem zboru debata o brambni re formi. Opozicija namerava nadaljevati s tehnično obstrukcijo. K sejam državnega zbora pride tudi zopet jni iiistrski predsednik Kuhen, Bolgarska četa. Solun, 19. januarja. Neka bolgarska Četa se je umaknila zaradi hude ga mraza v vas Bozolovicta. Turško vojaštvo je vas obkolilo in vnel se je med četaši in vojaštvom hud boj, v katerem sta bila dva Bolgara ustreljena in več Turkov težko **mjenih. Bolgari so zabodli tudi v 'kega župana. Od meje javljajo, da prihajajo vedno nove bogarske čete na Turško.
Brzo v lak v snegn.
Inomost, 19. januarja. Na progi Dunaj-liiomost je obtieal pri Pieber-brunnu brzovlak. Ponoči je sneg pokril brzovlak popolnoma tako, da ga iz snega ni videti. Ves promet na tem delu proge je ustavljen.
Volitve na Nemškem. Beroiin, 19. januarja. Nacijonalni liberalci na \Vestfalskem so sklenili s centrumom volilni kompromis.
Umor v Berolinn.
Beroiin, 19. januarja. K umoru ^akonsk'h Schulze in nph hčerke poročajo, da se policiji kljub marljivemu zasledovanju ni posrečilo do sedaj nejti skoro nobenih sledov zločincev. Roparji so odnesli za več tisoč mark dragocenosti.
Kavkaski ropar.
Petrograd, 19. januarja. Oblasti so aretirale kavkaškega kneza Ma-cutadze, ki je s tongnškimi četami ropal in moril po Kavkazu.
Ženska enakopravna. Christiania, 19. januarja. Zbornica je snrejela predlog, s katerim «e dajejo ženskam popolnoma enake pravice kot moškim tudi v državnih uradih. Izključene bodo ženske samo od ministrstva, duhovskega stanu, diplomatičnih in konzularnih služb in vojaških dostojanstev.
Rusi v Perziji.
London, 19. januarja. Rusi go zasedli mesto MeŠed v Perziji z 2000 možmi in več topovi.
Pri sankanju.
Snibus, 19. januarja. Nadvojvo-dinja Marija Terezija se je pri sankanju ponesrečila, ter dobPa /lasti na   obrazu   več   precej   i; udi po-
škodeb.
Snežni zameti. London, 19. januarja. Po '-elem Angleškem, Škotskem in Trlandiji imajo hude snažne zamete. Snežilo je neprenehoma 48 ur. Ves promet je ustavljen. Mnogu ladij ne more zapustiti pristanišča. Skoro vse šole so zaprte. V mnogih mestih se ne morejo vršiti sodne razprave: iz vseh krajev prihajajo vesti o žrtvah vremena.
Zaplenjeni francoski parnlk.
Pariz, 18. jan. Ponicare" je imel s pravnimi konzulenti zunanjega ministrstva Renaudom in\Veissem dolgo konferenco zaradi pa rn i ka »Charthage«, ki so ga Italijani zaplenili.
Pariz, 18. jan. Kakor poročajo iz Rima. je izjavil ondotni francoski poslanik italijanskemu zunanie-mn ministru, da vzdržuje francoska vlada vse ngovore zaradi zaplenitve parnika »Chartage« in je dostavil, da bi Francija smatrala hitro rešitev te zadeve kot znamenje prijateljstva.
Pariz, 18. jan. Aviatiki Du-val, Obre in Carnix so iz Tunisa brzojavno prosili zunanjega ministra, naj energično nastopi pri italijanski vladi, da ta takoj vrne zaplenjene zrakoplove. Iz Tnn;sa poročajo, da je med Francozi in domačini še vedno veliko razburjenje. Vojaške patrulje hodijo po mestu, da preprečijo nemire.
Pariz, 19. januarja. »Kclavi« poroča, da so italijanske oblasti ukazale, da se izpusti zaplenjena francoska ladja »Carthage«.
Revolucija na Kitajskem.
London, 19. januarja. Odstop dinastije Mandžu je, kakor poročajo iz
Pekiaaja,
s tem odstopom še ni poravnan konflikt med pristaši cesarskimi in med republikanci. Revolucijanarji v Nan-kingn imajo popolnoma druge poli* tične nazore kot Jnanšikaj. Brzojavno poročajo iz raznih okrajev, da prodiranje republikanskih čet še ni ustavljeno in da se ta v tako ogromnem stilu započeta akcija ne bo končala tako mirno in brez velikih žrtev, kakor si nekateri dom iš ju jejo.
London, 19. januarja. »Times« poroča is Pekinga, da se je vršila včeraj v cesarski palači konferenca o načinu odstopa dinastije. Cesarski princi so se končno zedinili za sledeči način: Vlada bo izdala edikt, s katerim poverja Jtinšikaja, da sestavi republikansko vlado. Nato bo imenovan Juanštkaj za predsednika^ in Sun.iatsen ho odstopil. Nato bo izdala ilin»*tija drug edikt, k katerim nanašanja svoj odstop. Juanšikaj in Srrnatsen pa se bosta dogovorila o obliki nove vlade. Republikanci so priznali, da se sme vsakokratni glavar cesarske rodbine imenovati cesar Mandžujev, nikakor pa ne kitajski cesar. Sedanji dvor bo dobil od republikanske vlade vsafce leto pet milijonov teelov in cesarica-vdovn bo uživala več predpravic.
Stavka.
London, 19. januarja. V Lanren-
zi je prišlo med stavknjoeimi in stavi' kazi ponovno do pretepov. Po-lici** in vojaštvo je poseglo vmes.
London, 19. januarja. V Bir-minghamn so se sestali h konferenci delegati rudarske zveze, da se posvetujejo o generalni stavki. Pri glasovanju je glasovalo 446.000 rudarskih delavcev za stavko, 116.000 pa proti stavki. Za stavko so tedaj glasovale štiri petine rudarjev. Konferenca se je preložila na danes. Voditelji se trudijo, da še v zadnjem trenotku preprečijo generalno stavko.
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbi nsk i h in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna a« p-islovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v 7goraj naređenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znan1 ko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa X\ vinarsko znamko i na: Kmetska pisarno narodno napredne stranke ? Ljnhljanf. Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Bospodarstio.
— Perntninarska   razstava no v
I juMjan? dne 30. in 31. marca ter dne 1. aprila. Priglašenih je že nad 60 razstavljaleev. Rok za pošiljanje vprnšaTnih pol se je podaljšil do dne 5. februarja. Kdor želi vnrašalne pole, naj se obrne do tajnika v Dolskem, drogi pa naj jo izpolnjeno vrnejo prej ko mogoče.
Zahvala.
Sijajni izid proslave slovenskega čitalništva in SOletnega obstanka »Narodne Čitalnice« v Ljubljani v dneh 5. in 6. januarja 1912 nam nalaga prijetno dolžnost izreči vsem onim, ki so pripomogli k tako veličastni slavnosti svojo iskreno in vdano zahvalo.
V prvi vrsti izražamo svojo zahvalo slavnemu ravne teljstvo slov. dež. gledališča in »Dramatičnemu društvu« v^ Ljubljani za priretlitcv slavnostne predstave, slavnemu moškemu zboru »Glasbene Matice« za odlični pevski nastop pri slavnostni akademiji ter slavnemu telovadnemn društvu »Sokol« v Ljubljani, kakor »Ženskemu telovadnemn društvu« v Ljub'jnni za znamenito telovadno prireditev na čast udeležencem čital-niške slavnosti.
Zelo so povzdignile pomen slavnosti mnogoštevilne deputacije čitalnic in bralnih društev iz vseh slovenskih krajev ter zatopstva raznih slov. naprednih kulturnih drnŠtev in premnogi brzojavni in pismeni pozdravi, s katerimi smo pre;eli izraze tople simpatije. Vsem bodi še enkrat izražena srčna zahvala.
K gledališki pros'evi so znatno pripomogli pred vsem blagorodni go-sood profesor in dež. poslanec Eng\ Gangl. ki je spesnil krasen in idejno bogati prolog. gr. režiser H. Nnčič in jr. slikar P. 2mitek, ki sta sestavila tako popolno alegorično sliko razvoja in kulturnega pomena »Narodne Citaln'ce« v Ljubljani, pri kateri so sodelovala slavna društva: »Ljub-
ljenčki Zvon«, »Slavec«, »Sokol« in
»2ens':o telovadno društvo«, vsa iz Ljubljane, kakor člani slov. dež. gledališča. Vsem tem v redoljubno pomoč vedno pripravljenim društvom se »Narodna Čitalnica« v Ljubljani s vso iskrenostjo zahvaljuje.
Se posebej pa se zahvaljujemo gdč. telovadkam »Ženskega telovadnega društva« v Ljuh'jani za graci-jozni in trudapolni nastop pri slavnostni predstavi.
Našo vdano zahvalo prosimo sprejeti dalje preblagorodnega gospoda Petra viteza Grassellija, ki je govoril na akademiji slavnostni govor in visoke zastopnike e. kr. deželne vlade, ljubljanske občine in ljubljanske garnizije, ki so oficijelno pose-tili jubilejni ples, kakor narodno-napredne deželne poslance na čelu jim deželni odbornik in ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar z milostno gospo soprogo.
Za lep uspeh jubilejnega plesa smo dolžni toplo zahvalo tudi gg. načelnikom in narodnim gospodičnam v raznih buffetih ter slavnemu akad. fer. društvu »Sava« v Ljubljani za trudapolno pomoč pri predpripravah za jubilejne slovesnosti.
Pred vsem pa izrekamo najsrčnejšo zahvalo slov. naorednemn časopisju za velepomembno sodelovanje s ponatiskovanjern mnogoštevilnih notic in informacij. V prvi vrsti gre tu zahvala »Slovenskemu Narodu«, dalje pa »Jutru«, »Laibacher Zeitung«, »Edinosti«, »8^Či«, »Učiteljskemu Tovarišu« in »Dnevu«.
Za breznlačno posojene nabiralnike pri buffetih naj sprejme slavna »Zveza slovenskih zadrug« našo spe-cijetno zahvalo.
Za okusno okrašen je velike plesne dvorane gre zahvala vodji mestnega vrtnarstva g. Heinicu.
Naj bo še enkrat vsem skupaj izrečena naša gorka zahvala za pomoč in sodelovanje pri proslavi 50-letnice »Narodne Čitalnice« v Ljubljani, o kateri je g. ravnatelj Ivan Hribar ob tem jubileju izrekel lepe besede: »Mi sodobniki niti ne moremo po zaslugi oceniti znamenite vloge, katero je vršila ljubljanska »Narodna Čitalnica« v drbi narodnega preporoda; šele bodočemu zgodovinarju bo to mogoče.«
Za odbor »Narodne Čitalnice« v Ljubljani:
FR. VISNIKAB,
predsednik. MILKO NAGLIC, tajnik.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemšek.
j Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. januarja: Marija Hro vat, livarja hči, 10 mesecev, Jenkova ulica 16. — Marija Drašler, delavka, 70 let, Radeckega cesta 11.
Dne 19. januarja: Apolonija Petri č, mestna uboga. 78 let, J epi jeva ulica 2.
V deželni bolnici:
Dne 16. januarja: Josipi na Kle-šin, eestarjeva hči, 2 dni. — Stanislav Vekosfav Plaveč, sin tovarniškega delavca, 5 dni.
Dne 17. janurja: Terezija Lenarčič, posestni kova žena, 57 let.
Borzna porodila.
L|nbl|aneka
.Kreditni banka v Ljubljani*.
UraSsf karti danajfke torte 19. januarja
aplataaai ppppjfl,     1 9*Mra* !•/, majeva ran ta   . , . . i-7*, srebrna renta .... 4*/, avatr. kronska renta . .
4* , kranfako deželno posojilo 4% k. a čcike det. banke .
9075
93-8.S
9070
oo 0
9225
9290
Sracnt Is 1.1*80 Vi
mm       mm    mm tS64 .
H M
seaeUske I.Udafe
*#    n. M
oarakc hlpotota* . dan. komunalne •viti. kredi tat • • IJnMIanake • • • avttr. rdet. krita
baittfka
f mbrfaaske krtduac banke Avatr. krsdltacffS aavoda • Dnnafafce bančne drnibt . fnfne f desnice . • • .
• • • .
Cen*
banke. ■ , •
Cekfai
• •••••
• •••••
4tt-
607 r0 291*0
295 5.0
247 25 503-50?-79 50 f8 2 4525 35-75 24815
168 — 6*2 35 54v-! 10-15 727-25 «£3 — 391-283-Ć0
II 37
117-60 95 60 9v-254-
90-95 940^ 90 9^ 902 » 932^ 93 90
444-
6^9 50 306 50 301 c0 278 7^ 253 25 M5-514-8 50 74 25 51 2^ 39 7^ 251 15
470 —
S53 25
r46 —
UH5 72« 23 ?84 -393 50 284-50
II 4« 117 80 «575 95 20 tS5-
fisakn tam . Ram
ZitM omnm v Budimpešti.
Dne 19 januarja 1911 T • r a* I «•
Pftmks ta april 1912 . u 50 kg 11« Plenica sa oktobei 1912. sa 50 kg I0-9& KI za april 1912. .... na 50 kg 1030 Koruza trn maj 1912 ... za 50 8-75 1%'sj sa april 1912 ...» 50 kg k-W
Zapomnite si,
da je dober tek temelj dobrega prebav*
Ijanja, da je torej zbujame teka najvažnejši pogoj zdravega življenja. Kdor torej hoče imeti zdrav želodec in krepko prebavo na poskusi že desetletja z dobrim uspehom rab jene „Bradrere felodčae kani Ice*, rrej t«di Mar.jace.j^ke želodčne kapi tiče. ki so 2e < d nekdaj najzanejslivejše domače sredstvo proti vsem težko, am otrok kakor tud* odraslih. Dobe se po lekarnah in sta^e stene steklenica samo K In K 1 *60
dvojna steklenica. Kjer se ne dobe tja pošlje iz^elnvatelj. lekarnar, C. Bnđj. Dasi I. Fleischnuirkt 2-48» brez stroškov na dom 6 steklenic K 5 80 ali tri dvojne steklen ce za K 5-30. J785
Heleorolagtt nora.
VIftfM m« ■•f?« 30»-i Sredafl tftfel tlak St.7«
januar. 1	Tat opna-tanja	Stanje baro-metra v mm	*- 3	l Vetrovi	Nebo
18	z.pon.	749 9	-71	si. ivzh.	oblačna«
•	9. zv.	150-8	-6 8	si. svzh.	•
19	7. xj.	7509	-77	•	pol oblaČ.
Štednja včerajšnia temperatura —7*8% norm  —24' Hadavinn v 24 nrah 0 0 mm.
Sprejme se 2*
radnica
ki fe ie bil« pri ka^jovc Istvo.
K:c, peve upravni^tvo »Slov. Naroda«.
išče službe,
kjer bt pomagata v kuhinji in štvalfe
Ponudb? pod 249 ,.fttal*rka" na upravmStvo »Slov, Naroda^
harcerjt %
P n i bc poU „Han* glavna pošta Trat. ?4
Več sto veder letošnjega belega in rdečega 2*i
vina proda
F>. Tomšič,
vinogradnik v Vidmu. Libna 4. Štajersko.
Zatekel se je m!ad9
bel foxterrier
z imenom Kyon. Odda naj se ga proti primerni nagradi 24f
v restavraciji „Novi svet".
i večletno prakso išče mesti
Naslov v uDravniStvu »S'nvenskega Naroda« ood ^ fro „F. B. 30.M 241
Za popolnoma novo podjetie na jugu Avstrije in brez vsake konkurence
se išče družabnik
x vlogo 10.000 kron,
ki se pa bodo v teku časa iz dobička me* rale povišati vsaj na 2u.0O> kron. Mo2 bodi domačin, Slovenec. Dotični naj ima vsaj nekoliko trgovske izobrazbe, in naj če mogoče razpolaga z enim dnevom v tednu (čt tudi nedelja). — Naslov pove upravniStva »Slovenskega Naroda« 199
Ivolval
v katerem je ie blizu tO let bila dobre idoča trgovina z mešanim blagom,
• stane van] eni in prltiklinaml,
na ugodnem kraia 240
v Celju, se odda v najema
Ponudbe na , JU. S.M poste restante. Ptuj.
vel!ka zbirka rasllCnlH raanlh ćaile, girland za okra-šea>plenica, ialfiva pošta, =   koafett iti. ------
dobi se ceno pri 247 lili
nasproti glavno poJfo.
Poštna »smeli« ae
_
1856
0
FY
Prešernove slike
protlaja ii posti po poltnem lemtii Iv. Bonač v Ljubljani
Gena »liki 5 kron.
273
o prejema xn varovan ji Človeškega irv-ijenia po na j razno vrstne jSt h kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica,
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se tOl vplačili.
AVIJA"
••• - •••  vzajemno zawarovalnt banka v Pragi«   ••• • •••
■eiervnl totUU s I2,7»0~20M4. - lapiaeane o Godalne in kapitalne 2 113,313.303 31. H velikosti drogi vzajemna zavarovalnica niše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Cenenimi laMio i Unnliani astn
pisarne so v astnei bančne i hiši
t fiosnoski ulici Sle?. 12.
Zavaruje poslopja tn premičnine prod požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cemuje Uikoi in naikulantnetc Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokortstne namene.
I
Redka prilika!
Ne zamudite!
Pm lepo posestvo
(grajščina)
Trgovski poslovodja
star 24 let, z dobrimi referencami, 226
želi sprejeti manjSo trgovino v najem ali pa vstopiti kot poslovodja kake podružnice.
Polo*i se lahko kavcija. — Prijazni dopisi na uprav nštvo »Slov. Naroda« pod ,41. 500*'.
Na zelo prometnem kraju b'izu Ljubljane
se da v nalem
201
V lepem In rodovitnem kraju slovenske spodnje Koroške,
ne daleč od železn. postaje, se radi družinskih razmer iz proste roke z ali brez fundus instruktusa ceno proda. Posestvo meri ca. 230 (toraj: 230) oralov, je arondirano, ima najlepše in rodovitne, vse v ravnini ležeče njive; ima veliko lepih in rodovitnih travnikov (senožeti); velik in lep vrt z vodo na treh krajih in z zimsko vrtnarsko hišico (Warmhaus); ima lastno ribljenje, lastni
lov, bogat na kuretnini (posebno fazanih), kakor na zajcih, srnah in vsi drugi .    ..        •   i   • *
divjačini; ima veliko lene pašne za govedi itd. Poslopja so vsa zidana, lepa, Z MMll 0133031 III 12^8 IlaSO731JBID. dobra in vsa v najboljšem stanu. Kopalna soba z vodo. Moderni hlevi za govedi, konje, svinje itd. Ledenica. Odpre se lahko gostilna, prodajalna ali vsaka druga obrt. Posestvo je tudi zelo pripravno za mlekarstvo. Domača voda, ki žene vse gospodarske stroje in ki se porabi lahko za elektriko, je tik pri hiši. Domač ribnik. Cena po doeovo'u. Polovica ostane lahko na posestvu. Pisma pod: „99, pošta Galicija, Koroško".
Zglasite se takoj, ker se da posestvo drugače v najem! 172
trgovina
Bor'Oxnost zagotovljena. O ira se le na sp>retne trgovce. — Ponudbe i*n u^pt-nastao »Si-v. Naroda« pod „M^karija*.
v     v * »~ v
V   "«* r«r
» -
Krasna umetniška reprodukcija v veš bnivah
.-. znamenite Groharjeve slike .-. .-.
ruborlii
ustanovitelja slovenske književnosti
ViSOba 66 cm in Široka 55 cm ie najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta
reprodukcija je sploh najlepša in naidovrseneiša kar iih imamo Slovenci.
1 Cena s pošto K 3.20. =
Dobiva se v
Umetni in tri Jfiii
x x
X X
X
Šolske potrebščine
X
X X
X X
~ vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v n
Narodni knjigarni
v Prešernovi ulici št. 7.
fjobljana, Kolezijske bL 16
1542 izvršuje
šopke, mu in n
za razne prilike.
Dalo umetniško okusno in po solidnih cenah.
I cvstHte. raznovrstne niM cvetlic in Mm.
K sročila na deželo hitro   in vestno«
a
HA
n
91
0)
o
.* t
c «
"S o.
Valjčni mlin v DomlalaH J. Sontar
149
naznanja ceni. občinstvu, da ie otvonl
i
na Poljanski cesti štev. 19
le in irnoi
na drobno In debelo,
ter se priporoča ta cenj naročila — Vedno sveže in dobro blago po najnižjih cenah. — Na zahtevo se naročila tudi dostavijo na dom
i
O 3
9n m*
€
rO ■
i
*:.r U & • . f v
arodna
llgarna
> - • - ~
>T:fi
m:.
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec.
Geaa 2 K, s poŠto S 2-20«
Pravkar je Izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje.
Čez trnje do sreče.
Spisal Scnčar.
Cena bros. k 1*20, vez. k 2*20, s posto 20 v već.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal Leonld Andrejev. Preložil Vladimir Levstik.
Cena bros. K t-40, vez. K 2-40, a posto 20 v veo.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Spisal V. Beneš-Sumavskv. Cena bros. Z 1*50, vez. 2a50, s posto 20 v već.
Ta  odlični  roman  podaja  zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča,  kako nemška  žena uničevalno vpliva na slovanskega oža.
Undina.
Spisal Andre Theuriet.
Ceaa 00 v, ■ posto 10 v veC
Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
V Sladenlovskin uličari.
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena bros, K l-so, vas. K 2-90,
• posto 20 v vee.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika Življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo.
lite nos a ni.
Zgodovinski roman ; spisal Vladimir Vesel. Cena K 1*40, ves. K 2-20, s poŠto 20 v toč.
k'oneem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski ptint. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in
vrh tega so duhovske in posvetne obtasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevane^a čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker *o bili osumljeni čarovništva. Vse to nam nopisnjr pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadn i rodovinc jjenalja.
Spisal Fr. Remec Cona E 1-90, s pošto X f-70.
Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovn aškega gibanja na Kranjskem.
Lito io Innaitva
slrtpflip prapnrak
Cona --00 v, ve*- k i-oo, • posto
20 v ▼ee.
Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovalci dveh kron.
Spisal Fr. Llpič.
Cena bros. K 2-—, tcx. S 4-—, s pošto 40 v več,
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki,  turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
IZ
Spisal Ivan Cankar. Cena broš. K 1-90, ves. H 2-90, ■ pošto 20 v veš.
Najbolj ljudska In ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
U
RL
Roman; spisal Fr. Remec bros. K 1-90, vas. S 2-90, a pošto 20 v vaš.
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani tn njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krog h trancoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeie sreča
Mali lord.
Spisal F. H. Burnetl Cena broš. TI 1*60, ves, 2*00, s pošto 20 v veš.
To knjigo veselja, kakor je kritika Imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v Šolarske knjižnice vsi Šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
o uilia ismfflmi.
Spisal Valentin Zun.
Cena S 3>—. a posto K 3-20
To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cona broš. K     t vez. 2 1-83, a pošto 10 v več.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja.
i
1 • i
4
■ 11
Vi
BSsl
Ljubljana m Prešernova ulica 7 * Ljubljana
HMtoJaa In tlak »Narodne tlakaroe«.
CL
KD
1180