Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračalo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo* Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom. Cek. račun:, 14.335. Reklamacije se ne franklrajo. Naročnina za 3ržavo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo messčno 15 Din. Malih oglasov, ki služilo v posredovalne in sccijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1 — Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust Št. 99. Sobota 10. decembra 1927. Leto II. Filip Uratnik: Naše socialno zavarovanje in njegovi nasprotniki. I. Ljubljanski »Narodni dnevnik« piše v svoji 271. številki, govoreč o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev, na uvodnem mestu naslednje: »2e davno je tudi pri nas postalo tako zvano socialno zavarovanje samo veliko breme za delodajalce, ne da bi prineslo delojemalcem onih dobrot, ki jih ti opravičeno pričakujejo. Zato je čas, da se tudi pri nas enkrat izpregovori o -tej stvari odkrita beseda in to tembolj, ker živi slovenska javnost v nezdravi sugestiji, da je yse napredno in dobro, kar je posvečeno z inienom socialen. V resnici pa je stvar taka, da je pri nas zelo malo socialne politike, zato pa tem več socialistične. Pravzaprav obstoji sploh samo socialistična in z neverjetno spretnostjo se atakira vsak, ki se ne strinja z vsakim eksperimentom naših socialnih politikarjev, kot reakcionarec in nazadnjak, pa čeprav je življenje že davno Pokazalo, da so se vsi ti eksperimenti pošteno ponesrečili. In ker je naša_ socialna politika !e socialistična, ker služi samo agitacijskim namenom, zato je tudi tako malo realna in zato imajo tudi zavarovanci tako malo od n!e‘ Dasiravno velja to socialno zavarovanje Slovenije milijone in milijone, vendar ni nikjer pravega efekta, ker so upravni s, neverjetno visoki. Skoraj bi moral dobiti človek utis, kakor da vse to naše socialno zavarovanje sestoji sploh samo Zato, da imajo njegovi upravitelji zasigu-fane službe. A moglo bi se reči celo, da so na sedanjem stanju socialnega zavarovanja zainteresirani v prvi vrsti le razni strankarski agitatorji.« Tako »Narodni dnevnik«. Taka izvajanja bi morda ne zaslužila pažnje in odgo-yora, ako bi bila osamljena. V resnici pa ie postalo tako govorjenje in pisanje že izraz enega dela javnega mnenja. Celo zelo vplivne osebe se izražajo često v podobnem smislu. Tako je napisal v od Ministrstva za šume in rude izdani, z bogatim statističnim gradivom opremljeni, Poloficijelni publikaciji »Prilog proučava-nja izvoza i uvoza šumskih produkata u Kraljevini S. H. S. za god. 1919—1925« inšpektor ministrstva za šume in rude ter honorarni profesor beograjske univerze, g. Milan Marinkovič, na str. LX!I. in LXV1. te-le besede: »Uz državne poreže tereti šumsku proizvodnji! u prvom redu visoka prinosna tarifa za osiguranje radnika u slučaju nesreče i bolesti. Ovi prinpsi dostižu kod nekih poduzeča i 30 Din po 1 m3 prema 0-20 Din pre rata.« in na drugi strani zopet: »Proizvodni troškovi zauzitnlju sve ne-Povoljniji razmer usled povečanja izvesnih troškova, naročito usled porasta fiskalnih opterečenja i prinosa za bolesničke blagajne.« Politik od veljave, g. St. Radič, je branil in zastopal v Narodni skupščini ob priliki debate o Borzah dela približno iste misli, kakor so zapopadene v zgoraj citiranem uvodniku »Narodu, dnevnika«. Pri tem se je povzpel celo do trditve, da se izda pri naših socialnih zavodih 84 odstotkov nabranih prispevkov za upravne stroške. Pri takem položaju je potrebno,‘da se čuje enkrat o teh stvareh tudi drugi plat zvona. Zlasti pa, da se preverijo na podlagi konkretnih dejstev lahkomišljene trditve raznih voditeljev javnega mnenja in na odgovornih mestih stoječih mož. II. Da preidemo takoj na polje konkretnih dejstev. Najprej naj navedemo na podlagi računskega zaključka Osrednjega urada za zavarovanje delavcev za leto 1926 nekaj Podatkov o bolniškem in nezgodnem zavarovanju V Sloveniji Za bolhiškcT in nezgodno' zavarovanje l Se je zbralo v Sloveniji leta 1926 od 79.687 elanov SUZOR-a -12.9 thilijona dinarjev, "i sicer 35.1 milijona dinarjev za zavaro-yanje zoper bolezen in 7.8 milijona dinarjev za zavarovanje zoper nezgode. Na vsakega zavarovanca je prišlo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev 530.10, *?ri Trgovskem bolniškem in podpornem fTMštvu Pa 691.70 Din, povprečno 538.94 Din etnega prispevka. Od tega prispevka je s*o: Za bolniško zavarovanje 441.05 Din, za nezgodno zavarovanje 97.89 Din. Od ‘ega se je odračunalo okrog 230 Din zava- rovanemu članu od plače, ostanek pa je nosil delodajalec. Za upravne stroške bolniške panoge se je izdalo 81.44 Din od člana ali 18.47 odstot. celokupnega prispevka. Upravni stroški nezgodnega zavarovanja so 13 Din na osebo. V obliki podpor bolnim delavcem in njih rodbinam se je vrnilo članom v bolniški panogi 36.76 odstotkov prispevka. Tudi v nezgodni panogi je bil odstotek neposrednih povračil na ponesrečene zavarovance približno enak. Ostanek se je vpo-rabil za zdravila, zdravnike in bolnice. Ne da bi izrekli že tu kako mnenje o primernosti upravnih stroškov, mislimo, da moramo predvsem ugotoviti: Da vračajo zavodi za zavarovanje delavcev, ki so v sklopu SUZOR-a, bolnim in poškodovanim delavcem in njiii rodbinam v denarju na področju Slovenije letno okrog 16 milijonov dinarjev. Da izdajo za zdravnike, zdravila in bolnice l^tno okrog 15,5 milijona dinarjev. Da vlagajo letno trenotno nad 3 milijone dinarjev v sklad za kapitalno kritje nezgodnega zavarovanja. Da znašajo upravni stroški za bolniško zavarovanje 6.1, za nezgodno zavarovanje pa razen tega še okrog 1 milijona dinarjev, torej skupno okrog 7 milijonov dinarjev. Bratovske skladnice, pri katerih so zavarovana v Sloveniji rudarska podjetja in težka kovinska industrija, so zbrale v Sloveniji leta 1926 od 14.100 članov: Za bolniško zavarovanje 11.2 milijona, za nezgodno zavarovanje 1.6 milijona, za starostno zavarovanje pa 7.2 milijona dinarjev. Za vsakega zavarovanca se je plačalo bratovskim skladničain 1370 Din prispevka in sicer 770 Din za bolniško, 110 Din za nezgodno in 490 Din za starostno zavarovanje. Bolniški prispevek je nenormalno visok, ker je plačevala' bratovska skladnica v Trbovljah v svriio gradnje nove bolnice dvojne prispevke, mora biti pa tudi sicer višji kot pri SUZOR-u, ker so zaposleni v teh obratih vajenci in ženske le v neznatnem številu. Upravni stroški bolniškega zavarovanja so: 63 Din za zavarovanca in leto, nezgodnega ,7 Din, starostnega pa 8 Din. III. V koliko vpliva socialno zavarovanje na ceno produktov in na rentabiliteto podjetij? Predpis davka na poslovni promet je znašal v Sloveniji leta 1925 42.1 milij. dinarjev, predpis dajatev za nezgodno in bolniško zavarovanje pa 38 milijonov dinarjev. Leta 1926 je bilo razmerje 37.1 : 42 milijonov dinarjev. Iz tega bi sledilo, da so vsi izkupički v industriji in obrti obremenjeni s socialnimi dajatvami v povprečju z 1 odstotkom. Od tega se odbija 0.4 odstot. delavcem, 0.6 odstot. pa podjetnikom. Konkretno je odstotek obremenitve tam, kjer se izda več za mezde in plače, večji, tain, kjer se izda zanje manj, pa manjši. Če se zde te številke komu visoke, jih naj primerja s sledečimi številkami: V Sloveniji porabimo za živila letno okrog 2500 milijonov, za pijače okrog 800 do 900 milijonov, za obleko in obutev letno okrog 600 milijonov dinarjev, — skupno torej okrog 4 milijarde dinarjev. Tudi od tega dajemo za nezgodno iti starostno zavarovanje okrog 1 odstotka ali 40 milijonov dinarjev. To je za osiguranje ■ M0.0U0 delavcev, zavarovanih pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v bolezni in nezgodah! Ali naše narodno gospodarstvo pri teh številkah res ne more najti kritja za hrano in zdjavila tistim, ki so bolni? Ali bi se res ne moglo najti kritja za hrano onemoglih? Naj navedemo še nekaj primerov, kako vpliva to na rentabiliteto posameznih večjih obrti in industrij. V gospodarski in lesni industriji je zaposlenih v Sloveniji povprečno 10.000 delavcev. Ti plačajo za zavarovanje 5.5 milijona bolniškega in nad .1.3 milijona dinarjev nezgodnega zavarovanja. Vrednost gozdne produkcije pa'znaša gotovo 500 do 600 milijonov dinarjev. Povprečna obremenitev l m3 lesa, ki stane okrog 500 Din, znaša okrog 8—-10 Din in ne more vplivati odločilno na rentabiliteto. Ako bi znašata obremenitev 30 Din, kakor navaja to inž. Marinkovič, bi moral biti obremenjen 1 m3 lesa z mezdami za 375 Din, tako da. bi znašala obremenitev z mezdami in socialnimi dajatvami nad 400 dinarjev! Lesno in gozdarsko podjetje, ki bi obratovalo v tako neugodnih legah, da bi moralo izdajati toliko' za mezde, bi res težko izhajalo. Pa ne radi socialnih dajatev, temveč zato, ker bi obratovali v legah, kjer se obratovanje radi lege več ne izplača. Primerjajmo pa s to obremenitvijo lesne industrije drugo obremenitev, katere pa gospodarski krogi ne omenjajo tako pogosto kakor socialnih dajatev in nikdar v prvi vrsti. Zaloge se obračajo v lesni trgovini po inž. Marinkoviču manj nego enkrat na leto. Za v 1 m3 rezanega lesa investirano zalogo v rednosti 400 Din se plača obresti: ako je kapital po 5 odstotkov — 20 Din, ako je po 10 odstotkov '— 40 Din, ako je po 15 odstotkov — 60 Din, ako je po 20 odstotkov — 80 Din. Oblačilne obrti zaposlujejo drugih 10.000 delavcev našega zavarovanja in plačajo za bolniško zavarovanje okrog 2 milijona dinarjev. (K temu pride še nezgodni prispevek.) Vrednost njih produktov pa se more ceniti na 600 milijonov dinarjev. Obremenitev znaša tu 0.5 odstotkov. Ako ne bi bilo zavarovanja, bi mogel kalkulirati čevljar pri čevljih za cela 2 dinarja ugodneje, kar bi ga najbrže iz gospodarske krize ne rešilo. Trgovino obremenjujejo socialne dajatve z okrog 0.5 odstot. — trgovec pa more 0.25 odstot. še odbiti. Tudi tu je primera z obrestno režijo poučna. Ta režija obremenjuje trgovino v posebno neugodnih slučajih s celimi 4—5 odstotki prodajne cene. Tudi industrije so obremenjene s so-eialmmi dajatvami redko višje nego z 1 odstotkom izkupilr*. Najvišja, a še vedno relativno mala je obremenitev v rudarstvu, ker prihajajo tam delavske mezde kot strošek sorazmerno visoko v poštev in ker imamo tam po-četke starostnega zavarovanja. A tudi te industrije socialna bremena ne bodo uničila. Vrednost premoga, izkopanega na leto v naših rudnikih, znaša 360 milijonov, izdatek za bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje pa bo znašal, kadar odpadejo izredni prispevki za investicije bolniških blagajn, le 18 do 19 milijonov dinarjev, torej okrog 5 odstotkov. Ta bremena podražijo tono premoga za 10 Din. Ako pa bo odpadel izredni prispevek za sanacijo zavarovanja (za stare rentnike), se bo znižala ta dajatev na 3.9 odst. od vrednosti premoga. Socialne dajatve dosegajo v tej industriji — polovico izkazanih prebitkov. Za same upravne stroške socialnega zavarovanja izda (ako računamo te izdatke z 90 Din na osebo): Podjetje z 5 delavci 10 50 100 300 1000 na leto dinarjev: 450 900 4.500 9.000 27.000 90.000 Pocenitev upravnih stroškov bi mogla znašati sainoobsebi razumljivo le en del te vsote. (Zavarovanje bratovskih skladiiic je za okrog 20 odstotkov ceneje.) Polovico upravnih stroškov pa nosijo pri tem še delavci. Iz tega je razvidno, kako deplasirano je, ako spravljamo problem pocenitve u-pravnih stroškov pri delavskem zavarovanju v zvezo z gospodarsko krizo in zboljšanjem rentabilitete posameznih gospodarstev. Kakor je treba povsod štediti in tudi tukaj, kar tudi mi ob vsaki priliki nagla-šamo, tako ne moremo dovolj ostro podčrtati: Dobički iz te štednje bodo za posamezni gospodarski obrat majhni. ■Vezanje štednje z gospodarsko krizo ustvarja nevarne iluzije. Posledica teh iluzij bi lahko bila, da bi se poseglo po materijelnih dajatvah za bolezen in onemoglost, da bi efekt štednje za posamezna gospodarstva ne bil tako smešno nizek. Mnogi hočejo .zavestno zadeti te mate-rijelne dajatve, govore pa o upravnih stroških, ker ie to bolj humano, kakor pa odrekati bolnim delavcem, ki si pri 1000 D mesečne plače niso mogli zbirati prihrankov, pravico do kruha in zdravil. IV. Tu ne morem reči drugega, kakor ponoviti to, kar setn rekel na 4. skupščini Delavske zbornice za Slovenijo. Z izgovori na gospodarsko krizo pa se ni nastopalo zadnje čase samo proti predlogom, ki imajo za cilj zaščito delavstva, temveč se je hotelo s tepti argumenti delati celo proti zavarovanju delavcev. Trdilo se je, da je starostno zavarovanje, kakor ga predvideva zakon, vsled gospodar- ske krize neizvedljivo. Povdarjam, da se nobene vrste delavskega zavarovanja s takimi izgovori ne bi moglo odklanjati. Ali naj živi tisti, ki prodaja svojo delovno silo, samo tako dolgo, dokler je sposoben za delo? Ali je mogoče pustiti človeka, da lakote umre, kadar postane bolan, onemogel in star? Ce si ne upamo postaviti tega principa, 'ali naj postavimo princip, naj dela delavec, dokler je zdrav, v mestu in tovarni za plačo, od katere si za svojo starost ne more ničesar prihraniti, ko postane star, naj pa gre v svojo domovinsko občino, navadno v kmečko občino, in se pusti vzdrževati od poljedelskega prebivalstva, ki samo ne živi v izobilju in ga ni dolžno vzdrževati. Če je tako starostna oskrba obrtnega industrijskega delavstva važen problem za to delavstvo, ni nič manj važen problem tudi za kmečko prebivalstvo, na katerega ob neurejenih razmerah bremena starostne oskrbe tako često padajo, medtem ko se jih obrtna ter industrijska podjetja, ki so jih dolžna nositi, otresajo. V. če zavračamo tako z vso odločnostjo tendence, ki gredo za poslabšanjem delavskega zavarovanja, si ne zapiramo oči pred tem, da bi bilo naše socialno zavarovanje lahko še boljše kakor je. Ni sicer res, da daje naše socialno zavarovanje manj, nego je dajalo pred vojno. Ono daje več. Gola izmišljotina so fantastične pripovedke o višini upravnih stroškov. Res pa je, da so ti upravni stroški nekoliko večji, nego so bili pred Vojno. Izdatki, ki jih dajejo za upravo skrajno škodljive in pod najboljšimi pogoji poslujoče Bratovske skladnice, nam kažejo tu ua meje mogočega. Pri tem je treba upoštevati, da vrši danes upravni aparat delavskega zavarovanja mnogo, česar pred vojno ni vršil. Naj navedem samo eno. Njegov vzoren statističen oddelek ni važen le za socialno zavarovanje. To delo je širše važnosti in je nekak nadomestek za delo, ki ga pri nas državni statistični uradi ne vrše. Dalje je treba vzeti v obzir, da je bila pri nas pred vojno četrtina blagajn v režiji industrijskih obratov. Upravni stroški teh obratov v predvojni statistiki ne prihajajo prav do izraza. Končno so predvojne bolniške blagajne svoje osobje često tako slabo plačevale, ua se ne more iskati na tem vzgledov. A pri vsem tem — smo tudi mi mnenja, da je treba v našem zavarovanju omejiti nepotreben birokratizem in štediti in štediti. Kdor hoče pri tem pomagati, naj bo dobrodošel, — če nima pri ,em drugih namenov. Baje so tudi delavci-zavarovanci sami proti zavarovanju. Akorda so res. Morda so res proti njemu, če se do-, gajajo slučaji, da zdravnik v bolniški blagajni tako zelo drugače postopa, kakor bi postopal v svoji privatni praksi. laki slučaji se na žalost dogajajo. Morda so, kadar se pritožujejo čez prepočasno in prebirokratično poslovanje svojih bolniških blagajn. Morda so, ako znaša njih zaslužek komaj 700 Din, kar povzroča, da piislijo le preradi na potrebe dneva in pozabljajo na morda mnogo važnejše in nujnejše potrebe bodočnosti. Kdor pa se na take pritožbe sklicuje in misli, da bi se moralo radi tega bolniško zavarovanje odpraviti ali omejiti, naj vpraša delavce takrat, ko bi se zavarovanje odpravilo, ko bodo v bolezni brez sredstev in bolniške pomoči, ali so res proti zavarovanju. Takrat bo_ dobil pravi odgovor in bo razumel to, česar morda danes ne razume: Da je potrebna velika mera cinizma zato, da se jemlje večje ali manjše nezadovoljstvo z zavarovanjem za dokaz, da je delavstvo proti zavarovanju. So predstavniki delodajalcev, predstavniki industrije in obrti, ki skušajo izrabiti čas gospodarske depresije za to, da bi prevalili skrb za svoje bolne, pohabljene in invalidne delavce raz ramen podjetij, v katerih $o ti delavci delali, na ramena gospodarskih edinie, kjer ti delavci, ko so bili zdravi, niso delali, edinie, kjer je manj bogastva a več človečanstva. Če so taki poizkusi realna gospodarska prizadevanja, potem rešuje tisti, ki meče sopotnike-brodolomce iz rešilnih čolnov, da bi se v njih sam udobneje vozil, realno brodolomce. ■ Mi smo trdno uverjeni, da je ogromna večina predstavnikov trgovine in obrti ter ogromna večina poslodavcev samih daleč od take mentalitete. Upamo, da si bodo tako zastopanje svojih interesov ti interesenti sami prepovedali. Če bi si pa ne. potem vsaj ne more biti naloga misleče politične javnosti, da bi dajala takim stremljenjem oporo. Boj za cenejši premog na račun rudarjev. Kakor že lansko leto, tako tudi letos se je vlada po naklučju spomnila, da so cene premogu previsoke. Po naklučju, pravimo, ker če bi ne bilo prizadeto ministrstvo prometa, bi se vlada za cene premoga tudi sedaj ne brigala in bi prepustila še nadalje rudarskim podjetnikom, da ti rajo cene premoga v bajnost. Tako pa imamo že par let srečo, biti priče tega jesenskega boja med vlado in rudarskimi podjetniki. Kako se pa ta boj vrši? Najprvo pol leta prej, ali še več, ministrstvo ne plačuje nabavljenega premoga, potem pa skliče čisto po trgovskem načinu obertacijo, češ, kdor da ceneje, ta dobi. Da pa pritisne pri tem nekoliko že vnaprej na rudarske podjetnike, jim tudi že sklenjene nabave premoga odpove. No, in rudarski podjetniki se spuste v ta vsakoletni boj z istotako moralnim in korektnim sredstvom: mi imamo toliko in toliko tisoč državljanov zaposlenih v svojih podjetjih — pravijo — in če ne dobimo naročil jih vržemo enostavno na cesto! . . . Tako kakor lani, se je zgodilo tudi letos. Trboveljska družba je ustavila svoje obrate v Hrastniku in Kočevju s 1- dec. v ostalih rudnikih (Trbovlje, Zagorje in Rajhenburg) pa s 5, in 6. decembrom. Tako sedaj. Minister prometa na eni, rudarski podjetniki na drugi strani moralno in medsebojno pobijajo previsoke premogovne cene pri dobro obloženi mizi v Beogradu, a ti nemoralni neumni GRAJSKI KINO Pondeljek 12.—14. decembra VIOLANTA Mer Četrtek 15.—18. decembra Spoved volnega duhovnika Igo Sym (Dle Beichte des Feldkuraten) Igo Sym DAMA S KAMELIAMI ALEKSANDER DUMAS Veleffilm ljubezni in strasti. Pride 19. decembra v Grajski kino. Veleffilm ljubezni in strasti. .(pžlmndg. knapi pa lahko doma pri svojih lačnih družinah zračijo svoje želodce z zimsko meglo in mirno počakajo, kedaj se bodo njihovi »Tierbandigerji« pobotali in rekli: Na, zverina, zdaj pa le pojdi v jamo in glej, da boš veliko izkopala. Oj, ironija! Očiščeni in prerojeni. Vsi, ki delujemo v javnem živ- ’ ljenju, smo si že sto- in stokrat zastavili vprašanje, kdaj in v kakem pravcu se bo izvršila tako težko pričakovana konsolidacija delavskega pokreta. Sicer nam podaja že splošen preokret v zadnjih mesecih precej smernic, kako in po katerem pravcu bo prebolena težka povojna kriza delavskega pokreta. Slučaj, ki ga mislim opisati, je pa tako zelo karakterističen, da se iz njega lahko prav vsi mnogo naučimo. Po več mesecih sem imel pretekli teden zopet priliko obiskati naše sodruge na Jesenicah. Reči moram, da me je sprememba med tem, kar je bilo na Jesenicah pred par meseci in kar je danes, direktno prevzela. Živo mi je še v spominu, kaki krči so pretresali takrat vse delavske organizacije na Jesenicah. Politične organizacije naše stranke takrat na Jesenicah sploh ni bilo. Nekdaj tako mogočna strokovna organizacija kovinarjev je obdržala le še kader najzvestejših. Gospodarske organizacije so se borile z vse razkrajajočim kritikaster-stvom. Tako je na primer lokalna Stavbena in gostilniška zadruga gi-nevala v zadnjih pretresljajih. Oškodovana od prejšnjega gostilničarja za več desettisoč dinarjev, je čakala na svojo zadnjo uro. V konsumni prodajalni pa kritika in kritika, kakor da je drugod vse boljše, pri nas pa vse najslabše. Ob vesoljnem potopu niso mogle vladati žalostnejše razmere, kakor so vladale takrat na Jesenicah. * In ko so se podirali že zadnji temelji naše tridesetletne zgradbe^ se je pojavilo par sodrugov, na čelu jim sodr. Jurij Jeram, ki so spoznali, da tako dalje ne more več iti. Kakor mornarji brodolomne ladje, ki se zavedajo, da je od njihovega napora odvisna rešitev ladje, so zastavili ti naši sodrugi svoja vesla in obrnili ladjo iz razburkanih valov v mirno strugo. Začelo se je tisto podrobno, intenzivno delo, katerega se na prvi pogled niti ne vidi, ki ne žanje slave, ki je pa edino v stanju položiti našemu gibanju novih, povojnim razmeram odgovarjajočih temeljev. Kakor z neba je zrastla prekrasna dvorana za kinomatograf. Ozaljšana in prenovljena stara dvorana je postala prosta za zborovanja in enake prireditve. In ko je to mirno konstruktivno delo privabilo vedno več in več pomagačev, ko sta postali tudi ti dve dvorani premajhni, so ti naši jeseniški zidarji preuredili še nekaj prostorov in nastala je tretja lepa in vsa nova dvorana, ki daje prostora vedno novim množicam jeseniškega proletariata. Ko sem si preteklo soboto ogledal to vrvenje v Delavskem domu, mi je postalo na mah vse jasno. Ljudstvo se je naveličalo poslušati razne fraze, očitke in obrekovanja in je krenilo za tistimi, ki več delajo in manj govore. Kakor mravljišče je izgledalo v tem Delavskem domu. Kinodvorana od predstave do predstave prenapolnjena, gostilniški prostori prenapolnjeni, ali ne brezdušnih pijancev, temveč ljudi, ki si pri kozarcu pive ali vina krajšajo čas s šahovo igro, s čita-njem in konverzacijo. To ni gostilna, to je družabni klub, kjer se sestajajo prijatelji in sodrugi, da se v medsebojnem stiku porazgovore in razvedre. Ostali dve dvorani, manjša in večja istotako prenapolnjeni, same čvrste in cvetoče mladine obeh spolov. Plešna šola UDR je priredila brezalkoholno čajanko z domačim plesom, recitacijami itd. Kdor je videl to razigrano mladino, to animirano družbo, ki pa ni niti za las prekoračila dostojanstva delavskega svetišča, je moral reči: Naša bodočnost bo boljša! Moj celotni vtis se je izkristaliziral v absolutno gotovost, da so minerji dokončali svoje delo in da bodo poslej zidali zidarji. * Pri opazovanju te čajanke sem se spomnil na hude polemike, ki sem jih včasih imel radi alkoholnega vprašanja z Bernotom. Proti njegovemu stališču, da je treba z vsemi razpoložljivimi sredstvi vzgojiti vsaj nekaj brezpogojnih abstinentov, sem jaz zastopal mnenje, da je vprašanje alkoholizma treba reše-i vati na ta način, da se poišče predvsem mladini drugačna družabna zbirališča, kar so bile dosedaj gostilne. Poiskati taka zbirališča, kjer ne bo prisiljena kupovati si alkohol. Ljudje, zlasti mladina ne iščejo v gostilni predvsem alkohola, temveč družbe in razvedrila, če smo v stanju nuditi ji to družbo in razvedrilo izven gostilne, poleti v prosti naravi, pozimi pa na raznih čajankah itd., bo imela borba proti alkoholizmu vse drugačne uspehe, kakor pa ona, ki vzgoji sicer nekaj fanatikov, Kdor si še ni ogledal bogate zaloge in velike izbire mojih, pravkar v večjih partijah dospelih damskih in moških dublov in velurjev, naj takoj pohiti k tvrdki L. ORNIK v KoroSko cesto štev. 9, kjer dobi blago pod ugodnimi plačilnimi pogoji! Poskusite 1 PEBECO ZOBNO PASTO in prepričali se boste o dobroti in uspehu paste. ki skušajo sicer proti alkoholu mnogo govoriti, ali njihove besede, povedane prav čestokrat v preusiljivi formi, rode skoro v vseh slučajih prav nasprotni efekt. Tisti, ki se hoče uveriti o mojih trditvah (n. pr. Bernot, Dr. Mikič), naj bi si enkrat ogledal tako čajanko, pa bi videl, da je tudi v borbi proti alkoholu potrebna organizacija in ne individualni čini. F. S. Delavci, v boj za delavske občine! V nekaterih važnih občinah bodo to nedeljo spet volitve, in ker so nekatere teh občin pretežno delavske, smo uverjeni, da bodo nedeljski volilni rezultati pokazali znova naš naraščajoči upliv v občinah, našo večjo in večjo moč. Obenem se pa tudi že približujemo dnevu, ko bodo mariborske delavske mase stopile v boj za mariborsko občino. Meščanske stranke, v prvi vrsti klerikalna, se boje 18. decembra, dneva mariborskih občinskih volitev. Zato se zlasti klerikalci, katerim je na mariborski občini zelo prijetno, zaletavajo v svojem »Slovencu« v nas socialiste na svoj poznani način. In ker je ta način poznan, njihovi napadi in njihova podtikanja prav nič ne zaležejo — in se zato kar čudimo, da upajo rešiti svojo pozicijo na občini s takim otročjim pisanjem. Mariborske delavske mase se v svojih organizacijah pripravljajo na 18. december, ko se bodo klerikalci uverili. da nas je še mnogo več, nego oni računajo. Kako je razpoloženje v delavski masi, pa bodo zgovorno pokazale nedeljske volitve v nekaterih okoliških občinah, kakor Radvanje, Pekre, Ruše itd., kjer bodo naši sodrugi pokazali, da spadajo delavske občine v delavske roke. Vsem zavednim delavcem kličemo: Na plan! Za zmago delavske stvari, za delavsko politiko v delavskih občinah! Pekre. V nedeljo bodo pri nas volitve, za katere vlada v naši občini veliko zanimanje. Naši sodrugi so pridno na delu za našo zmago. Prav nič ne dvomimo, da bo uspeh najlepši in da se bodo vsi naši nasprotniki prepričali, da v naši delavski občini za nje ni terena. Vse naše zaupnike in sodruge vabimo, da v smislu navodil pridno agitirajo vsepovsod za našo listo, da bo naš uspeh toliko večji. Rdeče Pekre, na plan! Ruše. V nedeljo se odloči. Nič ni pomagalo natolcevanje, nič ititrigira-nje in interveniranje — združeno delavstvo je šlo strumno preko vse- ga, postavilo je na noge svoje bata-ljane, razgnalo nasprotnike, ki ne vedo, kakor in kam. Ruše ostanejo rdeče in odveč bi bil vsak poseben poziv na naše zavedno delavstvo, ki ne bo nikoli zapustilo razrednega tabora. Nedeljske volitve bodo izročile občino delavstvu; ono bo odslej vodilo občinsko politiko, ono bo skrbelo za napredek občine, za dobrobit občanov! Živela socialistična ruška občina! Bistrica. Našim zakletim razrednim sovražnikom ne daje naša socialistična lista miru. Dušo bi hudiču prodali, da bi jo mogli spraviti s sveta. Pa je že tako, da se vse ne posreči. Naši delavci nočejo kloniti. Postavili so svojo listo in se bodo za njo tepli z vsemi močmi. V nedeljo se bo videlo, koliko nas je zavednih v tej občini. Doslej so pri nas vladali sami nasprotniki, sedaj bo soodloče-valo tudi zavedno delavstvo. O tem ne dvomimo niti trenutka. Zavedni delavci naj store v nedeljo svojo dolžnost. Vse delavske glasove za delavsko listo! Radvanje. Občinske volitve so na dnevnem redu vseh razgovorov. Naši zaupniki so pridno na delu, da privedejo vse poštene ljudi v naš tabor. Z nami ne pojdejo samo delavci, pojdejo tudi mali posestniki in obrtniki, ki vedo, da imajo od našega zastopstva na občini pričakovati le pošteno in koristno delo. Naši sestanki in razgovori nam jamčijo najlepši uspeh. — Združeni delavci, mali posestniki in obrtniki, izvojujte občino sebi! Sv. Lorene na Pohorju. Delavci, proletarci, volilci! V nedeljo boste imeli priložnost se odločiti, kdo bo prihodnja tri leta gospodaril v občini. Vsi, ki hočejo, da ostane vse pri starem, naj valijo zaščitnike profitov, t. j. združeno gospodarsko listo, to se pravi združene klero-nemške posestnike, lesne trgovce, gostilničarje, ki so na 2 listi in imajo za namestnika 2 trg. pomočnika ter celo kot zadnjega namestnika — kakor v Posmeh — enega najemnika . . .Vsi °ni, ki ste za splošen blagor vseh Občinarjev, vsi, ki morate garati za nizko plačo in stanujete v slabih stanovanjih pa volite delavsko listo, na kateri ni profitarjev temveč so le delavci, ki čutijo z vami in se bodo tudi potegnili za vaše pravice. Živela 1 delavska skrinjica. — Prijatelj napredka. Janževa gora (Selnica ob Dravi). Še pred par meseci je Dr. Veble ul Plodne samice SC in 70 Din. Doposiljatev garat' tirana. — Kupujem repno seme, salatno seme la ostalo ptičjo krmo. ŽIGA WOHLFAHRT, gojilec žlahtnih kanarčkov in od-poiiljaielj v inozemstvo. Ljubljana, Cerkvena ulica 21. Delavci pozor! Po dolgoletnih izkušnjah se je iznašlo sredstvo „Jol“» za odstranitev kurjih očes in trde kože na nogah brez bolečin in operacij. — Naroča se:* Laboratorium Celje, Razlagova ulica 11» Cena „Jolu“ 1 zavojček Din 8, ki zadostuje za odstranitev neprijetnega zla. jpiLr£ za potovanje, damske KOCIH KOVČKI ln šolske torbice, listnice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki, gamaše itd. itd. Opreme in pritikline za konje, dežne ponjave za konje in vozove, ovratniki in nagobčniki za pse, gonilni jermeni iz usnja, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni. IVIH KRAVOS, Aleksandrova cesta 13. Telefon itev. 207. Pozor! 5% popust! Pozor i Obleke, površnike, lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlM« gumijeve plašče, čevlje, gamaše, dežnike, potovalne kovčege, klobuke, čepice, perilo, nogavice (moške in ženske), rokavice, športske telovnike za ženske in moške i. t. d. dobite najceneje pri Ant. Tkalec, Maribor Glavni trg štev. 4 Priporočam svojo veliko zalogo „DOKO“ čevljev za dame, gospode in • otroke ter vseh vrst usnjatih dokolenic lastnoročnega domačega izdelka. Oglejte si zalogo v Prešernovi ulici št. 9, na dvorišču. Ivan Čarman. jTlikar: Lludska tiskana d. d. * Maribora, predstavnik Josip Oilak v Mariboru. — 7.a pokrajinsko načelstvo SSJ zaSlovcnijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru