izhaja vsaki ldčetrek l ,b 3. Uu popom: Rokopisi se ne vra-Jajo. Nefrankovana pisma se ne spre-|emaio. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, ta pol leta 2 kroni. Za man premožne ta celo leto 3 krone, za pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Oorici, ulica Vet-urini štev. 9. Naročnino in n.i-znanila sprejema upravništvovGor.ci. Semeniškn ul. št. 16. XXI. letnik. i Posamezne številke te prodajajo v tobakarn.ili v Gosposka lil. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni >Kat. tiskov, društva« ul. Cardiicci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po pctit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. V Gorici, 'A aprila 19lii. 14. številka. Bela vrana. Znano je, kako neumno politiko vganjajo Nemci v Avstriji z ozirom na Jugoslovane. Zato smo sc kar razveselili, ko smo brali govor dr. Pattai-a, ki ga je imel dne 27. marca t. I. v nižje-avstrijskein deželnem zboru, v katerem je izrekel te-le znamenite besede: »Za Avstrijo bi bilo veliko bolj pametno. ko bi se postavila na stran balkanskih narodov in jih sama vodila. To bi se veliko bolj skladalo z vlogo, ki jo je Avstrija igrala v celi zgodovini. Nikdar bi ne smela pozabiti narodov, ki so ž njo ene vere, kot Arijci ene krvi in ki so ječali pod turškim jarmom. Avstrija naj bi vzela v tem pogledu za zgled stare Rimljane in pa sedanje Angleže. Neodgovorni diplomatje so nas spravili v smešen položaj, da se moramo boriti za majhne reči, med tem ko smo izgubili velik vpliv in |)omen. Ko je bila pred nekaj časom neka dinastija zločinskim potom odstranjena, je Avstrija rekla: »To nas nič ne briga.« Zdi se. da sc Avstrija vedno tako kaže. Kaj smo pa sploh storili, da bi si prijaznost balkanskih narodov pridobiti. Mr vate trpinčijo. Riunune stiskajo. Sedaj sc bojimo ruske politike, iti vendar smo ravno s svojo politiko balkanske narode Rusom v naročje pahnili. Cas je, da se vendar enkrat vzdramimo iu lotimo politike dela!« Te besede so resnične. To načelo zastopa naš list vedno. Zal. da se nemški krogi in naši lierchtoldi ne ravnajo po njih. Dr. Pattai je mej Nemci bela vrana. Katoliški Slovenci in Hrvati! (Konvc.) .Ic pa še en razlog Letos obhaja katoliška Cerkev slovesni jubilej svoje zmage nad poganstvom tudi v javnem življenju. L. 312. je premagal cesar Konstantin Veliki zastopnika poganstva, cesarja Maksenci-ja. Premagal ga je pred vrati večnega mesta v znamenju sv. križa. L. 313. pa je Konstantin javno proglasil svobodo Cerkve. Ali ni prav. da se tudi katoliški narodi spominjajo tega jubileja? Zakaj svoboda Cerkve — svoboda narodov! In zlasti v naših dneh! Ali ne vstaja novo poganstvo, ki izkuša spet zasužnjiti Cerkev in narode ter jih izročiti sarno-silju brezverskih držav? Tudi v naši Avstriji se dannadan bolj družijo sile teme. ki je njih namen: uničiti svobodo Cerkve. Zahteve »ločitev Cerkve iu države«, »svobodna šola«, »civilni zakon*, »sežiganje mrličev« imajo samo namen nje zapovedi in prepovedi, glas vere. glas božjega evangelija o pravicah tlačenih in zatiranih. Zato moramo dandanes bolj kkor s plamenečo ljubeznijo lju- biti svobodo Cerkve! Katoliški shod bodi slovesen izraz' te naše ljubezni it' odločna izpoved naše volje, da hočemo katoliški Cetkvi priboriti in ohraniti tisto svobodo'ki je nje sveta pravica! Naš jubilejni katoliški shod naj podžge novo ljubezen in novo navdušenje za sv. Cerkev. To navdušenje naj se kaže tudi v apostolstvu. v diilm /.a edinstvo Cerkve, za razširjenje božjega kraljestva med narodi. To delo bo najlepši spomin velikega letošnjega jubileja! Naj bi združil katoliški shod ves naš narod v živi zavesti, da je znamenje sv. križa, vera naša, edino resnično poroštvo prave blaginje in da veljajo tudi našemu narodu tiste besede, ki jih je zrl Konstantin plameneče na nebu pod znamenjem sv. križa: V tem znamenju boš zmagal! V tem znamenju vas vabimo na k a t o 11 š k i s h o d, ki bo 2-1., 25., 2(> iu 27. avgusta v Ljubljani. Katoliški Hrvati! Tudi vas vabimo na katoliški shod v Ljubljano. Hrvati in Slovenci smo eminentno katoliški narod. Taki smo bili, taki hočemo ostati. A prav je. da to v sedanjih resnih dneh tudi javno, slovesno iu solidarno izpovemo. Naj ve zapad, naj ve vzhod: Cliri-stianus milii nomen, catliolicus cogno-men! Kristjani smo, katoličani smo! Slo-venci in Hrvati nismo združeni pod habsburškim žezlom le po naravnih vezeii krvi iu jezika, temveč vsled milostivega zvanja božje previdnosti tudi po edin-stvu vere in Cerkve. V duhu tega edin-stva bomo zborovali ob slovesnih dneh ljubljanskega katoliškega shoda, polni navdušenja za prevzvišene resnice naše svete vere in za našo milo hrvatsko-slovcnsko domovino. Katoliški Slovenci in Hrvati! Izre kla se je tudi prelepa misel, naj bi se ob letošnjem katoliškem shodu slovensko in hrvatsko ljudstvo slovesno posvetilo Brezmadežni. In zares! Ali bi mogli lepše izraziti svoje težnje iu svoje želje? Naša želja je. da bi se mišljenje na še dobe ne zatopilo v svetu, v svetnem pohlepu in uživanju. Naša želja je, da bi se moglo ohraniti naše ljudstvo neonia-deževano, čisto in verno vdano Cerkvi in Rogu. Naša želja je, da bi krščanstvo vedno bolj zmagovalo nad močmi teme in da bi zavladal v narodih Kristus Zveličar sveta. A kje je močnejša zavetnica teh naših teženj in želj kot je Brezmadežna? Brezmadežna je »veliko znamenje na nebu« naše dobe. ki s svojo čisto lepoto dviga narode kvišku iz nižav strasti, nevere in greha. Brezmadežna je odpočetka velika zmagovalka v bojih z močmi teme. Brezmadežna je sveta Mati Zveličarja sveta. Komu naj izročimo. komu posvetimo z večjim zaupanjem sklepe katoliškega shoda, da jim izprosi blagoslova od Boga, kot Njei. Devici Brezmadežni! V Ljubljani, na veliko soboto 191 > Pripravljalni <*dbor za katoliški shod v Ljubljani. Račun »Slovenskega sirolišča" za lefa 1912. Vseli dohodkov z blagajniškim prebitkom prejšnjih let je bilo K 52.114:19 Stroškov je bilo K 4.673:46 Preostanek koncem 1. 1912 K 47.440:73 Bilanca. I m o v i n a: 1. Hiš;1 iu zemljišče K 77.1)52:2(1 2. Pohištvo K 575: 3. Blagajniški prebitek K 47.440^73 Skupaj K 125.(167:93 I) o I g o v i n a: I. Dolg pri "Hranilnici« K 53.000:— Cisto imetje K 72.067:93 Dr. A. Pavlica, Jus. Pavletič, blagajnik. predsednik. Pregledovalca računov: Iva'-. Pi. icvec, I: r. Anton Jakončič, I. r. Vojna na Balkanu. Bojni plen v Odrinil. »Ageitee Tclegrapliitiuc bulgarc« poroča: Po prvih poročilih glavnega stana so izgubili Bolgari v bojih od 24. uo 26. marca pred Odrinoni približno 11.0011 mrtvili in ranjencev. Srbi so izgubili 1200 mrtvih in ranjencev. Turških vjetnikov je okrog 60.000 z 833 častniki; med njimi 13 generalov. Zmagovalci so zaplenili 650 topov raznega kalibra. 5S strojnih pušk. iu zastav, I zrakoplov, kakor tudi veliko artiljerijske in iniante-rijske municije ter veliko voz. Šukri paša o zavzetju Odrina. »Narodni l.istv« objavljajo razgovor svojega sofijskega dopisnika z braniteljem Odrina, Šukri pašem, ki je izvajal: Odločilen napad na Odriu sem pričakoval. Živeža je bilo še komaj za en teden; če bi ga bili v male porcije razdelili, bi bil morebiti za 20 dni zad >-ščal. Če sodim po razdeljenem kruhu, je bila zadnje dni posadka še okolu 60.000 mož močna. Oblegovalna armada je štela okroglo 100.00(1 mož in je bila premočna. Šukri iniša se ni udal. marveč ga je vjel major Marčetov, ki je prvi udrl v poveljtiištvo trdnjave. Šukri paša je zajezdil konja in odjahal k poveljniku 2. oblegovalne armade, generalu \ aso-vu, kateremu je svojo sabljo izročil. Šukri paša je Kurd. male postave, brado ima na iraneoski način postriženo. Šukri paša v Sofiji. Bivši poveljnik Odrina Šukri paša. kateremu ie kralj Ferdinand vrnil sabljo. sc je v soboto kot bolgarski vojni jetnik pripeljal v Sofijo. Tu so mu priredji slovesen sprejem. Kolodvor je bil okrašen z bolgarskimi zastavami. S posebnim vlakom, ki se je pripeljal ob pol 5. zjutraj, je prispel Šukri in z njim dvanajst turških generalov. Na kolodvoru jih je pričakoval postajni poveljnik- pod-l)olk. Boncv, njegov pobočnik Stojlov ter več poslancev in mladih častnikov, med njimi adjutant vojnega min. Stojanov-. Ko se je vlak ustavil, je prvi izstopil stotnik generalnega štaba Marholcv, ki je od vojnega ministerstva dodeljen Šukri paši. Marholcv je podal polkovniku Kančevu raport. Med tem so izstopili or-donančni vojaki turških generalov. Marholcv je nato pristopil k vagonu in je pomagal Šukriju izstopiti. iMikri je edini izmed Turkov imel sabljo. Dasi še ni prav šestdeset let star, je njegova brada povsem bela. Za njim so izstopili ostali generali in so ostali v skupini okrog njega. Tedaj je pristopil polkovnik Kan-čev, kateremu se je poznalo, da je bil globoko ginjen, iu je dejal: »Dobro do-šli, ekscelenca! Ves svet občuduje zmagovalce in premagane iz Odrina. Bolgarska visoko ceni in spoštuje velike junake iz Odrina. Bodite, ekscelenca, v svoji nesreči, prepričani o našem iskrenem občudovanju!« Šukri paša se je o-brnil k stotniku Marholevu, ter mu je dejal nekoliko besed v nemškem jeziku; stotnik je raztolmačil: »Šukri paša goji enaka čustva za Bolgare.« Polkovnik Kancev je nato Šukriju predstavil mestnega poveljnika Boneva. Ta je spremil generale 'ied kolodvor, ter je sedel s Šukrijem v avtomobil; ostali ujetniki so sledili po dva in dva v odprtih vozovih, ki so jih odpeljali v hotel Splendid. Izpred Čataldže. Kakor je posneti iz raznih listov, so se pričeli pri Cataldži zopet boji v večjem obsegu. O izidu teh bojev dohajajo razna poročila, tako da ui nobene jasnosti glede položaja pri Cataldži. Bolgarskih oficielnih (dosedaj najzanesljivejših) vesti še ni. Le toliko se ve, da se pripravlja večji del armade, ki je oblcgovala Odrin, na odhod proti Cataldži. Srbi odidejo domov. Kakor javljajo iz Skoplja, je bolgarsko poveljništvo obvestilo poveljnika druge srbske armade, da se bo danes mogel začeti prevoz srbskih čet iz Odrina v Srbijo, ker je prenehala potreba za pomoč, ki so jo dosedaj Srbi izkazovali Bolgarom. Cuje se. da ostane samo en srbski polk nekaj časa v Odrinu. drugo vojaštvo druge ar’ ,ade po ostane 15 dni v karanteni v Pirotu. Položaj v Odrinu. Zidovsko pomožno društvo je odposlalo i/ Odrina v Sofijo sledeče poročilo: Sanitarne razmere v Odrinu so dobre. Epidemije ni nobene. Samo ma-terielnc razmere ubogega prebivalstva so skrajno žalostne. Privatne hiše niso trpele skoro nobene škode, hodisi od bombardiranja bodisi od požarov. Dovažanje in razdeljevanje živil med prebivalstvo je jako težavno in se vrši. j ker je most črez Ardo pokvarjen, jako počasi. Crnagora odklanja zahteve velesil. Črnogorska vlada je odgovorila poslanikom velesil na njih kolektivno noto sledeče: "Črnogorska vlada si v slučaju, da se velesile glede celotne severne in severovzhodne meje Albanije zedinijo, pridržuje pravico, da se glede tega posvetuje s svojimi zavezniki. Kar se tiče notifikacije velesil glede ustavljenja sovražnosti pred Skad-roui in v zasedenih krajih, katere odka-zujejo velesile Albaniji, in kar se tiče iz-praznjcnja tega ozemlja, izjavlja črnogorska vlada / velikim obžalovanjem, da željam velesil ne more ugoditi z ozirom na to, ker traia vojna med lurčijo in zavezniki dalje iu ker so velesile že ob početlui vojske nasproti zaveznikom slovesno izjavile, da vojaških operacij ne bodo ovirale iu hočejo varovati nevtralnost.« Skader pred padcem. V torek se je pričel splošni naskok na Skader z vso silo. Bojujejo se na celi črti. ali glavna moč oblegovalcev je o-brnjena proti velikemu Tarabošu. kjer provzročujejo srbski oblegovalni topovi ogromno škodo. \ kakem položaju se nahaja vojaštvo na Tarabošu, se da lahko sklepati iz dejstva, da se vsaki dan javlja v črnogorskem taboru večje število turških ubcglih vojakov, ki so popolnoma sestradani iu hudo preplašeni. Oni pripovedujejo, da je učinek oblegovalnega topništva grozovit. Bojuje se na obeh straneh z občudovanja vrednim junaštvom. Turške baterije se vedno bolj slabo oglašajo. Črnogorska infanterija se je že znatno približala glavnemu fortu na Tarabošu. Predli-utrdbe se že nahajajo v črnogorskih rokah in vsak čas se pričakuje, da se mora podati tudi glavni Taraboš. Mesto ne trpi zaradi obstreljevanja nika-ke škode. Toda polno je ranjencev, ki sc lečijo po bolnišnicah ter v privatnih hišah. Flotna demonstracija proti Crnigori. Velesile so zahtevale od Crnegorc naj opusti bombardiranje Skadra, ker bo Skader po sklepu velesil pripadel novi Albaniji. Temu pritisku od strani velesil pa se Crnagora ni udala, marveč pričela je. kakor gori omenjeno z vso silo napadati Skader. »Skader ali smrt!« je deviza Črnogorcev, od kralja do naj-mlajšega vojaka. Tudi ko so velesile za-žugale z ostrejšimi odredbami ni nič izdalo in bombardiranje se nadaljuje...: »Skader ali smrt!« Ta trdnost tako malega, a junaškega črnogorskega prebivalstva je vendar nekoliko osupnila velesile. Sklenile so izvršiti flotno demonstracijo ob črnogorski obali. Ali sedaj se nekatce skoro sramujejo tega koraka in Motita demonstracija ne gre prav nič izpod rok. Nekatere velesile se je nočejo ude ležiti. druge svetujejo zmernost in treznost. tako d.i je opažati velika neodločnost. Italijanske in avstrijske ladij'; so baje že odplule in zadnje poročilo iz Cetinja pravi, da so že opazili pri Mr-kojevičih med Barom in Učinjem avstrijske ladije. Balkanski zavezniki solidarni. V belgrajskih političnih krogih se zatrjuje, da bodo smatrale balkanske države skadrsko vprašanje glede zadržanja velesil kot skupno zadevo. Hlede nadaljnega razvoja tega vprašanja je odvisno le zadržanje Bolgarije in (irske. Balkanske države *■<> že od začetka vojske sklenile pomagati si druga drugi po vojnem položaju. Kdai zapnste Srbi Albanijo? Oficijozno se naznanja, da bo Srbija odpoklicala vojake iz Albanije šele. kadar bo mir podpisan. Srbija je izjavila, da ;i je izvolila za svoje trgovsko pristanišče I ki kroni, so B r d a v k r o n i g o r i ške grofije. Tu jc svet za najžlahtnejše pridelke. Zato bi vsak pričakoval, da je ta svet ves preprežen s prometnimi sredstvi pa je med zadnjimi goriških okrajev! Močna je ta deželica z ozirom na davek, pa tako zanemarjena, da komaj peš prideš od vasi do vasi! Brda so nadalje ob meji; glejte, onstran Idrije. kake ceste imajo! Ali Brda teh ne zaslužijo? Koliko gre za mobilizacijo, za naše ceste pa ni denara! Zato zahtevajmo: d r ž a v a d a j n a m c e s t, če že nimaš denara za železnice! Naj sc ccste kolikor moči podržavijo, za druge pa naj sc olajša občinam cestne stroške! Kaj pomaga lepo polje in sadjereja, če pa pridelkov ni moči direktno izvažati. Skoro ves dobiček imajo prekupci. Zato ceste v Brda, na ceste pa avtomobil! Občinska zadruga naj uvede avto-mobilno vožnjo; občinam pa pomagaj vlada, da ložje zmagajo stroške! Nikakor pa naj ne dopuste občine, da bi kaka akcijska družba ali privatniki pr .-vzeli avtomobilsko vožnjo - dobiček naj ostane ves doma! G. A. Blažič iz Kožbane pravi: Smo res v solzni dolini! Imamo cestni odbor, plačujemo celo S'; več nego drugi, pa cest le nimamo! Obljubljajo iu obetajo, pa vse nič! Cest je treba najprej! (i. Obljubck pojasni, da shod ni političen, ampak zgolj gosp o-darski: sklical se je ravno zato, da privedemo vladf do prepričanja, da treba zboljšati naše cestne zveze. A pokazati moramo tudi mi dobro voljo, da ceste tudi popravljamo in v dobrem stanju vzdržujemo... Zato predlaga g. Obljubck dve re-soluiciji: 1. glede avtomobilske zveze po Brdih; 1 glede cest Skrljevo-Slavče-Višnjevik, Skrljevo -Kožbana-Strmec in Križada-Peternel-Kožbana. Obe resoluciji sta se soglasno sprejeli in odobrili. Zajedno se poživljajo županstva zapad-nih Brd. da takoj vložijo prošnje na pristojne oblasti za te cestne zveze. Nato izreče predsednik v imenu zborovalcev zahvalo g. Obljubku in g. Klavžarju ter drugim govornikom in zaključi ta dobro obiskan shod z nado. da bo tudi ta shod kaj pripomogel, da bodo zapadna Brda vendar enkrat deležna prometnih dobrot drugih pokrajin ... Pozor pred sleparji. Naše ljudstvo opozarjamo pred sleparji, ki se pojavljajo z zvijačnimi pismi med ljudstvom na deželi. Te dni je prišlo s Španskega več takih pisem na Goriško, v katenli prosi nek tak slepar denar za nekega falitnega trgovca, ki je baje dolžan raznim tvrdkam I.JIHUNII) frankov. Ako sc mu posreči rešiti se iz zadrege z denarjem. katerega bi mu poslali lahkoverni ljudje, obljublja tretjino te ogromne svote tistim, ki bi mu pomagali iz za-• d rege. Opozarjamo naše ljudstvo na to očitno sleparijo. Naj ja nihče ne sede na lini takim sleparjem. Cc ima kedo preveč denarja, naj ga raje daruje i c vežem ali pa našim zavodom, sleparji.m na Španskem pa niti vinarja. Okrožnica vsem občinam dežele. V zadnjem letih se je često dogajalo, da so sc družine, ki so zapadle skrajni bedi, ker jim je uničil požar njihova poslopja. obračale na deželo za denarno pomoč v svrho, da bi zopet dvignile svoja uničena gospodarstva. Pasi se mora priznati načelo, da je treba podpirati njega, ki ga je pahnila v nesrečo uničevalna sila, se mora vendar tudi naglašati. da imamo danes proti škodam po požaru zavarovalne ustanove: tem zavodom se plačujejo zavarovalne premije, ki jih zmorejo tudi naj-skromnejša gospodarstva, in tako se more dobiti za provzročeuo škodo odškodnina. ne da bi se bilo treba zatekati k ponižujočim milodarom. Deželni odbor opozarja, da bo mogel priporočati deželnemu zboru naj podeljuje iz deželnega zaloga podpore za škode po požaru le povsem izjemoma in v vsega ozira vrednih slučajih. Občine pa se vabijo, da izpodbude vsakogar, naj bo previden in naj se okoristi z dobrotvorno gospodarsko ustanovo, ki je zavarovanje proti ško-dan po požaru. Kmetijska podružnica za vnovče-vanje živine v Gorici. Deželni odbor po-knežcnc grofovine Goriške in Gradiške sodelujoč s centralo za vnovčevanje živine na Dunaju je ustanovil kmetijsko podružnico za vnovcčevanjc živine. — Namcii te podružnice je olajšati speča-vanje živine za rejo in klavne živine kmetijskih zadrug in društev, kakor tudi posameznih kmetovalcev in pomagati tistim, ki žele neposredno pri živinorejcih kupiti potrebne živali. Kmetijska podružnica za vnovčevanje živine je neodvisna organizacija domačih kmetovalcev. Ona more popolnoma izpolnovati svojo nalogo samo tedaj, če ji vsi kmetovalci redno zgla-šajo. kadar imajo potrebo kaj živine kupiti ali prodati. V vseh večjih središčih zadružnega ozemlja ima podružnica svoje zaupnike, ki morajo sprejemati zglasila za nakup ali prodajo živine in jih pošiljati podružnici v namen, da se potem dogovorno ž njo začne pogajanje neposredno z do-tičnimi kupci in prodajalci. Poživljajo sc vsi kmetovalci, naj se vedno poslužujejo podružnice, ki se je ustanovila samo v njih korist; to bode ojačilo njeno prizadevanje in izboljšalo kupčijo z živino. Zglasila nabav in prodaj naj obsegajo: Ime in naslov zglasilca; koliko glav živine je na prodaj ali se namerava kupiti; pasmo in starost živine; rok prodaje ali nakupa in ceno. Pet dezerterjev na en dan. V pon-deljek so ujeli v sosednjem kraljestvu pet avstrijskih vojaških beguncev. Dva sta ušla iz Kobarida, eden iz Tolmina in dva iz Gorice od 47. polka. Sankcijoniran zakon. Cesar je sankcionira! deželni zakon o občinskih posredovalnih uradih. Listnica uredništva. Poročilo o oljčnem zboru »Sl. kat. pol. in gosp. dr." v Kobaridu smo dobili, žal, še le ob sklepu lista. Zato je nismo mogli v današnji štev. priobčiti. Priobčimo je prihodnjič. Zjutraj ob šestili nas je strel iz topa (na naši ladji) skoraj vrgel \/. visečih postelj! V par minutah smo se oblekli in. nastopili v red na krovu. Nato smo se umivali: to vam je nekaj prijetne- ga! Umivati smo sc morali z golim gornjim životom in burja je pihala, da je voda skoraj v pesti zmrznila. Umevno je, da se je marsikateri umival le p> mačje... Po še precej dobrem zajutrku sc je pričelo še le ono delo, katerega smo se bali kakor vrag blagoslovljene vode namreč »ribanje« krova! Za to delo smo se sezuli, čevlje obesili za pas pa prijeli za velike, nalašč za to napravljene krtače ter drgali ž njimi po krovu, da ;e bil kar bel... Dasiravno nismo bili posebno dobre volje, smo vendar morali vsako toliko časa poskočiti - sicer bi nam noge primrznile na les... Kakor sije vedno za dežjem solnce tako je bilo tudi z nami, ko smo skoneali to tako zoprno delo, smo poskakali v čolne in odšli učiti sc veslanja. — To vam je v viharnih dneh prijetno naravnost imenitno -gugati in zibati sc na vse strani in načine! Drugače je minul dan brez nikakih posebnih zanimivostij. Zvečer, ko smo bili prosti, smo pa prepevali slovenske pesmice, katere vsakdo rad posluša. -Tako smo sc kratkočasili, dokler ni bil čas spraviti se k počitku, katero povelje smo še preradi zvršili! Šli smo v spod- nje prostore ter tamkaj obesili vsak svojo postelj, t. j. kos za to napravljenega platna, seveda kolikor je bilo mogoče gotovo in trdno za kaveljne pod stropom. Cc tudi smo trdno privezali se je večkrat pripetilo, da je kateri neprostovoljno priletel ua tla, kar mu ni nič kaj ugajalo. Za odejo smo dobili vsaki po eno plahto - - a časih še te ni bilo, menda radi tega, ker je rezerviste malo preveč zeblo. Dnevno obleko, čevlje itd. smo navadno deli pod glavo, ako je bilo mogoče, celo pod hrbet, ker po-gostoma se je pripetilo, da je kateri mesto par čevljev našel drugo jutro dva . . . Nekaj bi skoraj pozabil, kar je tudi še precej zanimivo, t. j. kako smo perilo prali! Dobili smo po trije skup en tnal škafček vode. (Sicer morske vode ni manjkalo a sladke večkrat niti za pijačo ni bilo.) Sedaj pa napravi kakor moreš in znaš... Močili, »žajfali« in drgnili smo nekoliko časa, a ko ui bilo več vode (sladke, ker morske se milo ne prime), smo pa v inorskej izplaknili in deli sušiti. Da je to moralo bili presneto čisto sc že razume ... Dasiravno je življenje na ladji veselo in prijetno, vendar smo / veseljem pozdravili dan, ko smo bili zopet izkrcani in premeščeni v vojašnico. - Za danes naj bo dovolj, a upam, da Vam bom v kratkem še kaj poročal. Tisoč pozdravov Vam in rojakom! .1. P. ODLIKOVANA ±*EKARNA MIH Gorica, vla Fornilca is priporočil za odjemiuije raznepi peciva navadnega in mijfitiejSejin. Pecivo ji’ najboljie. Priporočam se cenj. odjemalcem /.a obileposet n S spoštovanjem E. Jakill LOTERIJSKI: S’IT.VILKE. Dunaj..................7T 10. -It), 71.