abljana, sobota, 1. oktobra 1955 Leto XXI Štev. 230 »LAVNI LN OutiOVOttNi OREUNTK [Vaj« Šinkovec OKEJA UREDNIŠKI odbob List izba]* vsak dan razen t>e^£* * Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SEi dOučlsiiGi* PRAVICA BMIfi •L. J U Lt S c\ rt rt1 A V j C A. UST AJN O v L-J M a UKTOBKA 1934 • fldED N AKOUNUO? V O BODILMO dOHBO J h IZHAJALA KOT 14-DNKVN1K LN TEDNTK OD OSVOBODITVE DO L JDU 1851 tCOl DNEVNIK. NATO PA KOI TEDNIK '/ OD L JUNIJA IflM IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. - Brzojavka predsednika Tita Mao Ce Tungu Beograd, 30. sept. (Tanjug). — ■Predsednik republike Josip Broz ■Uto 3e Poslal predsedniku LR Kitajske Mao Ce Tungu ob narodnem prazniku naslednjo brzojavko: »ob 1. oktobru, narodnem prazniku LR Kitajske, z zadovoljstvom uporabljam priložnost, Vam in Vašemu narodu izra-z™ v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem lastnem imenu prisrčne čestitke in tople želje za mirni in uspešnejši razvoj ter blaginjo narodov Ljudske repu- ro*n blike Kitajske.* SPLOŠNA DEBATA V GENERALNI SKUPŠČINI OZN Macmilian nudi Sovjetski zvezi poroštva glede združene Nemčije Ciprsko vprašanje »ni niti nevarnejše niti težavnej še kakor mnoga druga vprašanja, ki so bila že urejena« Novi zahodnonemški veleposlanik izročil poverilnice Pre^tpH^f’ 3°' (Tan^-— združitve Nemčije je Macmilian Tito ip crT reP j Josip Broz sprožil in vprašal, zakaj sovjetska v Bpinrr, V.1'®'10 danes desetih viada nasprotuje ponovni vzpo-r,CmcVpa„ vc*ru novega zahodno- stavit vi enotne Nemčije preko nemškega veleposlanika dr. K. G. rwi,i £ New York, 30. sept. (AFP). Popoldne so v Generalni skupščini nadaljevali splošno debato. Prvi je govoril britanski zunanji minister Macmilian, ki je pripo-Generalni skupščini, naj »poveže realizem in idealizem, da bi tako dosegla napredek na poti miru«. Iskreno moramo težiti za mirom in zato se moramo povsod na svetu izogibati vsemu, kar bi utegnilo napetost povečati. Glede evropske varnosti in je izročil Pfleidererja, ki mu akreditivna pisma. Izročitvi akreditiv so priso-ovali vršilec dolžnosti držav-ga tajnika za zunanje zadeve, državni podtajnik Veljko Miču-- vic, generalni tajnik predsednica republike dr. Jože Vilfan in rr^ui- Protokola predsednika republike Sloven Smodlaka. Nehrujeva zahvala predsedniku Titu A ero Delhi, 30. sept (Tan jug), redsednitk indijske vlade Nehru J® zahvaiLil predsedniku Titu f? lzraženo sožalje ob velikih po-avah, ki so prizadele Indijo. svobodnih volitev. Dejal je, da Hammarskjdld priredil sprejem v počastitev Molotova in Pinaya Nem York, 50. sept. (AFP). — Generalni tajnik OZN Dag Ham-ma rskjold je sinoči priredil na sedežu OZN sprejem v počastitev zunanjih ministrov SZ in Francije Molotova in Pinaya. Razen vodij delegacij so bili na sprejemu s-talTva predstavnika obeh dežel v OZN Alphaod in Soboljev, sovjetski minister Kuz-njeoov in francoski predstavnik v odboru OZN za razorožitev Juiles Moch. zahodne države lahko najdejo možnost, da bi pomirile sovjetsko zaskrbljenost spričo nevarnosti, ki jo za SZ utegne pomeniti Združena Nemčija kot članica Atlantskega pakta. Macmilian smatra splošni ton govora Molotova v Generalni skupščini za zelo hrabrilen. Pozdravil je sklep SZ, da bo sprejela nekatera načela in načrte zahodnih velesil. Poudaril pa je, da ta sporazum ne zadostuje, kakor to trdi Molotov, da bi že zdaj lahko prepovedali atomsko orožje. Glede Cipra je Macmilian izjavil, da ni to vprašanje »niti nevarnejše niti težavnejše kakor mnoga druga vprašanja, ki so bila že urejena. Se nadalje bomo mirno, toda odločno delali na razvoju ustavnega režima za Ciper. Čeprav je britanska vlada sama odgovorna za to, se bomo še nadalje trudili, da bi našli skupno podlago z našimi prijatelji in zavezniki, Grčijo in Turčijo«, je dejal britanski zunanji minister. Macmilian se je na koncu zavzel za povečanje članov OZN, glede sprejema Kitajske v to organizacijo pa je dejal, da je to vprašanje treba rešiti, da bi tako omogočili vzpostavitev miroljubnih odnosov na Daljnem vzhodu. Vendar je za to treba najti pri- Nova zahodna formula varnosti določena na newyorškem sestanku zahodnih ministrov (Od našega stalnega dopisnika) London, 30. sept. — V Lon-onu pravijo, da so zunanji mi-istri ZDA, Velike Britanije in rancije na sestanku določili te-j^jjna načela »poroštev«, ki jih ponudili na bližnji ženev- ZSSR in ostalih vzhodnoevropskih dežel pred napadom s strani Zahodne Nemčije; 2. v zameno bi ZSSR jamčila za varnost Zahodne Nemčije; 3. od dežel, ki niso vezane na noben blok, se zahteva, naj se pridružijo temu varnostnemu sistemu. O podrobnostih javnost ni ničesar zvedela in najbrž ne bodo znane do ženevske konference. - Sodeč po nekaterih vesteh, p« ob- v naslednjih predlogih: 1. tri segajo predlogi med drugim na-^°dne države in tiste članice ! črt o upostavitvi tako imenovane Atlantske zveze, ki žele to storiti,! »cone zmanjšane napetosti«, ki bi 01 jamčile za varnost ozemlja! obsegala večji del obeh Nemčij, , . I ""“Ul VlU.ll J L Ul Jr. konferenci. V Londonu me-ny°. da so poroštva vezana na jPrasanie zv ciji, naj bo v Alžiru »pravična pa- Vrhovnega sovjeta ZSSR. Vodja metna m razumevajoča«. Anak delegacije je predsednik Zveznega Agung je dejal, da mora letošnja Vrhovnega sovjeta ZSSR Generalna skupscina storiti vse, kar , yolkov je v njeni moči, da napravi konec PROGRAM OBISKA sovjetskih par amentarcev Pri nas se bodo mudili 22 dni — Obiskali bodo vse republike Beograd, 30. sept. (Tanjug). V telji. Po dvodnevnem bivanju v Zvezni ljudski skupščini so pri- Beogradu bodo sovjetski poslanci prelivanju krvi in vzpostavi mir in svobodo v Alžiru. Hkrati je tudi podprl predlog Ekvadorja, naj bi bilo prihodnje zasedanje Generalne skupščine v Moskvi. Program predvideva obiske v mnogih velikih industrijskih objektih, kulturnih središčih in ustanovah, dalje razgovore s političnimi in gospodarskimi vodi- najprej potovali po Srbiji, zatem pa po Kosmetu, Makedoniji, Črni gori, Dalmaciji, Sloveniji, HH> vatski in Vojvodini. Po povratku se bodo spet ustavili za 2 ali 3 dni v Beogradu, 24. oktobra pa bodo odpotovali iz Jugoslavije. Predsednik republike sprejel Roberta Murphya Beograd, 30. sept. (Tanjug). — Predsednik -republike Josip Broz-Tito je v četrtek sprejel namestnika stalnega podtajnika ameriškega zunanjega ministrstva Roberta Murphyja in se zadržal z njim v krajšem razgovoru. DRAMATIČEN BOJ MED PRISTAŠI IN NASPROTNIKI VLADNE POLITIKE, Položaj v Maroku - zelo napet Ben Arafa privolil, da se bo umaknil s pogojem, da bo maroški prestol rezerviran za princa iz njegove družine Pariz, 30. sept. (Tanjug). ■— V pariških političnih krogih trdijo, da se odigrava danes v glavnem mestu Maroka Rabatu dramatičen in najbrž zadnji boj med pristaši in nasprotniki vladne politike reform. Večina političnih opazovalcev trdi, da je Ben Arafa naposled privolil, da se bo umaknil iz Rabata, toda s pogojem, da bo maroški prestol rezerviran za enega izmed princev iz njegove družine Alamtov. Neki funkcionar ministrstva za vprašanja Tunisa in Maroka pa je kategorično zanikal vesti, da je Ben Arafa vezal svoj umik s prestola na pogoje. Predsednik vlade Faure se je sestal danes s predsednikom republike Cotyjem. Po razgovoru je Faure izjavil novinarjem, da bo sklical izredno sejo ministrskega sveta. Čakajo samo še na prihod zunanjega ministra Pina-ya, ki se mudi v New Yorku. Faure je pripomnil, da bo Pinay prispel v Pariz v nedeljo. Na tej seji vlade naj bi naposled’ objavili doseženi sporazum o uveljavlje- Vabilo treh zahodnih velesil London, 30. sept. (AFP). V londonskih diplomatskih krogih sodijo, da bi tri zahodne velesile utegnile povabiti Sovjetsko zvezo, naj se pridruži anglo-franco-sko-ameriški deklaraciji iz 'leta 1950 o ohranitvi status qua in ravnotežju sil na Srednjem vzhodu. To naj bi bila logična posledica izjave, ki sta jo v torek objavila v New Yorku Dulles in Macmilian. Oba državnika v njej izražata upanje, da bodo tudi druge vlade spoštovale načela, po katerih se ravna njuna politika na Srednjem vzhodu. n ju prvega dela vladnega programa o odstranitvi maroške krize. Sodeč po vesteh iz Rabata, je položa j v Maroku zelo napet Generalni rezident De Latour si vzlic odločnemu odporu francoskih kolonistov prizadeva uveljaviti vladni program. Med maroškimi nacionalisti prihaja čedalje bolj do izreza razburjenje in nestrpnost. Naspronto pa člani kolonialistične organizacije »Zveze za francosko navzočnost« pripravljajo odločen odipor, če bi poskusili sultana Ben Airafo prepeljati v Tanger. Oboroženi člani te or- ganizacije stoje noč in dan na straži okrog sultanove palače. Njihova naloga je, s silo preprečiti umik Ben Arafe. Zato se tukajšnji krogi boje novih neredov v Maroku. Trdijo tudi, da je glavni svetovalec Ben Arafe Hajtri ponoči pobegnil iz svojega stanovanja. Hajui je vztrajno zahteval od Ben Arafe, naj odkloni zahtevo Pariza, da bi zapustil Rabat. Sodeč po časopisnih poročilih, je Hajui izginil, ko je policija prispela pred njegovo stanovanje. O njegovem pobegu sploh niso poročali Francija z vsemi silami nasprotuje debati o Severni Afriki v OZN Pariz, 30. sept. (Tanjug). Uradni francoski predstavniki danes niso hoteli potrditi govoric, češ da bo Francija izstopila iz OZN, če bo Generalna skupščina sklenila začeti debato o Severni Afriki. Čeprav v dobro poučenih krogih sodijo, da so te govorice posledica pritiska, ki ga francoska delegacija v New Yorku izvaja na ameriške delegate, da bi dobila glasove proti vključitvi tega vprašanja v dnevni red Generalne skupščine, se francoski tisk zavzema za takšen korak, poudarjajoč, da je Alžir »izključno francosko vprašanje«. V Parizu poudarjajo, da bi v primeru, če bi izid nocojšnjega glasovanja ne bil Franciji v prid, »francoska vlada proučila položaj in nemudoma sprejela sklepe glede morebitnih ukrepov«. Vse- vmii že v nedeljo v Pariz in obvestil vlado o razpoloženju v OZN. Poluradni »Monde« podpira nocoj to odločno stališče francoske vlade, pripominja pa, da je »docela razumljivo, da se i OZN i ves svet zanimata zdaj za problem Alžira in Severne Afrike«. Časnik piše, da mora biti Francija odločna in da ne sme dovoliti vmešavanja drugih v njene notranje zadeve, toda njen ugled v očeh sveta se bo povečal, če bo sklenila v Severni Afriki »začeti odločno politiko, ki bo v skladu s svobodoljubnimi tradicijami naše dežele«. Proglasitev nevtralnosti -prvi korak Dunaj, 30. sept. (Reuter) Urad- kakor, pripominjajo uradni pred- no so objavili, da bo avstrijski par- stavniki, se bo minister Pinay bo to koristilo tako obema deželama kakor tudi splošnemu miru in razumevanju med narodi. Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve je nadalje izjavil, da je jugoslovanska1 vlada prek svojega stalnega predstavnika v Buenos Airesu pripoznala novo argentinsko vlado generala Lonardija. Rekel je tudi, da je jugoslovanska vlada pripravila odgovor na zadnji predlog zahodnonemške vlade v zvezi z jugoslovanskimi terjatvami v Nemčiji. Ta odgovor bo- SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Sprejeli so štiri osnutke zakonov ki bodo predloženi Ljudski skupščini v odobritev Beograd, 30. septembra. (Tanjug.) Na seji Zveznega izvršnega sveta, ki je bila danes dopoldne pod predsedstvom Aleksandra Rankoviča, so sprejeli štiri osnutke zakonov, ki bodo predloženi Ljudski skupščini v odobritev. Gre za osnutek zakona o javtiem pravobranilstvu, o radiofuznih postajah, o odlikovanjih in o državni pogodbi o upostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije. Zvezni ljudski skupščini bodo do najbrž te dni izročili zahod- poslali v odobritev tudi osnutek nonemski vladi. odloka o spremembi in dopolnitvi Na vprašanje dopisnika »Frank- zveznega družbenega plana, spre-furter Allgemeine Zeitung« je jet na današnji seji. Na tej seji predstavnik Draškovič odgovoril, je Zvezni izvršili svet sprejel še da jugoslovanska vlada ni sto- več predpisov s področja gospo-rila nobenih posebnih ukrepov darstva. Najvažnejši med njimi za pripoznanje vzhodnonemške So: uredba o ustanovitvi skladov vlade. • za pospeševanje gozdarstva in o Ko so ga vprašali ali je mož- upravljanju teh skladov, odlok o no, da bi se obnovila jugoslovan- upravljanju zveznega sklada za sko-madžarska finančna pogaja- raziskovalna dela in odlok o ražnja, je Draškovič izrazil mnenje, polaganju z zveznim skladom za da je to predvsem odvisno od regres in dotacije, madžarske vlade. Rekel je tudi, Z novim zakonom o javnem da se bodo v kratkem, najbrž v pravobranilstvu bi natančneje do-Beogradu, začela finančna poga- ločili funkcije in značaj te usta-janja tudi s predstavniki češko- nove, katere glavna naloga je, da slovaške vlad« | zastopa v imovinskih pravicah in obveznostih pred sodišči in drugimi državnimi organi Jugoslavije ljudske republike in druge politično teritorialne enote, kakor tndi nekatere ustanove kot pravne osebe. Ena izmed važnih novosti v primerjavi s sedanjim zakonom je ta. da je predvideno, da lahko gospodarska organizacija prijavi zveznemu javnemu pravobranilstvu v registracijo vsak spor, ki ga namerava sprožiti proti tujemu državljanu ali tuji pravni osebi, kakor tudi vsak spor, ki ga le-ta sprožita proti njej. To je treba storiti ne glede na to, ali teče spor pred doma nanjetrgovinskimi podjetji, ki so sprožila spore v tujini. Namen te kontrole je, vplivati, da bodo podjetja z večjo odgovornostjo vodila spore v tujini. Zvezni izvršni svet pa ni sprejel nekaterih predlogov, naj bi javno pravobranilstvo zastopalo podjetja in ustanove v vseh sporih s tujino, ker bi bila s tem kršena njihova samostojnost. V nosprotju z javnim pravobranilstvom za radiofuzne postaje doslej nismo imeli zakona. Z uredbo iz prve polovice leta 1952 smo uredili samo nekatera vprašanja organizacije radiofuznih postaj. (Nadaljevanje na 2 str.) Vremenska napoved za soboto 1 oktobra Sončno, pretežno jasno vreme. V lament v osvobojeni Avstriji na jprej sprejel zakon o proglasitvi avstrijske nevtralnosti. Parlament se bo sestal 26. oktobra, en dan potem, ko bo poslednji okupacijski vojak zapustil avstrijsko ozemlje. Poročilo o Eisenhowerjevi bolezni Denver, 30. sept. (AFP). Danes je bilo objavljeno sporočilo, v katerem je rečeno, da se zdravstveno stanje predsednika ZDA Eisenhowerja še popravlja na zadovoljiv način in brez komplikacij. Izr 3dno zasedanje izraelskega parlamenta Tel Aviv, 30. sept. (FP). Predsednik izraelskega parlamenta Jožef Sprinzak je sklical za 10. oktober izredno parlamentarno zasedanje. Desničarski stranki »splošni cionisti« in »Herut« sta zahtevali sklicanje izrednega zasedanja, na katerem naj bi razpravljali o zunanji politiki in varnosti Izraela. Med razpravo se bodo razgovarjali zlasti o ameriških in sovjetskih dobavah orožja Egiptu in o položaju na meji. Kriza, ki se je začela pred 7 popoldanskem času prehodno poveča- j na oblačnost predvsem v vzhodni Slo- t“dni, se nadaljuje. Še ni znano, čim ali tujim sodiščem ali pred veniji. Temperatura ponoči med —2 a]j ^ gen Gurion zmogel sesta-kakim drugim organom Tako bi £^.?^SSSSSS"!nS Umnto- viti novo vlado še pred izrednim upostavili kontrolo zlasti nad zu- pinj. zjutraj v nižinah megla. i zasedanjem parlamenta. O plačah in cenah Pri nas se na ulici govori te dolgo časa, da bodo od l. januarja dalje višje plače Nekdo pravi, da bo povišica znašala 50 %, drugi spet, da bo 100 %, tretji, aa bodo plače dvakrat in celo trikrat večje, pač v skladu s tem, od kot izvira »informacija« in kolikokrat je bila mimogrede dopolnjena. Prav tako je govora o zvišanju stanovanjskih najemnin. Vse to pa bo baje privedlo do nadaljnjega povečanja cen, kar bo v škodo življenjskemu standardu ljudi. Spričo teh zgodb smo prišli v položaj, da sta »zvišanje« plač in najemnin že postala činitelj, ki deloma vpliva tudi na trg, na razdelitev družinskih dohodkov, na jemanje potrošniških kreditov itd., čeprav o zvišanju ni ne duha, ne sluha. Takšen položaj seveda povzroča nepotrebno nervozo, koristi pa samo špekulantskim težnjam, medtem ko škodi stabilizaciji cen m trga ter potrošnikom. Pozanimali smo se pri Narodni banki in Odboru za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta. Nasprotno, so nam rekli v Narodni banki in v Odboru za gospodarstvo. zdaj delamo na tem, da bi omejili povečanje kupnega sklada in da bi povečali proizvodnjo blaga za široko potrošnjo, da bi tako stabilizirali cene, utrdili in okrepili kupno moč dinarja. Predvsem gre za ukrepe, katerih cilj je zmanjšati investicije, ki niso v skladu z našim planom in z: našimi trenutnimi stvarnimi možnostmi. Investicijska sredstva so prevelika, često pa jih uporabljajo ravno v druge namene, kakor bi jih bili morali. Razen tega delajo zdaj na spremembi sestave investicij, ki bi bila v korist proizvodnji za potrebe široke potrošnje. Družbeni plan resda predvideva letos za 10 % manjše investicije kakor lani. Toda v praksi je položaj čisto drugačen — investicije so bile v prvem polletju letošnjega leta za 50 % večje kakor v istem obdobju lanskega leta. Investicijska sredstva veliko bolj trošijo republike, lokalni organi in gospodarske organizacije. V primeri z istim obdobjem lanskega leta so se investicije povečale od 60 na 106,5 milijard din, se pravi za 78 °lo. Družbeni plan določa, da je treba za sleherno novo investicijo prositi Zvezni izvršni svet za dovoljenje, toda v praksi je drugače in zato je tudi prišlo do kontrole in preprečevanja »divjih« investicij. Tudi s plačevanjem davkov ne gre tako hitro. Le-to je praviloma v zaostanku, često v takšnem, da odbori ne morejo plačati svojih uslužbencev. Neplačevanje davkov pa je v našem položaju silno važno, ker ne spodbuja kmetovalcev, da bi prinašali svoje blago na trg To pa nujno vpliva na cene. V položaju, kakršen je na terenu, ne morejo priti popolnoma do izraza tisti pozitivni elementi, ki utrjujejo cene in stabilizirajo trg. Zdaj imamo na primer na razpolago štirikrat več električne energije, kakor pred vojno, pa vendar ni dovolj za zadostitev potreb nove industrije. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je industrijska proizvodnja (z gozdarstvom in gradbinstvom. brez kmetijstva) povečala za 22 % v primeri s prvim polletjem lanskega leta Tempo industrijskega vzpona lahko najlaže spoznamo, če proizvodnjo leta 1952 označimo z indeksom 100; potem letošnja proizvodnja (v prvih šestih mesecih) znaša 140. Kmetijstvo počasi napreduje, vendar je bila letošnja letina dokaj dobra Dohodki prebivalstva so za 20 % večji kakor lani Gibanje prometa na drobno kaže, da je bilo v šestih mesecih 1955 prodano za 20 % več blaga, kakor n istem obdobju lanskega leta, in sicer živil za 15 %, industrijskih proizvodov za 24°lo. pohištva pa je bilo prodanega za 50 % več Uvoz ie bil n prvih šestih mesecih večji od izvoza, čeprav to ni dobro za našo plačilno bi lanco Vrsta činiteljev torej kaže, da bi bila stabilizacija cen in trga normalna toda vraksa, o kateri smo govorili, ne dovoljuje, da bi ti činitelji prišli popolnoma do izraza Ravno zato. da bi stabi- lizirala trg in cene, sta Ljudska skupščina in Z vezni izvršni svet sprejela vrsto predpisov, ki iz-podbujajo proizvodnjo, a omejujejo razne oblike potrošnje, da bi s tem zmanjšali pritisk na trg. To so na primer: odlok o odvzemu dela dobička podjetij za 1954, pa tudi za 1955, odlok o uporabi sredstev za samostojno razpolaganje šele potem, ko so le-ta dosežena, predpisi o uporabi amortizacijskih skladov, o realnih poroštvih pri investicijah itd. Kar zadeva zvišanje plač, lahko pride do tega samo, če bo to posledica zvišanja delovne storilnosti tako posamezno, kakor v celoti. Sleherno zvišanje, ki ne bi bilo v skladu s tem našim gospodarskim družbenim načelom, bi samo še bolj okrepilo težnjo po naraščanju cen in bi se konec koncev neupravičeno znašlo — preko trga — v rokah tistih, ki tega po svojem gospodarskem prispevku ne zaslužijo. Če bodo plače ostale iste, potem je težko govoriti o zvišanju najemnin, ker bi to prizadelo delavce m uslužbence. Potrebnd pa bi bilo, da bi dajali sredstva za izgradnjo novih stanovanj iz akumulacije. Gre za pereče vprašanje, ker so potrebe po stanovanjih še zelo velike, čeprav iz leta v leto čedalje več gradimo. Skratka, če stvari natanko pretehtamo, potem postane jasno, da se je moč o cenah, plačah in najemninah koristno razgovarjati samo, če upoštevamo gospodarski položaj v celoti. Razne neutemeljene govorice pa lahko samo škodijo. »Borba« IZ RAZPRAVE V ZVEZNI INDUSTRIJSKI ZBORNICI Predlog za spremembo sistema kreditiranja gospodarskih organizacij z obratnimi sredstvi Beograd, 30. sept. (Tanjug). V Zvezni industrijski zbornici so včeraj zaključili razpravo o predlogih, ki jih je pripravila skupina strokovnjakov iz Narodne banke za spremembo sistema kreditiranja gospodarskih organizacij z obratnimi sredstvi. Pripombe in predloge proizvajalcev bodo poslali Narodni banki. V predlogih za spremembo kreditiranja z obratnimi sredstvi je glavno to, da se zahteva namesto sedanjih bolj ali manj avtomatičnih odnošajev med banko in podjetji sodelovanje vseh zainteresiranih, predvsem pa družbenih činiteljev. Stalna obratna sredstva, ki jih zdaj dodeljuje banka podjetjem po načelih avtomatizma, naj bi v prihodnje obravnavali kot družbena, da bi bila pravzaprav isto, kar so osnovna sredstva podjetij. Za zagotovitev materialnih in drugih investicij. potrebnih za proizvodnjo in promet, bi v gospodarskih organizacijah upostavili sklad stalnih obratnih sredstev, Ta sredstva bi bila namenjena izključno kritju zalog surovin in potrebščin za proizvodnjo in podobne potrebe. Sklad stalnih obratnih sredstev bi se zbiral iz sredstev, ki jih prepušča družbena skupnost v upravljanje gospodarskim organizacijam, dalje iz drugih prostih sredstev ustanoviteljev gospodarskih organizacij, kakor tudi iz skladov samih gospodarskih organizacij, s katerimi samostojno razpolagajo. V ta sklad bi šla tudi nekatera investicijska posojila za obratna sredstva, kakor tudi krediti okrajev. Po teh predlogih naj bi stalna obratna sredstva določale komisije, v katerih so bili razen banke zastopane gospodarske organizacije, strokovna združenja in ljudski odbori. Dodatna obratna sredstva podjetij bi tudi v prihodnje zagotavljali na podlagi pogojev, ki jih zahteva Narodna banka in ki bi jih bilo treba predpisati s posebno uredbo o kratkoročnih kreditih. Predlog predvideva, naj bi z istim zakonitim predpisom uredili tudi kratkoročno kreditiranje okrajev, avtonomne enote ljudske republike in federacije za kritje tekočih osebnih in materialnih izdatkov, kadar teh izdatkov ni moč kriti s proračunskimi dohodki spričo neenakomernega dotoka dohodkov med letom. Proizvajalci ugodno presojajo ta predlog za spremembo sedanjega načina kreditiranja z obratnimi sredstvi in menijo, da bi z S seje Zveznega izvršnega sveta (Nadaljevanje s 1. strani) V tej uredbi so bile samo načelne določbe o radijskih aparatih m plačevanju naročnine ter o odstranitvi radiofuznik motenj. Zlasti glede načina upravljanja radio-fuznih postaj ta uredba ni bila v skladu z ustavnimi načeli. Po zakonskem osnutku družbena skupnost radiofuznim postajam kot javni upravni službi zagotavlja gmotna sredstva v družbeni lastnini. Radiofuzne postaje so samostojne ustanove, sloneče na načelih družbenega upravljanja. Po dosedanjih predpisih velja radio-fuzna služba za gospodarsko dejavnost. Kar se tiče zakona o odlikovanjih osnutek ne prinaša nič novega. marveč samo ureja to gradivo. Svoj čas smo dobili nova odlikovanja in s tem zakonom je določen njihov rang, pravice njihovih nosilcev in podobno. Osnutek odloka o spremembi zveznega družbenega plana predvideva spremembe, ki bi prinesle kmetijskim organizacijam nekatere olajšave. Da bi omogočili kmetijskim posestvom in kmetijskim zadrugam kupovati traktorje ali kmetijske stroje namesto obrabljenih, pa še ne povsem amortiziranih, bi jim po predlogu v takšnih primerih ne bilo treba več plačevati neamortizirane vrednosti starih traktorjev in strojev. Stare stroje bi lahko prodali kot staro železo, s čimer bi se zmanjšal tudi odtok deviz, namenjenih uvozu starega železa. S prodajo nerabnih strojev bi kmetijske organizacije dobile tudi sredstva, s katerimi bi povečale svoj amortizacijski sklad pred potekom roka za njihovo amortizacijo. Zvezni izvršni svet predlaga Ljudski skupščini, naj spremeni družbeni plan tudi v tem smislu, spodarskih panogah. Razen tega Kongres zn zaščite otrok Jutri se začne v Beogradu rvi kongres za zaščito otrok, ki 0 trajal do 5 t m Udeležilo se 1 bo okrog tisoč predstavnikov vse države pa tudi nekateri ostje iz tujine. SKI.ICAN.IE KOMISIJE za vprašanja elrktriCne energije prt odboru za gospodarstvo RepubliSUega zbora Ljudske skupSčtne LRS Predsednik komisije za vpraftanja električne energiie *kt1«-nje ! sejo komisije za torek dne t oktobra 1955 ob 10 v poslopju !.lnrt«ke *kupSflne LRS v Ljubljani - Iz tajništva Ljudske skupščine LRS. Zdravniki za očesne bolezni so se zbrali v Ohridu V Ohridu je včeraj začel delo kongres zdravnikov za očesne bolezni. V štirih dneh bodo prebrali okrog 50 referatov s področja svojega dela. Posebej bodo še predlagali. naj bi v vseh republiških središčih odprli šole za otroke s slabim vidom. Doslej deluje takšna šola v Beogradu in je dosegla že mnogo uspehov. Rimski kongres Zveze mest zaključen V Rimu je včeraj zaključil delo XII. kongres mednarodne Zveze mest in lokalne oblasti. Okrog tisoč delegatov iz 28 držav je razpravljalo o lokalni avtonomiji in finančnih vprašanjih Razprave se je udeležil tudi dr Marjan Dermastia. V vlak n so naši5 2552 ročnih ar Cariniki so v Sežani našli 2552 ročnih ur v vlaku, ki je prišel iz Italije. Pred nekaj dnevi so v spalnem vagonu našli 1097 ur. kmalu zatem pa še 1155 ur, Obakrat je bil vagon prazen, tako da ni bilo mogoče odkriti ne lastnika ur niti ugotoviti, komu so namenjene. Vrednost zaplenjenih 1 ur znaša okrog 20 milijonov din. da bi omogočili individualnim proizvajalcem, da bi dobili investicijski kredit za nakup kmetijskih strojev z istimi pogoji, s katerimi so lahko doslej dobivali kredite za nakup vprežne in plemenske živine. Zvezni izvršni svet tudi predlaga, naj bi oprostili davka na dobiček vse mline in ne samo pooblaščene, kakor doslej. S tem bi pomagali mlinski industriji v celoti. Ena izmed predlaganih sprememb v zveznem družbenem planu se nanaša na plače v elektrogospodarstvu. S tem predlogom je predvideno, da lahko Zvezni izvršni svet odobri skupnosti elektrogospodarstva za družbena podjetja za proizvodnjo, prenos in razdelitev električne energije kot celoto posebno zvišanje ravni tarifnih postavk za leto 1955 do 20®/o nad ravnijo po obračunskih plačah iz leta 1954. Odobreno zvišanje bi veljalo od 1. julija 1955. To je potrebno zato. ker je treba delo v elektrogospodarstvu opravljati v težavnejših razmerah. kakor v mnogih drugih go- v elektrogospodarstvu zaradi specifičnosti delovnega procesa ne zvišujejo plač s preseganjem norme. Cene električne energije pa določajo državni organi. Zdaj imamo znatne razlike v plačah v elektrogospodarstvu in ostalih gospodarskih panogah. Posledica tega je, da odhaja mnogo strokovnjakov iz elektrogospodarstva. D juro Salaj odpotoval v Ziirich Predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dju-ro Salaj je v četrtek odpotoval na jubilejni kongres Zveze švicarskih sindikatov v Ziirich. Kitajska sindikalna delegacija se je vrnila \ Beograd Kitajska sindikalna delegacija se je včeraj z obiska po Makedoniji vrnila v Beograd. Danes bo odpotovala v Vojvodino, v ponedeljek pa v Sarajevo. njim odstranili pogosta trenja med banko in podjetji zaradi negotovosti glede zagotovitve obratnih sredstev ter ustvarili ugodnejše pogoje za rednejše gosjto-darsko poslovanje gospodarskih organizacij. Finski invalidi v Sloveniji V četrtek popoldne je prispe* la iz Hrvatske v Slovenijo štiričlanska delegacija finskih invalidov. V Postojni so jih pozdravili člani glavnega odbora ZVVI Slovenije s Francetom Kresetom-Cobanom na čelu. Po ogledu Postojnske jame in Predjamskega gradu so se finski gostje napotili v Ljubljano Ogledali so si Muzej narodne osvoboditve in počastili spomin padlih pri Urhu Danes se bodo po 14 dnevnem bivanju v naši državi vrnili na Finsko. PRVA REDNA SKUPSCINA PRAVNO-EKONOMSKE FAKULTETE Družbeno upravljanje na univerzi se uspešno uveljavlja Včeraj dopoldne je bila v zbornični dvorani ljubljanske univerze prva redna skupščina Pravno - ekonomske fakultete. podjetja. Vse to, s kopico organizacijskih in subjektivnih vzrokov, govori za ponovno razdružitev obeh oddelkov, ki sta sedaj še Skupščine so se udeležili poleg združena v eni fakulteti večine profesorjev obeh oddel- Dr. Kušej, dr. Pokorn ur Šmi-kov fakultete tudi član Izvršnega | deri. dr. Kiovskv in tudi drugi sveta LRS tov. Boris Kocjančič. So govorili o pomanjkanju učnih sekretar Sveta za zakonodaje in; moči, o znanstvenem naraščaju ljudsko sodstvo LRS dr. Fedori;n s tern v zvezi o asistentih, ki Tominšek sekretar Sveta zaj jih na vseh koncih primanjkuje, ljudsko zdravje m socialno pod-] Pri ugotavljanju vzrokov za tako tiko tov. Lojze Piškur predstav-; nizek pritok novih znanstvenih mk Javnega tožilstva LRS. pro- moči na univerzo so navajali rektor Univerze dr. Fran Zivitter. predvsem slabe materialne pogo- a luriA- ? F 6j 71S0lje šole ^ (mesečna plača asistenta z do-dr. Milčinski m predstavo k Ajrc. datki znaša največ 12.000 din, v nomsko-gozdarske fakultete. - — Skupščino je začel dekan Prav-no-ekonomske fakultete dr. Jože Goričar, ki je nakazal glavne probleme fakultete, o katerih naj diskutanti predvsem razpravljajo. S celotno problematiko fakultete so bili udeleženci skupščine seznanjeni že poprej, Tov. Goričar je uvodoma poudaril, da po enoleteni izkušnji lahko smatramo družbeno upravljanje na univerzi kot uspel inštrumenti naše socialistične demokracije. Med važnejšimi problemi, ki jih je že pred diskusijo načel tov. Goričar, in h katerim so se ponovno vračali mnogi diskutanti, je bila tudi združitev ali bolj točno razdružitev pravno' ekonomske fakultete v samostojno pravno oziroma ekonomsko fakulteto. Izkušnja enoletne administrativne skupne uprave kaže na staro pot osamosvojitve. To je po besedah nekaterih govornikov tudi razvojna nujnost, saj se prej izražajo tendence po specializaciji kot po potrebi splošnih pravno-ekonomskih strokovnjakov. Specializacijo terja zlasti raz- ■________ . , . voj ekonomskih ved in praktične’ podjetjih pa isti človek zasluži lahko do 22.000 din), nadalje dolgo dobo študija in znanstvenega dela do doktorata, kar vse vpliva kljub skrbi ljudske oblasti za nove znanstvene kadre tako na kvaliteto študija kot na znanstveno ih pedagoško delo fakultete. Diskusija, v kateri so sodelovali profesorji in študentje obeh oddelkov pravno-ekonomske fa' kultete. je bila trezna, konstruktivna jn je ponovno dokazala, da se družbeno upravljanje na univerzi uspešno in vedno bolj uveljavlja. top - Miloš Ledinek 50-letnik Tovariš Miloš Ledinek, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota in zvezni ljudski poslanec. praznuje te dni 50-letnico svoje življenjske poti Rodil se je pri Primožu nad Muto kot sin revnih kmečkih staršev septembra leta 1905. Ko sal na učiteljišče m se ekonomske potrebe, kakor tudi „ j , ■ pravne vede niso več usmerjene I med itudlJem oznanjati z zgolj v vzgajanje klasičnih juri-!,. , ....... stov za potrebe sodišč, advokatur * :n tožilstva, ampak zahtevajo juriste tudi uprava in gospodarska začel žf na- Z LETNE SKUPSCINE PRIRODOSLOVNO-MATEMATICNE- FILOZOFSKE FAKULTETE DVE ALI ENA FAKULTETA? Veliko pomanjkanje študijskih prostorov zavira hitrejši razvoj ustanove — Prihodnje leto bodo začeli graditi novo fakultetno zgradbo ob Aškerčevi cesti — Farmacevtski oddelek, če bodo prostori — Številni problemi — skromna razprava V četrtek dopoldne je bila v zbornični dvorani Univerze prva letna skupščina združene prirodo-slovno-matematične-filozofske fakultete, ki so se je razen pro fe-sorskega zbora udeležili tudi tov. Boris Ziherl, Boris Kocjančič, rektor Univerze prof. dr. inž. Anton Kuhelj, prorektor prof. dr. Franc Zwitter, predstavniki ostalih ljubljanskih fakultet, člani fakultetnega sveta in slušatelji. V uvodnem govoru je prof. dr Bogo Grafenauer prikazal notranji razvoj'obeh sedaj združenih fakultet v desetletnem povojnem razdobju. Fakulteta je navzlic številnim objektivnim in subjektivnim oviram zrasla v znanstveno ustanovo, ki posreduje znanje skoraj trikrat večjemu številu študentov kot pred vojno. Nepretrgan in nagel razvoj fakultete se zrcali v naraščanju študentov na univerzi. Od 416 rednih in 22 izrednih slušateljev v letu 1945 se je to število v zimskem semestru 1954-55 povečalo na 1277 rednih slušateljev in 177 izrednih. Počasneje kot število študentov pa raste število diplomiranih Pri približno 430 do 450 rednih študentih v študijskih letih 1936—1940 je diplomiralo v 5 do 6 letih 70 absolventov. To številko smo dosegli jx> vojni šele 1950. leta. v študijskem letu 1954-55 pa jo že presegli, saj je diplomiralo 137 slušateljev, še manj razveseljivo pa 1e dejstvo, da 30 do 50 % študentov sploh ne dokonča študija z diplomo. Kje so vzroki? Prof. Grafenauer je dejal da razen peresnosti in premajhnega interesa za poglobljen študij normalno študijsko delo zavirata predvsem nestalnost štu- dijskih načrtov in pomanjkanje zadovoljivih prostorov. V 10 letih so na fakulteti uveljavili nič manj kot 4 učne načrte, ki so seveda nujno izzvali občutne težave tako v delu profesorskega zbora kot pri študentih. V zaključku se je dotaknil še vprašanja ponovne delitve obeh fakultet in družbenega upravljanja na univerzi kot zadnje etape v tem desetletnem obdobju. Po poročilu dekana prof Boža Škrlja se je razvila skromna razprava. v kateri so poudarili predvsem nekaj perečih problemov, ki zahtevajo bližnje in temeljite tešit ve. V razpravi je bilo govora o ponovni razdružitvi združene fakultete, o gradnji nove fakultetne stavbe, o perečih problemih asistentskega kadra itd Nihče pa ni spregovoril o perečih študijskih problemih, o tem, kako pripravlja fakulteta bodoči srednješolski profesorski kader, nihče se ni dotaknil različnih študentskih vprašanj ?,e sam prof Božo Škrlj je v uvodu k svojemu poročilu dejal, da se bo omejil predvsem na ekonomske in finančne probleme. Osrednje vprašanje je bila ponovna razdelitev fakultete Dekan je v svojem poročilu navedel vzroke, ki govore o razdelitvi in proti njej. Na osnovi njegovih argumentov se je razen profesorskega zbora tudi skupščina strinjala s ponovno razdružitvijo obeh fakultet. Pomanjkanje primernih študijskih prostorov je rdeča nit. ki se vleče že vseh 10 let jx>vojnega življenja obeh fakultet Obstoječi prostori so nekako zadoščali za študij približno 450 študentov pred vojno, za trikratno število študentov pa nikakor ne zado-! ščajo. Sedaj ima fakulteta svoje inštitute in seminarje kar v petih stavbah Sest predavalnic služi hkrati več inštitutom In seminarjem. Že od leta 1945 tečejo priprave za gradnjo novega fakultetnega poslopja Šele lani so naposled odobrili idejni projekt za stavbo ob Aškerčevi cesti, v začetku letošnjega leta pa dobili dovoljenje za izvedbo idejnega načrta Navzlic najxirom univerzitetnih oblasti bodo z gradnjo venetno pričeli šele prihodnjo pomlad seveda če bodo dobili investicijska sredstva, ki jih predvideva proračun za prihodnje leto Ce se bodo dela pravočasno pričela bodo prihodnje leto zgradili stavbo do tretje faze in zato porabili približno 24P milijonov dinarjev Kakšne težave povzročajo razvoju fakultete štijdiiski prostori, ilustrirajo tudi priprave za ustanovitev farmacevtskega oddelka na ljubljanski univerzi Predlog farmacevtskega društva ie fakultetna uprava načelno sprejela, saj bi tako rešili pereče vprašanje farmacevtskega naraščata v Sloveniji. Statistike pripovedujejo. da le v Sloveniji skoro četrtina farmacevtov zrelih za upokojitev Če upoštevamo še zaželjeni vsakoletni prirastek vidimo, da bi tem zdhtevam pač naibolie zadostili z ustanovi tv'io tega oddelka v Liubliani. Edina težava so spet prostori. Skupščina je sprejela še nekatere sklepe' Ustanovili bodo ar- bi.. n komisijo, vsako leto bodo izdajal, bibliografijo znanstveni n del fakultetnih sodelavcev Proučili bodo tudi težavne razmere glede asistentskega kadra. Ig prednimi idejami Kot učitelj o raznih krajih na Štajerskem je širil napredne ideje med učiteljstvom Uveljavil se je tudi z aktivnim sodelovanjem pri založbi »Pedaaoški ttsk< v Mariboru, ki je leta 1939 izdala njegovo knjigo »Moj razred* pomembno psihološko m sociološko študijo o vzgoji otrok Kot napredno mislečega človeka m revolucionarja so ga nacisti kmalu po okupaciji Slovenije aretirali m ga zaprli v mariborske zapore Kmalu nato so ga z družmo vred odpeljali v taborišče v Rajhenburgu potem pa so ga izgnali na Hroatsko Tam je nadaljeval svoje napredno delo — sodeloval je z mladino se /e borda proti okupatorju Iz Hrvatske jp konec leta 1941 odšel v Rosno kjer je do septembra 1945 opravljal pomembne naloge v boju proti oklipatorjem in domačim izdajalcem Tudi po osvoboditvi je posvetil vse svoje delo vzgoji mladine, boljšemu življenju delovnega ljudstva Ril j? načelnik oddelka za prosveto v mariborskem okrožju. pomočnik ministra za prosveto v vladi I.RS itd Poleg svojega rednega dela ie opravljal tudi publicistično-vzgojno delo kot soavtor je izdal sRačnniee ra osnovno šolo«, nisal je *lonke o »Sodobno pedagogiko« itd Jubilantu kličpmo na mnoga teta. želeč mu še mnogo uspehov v njegovem delu. »LJUDSKA PRAVICA« 3 Veleposlanik Popovič priredil sprejem ob gostovanju »Kola« v Pekingu Peking 30. sept. (Nova Kitajska). — Veleposlanik Vlada Popovič se je .v zdravici ob sinočnjem sprejemu v jugoslovanskem veleposlaništvu na čast folklorni SKupm-i »Kolo« zahvalil predsedniku vlade Cu En Laju in predstavnikom kitajske vlade za pomoč, ki so jo nudili jugoslovanskemu ansamblu. Na koncu zdravice je želel ki- Obletmca ljudske revolucije na Kitajskem lana Pred Šestimi leti je bila oven- z zmago ljudska revolucija na Kitajskem, ki jo je začel veliki demokrat Sun Jat Sen, dokončala pa jo je KP Kitajske skupnei z vsemi naprednimi demokratičnimi silami v deželi. Petindvajset let je trajal trdovraten m trd boj kitajskega ljudstva za neodvisnost dežele proti jevdalizmu in kolonializmu. , rr}a9a kitajske ljudske re-oiucije je eden največjih dogod-ov nove svetovne zgodovine. S ° zrjla9° si je kitajsko ljudstvo Prlo pot gospodarskega, kultnega in družbenega napredka, Prlo si je pot graditve socializ-ma v tem delu sveta. Sest let graditve dežele z na-™ kvarni več sto milijo-ljudi je že obrodilo sadove: obnovo, uspehe v svn^J \ mdustrije, vodnega go-Podarstva m prometa. LR Kitajska se bori, da bi od-P™vila tisočletno zaostalost, po-j ? gospodarsko razvita in industrializirana dežela, da bi razna svoje velike kulturne tradi- ustvarila nove kulturne Pridobitve. >■ delovni ljudje in celotno juastvo, ki so spremljali osvobo-n! b°3 in razvoj ljudske revo-Ua Kitaiskem, z radostjo „T0 V}nj° nien uspeh, zlasti pa no dokončno veliko zmago. tajskemu ljudstvu srečo im uspeh ter nazdravil sodelovanju in trdnemu prijateljstvu med Kitajsko in Jugoslavijo ter Mao Ce Tungu. Kitajski predsednik Cu En Lar je v odgovoru na zdravico izrazil globoko hvaležnost za ot>isk in koncerte jugoslovanskega ansambla: »Kitajski kulturni krogi i;n kitajski narod 90 se z globokimi simpatijami seznanili z jugoslovanskimi narodnimi pesmimi in plesi. Ti umetniški koncerti razkrivajo junaštvo jugoslovanskega ljudstva v boju za svobodo im neodvisnost, njegovo ljubezen do dela im hrepenenje po sreči. Vse to kitajsko ljudstvo s svojo lastno narodno zgodovino, življenjskimi izkušnjami im svojimi deli lahko odlično razume. Obisk in koncerti jugoslovanskega ansambla »Kolo« so prispevali k medsebojnemu razumevanju med kitajskim in jugoslovanskim ljudstvom ter h krepitvi prijateljskega sodelovanja im kulturne izmenjave med obema deželama.« Kanadski zunanji minister na poti v Moskvo Ottaiva, 30. sept. (AP) Kanadski zunanji minister Lester Pearson je pred odhodom v Moskvo izjavil, da se bo s sovjetskimi voditelji med drugim razgovarjal o izboljšanju kanadsko-sovjetske trgovine. Pearson, ki je danes odpotoval v SZ, je na tiskovni konferenci dejal, da bi nadaljnji kanadsko-so-vjetski stiki utegnili vsebovati tudi izmenjavo parlamentarnih delegacij med obema deželama. Pearson bo obiskal tudi britanskega ministrskega predsednika Edena, po obisku v SZ pa bo nadaljeval pot v Singapur. Obiskal bo tudi Indijo in ministrskega predsednika Nehruja. Demanti v zvezi s Peronom Bonn, 30. sept. (Reuter). — Predstavnik zahodnonemške vlade je demantiral danes vest nekega argentiskega časnika, da je bivši predsednik Peron zaprosil Zahodno Nemčijo za azil. PISMO IZ RIO DE JANEIRA Veleposestva v Braziliji Rio de Janeiro, septembra Vsak dan privozijo v predmestja Ria, Sao Paola, Rosife in drugih velikih mest prašni kamioni s tovorom, ki ga pripeljejo 1000 do 2000 km daleč. Na kamionih beže kmečke družine iz vasi v mesta. Preseljevanje z veleposestev v mesto, iz zaostalih ali sušnih pokrajin v bolj razvite, se je razmahnilo tako, da skoraj vsak deseti Brazilec ne živi več v državi, v kateri se je rodil. V mestih, ki so središča industrializacije, zaslužijo kmetje brez zemlje, koloni in spolovinarji dva- ali celo trikrat več kakor prej, razen tega pa uživajo tudi zaščito delovne in socialne zakonodaje, o kateri brazilska vas še ničesar ne ve. Sistem veleposesti, ki so ga upostavili Portugalci, ko so v začetku 16. stoletja odkrili in kolonizirali Brazilijo, se je ohranil do naših dni. Zemljo ima samo približno vsaka četrta družina na vasi. Nad 60 % zemlje je v rokah veleposestnikov, ki je imajo po 500 in več hektarov. Posamezna veleposestva so prave majhne kraljevine. Šestinšestdeset veleposestev ima E>o 200.000 ha zemlje. Agrarno vprašanje v Braziliji pa ima svoje posebnosti. Tu je položaj drugačen kakor v gosto na- JUGOSLOVANSKI NASPROTNI PREDLOGI izročeni zahodnonemški vladi (0Plamen« in Kovaški muzej v Kropi, je na Gorenjskem in drugod v Sloveniji, zlasti pa v ikrogih železarskih strokovnjakov, zgodovinarjev in muzealcev, veliko zanimanje. Zato bo marsikomu ustreženo, če oib tej priložnosti napišemo nekaj besedo svojevrstni razstavi in njenih prirediteljih. Razstava >2ebelj in vijak« je n’rejena kot zaključek raznih turnih in drugih proslav v počastitev 60-letnice tovarne »Plamen«. Meseca maja 1895 je namreč začela obratovati v Kropi prva ZoMjarska zaidlruga s komaj 4,7 delavca. Število delavcev se je v letu 1904 povečalo na 215 in sicer zaradi stavke v sosedni Kamni gorici, ki se je razširila tadi v Kmpo. Večina delavcev «e je takrat od privatnih delodajalcev vključila v zadrugo, ki je kasneje proizvodnjo postopoma razvijala. Taiko so po prvi svetovni vojini razen različnih vrst žebljev začeli iizdelovati tudi vijake in matice. Vrsta delavcev pa se v stari Jugoslaviji nikakor ni magtla povečati, saj je leta 1940 bilo zaposlenih le 225 ljudi, medtem ko tovarna danes šteje že 400 delavcev, od tega 150 žensk. Delovna sila je v glavnem iz Krope in Kamine gorice, deloma pa tudi iz okoliških vasi. Med druigo svetovno vojno tovarna ni obratovala v polnem obsegu, ker je večina moških odšla v partizane, kjer jih je 40 darovalo življenje za svobodo de- [ lovnih ljudi. Po zlomiu okupa tor ja je tovarna začela ob ra to vaiti s prti no paro. Potreibe po ’ “J'" ~ vijakih, žehljih in podobnih iz-,^rstah delkih 'so bili v ncTjugoslaviji ^^^fefTegaTt^.ia ie na-veliike. Proizvodnja je vzlic za- M ztx>1]S^je .tega slanja je ?.a stairelemu strojnemu panku na-iz leta v leto. Tatko se Ker si je delovni kolektiv tovarne »Plamen« v svoji 60-letni zgodovini poleg drugega pridobil tudi zadosti praktičnih iakušenj v izdelavi žebljev in vijakov, je po pravici pri nas prvi poklican, da uspehe svojih prizadevanj pokaže tudi široki javnosti. Na razstavi bodo obiskovalci nazorno videli dosedanji tehnični razvoj žeblja in vijaika, načine njunega izdelovanja, razpečavanja in uporabe, prav tako pa tudi kovača-,proizvajalca pri njegovem delu v tovarni in okolaci. G-ar Nekaj izkušenj iz premiranja v mariborskih delovnih kolektivih V Mariboru so uvedli premi- dinarjev. Najvišjo premijo v viši- Stari tovarniški objekti tovarne »Plamen« v žebljarskl in zgodovinski Kropi ranje predvsem v tekstilnih tovarnah, medtem ko ostale stroke samo v nekaterih podjetjih. Pri sestavljanju premijskih pravilnikov so se namreč pojavljale tudi očitne pomanjkljivosti, zato jih komisija za plače pri okrajnem lj-udskem odboru ni mogla kar tako potrditi. Veljavni premijski pravilniki pa imajo nekatere bistvene razlike, kajti posamezni delovni kolektivi so jih sestavili taiko, kot so se jim zdeli za njihove razmere najbolj ustrezni. V nekaj mesecih pa so že dobili prve izkušnje o dobrih in slabih straneh svojega premijskega pravilnika. PREMIJSKI PRAVILNIK | ZAJEMA VSE ZAPOSLENE V tovarni volnenih in vigogne izdelkov v Mariboru je bilo v juniju in juliju — za ta meseca so iziplačali premije — zaposlenih 960 delavcev in uslužbencev. Po premijskem pravilniku lahko nagrajujejo vse; podobno tudi v drugih tekstilnih tovarnah. V navedenih mesecih je prejelo premije 937 članov delovnega kolektiva; izločili so samo 23 nediscipliniranih in bolnih. Skupna vrednost premij v vsakem teh mesecev je znašala skoraj 533 tisoč dinarjev. Najvišja izplačana mesečna premija je dosegla 7270 1 dinarjev, najnižja pa je bila 320 V Ljubljani bodo zgradili veliko garažo O našem, avtomobilskem prometu ne moremo govoriti, da je kdove kako razvit. V našem go-! spodarstvu se iz dneva v dan Potreibe po kažei° ve6Je Potrebe po vseh • C j vrstah mo Eden je l«ta 1947, ko je podjetje prešlo iz zadružnega v državni sektor, proizvodnja dvignila na 1447 tom, leta 1954/55 pa je presegla že 3000 ton v vrednosti blizu 1 milijarde dinarjev. Vzlic vsem kup številnih licenc tujih podjetij in gradnja novih avtomobilskih tovarn. če pomislimo, da daje TAM letno v promet približno 2000 tovornih avtomobilov, FAP okoli 400 in da bod nove avtomobilske tovarne in tovarne motornih ko- Danes se začne II. POSAVSKI TEDEN Ob praznovanju prvega občinskega praznika v Brežicah so lani organizirali tudi prvi »Posavski teden«, ki je vsestransko dobro uspel. Da bi delo bodočih tednov še bolj uspelo, so ustanovili finančno samostojni zavod »Posavski teden v Brežicah«, ki lahko organizira prireditve na poljubnem kraju in kot reklamna ustanova lahko izdaja svoj časopis, brošure in reklamne publikacije. Najosnovnejša naloga zavoda je prirejanje vsakoletnih gospodarskih razstav in kulturnih prireditev. Ustanova bo prirejala redne letne in po potrebi izredne sejme in razstave. Na razstavah bodo tovarne, podjetja in kmetijske zadruge prodajale svoje blago. Urejen bo tudi poseben komercialni biro, ki bo sklepal pogodbe in prodajal blago za raz-stavljalce. Predstavniki zadrug, industrije in obrti bodo sklepali pogodbe za izdelke, taka prodaja bo možna tudi preko komercialnega biroja, ki bo zastopal prodajalce. Letošnji drugi »Posavski teden« se začne danes in razstava je v prostorih Agroservisa pri železniški postaji. V prostorni in okusno opremljeni hali je več ko 800 mJ razstavnega prostora, medtem ko je kmetijski, ©trojni in gradbeni material razstavljen na prostem. Ob razstavišču je resta vracija, pokušnja vin in zaba višče. Pred občinskim praznikom v Cerkljah Medtem ko so praznovale nekatere občine na Gorenjskem že drugič in tretjič občinske praznike, ga bo praznovala cerkljansKa občina leto« sele prvič. Dan, ki se ga bodo ob tej priložnosti spomnili cerkljanski občani, je 4. oktober 1944, ko je Šlandrova brigada, ki je bila takrat na tem področju, porušila postojanko Arne roke v Zalogu. Občinski ljudski odbor in vse množične organizacije pripravljajo v polastitev občinskega praznika Številne prireditve, ki se bodo vrstile od 1. do 9. oktobra. Uvod v praznovanje je bil pravzaprav že preteklo nedeljo, ko &o kmetijske zadruge s cerkljanskega območja prlrerdile kmetijski dan. Pravo praznovanje pa se bo pričelo že ▼ soboto, ko bodo popoldne v Praprotni polici otlk ri li spominsko ploččo na hi£i, kjer je bila izdana kurirska javka in sta ob tej priliki padla dva kurirja. V nedeljo dopoldne bodo odkrili spominsko ploščo tudi \ Za-loigu, in sicer komandantu IT.^bataljona Slandrove brigade. Sledn jič bodo odkrili spominsko ploščo v Sidražn, kjeir 60 padli štirje partizani. (al. Za trajno rešitev vprašanja takih in podobnih prireditev v Brežicah resno razmišljajo o gradnji primernega razstavišča, V ta namen bodo določili v okviru regulacijskega načrta primeren prostor, ki ga bodo uporabljali tudi za velika zborovanja, kulturne in športne prireditve. T. M. Iz Zagorja V Zagorju bodo od 4. oktobra dalje organizirali prostovoljno dajanje krvi. Pred dnevi sta SZDL in RK sklicala ta namen sestanek predstavnikov množičnih organizacij, ustanov in podjetij. Pogovorili so se o podrobnostih glede dajanja krvi. H. les v bližnjih letih dograjene, se bo potreba po garažnih prostorih še znatno povečala. Razen tega uvažamo v našo državo še tuje avtomobile, ki počasi večajo naš promet. Neprestano širjenje prometa, zlasti v Ljubljani, naTekuje gradnjo novih garaž. Doslej imamo v Ljubljani le nekaj zastarelih garaž, ki že davno ne ustrezajo sodobnim zahtevam. Prav tako so zastarele servisne delavnice. Nekatere večje bodo morali v bližnjih letih odstraniti zaradi širjenja mesta. Med take sodita obe garaži na Titovi cesti. Prva garaža na Titovi cesti med trgovino »Borovo« in Mercedes-Benzom se bo morala umakniti novi hiši, ki jo bodo na tistem prostoru zgradili, druga, za Bežigradom, pa se bo morala umakniti Gospodarskemu razstavišču. Pomanjkanje garaž je v Ljubljani najbolj občutno ob letni sezoni, ko prihaja k nam veliko število tujih turistov z avtomobili. Zaradi takega stanja so pri Prometni zbornici LRS ustanovili komisijo z nalogo, da prouči načrte za gradnjo velike nove garaže v Ljubljani. Pred dnevi je komisija zasedala na Okrajnem ljudskem odboru, kjer so se zastopniki zbornice pomenili z načelnikom za gradbene zadeve o vseh zadevah okrog nove garaže. Novo garažo nameravajo graditi na Tržaški cesti blizu sedanje servisne postaje. V svojih prostorih bo združevala veliko garažo, servisno delavnico ln črpalko. Zgradili jo bodo na žele- BRALCI NAM Pl SEJO Se o voznem redu na Dolenjskem Dne 20. septembra ste v tej rubriki objavili tehten prispevek o potrebah Dolenjske za ugodnejšimi železniškimi zvezami z Ljubljano. Mnenje pisca, ki predlaga uvedbo novega, zgodnejšega jutranjega vlaka iz Ljubljane v Karlovac z odhodom ob S. uri iz Ljubljane, in uvedbo motornega vlaka z odhodom ob 6.45 iz Ljubljane do Metlike, ki bi se takoj vračal v Ljubljano, so mnogi- prizadeti pozdravili z veseljem ln z željo, da bi železniška uprav« upoštevala upravičene potrebe Bele krajine ln ostale Dolenjske. Jutranji časopisi in pošta prihajajo na Dolenjsko sorazmerno pozno, predvsem v Črnomelj in Metliko. Slabo, to je pozno zvezo z Novim mestom, središčem okraja in Dolenjske, pa imajo zdaj tudi uslužbenci ln ostali prebivalci iz območij nekdanjih občin Ved. Gaber, Sent- Ekskurzija študentov po Jugoslaviji V Ljubljano bo se te dni vrnili g strokovne ekskurzije študemtie IV. letnika oddelka za kemijo tehnične fakultete ljubljanske univerze. Pod vodstvom univerzitetnega asistenta ing. Srečka Omana so na 23-dnevni poti po Jugoslaviji obiskali vse večjo objekte naše kemične Industrije. Na tom potovanju so se dobro seznanili s problematiko naših tovarn, z n>l-hovo opremo in produkcijo, hkrati pa so si ozledali večino naših republik in večjih mest. Ekskurzijo so organizirali in nekaj sredstev zanjo prispevali študentje sami, finančno pa jo je večidel omogočila šola, delno pa nekatera slovenska podjetja in ustanove. P. lovrenc, Velika Loka in še nekaterih. K predlaganim spremembam pa je treba dodati Se upravičeno ln dolgoletno željo številnih potnikov, td morajo službeno potovati v Ljubljano. Potrebna bi bila dva vlaka — eden iz Karlovca v Ljubljano ln drugi nazaj —, ki bi ju morda imenovali »direktna« zato, ker bi se naj ustavljala samo na glavnih postajah: Karlovec, Metlika, Črnomelj, Semič, Novo mesto, Trebnje, Ivančna gorica, Grosuplje, Ljubljana. Tako bi na progi od Metlike do Ljubljane prav verjetno lahko pridobili na času uro in ped (če ne več) In se taXo vsaj malo približali splošnim pojmom o naglici naših želcznic. Zadnje mesece se Je številnim malim dolenjskim postajam pridružilo še postajališče na Gabru, pred tremi tedni na Polževem, obeta pa se nam še eno. Naj brž so tudi te postaje za prebivalce teh okolišev potrebne, vendar postaja dolenjska proga s tem podobna tramvaju, o čemer se potniki zadnje čase čedalje bolj pogovarjajo ln kritizirajo. Zato bi želeli tak »direkten« vlak, ki bi odhajal Iz Bele krajine ob primerna url, vendar tako, da bi bil vsaj ob osmih zjutraj v Ljubljani. Nazaj pa naj bi vor.il tak vlak popoldne oziroma zvečer, tako da bi ostala še vedno v prometu jutranji in večerni »pobiralnik«, to Je sedanji potniški vlak. Morda bi pri razdeljevanju motornih vlakov upoštevali prav ta dva pospešena potniška vlaka, ki bi približala Ljubljano Dolenjski ozironna Bell krajini. Tg. ni 25 % osnovne plače lahko dobi vodilno osebje: direktor, tehnični direktor, komercialni direktor in obratovodje posameznih obratov. Najnižje premije v višini 5 % osnovne plače pa so določene za navadne delavce, ki sortirajo cevi, šivajo vreče in podobno. Pomanjkljivosti tega premijskega pravilnika so predvsem v tem, da posameznikov ne spodbuja dovolj pri njihovem delu. Premija je namreč odvisna od uspeha celotnega kolektiva, ker se izračunava po določenem odstotku na zaslužek delavcev in uslužbencev, Tako je podobna neke vrste dodatni plači. Delavci, ki še bolj trudijo in več napravijo kot drugi, za to ne dobijo višje premije. Za tak način premiranja so se odločili zaradi tega, ker ni treba za vsakega delavca in uslužbenca posebej ugotavljati njegovih delovnih uspehov, kar bi dalo precej dela. Ta premijski pravilnik je bil doslej vsekakor boljši kot nobeden. To potrjuje porast proizvodnje. Medtem ko je delovni kolektiv Tovarne volnenih in vigogne izdelkov v aprilu dosegel komaj 97 % mesečnega načrta proizvodnje, ga je v juniju presegel za več kot 25 %. Po vrednosti je bila proizvodnja v juniju v primeri z aprilsko večja za več kot 28 milijonov dinarjev, izdatki za plače in premije pa so porasli samo za 1,367.000 din. Začetni uspeh je že tu. Sedaj pa ugibajo, kako bi premijski pravilnik popravili ali sestavili boljšega. VSAK SEDMI CLAN KOLEKTIVA Povsem drugače so si zamislili premijski pravilnik v Mestnem papirniškem podjetju v Mariboru. Delovni kolektiv ima okoli 250 članov, premijski pravilnik pa daje možnost za nagrajevanje 38 članov. Od teh je dobilo premije v juniju 33 ljudi v skupnem znesku 28.326 din, v juliju pa 31 ljudi skupno 53.500 din. Najvišja premija v prvem mesecu je bila 2485 din, v drugem pa že 5650 din, najnižja pa v obeh mesecih po 300 din. Najvišjo premijo — 25 c/e osnovne plače — lahko dobi vsakdo, ki je zajet v premijskem pravilniku, ne glede na položaj in funkcijo, če le izpolni predpisane pogoje. Teh pa je toliko, da si je polno premijo težko prislužiti. V premijskem pravilniku je točno določeno za posamezna delovna mesta, kaj vse vpliva na višino premije. Ocenjujejo pred- zobetonskih stebrih brez zidanih pregraj v notranjosti. Garaže bo upravljala skupnost koristnikov garaž, ki bo zasnovana na deležih garažnih prostorov. Skupnost je zamišljena tako, da bi podjetja, ki bi imela v garaži deleže, lahko razpolagala s svojimi prostori. Skupnost bi bila zelo gibljiv organ. Če bi na primer podjetje, ki bi imelo v garaži pet svojih prostorov, imelo dva prazna, bi jih lahko oddalo drugemu. Lahko pa bi jih od drugega vzelo v najem ali pa kupilo. Skupnost koristnikov garaž pa bi imela na razpolago tudi nekaj prostorov, ki bi jih oddajala priložnostnim najemnikom. S tem bi deloma rešili težave v zvezi s parkiranjem z garažira-njem tujih avtomobilov. Z dograditvijo garaže na Tržaški cesti pa še ne bo zaključen celotni program. Garaža na Viču j vsem sledeče: povprečno prese-bi bila le prva v seriji drugih, ki • ganje norm, iz,polnitev proizvod-jih nameravajo zgraditi v pri-■ nega načrta, realizacijo finanč-hodnjih letih v različnih delih! nega načrta, znižanje polne last-Ljubijane. L. I ne cene in režijskih stroškov, na- V Kranju je začela delovati Ekonomska srednja šola 2e leta 1946 je bila v Kranju I tej Sodi. Vanj je vpisanih 30 slu-ustanovljena enoletna nižja go- [šateljev. To so ljudje, ki so sodie-spodarska šola, ki so jo leto ka- |lovali v NOB od leta 1941. do sneje preosnovali v ekonomski tehniku in s tri oziroma štiri leta trajajočim šolanjem. Le-ta pa je bil pred dvema letoma ukinjen. Zadnja leta pa je potreba po srednje naobraženem strokovnem kadru postala spet večja. Anketa, ki so jo priredili, je pokaiza!a, da je v industriji in drugod zaposlenih le 7 odstotkov ekonomsko izobraženih uslužbencev. Zato sta okrajni iljudski odbor in zbor proizvajalcev v Kranju s Svetom za prosveto in kulturo LRS sklenila ustanoviti v Kranju štiriletno Ekonomsko srednjo šolo. Le-ta Te začela delovati že 15. septembra v prostorih I. gimnazije. V letošnji prvi letnik je vpisamih 75 dijakov, ki so končali nižje gimnazije v Zireh, na Bledu, Koroški Beli, Jesenicah, Tržiču, Škofji Loki in Cerkljah. Razen tega se je začel tudi dvoletni pripravljalni tečaj za opravljanje privatnih izpitov na Drobne s Kočevskega Pomanjkanje prostora Je že dolgo zaviralo kulturno-prosvetno delovanje v Kočevski reki. Tako DPD Svoboda prav zaradi pomanjkanja prostorov ni moglo razširiti svojega delovanja. Sedaj so pa v Kočevski reki dobili nov dom »Svobode«. V njem je kino dvorana, prostor za vaje, telovadnica z vso opremo, klubska soba ln knjižnica. Tudi nov kino projektor so si že nabavili. Njihova knjižnica pa razpolaga že z 2500 knjigami. Dom so pomagali zidati člani DPD »Svoboda«, materialno Je pa pomagalo tamkajšnje državno posestvo. * V Kočevski reki bodo 9. oktobra praznovali občinski praznik. Prebivalci se nanj že skrbno pripravljajo, zlasti pa še člani »Svobode«. * Pred dnevi/ie na progi Kočevje— Ljubljana iztiril potniški vlak. Hujših posledic na srečo ni bilo. Vlak Je pa zaradi tega imel dve uri zamude. Ker se na tej progi večkrat zgodi, da Iztiri vlak. bt bilo potrebno progo popraviti, predvsem v bližini postaje Velike Lašče. V. D. 1943. in so bili od 1945. leta stalno zaposleni. Le-ti bodo ob koncu vsakega polletja opravljali izpite za posamezne razrede ekonomske srednje šole. Na šoli je vpisanih še 30 izrednih slušateljev, ki imajo pouk le popoldan in bo njih šdlanje trajalo prav tako štiri leta. S. B, bavo materiala in zaloge surovini zmanjšanje obratnih sredstev, reklamacije zaradi kakovosti pro-izvodov in podobno. Značilno je> da se za neizpolnitev nekaterih nalog odšteje določen znesek, ki je bil priznan kot premija za polnitev drugih pogojev. Takšna natančnost pri pd' znavanju premij se je pokazala kot zelo koristna. Vrednost pro* izvodnje je porasla od 29 milijo” nov dinarjev v aprilu na 34,5 mi' lijonov v juniju in 38,4 milijo-nov dinarjev v juliju. Ker P3 premijski pravilnik zajema samo ozek krog ljudi — le nekaj več kot vsakega sedmega člana kolektiva — in to, kakor je že razvidno iz pogojev za priznavanje premij, predvsem vodilne in administrativne uslužbence, bi morda bilo dobro, če bi premiranje nekoliko razširili in bi nagrajevali tudi posebne uspehe posameznikov v proizvodnji ter nekatere druge koristne stvari ,' ; VELIKE MOŽNOSTI — \ 1 STROGI POGOJI V Industriji kovinskih izdelkov v Mariboru so ubrali srednjo pot. Delovni kolektiv šteje okoli 520 članov, od katerih jih ima 120 možnost dobiti premije. Vzlic temu, da ima po premijskem pravilniku precej zaposlenih to možnost, je v juniju dobilo premije samo 50 oeeb, v juliju pa 31-Skupna vrednost premij v prvem mesecu je bila skoraj 46.000 din, v drugem pa samo 27.000 din. Najvišja v juniju izplačana premija je bila 4690 din, naslednji mesec pa se je znižala na 3000. Najnižja pa je nekoliko porasla, od 56 din na 160 din. Premij3 lahko doseže največ 10 % osnovne plače, vendar skupen znesek vseh premij ne sme v enem mesecu prekoračiti 300.000 din. To je precej manj kot 10 % od plačnega sklada, saj so v juniju izplačali na račun plač 4,102.000 din. V primeri z majem je vrednost proizvodnje plač skupno s premijami porasla za 177.000 din, vrednost proizvodnje pa za 17 milijonov dinarjev, kar potrjuje prednost tega premijskega pravilnika. V premijskem pravilniku Industrije kovinskih izdelkov kak ib bistvenih slabosti zaenkrat ni čutiti; kvečjemu bi morda bilo dobro, če bi pogoje za dosego premij nekoliko omilili. Vzlic velikemu porastu proizvodnje v juniju namreč niso razdelili niti ene šestine vrednosti možnih premij-Sicer pa bo treba še proučiti, kako bo omilitev pogojev in zvišanje izplačanih premij vplivalo na proizvodnjo. Dobre strani premijskega pravilnika Industrije kovinskih izdelkov pa so v tem, da vpliva tudi na Izboljšanje discipline in organizacije poslovanja ter vzpodbuja k večji storilnosti. Opaziti je tudi večjo štednjo materiala in izboljšanje higienskih naprav. Število nezgod in obolelih se je zmanjšalo za polovico. Premiranie ljudi, ki niso plačani po normah, se pozria tudi pri izpolnjevanju norm in v polnem izkoriščan in zmogljivosti strojev. Tudi za hitro popravilo strojev in orodja namreč priznavajo premije. Prve izkušnje razdeljevanja premij so pokazale, kaj bo treba pri sestavljanju novih premijskih pravilnikov predvsem unoštevati. Pokazale pa so tudi to. da je premiranje na vsak način koristno, četudi je še pomanjkljivo P. J. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V CERKNICI JE RAZPRAVLJAL O USTANOVITVI MEDZADRUŽNE6A TRGOVSKEGA PODJETJA »NOTRANJKA« Občinski ljudski odbor v Cerknici je na seji razpravljal med ostalim tudi o ustanovitvi medzadružnega trgovskega podjetja »Notranjka« s sedežem na Rakeku. Podjetje naj bi odkupovalo vse gozdne ln lesne asortimente, zdravilna zeMSča, mleko ln mlečne izdelke, živino, krmo in drugo. Nabavljalo bi pa za vse kmetijske zadruge na Notranjskem kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila in sredstva za zaščito rastlin ter gradbeni material in semena. Za ustanovitev trgovskega podjetja so dale pobudo vse kmetijske zadruge Notranjske. Razpravljali so še o popravilu občinskih cest. Najbolj Je potrebno dograditi novi del ceste Lipanj—Sv. Stefan—2erovn1ca. To cesto naj bi dogradili že letos do konca julija in takoj za tem naj bi začeli obnavljati most na glavni cesti Rakek—Loška dolina v Lipsenju. Bivftl občinski Bastarjev proces preložen Novo mesto, 30. septembra V sredo popoldne je predsednik senata, okrožni sodnik Stanko Modic na javni obravnavi proti 18 obtožencem Iz Kočevja razgrla»il, da je razprava preložena na nedoločen čas. Zasli&ati bo treba nekatere nove priče in ponovno pozvati tiste, ki niso prl&e na prvo va,bMo. Prepričati pa ho treba tud! razne dokumente, ki so bistveni za pravilen potek procesa in ugotovitev dejanske krivde posameznih obtožencev. ljudski odbor je sicer imel v proračunu za leto 1955 za gradnjo novega dela ceste 400.000 din, vendar veliko premalo, da bi cesto lahko dogradili. Na seji je biilo tudi veliko govora o cesti Rakek—Loška doltna. Na njej Je promet velik, saj prevažajo P° njej ves les od Delnic, Cabra, Prezida in iz vse Notranjske na železniško postajo Rakek. Vendar je cesta naj slabše vzdrževana. S. P. Ostra kazen z nevarna tatova Novo mesto, 30. septembra Včeraj dopoldne sta se zagovarjala pred okrožnim sodiščem 29-letni Avgust šepie in 28-letni Ignac Uraj-na?, kmečka sinova iz Ilu-dej pri Trebnjem. V zadnjih petih letih »ta ukradla 24 koles v raznih krajih Dolenjsko, o čemer smo že poročaili. SodiSče ju jo zaradi hudih prestopkov proti premoženju sodržavljanov ostro obsodilo: Šeplc je dobil 8 let in 2 meseca strogega zapora, Urajnar pa 6 let strogega zapora. Oba onsojenca sta si pridržala pravico ugovora. Videlo pa se je, da sta pričakovala ostro kazen, ker sta se le zavedala, da kradeta kolesa delovnim ljudem, ki so po dinarjih privarčevnli. da so si kupili kolesn, s katerimi se vozijo na delo in pod. Zato je tako stroga kazen popolnoma na mestu. C KOLTOBNI OBZOBNIK OTVORITEV SEZONE v ljubljanskem Mestnem gledališču »U T VA« Kadar so jutra zmerom dlje in dlje zavita v mleenobele meglene ^®n®ice im kadar se prek oranžno zlatih lis popoldanskega jesenskega sonca trklja, zmerom več in nagrbljenih, kakavno rjavih piatanovdi listov, ki se od časa Pa do časa mrliško zahehetajo pod avtomobilskimi gumami, takrat vemo: jesen prihaja. In z njo vse tisto, o čemer smo v soparnih poletnih dneh radi večkrat za hip posaojurili — mcliki, opla večeri, študentke z vihravi-ou čopki las, prijatelji, ki se zagoreli in nasmejani spet vračajo na delo ali študij; in potem kramljanje, in malo vina, in ve-l-p .a te, in malo dela in ve-yma in veliko dela in nič vina in tako dalje. Žeja po vsem, po duhovnem in po okozairčljivem nektarju, žeja, ki jo je ustvarilo poletno sonce. In odprejo se gle-dutisea, drugo za drugim, kot spomladi panji čebelnjaka. In pre-uen se dobro zaveš, sediš v škripajočem sedežu in čakaš, da se 1,0 dvignila zavesa. _ Čas, po svoji lirični naehkobi kakor ustvarjen za Če-v ljubljanskem Mestnem gedabscm njegova dirama »Utva«. vopodina ptica, ptioa hrepenenja, ;_10 lovec ubije za zabavo. In J z^ro, ki komaj slišno vzdihuje 'n njo, svobodno, nedolž-’ belo ptico, ki leži okrvavljena na tleh. si predstavljamo. Toda ajmo Ts tem okornim poetizi-Dviigniila s« 'je zavesa. ,se vloge počasi utečejo, ji. finska kolesa. A že se za-škripanje, kot da je zrnju ■ Pe^A- In temu se pri-tnf1 škripanje stolov v d voran i. °dmorom na hodnikih čudni »irT,-71 ™ obrazi, z očmi upr- / nnvzgor kot na žegnanjskih ™obl«>h svete Cecilije. Od de-n- dejanja škripanje poje- 'u Morda ker res, morda, ker smo se ga navadili j -t6 kila premaiera. Repriza k-i-j ®jega dne je bila precej Predvsem je popustila tam razvlečenost, tu in ;,n , opazljiva trema igralcev dv»)-VOraina ie kila bolj intimna I prazna). Naj mi bo za osno-P red vsem ta druga predstava, revod drame, ki ga je oskrbel pl; .Pfvotncm prevodu dr. Ivana Viiidi - . J.anko Moder, ni na za- da V1 7iSini' Nočem s tem reči, n slab, toda nič hi mu ne ?°> če bi prevajalec opustil če t' navite konstrukcije, im in namesto izrazito knjižnih nrJc^. Ie tlKH papirnatih besed "Porabljal pogovorne, ki jih na teva* ??vwien® beseda tudi zah-hi,la' Nesproščen prevod sam je ,niar.slkje kriv tudi nesprošče-i njegovega podajanja. Mn^*?er domiselni ing. arh. Niko st „ n 1° P°t ni imel dovolj po-pte ® ln je bil za to igro malo Vet' kvadratasto razpoložen. 'Ja pa to predvsem za sceno v sit . t^n ju. Mislim, da je vča-fj. nobro, če človek ni preveč miseln, in da ne sme izolirati svojega dela od teksta in od celotne zamisli uprizoritve. Zlasti se ta diskrepunca opazi v odnosu do uvodne glasbe, ki jo je napisal Marjan Kozina. Ta glasba, pisana tako, da s svojo intimnostjo in preprostostjo, kot pravimo, »seže v srce«, je bila poleg posameznih vlog edina komponenta, ki je delovala skladno s Čehovim tekstom. Človek bi pričakoval, da bo to častno nalogo opravila, predvsem režija Jožeta Babiča, Toda temu ni tako, vsaj po mojem mnenju. Režiser je upal ušt variti mehkobno in nekoliko nostalgično Mira Sardočeva v naslovni vlogi razpoloženje predvsem z vizualno kompozicijo in s forsiraoo umirjenostjo, ki so jo v ponavljajočih se, skoraj shem a t iair andh presledkih prekinjale potrebne ali nepotrebne pavze. Poetičnost teksta pa je, kot vse kaže, skušal doseči z rahlo privzdignjenim, vase poglobljenim izražanjem, tako da so marsikje v konfliktu osebe govorile pravzaprav druga mimo druge. To so bili verjetno nameni. Toda koncepcija je razpadla zaradi svoje shematičnosti. Namesto intimnosti je nastala dolgoveznost, namesto poetičnega Brisma pa deklamativnost Nisem sicer režiser in zato ne vem, ali si vsaj ne upam vedeti, kako bi se dalo postaviti na oder pravega Čehova. Toda kot gledalec si upam reči, da tako ne. Ne bi pa kljub vsem tem pripombam hotel, da bi pri manj poučenem bralcu teh vrstic, natisnjenih v veliki nakladi, preveč trpelo režiserjevo ime. Zato opozarjam na soglasno mnenje raznih gledaliških delavcev, da je namreč režija dram Čehova eden izmed najtrših gledaliških orehov. Ta pripomba naj omili tudi sodbe o igralcih, ki so se poleg tega nedvomno morali v marsičem ukloniti režiserjevi zamisli. Prav dobro ali vsaj dovolj dobro so odigrali svoje vloge (po abecednem redu): Janez Albreht, Slavka Glavinova, Vera Murkova, France Presetnik, Janez Rohaček in Mira Sardočeva. Janez Albreht je podal učiteljevo tragično nebogljenost povsem v duhu igre. Prav tako Slavka Glavinova Mašino, zatajevano in nezapaženo lju! ‘zen. Tudi Veri Murkovi ne bi mogli očitati ničesar razen tega, da je imela precej »molčečo« vlogo, kd jo je najteže igrati, ki pa jo je zlasti v tretjem dejanju lepo rešila. France Presetnik je bil s svojim širokim humorjem izredno simpatična oseba. Janez Rohaček je vlogo doktorja odigral prav mojstrsko; le tu in tam je njegov preveč izšolani glas izzvenel nekoliko manj prepričljivo. Mira Sardočeva je v vlogi Nine dokazala, da je tej težki kreaciji dorasla. Želeli pa bi, da bi poleg ljubke naivnosti in mehkobe pokazala tudi tisto stran Ninine duševnosti, ki ji je dala notranjih moči, da je zapustila vse, na kar je bila navezana, in odšla v negotovi lov za igralsko slavo. Razen stranskih oseb so vsi ostali igralci bolj ali manj izpadali iz svojih vlog. Vladoši Simčičevi moram narediti kompliment, da je bila vloga Konstantinove matere zanjo občutno prestara. Konstantina je podal Mirko Zupančič precej neenako. Vča. sih, zlasti v zadnjem dejanju, je dosegel nekaj zelo prepričljivih scen, včasih pa je njegova oseba zaživela precej priučeno. V teh zadnjih scenah je bila temu vzrok predvsem pretirana impulzivnost v besedi in kretnji. Miro Kopač je v vlogi starega Sorina tu in tam postal za hip mlad, sicer pa je bilo njegovo starčevsko modrovanje marsikje prav prepričljivo. Hugo Florjančič je po eni strani ustvaril dovolj enoten lik pisatelja Trigorina, toda vse polno majhnih pomanjkljivosti v kretnjah in mimiki kakor tudi v izražanju je preprečevalo, da bi ta lik zares polno zaživel. Po vsem tem so vse nastopajoče osebe same zase torej dovolj dobro ali vsaj zadovoljivo ustvarile svoje like. Med njimi pa (morda predvsem zaradi pomanjkljive režije) ni bilo prave povezave, torej tudi celote ne. Zato lahko zaključim, da je ljubljansko Mestno gledališče zajadralo v novo sezono kakor barka, ki se spusti na morje ob rahlo vetrovnem vremenu in gre potem malo gor in malo dol. Takšen način pa lahko prenese lahkotna, fabulativna komedija, drama Čehova pa ne. JANEZ MENART NAROČILNICA Podpisani _________________ kraj ____________________ ulica pošta naročam »Ljudska pravico« ln prosim, da ml Jo začnete z redno pošiljati. Naročnino bom nakazal po položnici katero priložite prvi številki oziroma jo bom plačal po inkasantu. Datum Podpis Odrežite ln nam pošljite i=A=D=N=J^E^V=E=SsTsh ZASEDANJE GENERALNE SKUPSCINE ZDRUŽENIH NARODOV Alžir na dnevnem redu Zagovorniki gornjega predloga so prodrli z enim glasom večine — Francoska delegacija je demonstrativno zapustila sejo 1 2 n ASIH KINODVORAN »MEČ IN ROZA« Svvord and the Rose) mu ,^a: Kenn Annakln. v glav-jIvk vl°Sah Richard Todd, Gljnla p°Uas» James Robertson J notice, produkcija Walt Disney. Podjetje Sublja°^°^ai1^0 »Vesna«, jeve^e^emu usP&hu prvega Disney-dovJ i pranega filma »Otok aakla-i »Robin ilood« in temu Vsfth + 111 ro'2a«. Umetniško vodstvo nevi« ** Je bilo v rokah \Valta X)ia-Oakm Pa 3ib Jo Kenn An- nem,?' Rožiser je tudi temu sabav-nrmU dal nadih zgodbe, ki jo u^e^° v viharnih zimskih ve-zpfviM , toplem ognjišču. Povod rikn Izv? ljubezen. Ona, sestra Hen-1(^5 VIH, On, častnik kraljeve te-Poio-r Diplomacija so je želela niiint? i»* njunimi čustvi in razdreti ris«j° Oubezen zaradi političnih kopiti ’ v *a^Va. pa se nista hotela i°~ 'p v je zametek spopada, nih i?18er -pi pri oblikovanju slikov-Kompozicij uporabljal za vzor velika platna slikarjev mojstrov, stare gobeline in freske. Nosilce zgodovinskih vlog je vodil v baladnem vzdušju po očarljivi sredini; kot postave, ki 60 prijetno obremenjene z značilnimi oblikami in so ravnokar zapustile okvirje starih podob in ljudi, ki niso pozabili na svoje jasno postavljene življenjske cilje. Razkošje njihovih kostumov se ne izgublja v bogastvu barv. Psihološko podpirajo v kroju in barvi razpoloženja in značilne posebnosti svojih junakov. Stilizirana in razkošna scena je dogradila prizorom baladno okolje. Technioolor barve se prilegajo dogajanju s pravim dramatičnim delovanjem. Skozi vse baladno vzdušje veje prijeten satiričen vetrček in pomlajuje zgodbo, ki s svojo pustolovno baladnostjo In vedrim pogledom na svet in življenje daje gledalcu zdravega okrepčila. »i UJETO Režija: Robert Wlse. V glavni 1,‘O.Sl John Forsyto. Produkcija , "‘Jed Artlsts. Podjetje za Izposo. Srad ***Im>v »Morava tlim«, Boo- s6 ^joeriški film »TJjeto mesto« so «« ,iTr?, "vrstiti med tiste filme, ki Da ' "z."eno kritično opozorili svet žil: r®*Diin« dogodke in v njih obto-"eikr^tjlilMrl0 R08'0, ki naj bi ostaii iti ^avna oseba je vzoren novinar, "krivn v ro^0Uubnem zanosu odkriti rov z dveh nenavadnih urno- se ta skrivnost pojasnjena, tta. ? razkrijejo v njej tudi umaži n kupčijo zgornjih stotisočev. Zbe-"‘edni ^nriedovalci In pride v po-ato trenutku na odločilno me. trpove vse. Prot - . ba »e začne zelo resno, pa se htafe :u t*kaie, da je bolj za do-r°dnn ra ,3t in "e bo predramila na-Ve«ie vesti, ge manj pa prestrašila »gornjim stotieočem. Misel naj bi bila v sami zgodbi. Vendar ta ni nezlomljiva, temveč podkupljive narave. V začetku celo bahavo napredna se da speljati na stransko pot tako, da počasi zdrsi iz presoje družbe v lokalno zadevo nekega mesta in postane v zadnjih prizorih oseben obračun med sovražnimi meščani. Jo pa dovolj nenavadna, da ostane zanimiva. Marsikaj bi se dalo izboljšati, celo preskočila bi se lahko meja lokalnosti, pa je bila režiserjeva prevelika skrb, da bi obdržal v fotografiji, v izrezu slik in celotnem nastrojonju zunanjo dokumentarno obliko in s tem povečal videz, da se je vse to v resnici zgodilo v nekem ameriškem mostu. Tako se je oklepal te svoje dokumentarne oblike, da je zgodbo posušil v sama dejstva. Vtis. ki ga zapusti ta film v razočaranem gledalcu, je podoben reportaži na drugi strani nepomembnega dnevnika. Vojko Duletič Nevv Vork, 30. sept. (AFP). Za Macmillanom je v generalni debati povzel besedo češkoslovaški zunanji minister Vaclav David. Sporočil je, da je Češkoslovaška nedavno zmanjšala svoje oborožene sile za 34.000 mož. Izjavil je, da je njegova vlada pripravljena vzpostaviti odnose dobrega sosedstva s federalno republiko Nemčijo. Kar se tiče vprašanja evropske varnosti, je David izjavil, da je najboljši način za zagotovitev miru vzpostavitev splošnega evropskega sistema kolektivne varnosti, ki bi preprečeval ustvarjanje vojnih blokov in obsegal vse evropske dežele, ne glede na politični in socialni sistem. Češkoslovaški predstavnik je dodal, da bi ta sistem, v katerem bi sodelovale tudi ZDA, narekoval ukinitev Atlantskega pakta in varšavske pogodbe . Nato se je nadaljevala debata o tem, ali naj vprašanje Alžira pride na dnevni red zasedanja. Prvi je spregovoril indonezijski zunanji minister Anak Agung, ki je izjavil, da bi zavrnitev alžirskega vprašanja »prizadejala nepopravljiv udarec prestižu Združenih narodov«. Po njegovih besedah »stotine milojonov ljudi« podpirajo težnje Alžircev za osvoboditev izpod francoske uprave. »Alžirsko vprašanje je vprašanje kolonializma in zadeva osnovne človeške pravice«, je dodal Agung, Poudaril je, da vsekakor spada v pristojnost Združenih narodov, INTERVJU KOCE POPOVIČA Z DOPISNIKOM RADIA BEOGRAD Mnogo upanja na uspeh Razpoloženje je dobro in najbrž nihče ne bo hotel ovirati ugodnega razvoja Beograd, 30. sept. (Tanjug). V intervjuju z dopisnikom Radio Beograda v New Yorku, je vodja jugoslovanske delegacije na zasedanju Združenih narodov Koča Popovič obrazložil stališče jugoslovanske delegacije o omejitvi oboroževanja, sprejemu novih članov v OZN in drugih problemih. Na vprašanje, če ima jugoslovanska delegacija v načrtu kako določnejšo akcijo za dosego sporazuma o omejitvi oboroževanja, je državni sekretar za zunanje zadeve odgovoril: »Ce bomo podvzeli tako akcijo, je odvisno v prvi vrsti od tega, kako se bodo stvari na licu mesta razvijale. Postavljati problem kot alternativo — ali najprej kontrola ali najprej pristop k razorožitvi, po našem mnenju ni najboljši način, ni konstruktivno. Če hočemo doseči uspeh, bi bilo treba stvari reševati vzporedno, kajti razorožitev je velik in težak problem. Tako je bilo tudi z raznimi predlogi, ki jih je obravnaval podkomite za razorožitev. Prepričan sem, da je bilo najbolj pozitivno to, da so se vsi predlogi dotikali enotnega, skupnega načrta. Odstopati od te metode, bi se reklo iti nazaj. Zato imamo zdaj nalogo, da štiri obstoječe predloge — ameriškega sovjetskega, angleškega in francoskega s potrebnimi adaptacijami združimo v celoto. Sporazum, o katerem sem govoril v generalni debati — je nadaljeval vodja jugoslovanske delegacije — je tako minimalen, da v začetku, to je dokler ne dosežemo več, ne zahteva nobenega drugega predhodnega dogovora. Gre bolj za moralno obvez nost. V debati sem dejal, da so nekatere dežele že znižale vojaške efektive oziroma proračune. To je. zanesljivo znamenje, da te dežele smatrajo, da se je vojna nevarnost zmanjšala. Tega so tako gotove, da so svoj sklep storile brez dogovora z nasprotno stranjo. Naša zamisel je torej, če hočete, zelo preprosta. Zliva se v naslednje: vsi brez dogovora zmanjšujete proračune oziroma efektive, ali ne bi bilo torej možno dogovoriti se o tem, da se nadalje ne povečujejo stroški za oboroževanje? To je dejansko manj od tistega, kar nekateri že delajo, ima pa to prednost, da bi bil to sporazum, ki bi ga lahko takoj dosegli, čeprav bi bila to, kakor sem dejal, prvotno samo moralna obveznost, ki pa bi bila v sedanjem položaju zelo velikega pomena v vsakem pogledu.« Koča Popovič je nato govoril o mednarodni agenciji za atomsko energijo in o njeni povezavi z Združenimi narodi. Ko je poudaril, da predstavlja problem atomske energije stvar, ki neposredno zanima vse človeštvo, je dejal: »2e samo to dejstvo govori /la mora imeti agencija naj- ga sprejema v Združene narode, je Koča Popovič izjavil: »Mislim, da bi načenjanje tega vprašanja zdaj moglo prinesti nove komplikacije, ker bi bil to nov moment, ki ni bil predviden v prejšnjih tesnejše zveze z Organizacijo j poskusih, da bi se našla skupna združenih narodov. To je, kakor' rešitev, razen tega pa tudi zato/ veste, dolgotrajen proces, ker smo šele na začetku atomske infiltracije na vseh področjih, na ekonomskem, tehnološkem, družbenem in znanstvenem in teh je še zelo veliko. Treba bo mnogo naporov in časa ,da bo uporaba jedrske energije postala splošna pridobitev na vseh področjih, o katerih sem govoril.« Koča Popovič je nato izrazil upanje v ploden znanstveni in tehnološki razvoj na področju jedrske energije. Poudaril je, da so edino Združeni narodi sposobni sprejeti nase to nalogo. Vodja jugoslovanske delegacije je zatem izrazil mnenje, da so možnosti za pozitivno rešitev vprašanja sprejema novih članov v Združene narode. Dodal je, da se bo jugoslovanska delegacija na vso moč trudila, da bi bil dosežen sporazum o tem vprašanju. Kar se tiče Španije, ki je pred dnevi pokrenila vprašanje svoje- ker gre za primer, ki vendar ni podoben ostalim.« Državni tajnik za zunanje zadeve je v svojem intervjuju prav tako izrazil mnenje, da sedanji razvoj zasedanja Generalne skupščine kaže, da obstojajo pogoji, ki omogočajo reševanje glavnih problemov s precejšnjim upanjem na uspeh. Kar se tiče mednarodnega vzdušja, je Koča Popovič dejal ,da se je položaj nedvomno popravil, ni pa še konsolidiran, kajti še ni zagotovljen stalen napredek. Po njegovih besedah bi lahko ta napredek zagotovili z vztrajnim zavzemanjem za reševanje odprtih problemov, prvenstveno tistih, ki jih je omenil v generalni debati. »Po vsem sodeč, so pogoji za to, čeprav so težko-če še znatne, je poudaril vodja jugoslovanske delegacije. »Splošno razpoloženje je tako in zato upam, da nihče ne bo hotel ovirati ugodnega razvoja«. Ben Arafa odstopil Besedilo deklaracije bo najbrž objavljeno danes Pariz, 30. sept. (Tanjug.) Maroški sultan Ben Arafa je danes podpisal listino o svoji abdikaciji. Francoski premier Edgar Faure je tako izvojeval prvo zmago v naporih za ostvaritev aix-les-bnin-skih sklepov o programu reform v Maroku. Besedilo deklaracije o Nenni pri Ču En Loju Peking, 30. sept. Kakor poroča N°va Kitajska, je premier Cu En Laj sprejel danes generalnega tajnika italijanske socialistične stranke Pietra Nennija. Govorila sta o mednarodnem položaju in o odnosih med Kitajsko in Italijo. DRŽAVNO PRVENSTVO V VATERPOLU Dubrovnik, 30. sept. (Tanjug.) Danes so bile zaključene tekme državnega prvenstva v vaterpolu. Rezultati so tile: Mornar : Jadran (Hercegnovi) 3:1 (l:t), Jug Primorje 6:0 (3:0), Jadran (Split) : Mladost 3:4 (1:3). Vrstni red po končanem prvenstvu je naslednji: M°rnar 8 točk, Mladost 7, Jadran (Split) 6. Jug 5, Primorje 3, Jadran (Hercegnovi) 1. Jadran se je proti tekmi z Mladostjo pritožil. abdikaciji sultana še ni objavljeno in bo verjetno razglašeno po jujrišnji seji francoske vlade. Zaradi tega še ni mogoče reči, kakšne pogoje je postavil sultan glede sestave kronskega sveta — glavnega spornega problema, zaradi katerega se je več kot mesec dni zavlačevalo izvajanje vladnega načrta. Z odstranitvijo Ben Arafe z maroškega prestola, katerega odhod iz Rabata v Tanger pričakujejo še to noč, je odstranjena prva zapreka na poti k rešitvi maroškega vprašanja. kajti položaj v Alžiru ogroža mir. Libanonski delegat Vic tor Kuri se je prav tako zavzel za to, naj pride alžirsko vprašanje na dnevni red . Britanski delegat sir Pierson Dixon je izjavil, da Generalna skupščina nima pravice razpravljati o alžirskem vprašanju. Po njegovih besedah ustanovna listina OZN prepoveduje vmešavanje Združenih narodov v vprašanja, ki sodijo v notranjo zakonodajo članic. »Alžir je bil del francoske metropole od leta 1834«, je dejal. »Njegov status je očiten in jasen. Alžir je del Francije. Tajlandski predstavnik princ Van Vajtajakon je zastopal mnenje, naj alžirsko vprašanje pride na dnevni red zasedanja, poudarjajoč, da bo to razprava o človeških pravicah in da je Generalna skupščina pristojna za tako razpravo. Predstavnik Kostarike Benjamin Nunez je dejal, da bi zavrnitev alžirskega vprašanja pomenila odklonitev pravice, da se nekoga zasliši. Kostarika, po njegovih besedah, ne bi dovolila, da bi se komurkoli odklonila pravica stopiti pred forum Združenih narodov. Etiopski delegat je podprl alžirsko zadevo kot problem načela o samodločbl .izrazil pa je upanje, da bodo v direktnih fran-cosko-alžirskih pogajanjih rešili to vprašanje. Popoldansko debato je začel sovjetski delegat Kuznjecov, ki se je izrekel za sprejem alžirskega vprašanja na dnevni red, pri čemer je opozoril Generalno skupščino na pravico narodov do samoodločbe. Delegat čangkajškove vlade Ciang je nasprotoval debati o Alžiru v Generalni skupščini. Zatem je povzel besedo belgijski predstavnik Paul Henri Spaak, ki je dejal, da bi bilo nevarno, če bi se Generalna skupščina vmešavala v notranje zadeve Francije. »Takšno vmešavanje«, je dejal, »ki je v nasprotju z Ustanovno listino, bi se moglo jutri pok re n iti proti katerikoli državi članici OZN. Nocoj je Generalna skupščina da se na dnevni red tega zase-Združenih narodov sprejela sklep, danja sprejme vprašanje neodvisnosti Alžira. Po sprejemu tega sklepa je francoska delegacija na čelu z zunanjim ministrom Pi-navem demonstrativno zapustila sejo. Za to, da pride alžirsko vprašanje na dnevni red je glasovalo 28 držav, proti pa 27, medtem ko se je 5 držav vzdržalo glasovanja. Sefa ameriške vlade Washington, 30. sept. (USIS.) Danes je bil v Beli hiši redni sestanek ameriške vlade, ki mu je predsedoval podpredsednik ZDA Richard Nixon. V poročilu, ki so ga izdali po seji, je rečeno, da so po obširni razpravi o tekočih vprašanjih ugotovili, da med boleznijo predsednika Eisenhowerja ne ho težkoč za normalno reševanje notranjih in zunanjih problemov ZDA. Po dolgi in mučni bolezni Je 30. septembra 195S ob 7. uri zjutraj v starosti 64 let preminil naš dobri mož, oče in stari oče ANTON BUTINA gostilničar Pogreb dragega pokojnika bo ob 16 uri v Moravi. v soboto, 1. oktobra 1955 Žalujoči: žena Katica, otroci Tonček, Boris, Milan, Marija. Majda in ostalo sorodstvo. SOBOTA, 1. oktobra!®: Oprava 10 din »LJUDSKE PRAVICE« Kopitarjeva ulica 2 Poštni predal 42 Odrežite tn nam poSljtte GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR PRODA traktor goseničar znamke »Fiat« 30 KS, pogon na petrolin (mešanica bencina in petroleja), gibljive gosenice, primeren za vožnje tudi po najtežjem terenu. Motor je bil v letu 1954 generalno popravljen, traktor je v celoti zelo dobro ohranjen. Prodajna cena je 1,500.000 dinarjev Pismene ponudbe je treba poslati na Gozdno gospodarstvo Maribor — Gregorčičeva ulica 30 — Telefon 27-54 M 478 Obveščamo vse kupce sladkorja v državi da bomo v prihodnje plačevali sladkor v vseh tovarnah sladkorja z dokumentiranim pooblastilom. SERVIS ZA PRODAJO SLADKORJA 2583 Delavski svet Gozdnega gospodarstva Gorica v Novi Gorici razpisuje ŠTIPENDIJE za študij na: Gozdarski fakulteti - dve štipendiji Gozdarski srednji šoli - eno štipendijo Prednost pri podelitvi štipendij imajo otroci članov kolektiva in doma iz področja podjetja ter študenti in dijaki starejših letnikov. 3347 ftPOBT IN TELESNA VZGOJA D TEKMOVANJE ZA JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL Danes v Beogradu Crvena zvezda: Dinamo Vojvodinski derby — Hajduk v Zagrebu — Radnički ali BSK? Nogometno tekmovanje za pokal predsednika Tita prihaja v zaključno fazo. Danes In jutri se bo pomerilo v četrtfinalu 8 moštev. Najzanimivejša tekma bo v Beogradu med Crveno zvezdo in Dinamom. Ta tekma bo v soboto, ostale pa y nedeljo. PETO SREČANJE Izmed vseh moštev, ki se bodo danes in jutri borila za uvrstitev v polfinalno tekpmovanje, je do sedaj žela največ uspehov »Crvena zvezda«. Doslej si je trikrat priborila pokal, in sicer '1. 1948, 1949 in 1950, v finale pa se je uvrstila leta 1952 in 1954. Zagrebški Dinamo si je priboril pokal leta 1951, finalist pa je bil leta 1950, polfinalist pa 1948 in 1953. To so najpomembnejši uspehi zagrebških »plavih« v pokalnem tekmovanju. Jutrišnja nasprotnika Crvena zvezda in Dinamo 6ta se doslej štirikrat pomerila v tekmovanju za pokal predsednika Tita. Prvo tekmo sta odigrala v finalu pokalnega tekmovanja leta 1950. Ta tekma se je končala neodločeno 1:1. V drugi tekmd je zmagala Crvena zvezda s 3:0. Zagrebški »plavi so se oddolžili naslednje leto, ko so v Zagrebu premagali Crveno zvezdo v polfinalu z 1:0. Crvena zvezda je tri leta čakala na revanš; lani je v Zagrebu premagala Dinamo s 3:2. Vojvodinci imajo v pokalnem tekmovanju dva predstavnika: Spartaka in Vojvodino. Žreb je odločil, da se ta dva medsebojno pomerita. Ne glede na rezultat bodo imeli Vojvodinci svojega predstavnika v polfinalu pokalnega tekmovanja. Spartak se je v dosedanjih tekmovanjih dvakrat prerinil do četrtfinala DANES DRŽAVNO PRVENSTVO V DVIGANJU UTEZl Preizkušnja moči in spretnosti Razgovor s trenerjem TAK »Ljubljana« — Tekmovalci iz Slovenije in Vojvodine glavni favoriti Danes popoldne se prične v Domu železničarjev poleg kolodvora drž. prvenstvo v dviganju uteži. Ob 16 bodo nastopili tekmovalci v bantam, perolahki in lahki kategoriji, zvečer ob 20 pa se bo prvenstvo nadaljevalo s tekmovanjem v ostalih kategorijah. PRODAMO KOTEL ZA ŽGANJEKUHO KOMPLETEN, S PROSTORNINO 750 KG, V DOBREM STANJU, S HLADILNIKOM Ponudbe pošljite na podjetje ,ŠUMAPRODUKT‘, SARAJEVO, Ulica Sime Milutinoviča št. VI. — Telefon št 30-22 in 38-36. 2581 Sodeč po prijavah bo to ena najbolj množičnih prireditev v terj športni panogi pri nas. Po nepopolnih prijavah bo nastopilo okoli 60 najboljših dvigalcev uteži iz vse države. Nista zastopani le Makedonija in Cma gora. Najmočnejšo ekipo pa po&ilja Vojvodina s 30 tekmovalci. — Kaže, da se bodo borbe za prva mesta med posamezniki vodile med tekmovalci iz Vojvodine in Slovenije. Našo republiko zastopajo na tem prvenstvu dvigailci TAK »Ljubljana«, ki je tudi med najresnejšimi kandidati za moštvenega prvaka. Posamezniki bodo nastopili v olimpijskem triathlonu, hkrati pa bodo tekmovali tudi za moštveno prvenstvo. To prvenstvo pa bo hkrati tudi izbirno tekmovanje za bližnje svetovno prvenstvo, ki bo od 12. do 15. oktobra v Mtinclmu. LJUBLJANČANI SO DOBRO PRIPRAVLJENI Zanimala nas je forma ljubljanskih atletov in smo jih zato obiskali na treningu v Domu železničarjev. Dobili smo vtis, da delajo s »polno paro«. Kakih 15 močnih in spretniiih fantov je pod vodstvom trenerja Jenka še zadnjikrat preizkušal svoje moči in sposobnosti. TRGOVSKO PODJETJE »PRESKRBA«, SENOVO kupi računski ali seštevalni stroj Interesenti naj v svojih ponudbah navedejo znamko in ceno stroja. 3346 Čeprav so imeli težave s treningom, vendar upajo vsi v najboljše. Prav najboljši atleti v zadnjdih mesecih niso mogli redno trenirati. Rozman se je pripravljal za izpite, Dolenc je bil bolan, Colarič pa je bil na odsluženju vojaškega roka. Zato so morali v zadnjih dneh krepko zavihati rokave, da bi nadoknadili zamujeno. Pri tem jim je mnogo pripomogel tečaj za inštruktorje, ki ga je Težkoatletska zveza Slovenije organizirala od 5. do 15. septembra v Preboldu. Poiskali smo trenerja Jenka in ga vprašali o možnostih njegovega moštva na tem prvenstvu. »Računam s prvim mestom.« »Kaj pa med posamezniki?« »Rozman, Coilarič in Karelič. Za Rozmana menim, da bo dvignil 320 kg, kar bo najbrž zadostovalo za zmago v srednji kategoriji. Colarič v pol-težki zmore 325 kg, a bo imel težko borbo s Saro iz Novega Sada. Sploh me preseneča izvrstni dvigalec Sara iz Novega Sada. Je namireč invalid.« »Kaj pa Karelič in ostali?« »V uspeh Karel iča se»m prepričan. S 335 kg bo v srednjetežki kategoriji zanesljivo prvi. Za ostale pa je težko dajati prognoze. Premalo poznamo rezultate tekmovalcev iz drugih republik.« Toliko smo izvedeli od trenerja ljubljanskih dvigalcev, ki se je spet posvetiti svojim učencem: »Fantje, pazite na težo.« In spet so nadaljevali. »Pofteg, sunek, zdaj!« (1947 in 1953, lani pa ga je v polfinalu premagala Crvena zvezda z 1:0. Vojvodina je imela več uspeha: bila jo finalist 1947 in 1951, dvakrat pa četrtfinalist. V tej tekmi so moči izenačene, vendar dajemo domačemu moštvu nekaj prednosti. HAJDUKOVO POVRAČILO? Splitski Hajduk se je mukoma uvrstil v četrtfinale. V osmini finala je premagal v Splitu Budučnost šele v zadnji sekundi z avtogolom branilca gostujočega moštva. V nedeljo se bo pomerili v Zagrebu z »Zagrebom«. Ima torej priložnost, da se oddolži za poraz, ki ga je utTpel od istega moštva v II. kolu zvezne ildge. To pa ne bo lahko, saj je »Zagreb« solidno im čvrsto moštvo. V dosedanjih pokalnih tekmovanjih so biili Splitčani finalisti 1. 1953, trikrat polfinalisti (1950, 1951 in 1954), četrtfinalisti pa le 1949. Jutrišnji Hajdukov nasprotnik je bil četrtfinalist samo leta 1949. MAJHEN DERBY Beograjski »plavi« in Radnički se pomerita v nedeljo v Beogradu. To je pravzaprav mali beograjski derby. V drugem kolu letošnjega prvenstva sta igrala neodločeno 2:2. Tudi ta tekma bo zanimiva. Radnički je imel v pokalnem tekmovanju malo uspehov. Četrtfinalist je bil samo leta 1948 in 1950. BSK si je priboril pokal predsednika Tita leta 1953, leta 1950 pa je prispel do četrtfinala. KOŠARKA Pioletei spet v Lju! V nadaljevanju prvenstva zne košarkarske lige bo ^ na« sprejela to nedeljo v goste n om ir a no moštvo Proleterja U l* njanina, ki letos prav resno k kurira Crveni zvezdi za °SV®J*' naslova državnega prvaka. K0*®' karji »Ljubljane* se na ta nasM resno pripravljajo, saj je zanj« tekma precej odločilnega da si bodo z eventualno z®3'1 popravili kritični položaj na J® vici. Tekma bo jutri ob 20. uri & stadionu v Šiški s predtekmo 19. uri. ., Istočasno pa nastopa to nedelj* Olimpija v Beogradu proti drža*' nemu prvaku Crveni zvezdi in tokrat najlepšo priložnost, da ga 81 njegovih lastnih tleh premaga- ' Olimpija je namreč v izredno <<*'. bri formi, Crvena zvezda pa nastopila okrnjena brez dveh žavnih reprezentantov Bjegojevi" in Andrijaševiča. KEGLJANJE Jutri Gradis — Triglav Jutri dopoldne s pričetkom oto. uri bo na kegljišču Gradisa prija*®? sko srečanje ženskih ekip G-radisaJJ Triglava iz Kranja v mednarodne^ slogu v disciiplini 6X100 lučajev. EJg, pa Gradisa je na zadnjem rePu?I škem prvenstvu zavzela prvo meSv£ prav tako tudi na državnem stvu, medtem ko je ekipa Trigl*!: bila na republiškem prvenstvu drUe Srečanje bo vsekakor zelo zan-fl^j vo, posebno še zaradi tega, ker bo P? domačinkah nastopila tudi svetovi*1 prvakinja Erjavčeva. Lepa prireditev na betonski plošči V soboto in nedeljo bo na kotalkališču ob Čufarje*1 ulici državno prvenstvo v umetnem kotalkanju Spet se bodo zbrali pripadniki enega najmlajših naših športov — kotalkarji, da bodo pokazali svoje sposobnosti umetnega kotalkanja na betonski plošči. Seveda v borbi za naslove državnih prvakov. Kot je ta šport mlad, tako je tudi razmeroma malo razširjen in ga gojijo le v Ljubljani ter Zagrebu v treh klubih. V bistvu ima pravzaprav vse osnove drsanja na ledu, le drsalke zamenjajo kotalke. Dane« popoldne in jutri dopoldne bo torej na betonski plošči ob Čufarjevi ulici zopet živahno. Kar 41 tekmovalcev se je prijavilo za državno prvenstvo. Nastopali bodo v treh skupinah: za člansko prvenstvo, mladinci pa v A in B skupini. Zveza za drdsanje in kotalkanje je namenoma razdelila mladince v dve skupini zaradi tega, da bodo 'lahko v B skupini nastopili tudi mlajši mladinci, oziroma tisti, ki še ne obvladajo vseh prvin umetnega kotalkanja. Najmočneje bodo pač zastopani mladinci, ki jih bo nastopilo 31, medtem ko bo med Člani tekmovajj 10 tekmovalcev. To je pravzaprav lo razveseljiv pojav, ki nam zagotovilo, da ima kotailkarski &%2l. pri nas še prav lepo bodočnost E® teri pa so klubi, ki so prijavili % tekmovalce? To so Ljubljana & t nastopajočimi, 2DK Ljubljana in iz Zagreba. To tekmovanje pa bo za ljubit^g športa prav zanimiva prireditev, fjj posebej zato, ker se v posamez^ disciplinah obeta precej ostra bgffSf Zlasti med članicami in članski^ pari. Dosedanja državna prvakinj Andreč Nataša bo v članski kon*?' renči imela; precej dela v Galovo Jjj Stašo Fajdigovo. Med članskimi P31 se bo razvil boj med dosedanji1®: državnima prvakoma Resmanom Galovo ter Peršinom in Andreeje^jj Organizatorji so pripravili spor®0 takole.* v soboto ob 13.30 bodo tekm^ vali pari v prostem kotalkanju, v deljo ob 9. bodo v isti disciplini stopali posamezniki, isti dan ob 19” pa bo revija vseh nastopajočih. PRVI ŠAHOVSKI FESTIVAL V ZAGREBU Več turnirjev z mednarodno udeležbo Sodelovalo bo 11 domačih in tujih velemojstrov. — Tudi ženski turnir . PODJETJE »TELEKOMUNIKACIJE« Ljubljana, Pržanj 24 sprejme takoj v službo tehnika kemije ki bi imel veselje za proizvodnjo elektrolitov. — Ponudbe na poštni predal štev. 376, Ljubljana. 3345 Od 1. do 25. novembra priredi Šahovski blub »Mladostc iz Zagreba prvi mednarodni šahovski festival ob sodelovanju Šahovske zveze Jugoslavije In Hrvatske in pod pokroviteljstvom predsednika Okrajnega ljudskega odbora Zagreb Vječeslava Holjevca. Mednarodni mojstrski turnir v Zagrebu bo eden najmočnejših povojnih turnirjev na svetu, razen tistih, ki jih je FIDa priredila v okviru svetovnega prvenstva. Od tujih šahistov bodo sodelovali: Smislov in Geler (ZSSR), Panno in Pilnik (Argentina), dr. Filip (ČSRJ), 0’Kelly (Belgija), Bizguier (ZDA), Szabo (Madžarska), Diiekstein (Avstrija) tn Porrecn (Italija). Madžarska šahovska zveza je predlagala, naj bi razen velemojstra Szaba sodeloval še velemojster Bareza. Če Panno ne bo sodeloval (do 10. oktobra bo poslal dokončni odgovor), bo povabljen Bareza. Izmed jugoslovanskih šahistov bodo na tem turnirju v Zagrebu sodelovali: Velemojstri Gligorič, Ivkov, Matanovič in dr. Trifunovič, državni prvak Karaklajič (vsi iz Beogradai), Rabar, Fuderer, Udovčič in Bertok (vsi iz Zagreba) in velemojster Pirc iz Ljubljane. Skupno bo sodelovalo na turnirju 11 velemojstrov. Vzporedno s tem turnirjem bo potekal tudi turnir mladih mojstrov, žensk in več drugih turnirjev. Velemojster Pirc Turnirja mladih šahovskih fflor strov se bo ud ol ožilo 16 šahistov. Tra" jal bo od 1. do 19. novembra. Na nje® bodo sodelovali; Bilek (Madžarska'! Minev (Bolgarija!), Larsen (Danska' Bend (Švica), Rinder (Zahodna NeU>J fiija) in en poljski predstavnik. Ostal' bodo Jugoslovani (mojster Mat®!" iz Beogada, mojster Bogdanovič ;s Sarajeva ter šah is ti iz Hrvatske jf Slovenije). Predlagano je bilo tuu'J da bo na ta turnir povabljen tudi na® novi mladinski prvak Vukčevič. Na ženskem turnirju bo sodel®" valo 12 šahistk in bo trajal od 10. d« 25. novembra, Ta turnir se bo za*6* pozneje zato, da bi se ga lahko ud&-lež-illi tudi ing. Vera Nedeljkovih i® Miiunka Lazarevič, ki sta sedaj turnirju kandidatk v Moskvi. Od tujih šahist bodo igrale: Benini (Italija)’ Runder (Zah Nemčija), dr. Hating®1 (Avstrija) in Langos (Madžarska)' Turnirja ee bodo bržčas udeležile Timotejeva, nova državna prvaki' nja Radenkovič-Nagy, Ročič-Delak’ Timec, Tinceljak ter ena šahistka i* Slovenije. Kot vzporedni turnirji bodo sestavljene skupino A, B, C itd. P° številu Zprijavljencev. Na teh turnir* jih po turnirskih skupinah lahko sodeluje sleherni naš ali tuji šahist. I ifiiaHMiir>iiiinfri>niMiimiiiiimiiMimimiiiiimn^^....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... m ofel VICKI B A U M ; roman;?;'; angaj 270 »Ja, mislim, da bi vas lahko nekaj časa pogrešali,« je rekel. »Nikar pa ne pojdite nikamor, slišite, gospod Taylor. In če vas smem prositi, nikar svoji nevesti ničesar ne povejte. Poskusiti hočemo, da bi ostala ta zadeva med nami — če je možno. Saj razumete, to tu ni zaslišanje, marveč samo pomenek, saj sva oba prijatelja Russellove družine —« Pošten fant, ta Američan, je pomislil sir Kingsdale-Smith, ko je Frank vstal. Vse hoče prevzeti nase. Lepo. Zelo lepo. '-Vas, doktor Hain, bom pa prosil, da počakate še malo, in gospod Planke tudi.« Dvignil je tenki kazalec in pokazal na Yena. »Kuli lahko počaka zunaj.« Yen je spet stal pri steni, ves izčrpan in zbegan od strahu po svojem izbruhu. Ukazujočo kretnjo tega koščenega prsta je razumel napačno. Imel jo je za smrtno obsodbo. V trenutku, ko sta se ga orjaška Rusa dotaknila, da bi ga odvedla, se je zgrudil neslišno ko prazna vreča. »Toda Franc —« je rekel Kurt Planke nehote. Orjaka sta ga dvignila in odvlekla. Frank se je dvakrat priklonil, prvikrat proti siru Kingsdale-Smithu, drugič pa nekam plaho in bežno proti Helen. Sedela je ko lesena in ga ni pogledala, ko je šel proti vratom. Samo pre- bledela je pod temnim pudrom in se hipoma postarala za več let. Sir Kingsdale-Smith je sklenil svoje kitajske prste, rekoč: »Zdaj pa k vam, gospa Russellova —« Frank je zaprl vrata za seboj, bil je zunaj, stal je na hodniku, prišel do dvigala, obstal, čakal in znova pozvonil. Opazil je, da po svoji stari navadi žvižga. Obriti se moram še, je pomislil. Ruth, je pomislil. Whisky, je tudi pomislil. Počasi se je ovedel, ko da se drami iz globoke hipnoze. Človek božji, fant, fant, je pomislil, trda bi ti bila lahko predla. Torej je bila le kratko malo srčna kap... Dvigalo je prispelo, vstopil je, žvižgal glasneje, se odpeljal dve nadstropji više, izstopil, šel spet po hodnikih in obstal pred Ruthino sobo. Prisluhnil je, pa ni ničesar slišal. Stal je nekaj dolgih minut pred vrati, preden je potrkal, kajti najprej se je moral pomiriti. Ko ni nihče odgovoril na trkanje, je previdno pritisnil na kljuko. Vrata so se odprla. Upal je, da je Ruth med dolgim čakanjem nanj zaspala. Toda Ruth ni bilo nikjer. Tudi Konfucija ni bilo v sobi. Soba je bila nema in prazna. Na mizi je stal srebrn pladenj s cocktailsko kupo ,in dvanajstimi srebrnimi čašami. Frank je odšel v kopalnico in si umil roke. Ze je bila padla prva bomba na Nanking Road, že je tekla prva, grenka kri, že je bilo slišati prvi, stoteri bolestni krik, že se je zrušil prvi hišni zid. Nikoli več ne bo mesto takšno, kakršno je bilo še pred dobro uro, kajti nova vojna mu je zarezala nove brazgotine v lice, otopelo od bojev. In tudi za peščico ljudi, ki smo jih spremljali od njihovega rojstva do tega trenutka, se je bližal konec. Življenje jih je bilo naplavilo v ustje velike, počasi tekoče reke, jih vrglo v tem velikanskem križišču sveta na breg, da bi jih tu uničilo. Nekateri med njimi so doživeli že prej strašne stvari, drugi spet so tako nedolžni, da smrti ne spoznajo, tudi če jo srečajo zunaj na cesti. Ti ljudje so plodovi časa, v katerem žive, kakor sq kamenčki v reki, okrogli in robati in čudno oblikovani, plodovi toka, ki jih kotali sem ter tja in brusi njihove oblike, ne da bi mogli sami količkaj sodelovati pri tem. Ta čas pa, razpon zadnjih petdesetih let: še ni gotovo, ali bo pomenil za pozneje živeče ljudi obdobje novega ustvarjanja ali pa obdobje pogina in razdejanja. Naj bo že kakorkoli, ta čas se ne bo zdel nič važnejši v velikem toku dogajanja na tej majčkeni, hladni, temni zvezdi, lei je naše bivališče, od koraka mimoidočega človeka, ki poruši mravljišče. Le da so drobne mravlje, znova pridno gradeč, brezspolne in, da mislijo samo na svoje dolžnosti do države, drobni ljudje pa žive kot sužnji spola, nepremagljivi spričo njega: nesmrtni v kratkih pesmih, v katerih ga opevajo, v solzah, ki jih iztiska iz njih in v grotesknih plesih, v katerih jih požira, križa in spet loči... Navsezgodaj se je bila Buth Andersonova zbudila in njena prva misel je veljala Franku. Spremenil se je, je pomislila, to je storil Sangaj. Sele ko bova živela skupaj, bo spet tak, kakršen je bil. Ležala je še nekaj časa v postelji, roke prekrižane pod glavo, nasmejana in zamišljena, potlej pa je še enkrat zaspala. Spanec jo je zazibal v kratke in prijetne sanje, katerih vsebine se ni mogla spomniti, ko se je drugič zbudila. Zdaj je bilo ozračje že polno trušča, spodaj so rožljali pladnji in krožniki, nekje je pel tuj, kitajski glas, in Ruth se je bežno začudila, da so tudi kitajska kuhinjska dekleta pela pri delu kakor domača. Z obema nogama hkrati je skočila iz postelje, kajti to je bilo na njen poročni dan zelo važno. Da je vstala z nepravo nogo naprej, bi bila vse pokvarila. DNEVNE NOVICE Razstavo »2ebelj in vijak od anti-Ke do danes« oiipro v Kropi v ne-1 aeljo, 2. oktobra ob 9. Odprta bo vsak oan do 9. oktobra od 8—17. Pokrit! Kamion vozi vsak dan iz Podnarta v roP° °b 7.30 in iz Krope v Podnart 18, sicer pa na prijavo. Risarsko-slikarska šola KUD »Ivan kod« začenja zopet s svojim poukom ane 4. oktobra. Pouk bo vsak torek in petek od 19—21. Vsi, ki imate vesolje do risanja, prkLte na vpis v Ponedeljek, 3. oktobra od 18—20 v risalnico Vil. gimnazije na Trgu revolucije (bivši Kongresni trg). Vpiše-pa se lahko tudi med poukom ki °o prav tam. Vpisovanje v dopisne tečaje iz osnov knjigovodstva, višje stopnje knjigovodstva in poslovne korespondence bo do 5. oktobra. Vsa pojasnila prospekte zahtevajte od Ljudske mverze v Ljubljani, Cankarjeva c. s11* a za tuJe jezike bo v ^,nJem šolskem letu organizirala jecaie tujih jezikov tudi po podjetjih m ustanovah. Vsa pojasnili a dobite £a Ljudski univerzi v Ljubljani, Can- i ™Va cesta 5-III., tel. št. 21-225. Elektrotehniško društvo LRS vabi i . ane s svojci na družabni večer, ki ga priredi v soboto, 1. okto-ra ob 20 v Domu inženirjev in tehnikov v Ljubljani, Erjavčeva U. posP,0(1inJa, za čiščenje v kuhinji Kopalnici uporabljaj odlični l5.romPirja preprečuje Kro- * Da zaščitiš 30j Kg krompirja, ti 1 kg Krosana. Dobiš ga v zadrugi, semenarni, drogeriiji. hia,- kor milo> tako spada k osebni fir?l0ni *JELA« kopalna sol. Desdn-°?vežuJe, krepi tvoje živce! — zahtevaj kvalitetno »JELA« sol. I veliko stojiš ali mnogo hodiš, z TXiXOJ m no§am osvežujočo kopel druo l soljo- Poizkusi in povej s11**, da je JELA sol edinstvena. OT Tajništvu za notranje zadeve bl^ana 50 naslednja kolesa, lacrt« ;la in drugi predmeti neznanih o i v" Moška kolesa: tov. št. 62971; im2Ž?e ,>Puch« Št. 781622: iov. štev. tm? *L znamke »Triumph« št. 343618; 41083» ^rne barve; znamke bril * sive ba:rve, št. 212 ali 213; Vp „ znamke iin številke, rumene bar-rd®cimi okraski, prvi blatnik je št j? barve; brez znamke in tov. k^r«:?1*110 ^arve z zelenimi okraski, tov navadno bronziirano. zarjavelo; no J* .f92564’ črne barve, opremlje-zna»>fi dlnamo; znamke »Riemann«; nik’^ ~ »^uch«, zelene barve, blat- fiornii S1, znamka je napisana na in Sl, .“tangi ogrodja; brez znamke no ’ ?me barve, ogrodje šport- »Iskra em^eno s svetilko; znamke br a« in dinamo neznane znamke; z na Zn?mke im številke, črne barve, vriiiS i kromiranim krmiilom, z din at? kromirano svetilko in veliko »Tri!?10, i.2 rc*ečimi plašči; znamke barv ’ št' 343618> temno modre Žem °Premljeno z Rogovim sedežna^ navadnim krmilom; brez tov iu’ št- 41083‘ znamke, št 007711: brez znamke, tov. 22’7c5iJ? *67, — Ženska kolesa: tov. št. brPT v' 0772; sivo bronzirano, oerL^namke' tov- št- 26062 ’ žensko ,tov- št- 395291; ogrodje mo-•jl sa kolesa, Št. D-29670; moško ogrod-Itam v\ ^t- 4913850; moško ogrodje o5vi^skega izvora, št. 1003: moško tov xle’ tov- št- 548525; moško ogrodje 2877909: moško ogrodje, tov. št. iz 51* Tadi.iska avtomobilska antena katArS* dva ot>ro^a za kolo. od Pedo eden zadnjo zavoro »Tor- VorrT’ P1^ Pa lma prednjo osno za-nike Sta harve. — Last navedenih koles in ostalih predori t P?zJvarno, da se v enem letu °°jave zglase z dokazili o last-*ieVp ma Talništvu za notranje za-sta oJ Ljubljana Prešernova ce-V vi«. ^er ^do predmete dvignili. **i£v tem roku ne 130(50 npm!! i'j Oodo predmeti predani Okraj-za U liudpkemu odboru. — Tajništvo 1!“Cno^eariana°kra,nem PREDAVANJA ru !™mo vas na predavanja v okvi-Zdra-P'd®mi°to£ke sekcije Slovenskega tpk e ega društva, ki bodo v četr-Te»m . olctobra ob 10 v prostorih CHZ. v Tit dr’ Est »Parazitološka akcija 0 “jrski Bistrici«, dr. Kalči-č: »Nekaj Kra> nju Proti pertussisu«, dr. gtv~5er: »Poročilo o kongresu za dvph° medicino v Rovinju«; ocena Odbor novih zdravstvenih filmov. — koncerti Pr SJ°v®nska filharmonija sprejema abon^0;,i dnevni blagajni prijave za nag- na »Koncertni list«, ki pri-tudi iP° eg sporedov vseh koncertov delom -atke komentarje k izvajanim Letno n°vice iz glasbenega sveta, no d°S-ej izšli dve številki. Let- dinaJl 10 zvezkov. Abonma je 300 Ahr\« v. Pla*lJiv ob naročbi. vfiH nt’ prejmejo lahko dve šte-na‘ naslednje jim bodo dostavljene Slovenska filharmonija prosi vse tiste interesente, ki so se priijavili za »Reprizni« abonma, da pridejo po svoje izkaznice k dnevni blagajni Slovenske filharmonije ob uradnih urah od 10—12 in od 16yl8. j Siovenska filharmonija razpisuje »Reprizni« abonma »O«, ki bo obsegal po dva uspela koncerta iz »Rumenega«, »Rdečega« in »Zelenega« abonmaja. Prvi koncert v repriznem abon- j maju je bil 27. septembra, naslednji bo predvidoma 6. oktobra, če bo mo-, goče pridobiti pianista Ciccolinija za i ta večer. Ker so ostali abonmaji povsem razprodani, vabi Slovenska filharmonija k vpisu za reprizni abonma im sprejema priijave do 5. oktobra. Pripominjamo, da v ostalih treh abonmajih ni nobenega sedeža in ne bo mogoče dobiti sedežev pri večerni blagajni. Cene repriznega abonmaja so enake cenam ostalih abonmajev. Prijave pri dnevni blagajni od 10—12 in od 16—18 v Filharmonij L GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Opera Začetek sezone 1955-56 Sobota, 1. oktobra ob 19.30: R. Strauss: »Kavalir z rožo«. Izven in za podeželje. Nedelja, 2. oktobra ob 19.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Gostovanje Rudolfa Francla. Izven in za podez. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 1. oktobra ob 20: Cehov: »Utva«. Izven. Nedelja, 2. oktobra ob 20: Cehov: »Utva«. Izven. Sreda, 5. oktobra ob 20: Leskovec: »Dva bregova«. Premie/a. Izven. Četrtek, 6. oktobra ob 20: Leskovec: »Dva bregova«. Abonma Četrtek. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 1. oktobra ob 20: Konf mo: »V soboto se poročim«, veseloigra. Izven. • Nedelja, 2. oktobra ob 16: Konfmo: »V soboto se poročim«, veseloigra, popoldanska predstava. Izven; ob 20: Konfino: »V soboto se poročim«, veseloigra, večerna predstava. Izven. Na nedeljsko popoldansko predstavo opozarjamo vse okoliške obiskovalce. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 32-860. Prijave za vpis abonmaja se sprejemajo v pisarni med 10 in 12. uro. RAMO LJUBLJANA Spored za soboto, 1. oktobra 1955 Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.. 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni s.pored) - vmes ob 6.20 Naš predlog za vaš jedilnik — 6.25 Reklame - 6.36 Valčki in polke v koncertni izvedbi — 7.10—7.30 Igrata Hotcha trio in orkester Jan Coldu-wener — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Slovenske umetne in narodne pesmi pojeta moški in ženski zbor DPD Svoboda Tabor »Angel Besednjak« iz Maribora p. V. Albina Horvata — 11.45 Pojte z nami. otroci — 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored — 12.30 Kmetijski nasveti: Jože Kregar: Vrt v oktobru — 12.40 Devet Chopinovih etud — 13.15 Majhen sprehod z evropskimi orkestri ‘lahke glasbe — 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 ZeleM ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Utrinki iz literature: Pesmi Janeza Ovseca — 15.45 Solisti lahke glasbe vam igrajo — 16.00 Novi fi,lmi — 16.10 Koncert po željah — 17.20 Zabavna glasba in plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Okno v svet: Francoski protektorat Maroko — 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta — 18.35 Jezikovni pogovori — 18.50 Igra trio Miilana Stanteta — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Pisan sobotni večer — 22.15 do 23.00 oddala za naše izselience — 22.15—23.00 UKV program: Modemi ritmi — 23.00—24.00 Oddajad za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba) VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Nedelja, 2. okt. ob 16: Bratko Kreft: .Celjski grofje«. Izven in za podeželje. VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA Sobota, dne 1. oktobra 1955: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. Nedelja, dne 2. oktobra 1955: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 1. oktobra ob 19.30: Camus: »Obsedno stanje« (Kuga). Otvoritev sezone. Premiera. Izven in za premierski abonma. Nedelja, 2. oktobra ob 19.30: Camus: »Obsedno stanje« (Kuga). Izven. Otvoritev gledaližke sezone bo v soboto, dne 1. oktobra. V režiiji Frana Zlžka in Rijavčevi inscenaciji bo Drama uprizorila Camusovo Obsedno stanje (Kuga). Sodeluje ves dramski ansambel. Kostumograf je Roman Lavrač. Gledališka blagajna posluje dnevno od 11—12.30 in od 18—19.30. Ob nedeljah od 10—12. Rezerviranje vstopnic od J»—11 na tel. št. 22-15. Poročili so se: Franc Urbanič, 30 let, nameščenec, in Terezija Trinko, 34 let, knjigovodkinja; Matija Gazvoda, 18 let, strojnik, in Jožefa Hart-ner, 20 let, delavka: Janez Kobal, 41 let, pomožni skladiščnik, in Terezija Horvat, 19 let, gospodinjska pomočnica; Martin Volavšek, 22 let, krojaški pomočnik, in Erika Golčn:k, 19 let, frizerka; Rudolf Repina. 23 let, deiavec, in Romana Šauperl, 27 let, delavka; Emil Povše, 24 let, ključavničar, in Erika Fašing, 22 let, vlagal-ka; Stanislav Fermišek, 25 let, elektrotehnik, in Stanislava Sorčič, 22 let, krojaška pomočnica; Tvan Mlakar, 21 let, strugar, in Ivanka Podjaveršek, CELJSKE VESTI Razpored nedeljske zdravniške dežurne službe mesta Celje za oktober: Dne 2. oktobra 1955: dr. Josip Čerin, Celje, Cankarjeva ulica 9; dne 9. oktobra 1955: dr. Josip Čerin, Cankarjeva ul. 9; dne 16. oktobra 1955: dr. Jože Fišer, Gregorčičeva 7; dne 23. oktobra 1955: dr. Maksim Bitenc, Cankarjeva ulica 11; dne 30. oktobra 1955: dr. Maksim Sevšek, Ljubljanska 36. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dailje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. MESTNO GLEDALIŠČE Sobota, 1. okt. ob 20: Shakespeare: »Othello«. — Premiera. Premierski abonma in Izven. Nedelja, 2. okt. ob 15.30: Shakespeare: »Othello«. Nedeljska abonma in izven . Torek, 4. okt. ob 20: Shakespeare: »Othello«. Torkov abonma in izven. Četrtek, 6. okt. ob 20: Shakespeare: »Othello«. Četrtkov abonma in izven. Petek, 7. okt. ob 15: Shakespeare: »Othello«. I. šolski abonma. Sobota, 8. okt. ob 20: Shakespeare: | »othello«. Sobotni abonma in izven. I Pol ure pred premiero otvoritev razstave »Sodobne slovenske grafike« v foyeru gledailišča. — Razstavljalci: Avgust Černigoj, Riko Debenjak, Bo-i židar Jakac, Tone Kralj, Miha Maleš, 1 France Mihelič, Veno Piilon, Marij Pregelj, Maksim Sedej in Lojze . Spacal. j ob otvoritvi kratek komorni kon-j cert godalnega kvarteta »Ivan CanKar« pod vodstvom prof. Dušana Sancina. VESTI n TRBOVELJ Dežurno zdravniško službo od sobote od 14 do ponedeljka do 7 opravlja dr. Marjan Kržišnik v splošni bolnišnici. Kino »Svoboda-Center« bo predvajal do ponedeljka ameriški Cim »Gospa Miniver«. Kino »Zasavje« predvaja do ponedeljka ameriški film »Ring A«. Poltovorni avto »Tatra« v dobrem stanju in po ugodni ceni prodamo Uprava »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2. vXXXXX>NXVSXVVCC^>>^NV>XSXXXXXXXXXVXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXVOCS\VCCC«VCO<^CC^WNV^«*V«>V^> 17 let, gospodinja; Josip Riičniik, 22 let, avtomehanik, in Irena Schacherl, 21 let, gospodinja; Janez Znidairšič, 27 let, nameščenec, in Nada Ivančič, 27 let, nameščenka; Marijan Sverko, 26 let, tesar, in Stanisilava Ivančič, 22 let, nameščenka. Umrli so: Friderik Kmetič, 53 let. upokojenec; Konrad Lorenčič, 65 let, upokojenec; Elizabeta Tremani, 81 let, gospodinja. Rodile so: Angela Kozar, 35 let, gospodinja — Marijana; Alojzija Rojko. 22 let, hči posestnika, Svečina — Darinko; Sonja Marič, 28 let, knjižničarka — Mitjo; Ana Kmetec, 20 let, gospodinja, Slov. Bistrica — Mili voj-ko; Marija De Corti, 25 det, snovalka — Aleksandro; Marija Kirbiš, 29 let, gospodinja. Zg. Duplek — Milana; Irena Čretnik, 29 let, gospodinja, Je-šenca — Zdenko; Ana Bračko, 34 let, gospodinja, Vinička vas — Marico; Karolina Kop, 21 let, gospodinja, Slivniško Pohorje — Dragico; Ivana Vranič, 33 let, gospodinja, Pekre — Nado; Katarina Capla, 31 let, tkalka — Marijano; Vlasta Hočevar, 26 let, vzgojiteljica, Brestemica — Smiljano; Ljuba Zavec, 31 let, delavka — Janeza; Štefanija Rober, 37 let, gospodinja — Branka. KINO »UNION« Ameriški barvni film Meč in roža Tednik: Filmske novosti št. 39. — Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi James Roberston in Glynis Johns. Ob 22 premiera ameriškega filma »Slika Doriana Graya«. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dailje. DROBNI OGLAS) KOMERCIALISTA za Jesenice, z dokončano ekonomsko, srednjo ali njej enako šolo z večletno prakso, iščemo. Vešč mora biti materialnega knjigovodstva. Pismene po nudbe dostaviti na naslov v oglasnem oddelku, najkasneje do dne 15. oktobra 1955. Samsko stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru. Nastop službe je možen takoj. POLSTABILNI PARNI STROJ »Wolf» 1922, s kondenzatorjem, s predgrel-cem — kompon — jakost 120 ks, proda Mlinsko preduzeče, Požare-vac. Cena ugodna. 25S2 STANOVANJE, dvoinpolsobno komfortno v Mariboru, blizu parka, z uporabo dela vrta, zamenjam za ustrezno v Ljubljani. Vrtovec, Maribor, Cankarjeva 27 ali Ljubljana, Nazorjeva 2-1. MEHANIČNA DELAVNICA Dobrovo v Brdih ugodno proda motorno kolo znamke Viktorija, dvotaktno, 250 ccm, v dobrem stanju, prebarvano in niklano — za 160.000 din. KRILNI STROJ ZA PREDIVO, št. 15-2 z zmogljivostjo približno 100 kg v osmih urah, sprejme kot prenos ali kupi Zadružna tekstilna industrija v Kleku pri Zrenj aninu. KINO »SLOGA«: Premiera ameriškega filma: »Osamljena pištola«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 m 2L Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi George Montgomery, Dorothy Malone. KINO »VIC«: Avstrijski film: »Ma-škerada«. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Paula Vessely, Hans Moser. Zadnjikrat. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo uro pred pričetkom. KINO »SOCA«: Premiera amerižkega filma: »Osamljena pištola«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Kino obiskovalce obveščamo, da je od 1 do 8. oktobra Teden otroka in se pobira pri vsaki kino vstopnici po 2 din. JESENICE: »RADIO«: Ameriški barvni film: »Škandal v Skuriji«. Predstavi ob 18 in 20. KINO »ŠIŠKA« Premiera ameriškega filma »Lahko je ljubiti« V glavni vlogi Esther Wililiiams. Van Johnson in Tony Martin. Režija: Charles Wa!ters. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »KOMUNA« Ameriški barvni film Poletno gostovanje Tednik: Filmske novosti št. 39. — Predstave ob 16, 18.30, 21. — V glavni vlogi Gene Kelly in Judy Garland Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 in od 14 dalje. • r mm *mm - • n.« Bmn■■■■■■• »PLAV2«: Angleški fillm: »Zeleni šal«. Predstavi ob 18 in 20. KOROŠKA BELA: Ameriški barvni film: »Škandal v Skuriji«. Predstava ob 19. CELJE: »UNION«: Ameriški film: »Greh neke noči«. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«: Italijanski film: »On iz sanj«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ: »STORZlC«: Ameriški barvni film: »Nežna pesem« Predstave ob 16, 18 in 20 .— Ob 22 premiera ameriškega barvnega filma: »Meč in roža a. LETNI KINO -»PARTIZAN«* Amer. barvni film: *Meč in roža«. Predstava ob 19 V primeru slabega vremena predstava odpade. »SVOBODA«: AmerišKi barvni fillm: »Meč in roža«. Predstavt ob 18 in 20. Ob 16 slovenski film: »Kekece. — Vstopnina 20 din. KINO »TRIGLAV« Premiera ameriškega barvne filma »Lahko je ljubiti« Tednik. V glavni vlogi Esther Wiiliams, Van Johnson in Tony Martin. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. & I. JAVNA LICITACIJA Umrli v Ljubljani din^inIta Ku5ar roj. Prešeren, gospo-2alah Po^reb bo danes ob 17 uri na Umrl je naš oče Frcmc Kožuh Upokojenec Tobačne tovarne dra8ega pokojnika bo v dne 2> oktobra 1955 ob 14.30 ^a»» iz Petrove mrliške vežice. Žalujoči ostali. sPoročj ^tublj arno žalostno vest, da je umrla Minka Kušar ROJ. PREŠEREN ana, Rožna dolina, Cesta VII.-14 br\+Pogreb drage pokojnice bo v so-MaS’ dne 1. oktobra 1955 ob 17 iz ne mrliške vežice na pokopa-na Zalah. Ljubljana, dne 30. septembra 1955. Žaiujoči. Ljudski odbor občine Nevesinje razpisuje natečaj za naslednja delovna mesta: Tajnika občin, ljudskega odbora. Pogoji: končana pravna fakulteta ali srednja šola z opravljenim izpitom in najmanj petletna upravna praksa. Načelnika oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve. Pogoji: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola z opravljenim izpitom in najmanj 5-let-no strokovno prakso v poslati ekonomista. Načelnika oddelka za splošno upravo in proračun. Pogoji: pravna fakulteta in najmanj 3-1 etn a strokovna praksa. Sodnika za prekrške Pogoji: pravna fakulteta in najmanj 3-letna strokovna praksa v pravnih poslih. Sefa uprave za dohodke. Pogoji: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola in najmanj 3-letna strokovna praksa v poslih dohodninske službe. U pra vn Jka kmetijsko-žlvinore jske postaje »Morine« pri Nevesinju. Pogoji: kmetijska fakulteta z najmanj 2-letno prakso. Orn dbenega inženirja. Pogoji: tehnična fakulteta (gradben’ oddelek) z najmanj 1-letno strokovno prakso — ali gradbeni tehnik z najmanj 5-letno prakso. Plača po uredbi, dopolnilna po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. — Prijave z opisom dosedanjega dela pošljite najdlje do 1 novembra 1955 na naslov: Lludskt odbor občine Nevesinje v Nevesinju. Občinski ljudski odbor Nevesinje 2582 Vojna pošta 7250/27 — Zagreb bo imela v svojih prostorih JAVNO LICITACIJO in sicer: 1. SAMOBOR, objekt visoke gradnje, dne 18. oktobra 1955 ob 11. uri. Proračunski znesek 80,000.000 dinarjev. Rok dograditve 15. december 1956. 2. KARLOVAC-LUŠČIČ, objekt visoke gradnje, dne 19. oktobra 1955 ob 9. uri. Proračunski znesek 80,000.000 dinarjev. Rok dograditve 15. december 1956. 3. KARLOVAC-MEKUŠJE, objekt visoke gradnje, dne 19. oktobra 1955 ob 11. uri. Proračunski znesek 80,000.000 dinarjev. Rok dograditve 15. december i956. Elaborati so na vpogled v prostorih Vojne pošte 7250/27 Zagreb, Stančičeva 4/II, soba št. 14, kjer lahko dobite tudi stroškovnike in pogoje ter vse Informacije v zvezi s to licitacijo. Pravico do licitacije imajo vsa registrirana gradbena podjetja. Vsako podjetje, ki licitira, ima obveznosti do razpisovalca licitacije v 20 dneh od dneva licitacije. Ponudbe z vsemi prilogami sprejema komisija za licitacijo te Vojne pošte do omenjenega dne in ure v zapečatenem pismu. IZ URADA VOJNE POSTE 7250/27 ZAGREB 2657 Upravni odbor podjetja PROIZVODNJA KREMENČEVEGA PESKA PUCONCI - PREKMURJE razpisuje r> * A * mesti za računovodjo Pogoj; večletno samostojno delo v računovodstvu. Pismene ponudbe je treba poslati na naslov podjetja do 10. oktobra 1955. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. 3349 VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI sprejme takoj v službo stenodaktilografko z znanjem enega tujega jezika Ponudbe poslati na upravo LP pod »Plača po dogovoru«. 3344 POOJIIJI PODJETJE 5> KAMNIK« v Kurnike proizvaja vse vrste EKSPLOZIVOV, SMODNIKOV IN V2IGALNE VRVICE Prosimo vse cenjene potrošnike tega materiala, da najkasneje do dne 15. oktobra 1955 prijavijo svoje potrebe za leto 1956. Pošljite specifikacijo asortimaja z navedbo rokov dobav. 3348 L'si i«jal8 'nsoplsno *alo»nlAko oorl)et)e .Ljudske pravica« Ljubljana. Kopltarlevs ulica 8/111.. teleton St 39-181 - Notranjepolitična - sospodarsk« rut>rtks telefon Jl rtiS d rMtortk* telefon St l\ 887 Nazorjeva ulic« 10/Tl - Upr« v a Kop»«r1eva ulica 2 telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-0H0 - Mesečna naročnina 250 1m ta tujtno S00 Ud - Tekoči račun 60-K.B-1-Z-1393. — Poštni predal 42 — Tisk tiskarne .Ljudske pravice« — Poštnina plačana * eotovinj — Rokopisi se oe vračalo ILiOBNt ZANIMIVOSTI ŽRTVE TUBERKULOZE V naši državi odpade na sto umriiu prebivalcev 10 žrtev tuberkuiOi^e. V nekaterih deželah je umrljivost z.a tu-berKuiozo mnogo večja. Tuberkuloznih ijutLi, ki se po zdravljenju ne morejo vrniti na svoja bivša aelovna mes»a, je pri na.s nad oO.iiOfl. Vse te ljudi bi bi.o treba prekvalificirati. Saii:o zaradi delovne nesposobnosti za tuberkulozo obolelih imamo pri nas letno okrog 4 milijarde din škode. C'e pa prištejemo še stroške za zdravljenje v bolnišnicah in sanatorijih, za zdravila in zdravniške pregrlede, znaša letna izguba 8 milijard. Ze to kaže, kako nujno je potreben boj proti tuberkulozi. GOETHEJEVA NAGRADA Napredna književnica Anet-ta Kolb, stara 60 let, je dobila nedavno Goethejevo nagrado mesta Frankfu. .a za letošnje leto v znesku 10.000 nemških mark. Doslej sta debila to nagrado samo dramatik Karl Zuckmayer in Thomas Mann. Zadnji deli Anette Kolb »Kralj Ludvik II.« in »Richard Wagnerc sta izšli leta 1947. Svoj prvi veliki uspeh je dosegla ta pisateljica z romanom »Eksemplar«, ki je dobila zanj leta 1913 Fonta-novo nagrado. Nagrade Gcr-harda Hauptmanna je dobila leta 1JK11 za vsa svoja dela. Anetta Kolb je leta 1933 zapustila Nemčijo in živela v Franciji, Švici in Ameriki, kjer se je borila za svobodo in humanost proti šovinističnemu nacionalizmu in Hitlerjevemu barbarstvu. POZNO. A VENDAR Avstralec Georges Choate, star 75 let, je odpotoval ondan v' Anglijo, da bi se oženil s 76 let staro Louiso Stow, ki .1i je pred 52 leti obljubil zakon. Leta 1903, ko mu je bilo 23 let. je odpotoval iz Anglije v Avstralijo. Svoji nevesti je obljubil, da .io bo kmalu povabil tja. Pet let pozneje pa se je oženil z neko Avstralko, ki mu je rodila dva otroka. Ko mu je žena pred kratkim umrla, se je spomnil svoje ljubezni iz mladih let. Zvedel je za njen naslov In ker ni poročena, ji je pisal, da bi se poročila, n a je njegovo po-nndbo odklonila. Potem je sklenil odpotovati v Anglijo in jo prositi odpuščanja. Če mn bo odpustila, se bo poročil z njo. GRAM RADIJA IZGINIL Direkcija tovarne kotlov ln peči v pariškem predmestju Courneuve je obvestila policijo, da je v avgustu, ko tovarna dva tedna ni obratovala, Iz njenih prostorov Izginil gram radija, ki so ga uporabljali za preizkušanje odlitkov železa, pločevine in za varjenje posameznih delov. Tisk ln radio sta takoj opozorila javnost na nevarnost radija. 6e bi prišel v roke nepoučenemu človeku. V osemnajstih minutah je človek en meter daleč od radija mrtev. Radij so Imeli spravljen v aluminijasti ampuli In jekleni posodi, težki 55 kg. Čez nekaj dni pa so ga našli na kiflhi starega železa na tovarniškem dvorišču. Najbrž se je tat zbal posledic ln prinesel radij nazaj. PO AVTOMOBILSKI NESREČI SPET VIDI Willlam Frances Iz Rlver-heada v bližini New Torka je Izgubil v prvi svetovni vojni ob eksploziji granate vid. Nedavno so mu Je pripetila avtomobilska nesreča. Avto, v katerem je sedel poleg šoferja, ie zavozil v drug avto In Willlam j« radel z glavo ob zaščitno «teklo, da se je onesvestil. Ko se je zavedel, je opazil. rl» snet vidi. Močan živčni n^-o^es mn je razgibal očesni živec. Zdravniki pa 8* ne vedo ali se mu je povrnil vid trajno ali samo začasno. Piičji gnoj ilnanslra celo d. lavo Guano kot naravno gnojilo je za Peru neprecenljive vrednosti Polarni Humboldtov tok ob obali Peruja in na njegovem področju so velikanske jate našim sardelam podobnih rib, s katerimi se hranijo ganeti ali morski krokarji. Ker so zelo požrešni, nenehoma zasledujejo in love ribice. Požrešnosti ustrezna je tudi njihova prebava. V presledkih po 10 do 15 minut puščajo te ptice na strmi obalj m na otokih Cinča svoje blato, ki se ga kmalu nakopičijo velikanski kupi. Plast tega blata, znanega z imenom guano, je debela po več sto metrov. 2e Inki so poznali vrednost tega ptičjega blata in zato so ga sistematično odvažali in gnojili z njim svoja polja. Zakon je določa! smrtno kazen za ubijanje vodnih krokarjev, kar najbolje dokazuje, kako visoko so Inki cenili njihov gnoj. Ko so Spanci v nenasitnem pohlepu teče j po zlatu razbili državo Inkov, je svet pozabil na »belo zlato«. Sele Justus Liebig je. leta 1840 obiskal te otoke in priporočal guano kot najboljše naravno gnojilo. Medtem se je nabralo na otoku kakih 40 milijonov ton ptičjega blata. Ustanovili so posebno družbo, ki je uredila odvoz, predvsem pa so prepovedali ptičje blato izvažati. Na bombažnih plantažah v Peruju pridelajo namreč na hektar 2000 kg bombaža, ker gnoje zemljo s ptičjim gnojem, vtem ko znaša pridelek v ZDA samo 300 do 400 kg. Da bi preprečili pobijanje vodnih krokarjev pri »proizvodnji« njihovega dragocenega blata, je izdala peruanska vlada stroge za-kdne za zaščito ptic. V bližini otokov Cinča sirene na ladjah ne smejo tuliti. Letala morajo letati čez otoke zelo visoko. Med par- Vodno letalo »Sunderland« je te dni pristalo na Temzi ob priliki proslave angleškega letalstva Največji ledenik v Evropi je na Islandiji in pod njim je tudi vulkansko področje Pravo bogastvo Islandije je pravzaprav voda v vseh možnih obli. kah. Skoraj vsa dežela je navezana na ribolov. Nad 80 % izvoza odpade na ribe. Zmrznjene ribe izvaža Islandija v srednjeevropske dežele, nasoljene v sode, na zraku posušene polenovke pa v Italijo, Španijo in Afriko. Islandski ribolov je že močno mehaniziran. Nad 50 modernih ribiških ladij in kakih 100 ribiških čolnov je dan za dnem na morju. Polenovke suše islandski ribiči izključno na prostem, na zraku. Na lesenem ogrodju vise ribe v nepreglednih vrstah v bližini obale. Kite love na Islandiji v glavnem v Hvalarfjordu (Kitov fjord) kakih 70 km severno od Rejkjavika, kamor vozi vsak dan avtobus. Islandci z lovom na kite nimajo velikih težav. Njihov otok stoji sredi severnega Atlantika, na področju, kjer se zbirajo v morju kiti. Ubitega kita potegnejo iz vode in najprej razrežejo na njem z ostrimi noži kožo, ki jo potegnejo z njega skupaj z mastjo z žerjavom, meso pa raz- jenjem so na otokih pripravljeni ostrostrelci, katerih naloga je streljati ujede, zlasti kondorje, ki napadajo mlade vodne krokarje. Pred dobrimi desetimi leti je nastali v Peruju velik poplah, ker se je začelo število morskih krokarjev na otoku krčiti. Raziskave so pokazale, da je tok mrzle morske vode spremenil svojo smer, z njim pa tudi jate ribic. Tako so bili tudi vodni krokarji prisiljeni, da so se preselili. Mrzli morski tok se je vrnil, z njimi pa tudi ribice in vodni krokarji. Zdaj je ptičjega blata spet dovolj. Na otokih Cinca so zaposleni razni pustolovci z vsega sveta. Delo je plačano dobro, toda zahteve so zelo velike. Delavci morajo delati v silni vročini in v oblakih jedkega prahu. V gu-anu je namreč 14°/o nitrogena. Zato imajo skoraj vsi delavci vnete oči in kožne izpuščaje. Vzlic temu pa dober zaslužek zmeraj znova privabi nove delavce. Za Peru je guano neprecenljive vrednosti. Prej, ko so ga še izva- V dveh krajih rojena dvojčka Italijanka Grazia Canzonieri, stara 32 let, je rodila dvojčka, vsakega v drugem kraju. Prvi se je rodil na otoku Cafria, drugi pa v rimski bolnišnici. Po rojstvu prvega je dobila porodnica hude krče, tako da so se zdravniki zbali za njeno življenje. Zato so jo z letalom odpeljali v Rkn, kjer je v bolnišnici porodila drugega otroka. žali, so z izkupičkom industrializirali deželo. Zdaj je gnojenje z guanom podlaga za pridobivanje bombaža in sladkornega trsa. Od teh dveh kmetijskih pridelkov ima Peru skoraj vsako leto kakih 25 milijonov dohodkov. Tako ptičji gnoj posredno finansira celo državo. To je guano v ožjem pomenu besede. Na splošno pa rabimo ta izraz za plasti strohnelega blata in gnijočih trupel raznih morskih ptic »Atomska eksplozija« Na vojaških vajah v Angliji so naredili tudi poizkusno atomsko eksplozijo. Na gornji sliki vidite, kako je eksplodirala lažna atomska bomba, spodaj pa vojake, kako kopljejo jarke, k* naj bi jih varovali pred učinkom eksplozije ŠVEDI BODO SPET LAHKO PILI Predpisi o točenju alkoholnih pijač pa so dokaj strogi režejo na velike kose in spravljajo v hladilnice. Presno je užitno samo meso mladih kitov. Meso starih kitov prekuhajo v velikih kotlih v katran, ostanke mesa in kosti pa zmeljejo v moko. Na Islandiji je največji evropski ledenik Vatna. S premerom 150 km pa ni samo največji evrop- j ski ledenik, marveč je pod njim tudi vulkansko področje, iz ‘ka-terega kdaj pa kdaj bruhne lava, pomešana s kosi ledu. Le redkim raziskovalcem se je posrečilo priti na ta ledenik, ker je dostop do njega zelo težaven. Preprežen je tudi s širokimi razpokami. Zato si ga turisti ogledujejo navadno iz letal. Letališče so morali pravzaprav zgraditi za nekaj kmetij, ki so praktično odrezane od zunanjega svela. Dostopne so samo 'S posebnimi vozili ob določenih letnih časih. Krasen je pogled iz letala na ledenik, zlasti če se Ieskeče v sončnih žarkih. Na jugu segajo njegovi rokavi do morja. Ledenik je preprežen z rjavimi pasovi lave in izpod njega teče več potokov. Švedsko gostinstvo doživlja velike spremembe. Kakih 6000 gostilničarjev mora z osebjem vred hoditi v posebne tečaje. S 1. oktobrom bo namreč na Švedskem spet dovoljeno točenje alkoholnih pijač in dotlej se mora vse gostinsko osebje naučiti, kako je treba ravnati z žganjem in močnim pivom, kako streči gostom, ki preveč pijejo itd. Zajetna brošura kaže, da bo treba na Švedskem marsikaj spremeniti, ko bodo spet smeli točiti alkoholne pijače. Natakarji v hotelih in restavracijah bodo morali odslej paziti tudi na moralo. Zvečer bodo smeli sicer gostom še postreči z alkoholnimi pijačami, toda časa, ko mora biti žeja ugašena, ne določi gost, marveč natakar, sicer prekrši novi zakon. V brošuri pa ni povedano, kaj je odločilno za to mejo. Brošura samo zahteva, da morata krčmar ali restavrater in natakar- paziti na pravi psihološki trenutek, ko je treba gosta vljudno odsloviti. Proti temu ukrepu se gost ne more pritožiti. Gostom, ki so znani kot pijanci, sploh ne smejo postreči z alkoholnimi pijačami. Ker je parlament odklonil predlog, da bi Na sliki vidite demonstracije na Malti. Policija je začela razganjati organizirano zborovanje nacionalistov, ki so v opoziciji. Oni zahtevajo, da bi imeli več svojih poslancev, kakor jih imajo dosedaj v angleškem parla mentu ^VXVVV^>^^V*^XX>^^^^'^>;N>^>>^>^^^VVX\X>XXX>XXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXX\VXXXXXXXXXXVX\XXXXXXXXXXXXXXXXX.>VXXVXXVVXX^.XX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXX'.' J Pripoveduje: JANEZ KLEMENČIČ RHo: MARJAN AMALKTI m 52. Blaiona je na mah minil zaspanec. Tekel 53. »O, tri tlela je dahnil Blaion. »Tri tto!« 54. V vasi je zavrtalo. Ko je lovec Blaion je iz hiše in pozorno Ogledoval tla. Res — je ponovil ie enkrat na cjlas in se prijel popoldne priiel v gostilno na običajni ko- Kroti gozdu so vodili krvavi sledovi. Planil za glavo. Njegovega Roksija je nekdo po- zareč iganja, so ga začeli dražiti vsevprek: s nazaj v hišo in se z največjo naglico jedel s koio in kostmi vred! »Kaj pa se »Ali ti je res volk tik pred hišo pohrustal oblekel. Nabasal je puško in stekel v smer, jeziš navsezgodaj, Blaion?« se je oglasilo psa, Blaion?« »Pa nič nisi slišal? Saj bi bil v katero so kazale kapljice krvi. Komaj pet s pota. »Ali si slabo spal, ali kaj?« Blaion lahko pojedel ie tebe, preden bi se zbu-sto metrov stran od Mie se je ustavil. Tam, ni odgovoril. Sosedu, ki ga je bil ogovoril dil!« Blaion je jezno krilil z rokami: »Rečem sredi cjrroovia, je leialo na tleh nekaj dlake s pota, se je zdelo njegovo obnašanje vam — na meh ga bom odrl! Sem ga pri- njegovega Roksija in konec repa. Vse drugo čudno in je prišel k njemu. »Aaaa!« je za- nesem in tule, pred vašimi očmi ga bom je neznani razbojnik poirl. zijal tudi on. »Roksija je poirl?!« odrl! Naj me pri priči strela udari, če ga ne bom!« uradno sestavili seznam pijancev, mora gostinsko osebje paziti, da jim ne bo dajalo alkoholnih pijač. Točenje alkoholnih pijač na Švedskem pa tudi po 1. oktobru ne bo brez omejitev. Pri kosilu bodo smeli gostom postreči s pivom in žganjem samo, če bodo hkrati naročili jedi. Gost sicer ne bo primoran pojesti vsega, kar je označeno na jedilnem lislu, toda kaj malega bo moral prigrizniti, če bo hotel dobiti steklenico močnega piva ali Šilce žganja. Država bo torej sama skrbela, da ljudje ne bodo pili na prazen želodec. Gostje, ki pijejo vino, pivo ali žganje, pa ne bodo imeli pred abstinenti nobene prednosti. Kdor bo naročil samo brezalkoholne pijače, mu bodo morali postreči enako vljudno, kakor gostu, ki bo naročil steklenico vina. Seznama brezalkoholnih pijač ne bodo smeli omejiti. Najdaljši viseči kabel Italija ima najdaljši viseči elek- | trični kabel, kar jih pozna zgodo-1 vina človeštva. Dolg je 3653 m in. veže najjužnejši konec italijanske celine s Sicilijo. Odslej bo imela Sicilija dovolj električne energije.' Kabel so napeljali v dveh mesecih | in stroški so znašali preračunano i v naš denar približno dve milijardi. Kabel je zvit iz štirih tanjših kablov, ki tehtajo po 10 ton, nosilni stebri pa so visoki po 224 m. Vsak gostilničar in restavrater h* moral imeti zadostno izbiro brer alkoholnih pijač. — Gostom ne bodo smeli prodajati vina, piva Uj žganja čez ulico, da bi ga nosi*1 domov. Mladincem izpod 18. let* alkoholnih pijač sploh ne bodo smeli prodajati. Vidimo torej, da bodo predpisi glede točenja alkoholnih pijač fl8 Švedskem precej strogi. ZA 00BB0 VOLJO LAZ •Samo na vrček piva stopita*’ pravi mož ženi, »najpozneje enajstih pa bom spet doma.i Ura je že enajst in pol dol najstih, moža pa Se zmeraj ni od nikoder, leno skrbi, kod kolovrati' Ker pa ne ve, v katero gostilno 0a je zaneslo, naposled leže k počitku■ Ze proti jutru mož prikolovrati domov. Dežnik obesi na svetilko f1 šele ko vrže čevlje v umivalniki se žena zbudi. >Kod si pa kolovratil?« zakliče, >Da te le sram ni Soseda, s katero sem sinoči govorila, meni, da s' bil...« »Nobene besede večlc, zarohjd moz, »To je čisto navadna laži* MARK TWA1N KOT GOST Mark Tivain je bil nekoč p°' vabljen k nekemu bahaču na kosilo-I Miza se je kar šibila pod okusnih i jedili. Gostitelj je pri vsaki jedi povedal tudi ceno. Za desert je prišlo I na mizo kot slive debelo grozdje. I Mark Tivain se je prilagodil slogu hiše, rekoč: »To grozdje je pa res I krasno. Ali bi mi ga prodali za e11 i dolar? t l »Plača blagajnika znaša pri nas 10.000 din,« pravi direktor. »Hm, 10.000 din mesečno?* razmišlja kandidat. »S tem pa ne prideš daleč.« »Saj to je tudi naš namen,« odgovori direktor. 2ena žalostno vzdihne: »Nikar se ne jezi, možiček. Na vso moč sem se potrudila z jedjo, toda kuharica ni kriva, da je zrezek prismojen, Ali bi bil zadovoljen s poljubom kot nadomestilu?« »Prav, kar pokliči kuharico#