4. štev. Radgona, dne 24. januarja 1920. II. leto. Glasilo obmejnih Slovencev. sdiilštvo In upravrtSMvo v Radgoni, burska ulica štev. 184. — Telefonska štev. 31. Rokopisi se ne vračajo. ========== Položaj. V Parizu se bije zadnja odločilna bitka za n rde morje, za Reko in vse one pokrajine, ki so jih zasedle italijanske čete. Naši mirovni odposlanci .so bili pred par dnevi zaslišani pred vrhovnim svetom in so še enkrat dvignili glas za svete pravice našega naroda. Za njihovim hrbtom smo stali vsi mi in vsa naša bodočnost. Žalostno je, da so nas postavili pred svoj sodni stol in nas zaslišujejo kakor da srno storili hudodelstvo. Toda v politiki niso redki prizori, da* hudodelci sodijo nedolžne. V politiki daje veljavo moč in ne pravica. Moč sedi tudi za mizo, pred katero se nahaja v teh dneh naš mali nared. Pri zaslišanju so pokazali naši mirovni odposlanci naj višjo mero popustljivosti, samo da pokažejo voljo za sporazumno rešitev z trmoglavimi in ošabnimi-Italijani. Predlagali so, da -naj obvelja kot meja n ed Italijo in Jugoslavijo Wilsonova črja, ki začenja pri reki Rasi, 'šega vzhodno Istro, Reko in vso Dalmacijo: zapadna stran bi pripadla Italiji, vzhodna nam. Toda Italija je vztrajala pri svoji zahtevi za Reko. >Za ^"¡pjki«■ (t. j, Angleži, Francozi in Italijani, dočim se Amerika, kakor znano, ne udeležuje več mirovnih posvetovanj) so na to predložili osnovo za sporazum na tej podlagi: Oblast nad Reko dobi Italija,- Jugoslaviji pa se zagotovi svobodna uporaba reškega pristanišča. Zaledje pride k Jugoslaviji, toda Italiji se priznajo gospodarske predpravice. Vsa dalmatinska obal pripade Jugoslaviji, izvzemši Zadra in nekaterih otokov ob obali. Zaeno bi se Jugoslaviji priznala pravica, da raztegne svojo suvereno oblast nad severno Albanijo do reke Drine. Jugoslovanska delegacija tega sporazuma ni mogla sprejeti in je zahtevala navodil iz Beograda. Zadnje dni se je raznesli vest, da je rešitev že padla in da zaveznške sile brezpogojno vztrajajo pri tem načrtu, ali pa bodo uporabile strožje mere. Ko pišemo te vrstice, še ni znano, ali je jadransko vprašanje že rešeno končno-veljayno. Vse politične stranke y Sloven ji so izdale rezolumje, kjer odločno zastopajo našo pravico do Reke in primorskih dezei ter zahtevajo, da naj prebivalstvo spornih ozemelj z glasovanjem odloči, h kateri državi hoče spadati. Žal da vse naše,tožbe in obtožbe ne bodo dosegle uspeha, zakaj — kakor smo rekli — za sodnim stolom sede tisti, ki bi pravzaprav spadali pred sodni stol Zadnji dnevi so nam prinesli še drug velevažen političen dogodek: izročitev mirovne pogodbe Madžarom. Mirovni pogoji so v gospodarskem in financijeinem oziru približno isti, kot jih je morala sprejeti Avstrija. Zelo nejasna pa so določila glede meje napram Jugoslaviji. Kakor poročajo prve vesti, bode meje proti Jugoslaviji in Rumuniji določila posebna sedem členska komisija. Gotovo je, da bo Jugoslavija tudi napram Madžarski mečno okrnjena. Dozdaj je znano, da izgubimo Pečuh z njegovimi rudniki ter bogati trgovski mesti Mohač in Baja. Od Baranje -am ostane sarro mali trikot med Dravo in onavo, dasi prebivajo v tej pokrajini Srbohrvan v pretežni večini. G'cde ostalih delov meje ni jasnih poročil. Dolžnost noše delegacije v Parizu j« , da najskrbneje pazi na vsaki kos Irhaja vsake soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse leto 15 K, za pol leta 7 K 50 v,, za četrt leta 3 K 80 vin. naše zemlje in da prave časno prekriža madžarske poskuse, ki merijo na to, da si v zadujem trenutku »zboljšajo trde mirovne pogoje. Vsak del zemlje, kjer stoje naše čete. mora biti enako svet celemu trojedinemu narodu. Pričakujemo, da vznemirljive vesti, ki se Sirijo o naših mejah napram Madžarski, ne bodo resnične. Težko čakamo jasnosti v tem vprašanju. Zanimiva politična novica prihaja iz Francije dne i 7 t. m. so imeli volitev novega predsednika Ves svet je bji prepričan da bo prodrl najbolj znani predstaviteli sodobne Francije, dosedanj ministrski predsednik Clemenceau, izvoljen pa je bil njegov tekmec Pavel Dechanel. V naši notranji politiki stoji y o p osredju rešitev valutnega vprašanja, o kateri smo poročali že v zaduji številki, a na drugem mestu prinašamo uradno objavo. Regent Aleksander se je vrnil iz Francije Bližajoče se volitve vzbujajo že sedaj mnogo hude kr’, i med našimi strankami. Opozarjamo še enkrat na meje: pazite gospoda! (Cavean consules I). V obmejnih krajih moramo nastopi i skupno; to zahteva, ugled naše države pred lastnim prebivalstvom in pred zunanjim svetom. Obmejna ^slepica. Iz občinstva smo prejeli: Razmere na progi Maribor—Špilje—Ljutomer so postale v zadnjem času uprav neznosne. Verne dobro, da tudi na glavnih progah ne vlada red in da lokalne proge iz teh ali onih vzrokov ostajajo v ozadju. Pravijo, da južna železnica ne dobi za to progo dovolj premoga. In vendar ga dobi navadno vsaj toliko, da vzdržuje dnevni promet z enim vlakom. Dokler se splošne razmere ne izboljšajo, si še damo dopovc-dati, da ni rnog'oče zopet upeljati dveh vlakov na dan. Ampak, da bi bile strašne zamude, ki jih ima edini vlak med Špiljem in Ljutomerom res pravo zakonsko dete splošne prometne mizerije in da bi se v tem oziru ne dalo nič storiti, tega ne verjamejo niti vrabci, ki se dolgočasijo ob: železniškem tiru proti Ljutomeru. Glavna krivda leži v neredni dobavi premoga in ta nerednost je znamenje, da se gotovi krogi za interese potujočega občinstva niti ne zanimajo toliko, kot so se zanimali pod avstrijskim režimom. Podčrtali smo besedo zanimajo, zakaj preverjeni smo, da bi se pri nas mnogo več storilo, če bi bilo več zanimanja*. Tako pa je' vse uprto tjavendan, in. sprevodnik na pr. zabavlja čez popotnike, ki so do dolgem čakanju ujeli vlak,- češ čemu niso raje šli jiešlee . . . Ekonomije ni več na naših železnicah. Manje vlakov, a ti naj prihajajo redno (enournih zamud ne štejemo več med grehe) in naj po najvišji meri možnosti zadovolje občinstvo. Ako res ni drugega izhoda, naj vozi vlak četudi trikrat na teden, ampak redno naj prihaja. Občinstvo bo vedele: tega dne in ob tej uri gre vlak. Odpravljeno bo mučno in za mudno čakanje na kolodvorih, ki samo pospešuje nemoralno brezdelje in postopaštvo na eni, nezadovoljnost z državo in zabavljanje čez oblasti pa na afbgi strani. Predstavite si to — le sliko: V nezakurjeni kolodvorsV čakalnici čaka cela kopa popotnikov. Ljudje, ki potujejo iz skrajne potrebe (kdo ima tako,Dobre živce, da potuje inserati: Ena petstolpna poiitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev. Pri večkratni objavi primeren popust. za zabavo?). Čakajo ure in ure, včasih ktteri nestrpnež vpraša kolodvorske uslužbence ali uradnike, kedaj pride vlak. »Pride menda že kmaluse glasi navaden odgovor, če jo kateri ne zabrusi Vrag \e . . . * In čakajo dalje. Po-gumnejši in bližji jo udarijo pešice (Bogve, ali potniki ob železniških progah pojejo slavospeve 20. stoletju ?!). Končno vendarle prisopiha vlak in sicer oni, ki bi moral biti na postaji ob 2. uri, navadno ob 8. uri zvečer — ako ne še pozneje; tudi sredi noči. In popotniki so srečni, če smejo vstopiti v nezakurjene in temne vagone, dasi so odšteli za vožnjo lepe denarce. — Da, gospoda, prometne razmere se ne dajo urediti kar čez noč, ampak nek sistem bi se vendarle dal upeljati in prepričati bi se moralo ljudi, da so žejeznice končno tudi v interesu prebivalstva in da je treba ta interes uvaževati v najvišji meri, ki je ob današnjih razmerah, mogoča. Tega ne prosimo, to — zahtevamo! Sosed na manevrih. (Konec.) V svoji notranji politiki so Madžari gojili teorijo o »ogrski državni misli«, na zunaj pa. so se zavarovali s teorijo o »integriteti ali nedotakljivosti ogrskih mej« To bi se dalo razložiti po priliki tako-le: Vsled historičnega razvoja je dobila Ogrska tiste meje, ki jih ima sedaj. Te meje obsegajo ozemlje, ki ga državotvorni madžarski narod brezpogojno zahteva za svoj obstanek. Ker so zgodovinske, naravne in nujne, so tudi nedotakljive; kdor se jih dotakne, zamaja tla pod celo državo. Ta teorija je tako nelogična kakor je zastarela, vendar pa tvori podlago nacijc-nalnemu življenju Madžarov. S tem, da so z »državno mislijo«, ki je bila, kakor smo se prepričali, le izgovor za pomadžarenje drugih plemen, »rešili« ogrsko narodnostno vprašanje in »ustvarili« netnadžarsko govoreče Madžare so upravičili tudi misr 1 o »nedotakljivosti« državnih mej in se postavili v kričeče nasprotje z duhom časa. Seveda jih to ni motilo, bili so marveč celo preverjeni o izvirnosti, samoniklosti svoje kulture. Madžarski »integritet« tedaj pomeni: Ves ostali svet se lahko spremeni]eja, ampak v ogrskih mejah ostanejo Madžari, ker tako »mora biti«. Madžarom je zdaj prva skrb, da rešijo »integritet«, ker s tem je navrženo ostalo. Vse, k*ar se da storiti, store in bodo storili, da pred končnoveljavno ratifikacijo madžarske mirovne pogodbe rešijo kar največ ozemlja bivše Ogrske. Zgodovina bo enkrat vedela povedati, kako daleč so narekovali odstop Karo!yjeve vlade politični razlogi in zakaj so pognali »naiLujšt^a satane , Belo Kub na na politično krmilo, saj je bi1 V-..iljševizem ravno takrat največji bau bau za apadnoevropsko politiko. Pozneje se jim je zgodilo kakor onemu čarov .uku, ki je pozval prt več duhov in se jih ni mogel rešiti. Se nekaj osm bo razjasn" . jodrvina: kako daleč je ra Clarka v ?.7\ z d m sko in vzhodno-eot, ko politiko-'Anglije, -akaj od tistega časa se opaža, da je 'n>> P--- odkrita - politika antaV-te napram Madžarski stopila z kulise, čimer se je ogrsko vprašanj'' zelo zav sijalo in ne bo rešeno dosledno, kakor nobeno drugo vprašanje, ki pride pod lepljive prste pariških »mirovnih* diplomatov. Takoj po polomu habsburške monarhije so antantni krogi izjavili nedvoumno, da se bo mir z Ogrsko sklepal po narodnostnih načelih. Vsakomur je bilo jasno, da nihče nima namena protežiratl Madžarov, z druge strani pa je bilo izključeno, da bi antanta sprejela madžarsko teorijo o narodnosti. Ampak zagovornike je našla Turčija, prijatelje je našla tudi Madžarska. Malemu narodu je vsaka vas dragocena in treba se je bilo informirati ali je res že vse zgubljeno i Tu moram zopet opozoriti na to, da je j antanta pogaziia skoraj vsa načela, radi katerih I smo je cenili med vojno. Mali narodi so dobili vlogo hlapcev in poslov pri bogatem gospodarju in njegovi Odlični družini, odločilne besede pa jim niso pustili niti takrat, kadar, je šlo za njihovo lastno kožo. Ko je Madžarska rehabilitirala svojo grofovsko vlado in nastopila z reakcijo, kakršne ni v nobeni evropski državi, je bil zunanji položaj še vedno neugoden, ampak vedela je dobro, da tudi najhujša brezupnost ni tako huda, kakor se dozdeva, Proti Čehoslovaški in Rumuniji se zaenkrat ni dalo ničesar pridobiti, izkoristiti pa bi se mogel nejasni položaj kralje- j vine SHS, morebiti tudi Meniške Avstrije; glede ! prve je bila prepričana o pomoči s strani Italije. Diplomatični manever Madžarske še ni končan; v par dneh utegnemo spoznati, kakšen bo izid. Madžari so pa pripravljeni sprejeti tudi j trde pogoje — izhoda takointako ni nobenega i — ampak ne kot »definitivum«, marveč kot ; nekak »provisorium«. Se predno so nove meje določene končnoveljavno, se je osnovala v Budimpešti velika L;ga z amadžarsko iredento, ki ie naperjena zlasti proti Čehoslovaški m Jugoslaviji. Ta liga, ki je dejansko obstojala še predno je brzojav naznanil njeno ustanovitev, uživa podporo madžarske vlade in vse madžarske javnosti. Njeno delo je obsežno in težavno: j boriti se mora s številnimi zaprekami, ki ga i ustavljajo na novih državnih mejah in deloma j celo onemogočajo v tzv. »neodrešenih« pokrajinah. V Budimpešti dela neka velika tiskarna izključno za ootrebe te Lige, ki je v zvezi z madžarskim zunanjim uradom ter v marsičem prevzema njegove agende. V slovaških krajih ima nastavljene tajne zaupnike, ki širijo med prebivalstvo vtihotapljene letake ter agitirajo proti češki vladi. Ti agitatorji so se morali z prisego zavezati, da bedo delali samo po danih navodilih, j sicer vedo, da jih čaka — »črna roka«. Zadnja j razkritja v Baranji kažejo, da se je pričel enak zistem uvajati tudi na jugoslovanskemozenlju. Madžari so nadalje sestavili posebno »slovaško« odposlanstvo z prof Jedlitczkom na Čelu, ki se je podal® v Pariz in zahtevalo »v imenu Slovakov« priklopite v Slovaške k »materi Madžarski«. Čehi so imeli v Parizu dovolj vpliva, da so jim izpodbili to intrigo. Zdaj se oslanjajo na duševno zapuščenost slovaškega ljudstva (85% analfabetov) ter izkoriščajo njegov verski čut za boj proti čehoslovaški »brezverski« vladi. [ Skušajo mu vbiti v glavo, da Čehi zatirajo slovaški jezik in tlačijo njihovo svobodo, dasi uživa slovaško ljudstvo one pravice, katerih sploh še ni poznalo in ima v Narod. Shromaždeni primerno število svojih zastopnikov, česar mu Madžari niti v načelu niso pustili. Nič manj nesramna ni agitacija, s katero ta nevarni sosed ogroža mir in red v ozemlju, ki so ga kot našo etnografsko področje zasedle jugoslovanske čete. Zaenkrat ne omejimo samci na Prekmurje in Medžimurje. Tudi tukaj je Madžarom prva skrb, da doženejo, kako daleč je madžarski režim pripravil tla za Madžare. Ne pozabimo, da se je ravno v teh pokrajinah-osredotočila madžarizacija zadnjih desetih let. Popolnoma madžarske so bile šole, uradi, vse javne in zasebne ustanove in sistematično se je ljudstvu vcepljal ugled, strah in pokornost pred Madžari; namenoma so se nastavljali v teh krajih najbolj korumpirani toda najdrznejši Madžari, ki so pritegnili k sebi celo vrsto slovenskih in hrvaških odosdnikov. Okupacija je pač prekinila njihovo delo. pognala večino madžarskih uradnikov čez meje, ne more pa čez noč odstraniti pogubnega vpliva, ki ga je imel na prebivalstvo prejšnji režim. S pomočjo skrivnih zaupnikov skuš ; o Madžar: še > e d končnoveljavnim sklepom' viru izzvati nezadovoljnost med ljudstvom. .0 j m Ja za posle- 1 dico nered in nemire na tein osem’ju. Iakrat bi Madžari pokazali svetu: Glejte, krivica se jim godi. žele si nazaj k »madžarski materi«. Zlasti po Medžimurju razširjajo številne letake, pisane v dobrem medžimurskem narečju (kako dobro poznajo dušo prebivalstva!) in izdane od Hm vedskega društva Medž/murje (to so nezaposleni madžarski uradniki iz Prekmurja in Medžimurja). V nekem letaku pravijo med drugim; »Madžarska bode vam osnovala samostojno županijo, v kateri postanete bogati in srečni kot nihče v ceh državi, Straške za to plača m idžarska vlada kot nagrado za trpljenje pod Jugoslavijo. Pet let vam ne bo treba plačati davka. Sladkor in. druge potrebščine bo vam dajala bogata Madžarska po najnižjih cenah . . . Medžimurje bo imela svojega škof a . . .« Obljubljam tudi prosti nasad tobaka, prosto žganje., elektriko itd. Z dvema besedama zagotavljajo pravice med-žimurskega jerika (!). Izdajajo tudi list »Medži-rnurje —Murako«. ki se tiska v Veliki Kanži V tem listu nesramno ščuvajo proti jugoslovanski vladi, katera hoče h Medžimurcev napraviti — Vlahe (!) Zlasti se sklicujejo na zapostavljanje »medžimurskega jezika« (I) in na katoliško vero, dasi — kakor dobro pravi N. P. — ravno to dvoje največ govori proti Madžarom. Naglasiti moram, da je madžarska agitacija hvala Bogu brc/, uspeha, ampak opozoriti moramo na njo, ker se v nji zrcali vsa nesramnost madžarske politike Tudi v Prekmurju razširjajo Madžari hujskajoče letake, vendar ne v toliki meri. Menda računajo, da jim izza Medžimurja pripade Prekmurje samo po sebi. u v er j eni so pa tudi, da ni tako sigurno v jugoslovanskih rokah. To njihovo mnenje o Prekmurju se je pokazalo zlasti prigodam zadoščenja za napad pri Dolnji Lendavi; zabeležili so ga tudi zagrebški list B. Tedenske novice. Vendar zamenjava 1:4? Poročila, ki prihajalo iz Beograda glede valutne reforme, niso jasna in si celo v načelnih vprašanjih nasprotujejo. To nasprotje se opaža tudi v uradnih in poluradnih objavah. Boj med krono in dinarjem se še vedno bije, kljub temu, da je finančno ministrstvo izdalo komunike o sporazumu. Dozdeva se, da ta objava ni bila odkritosrčna in da beograjski krogi niso ravno častilci iskrene in bratske financijelne politike. V Ljubljani se je vršilo pretečeno nedeljo protestno zborovanje združenih slove «skih korporacij, kjer so nastopili govorniki vseh strank in zahtevali pravično rešitev valutnega vprašanja. Župan dr. Tavčar je v svojem govoru omenjal, da smo mi sami kradli ugled naši ,kroni, ker smo kričali, da je krona zanič. Slovenske pokrajine so vredne toliko kot Macedonija, Relacija 1:4 nam poje smrtno pesem. Opozicijonalne stranke se pogajajo z vlado glede vstopa v ustavotvorni odsek in obnovitve parlamentarnega dela. Madžarska je dala zadoščenje radi napada pri Dolnji Lendavi in je obljubila, da se slični dogodki ne bodo več ponovili Odstranila je poveljnika polkovnika, odvzela čin poročniku napadalcu in odpustila prizadete podčastnike. Plačati hoče v denarju povzročeno škodo in odškodnino ranjencem. Naša vlada bo sedaj zopet dopustila izvoz živil v Madžarsko. Ljutomer. Slov. pevsko društvo v Ljutomeru se priredi v nedeljo dne 8. februarja zabavni večer. Spored objavimo v prihodnji številki. Tatvine. V Branoslavcih so tatovi v sredo dne 7. t. m. ukradli kmetu Ivanu Novaku enega najlepših konj v vrednosti 8000 K v času, ko je vsa družina bivala pri maši. Tatove so zašle do v ‘‘ do Male Nedelje, a brez uspeha. Kuv zaklepajte hleve! — Trgovcu Francu S enu iz Ljutomera je bila u iradena večja m.iož 1. manufakture v vrednosti 2695 K, ka-ter e £ : r pil v Ljubljani. : ¿b; ar se *?liža in ž niim žrebanje Loorodf' efektn »cerije, ; acero prireja n.i? »Dobrodelnost« v Ljuoij. u. Čisti do- bu.ek io* ; J namenjen slepcem, sirotam m . .iv„ idoiu. D t- j e 13 17 v skupni vre- dnosti 80.000 £L v .uvni dobitek j - vreden *■- 300 K SreČR' sc po 2 K 11 se naročajo v loterijski pisarni v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Ker je do žrebanje le šr 14 dni, zato hitite z naročili! Naročite po več srečk skupaj! V Prekmurju je 19937 ha veleposestev Dela za agrarno statisti<0, ki bi služila kot podlaga izvedbi agrarne reforme, so izvršena za Slovenijo in Prekmurje. Francoski ministrski predsednik Cie menceau je odstopil in se ne bo več udeleževal političnega življenja. Cesarja Viljema, bavarskega princa Ruprehta, admirala Fro tzi, polkovnika Bauerja in Bartemoeterja, 32 poveljnikov podmormkov, 2 poveljnika zeppelinov zahteva antanta kot povzročitelje vojne. Kaj je novega po svetu. Dne 19 t. m. naprej je v Nemški Avstriji na vseh progah južne železnice ustavljen osebni promet. — V Zagrebu so zopet pričeli stavkati črko stavci. Listi ne izhajajo več. — Na Francoskem imajo velike povodnji. Ponekod je ustavljen železniški promet. Tudi v Parizu se po nekaterih predmestnih ulicah vozijo s čolni. V Nemčiji je poplavila Rajna. V Kolinu je bila povodenj t^ko velika, da so se ljudje k znameniti kolinski katedrali vozili s čolni — V Nemčiji socialistična vlada ostro nastopa proti komunistom, ki še vedno delajo za uvedbo boljševizmu — Češki prezident Masaryk je zbolel. — Nek nemški list poroča, da je vsled pariških mirovnih pogodb pripadlo k tujim državam čez 10 milijonov Nemcev. Za narod, ki si je vednn domišlja!, da mora zagospodovati nad cedra svetom, je to huda toda zaslužena pokora. — O ruskih boljševikih se sliši, da so odpravili smrtno kazen in vsak političen teror. Ljudski komisar Trocki j je razpusti! 3. rdečo armado ter jo imenoval za prvo delovno armado, ki bo služila izključno le kulturn:ni nalogam. Njeno delo bo obstojalo v tem, da bo pribavljala živila in krmo. skrbela za njih nakladanje in prevoz, sodelovala pri javni piehrani, pri izdelovanju poljske g;:, orodja in raznih polskih delih. — Nemčija bo plačala kot prvi obrok vojne odškodnine 142 milijard, j od tega dobi Jugoslavija 9 mlijard — Mad- i žare so mirovni pogoji tako potrli, da so v Budimpešti na vseh javnih in mnogih zasebnih poslopjih izobesili črne zastave. Duhovništvu je bilo naročeno, da mora raz prižnic pozvati ljudstvo k splošnemu žalovanju. Kaj bi pa rekli Srbi in Rumuni, če bi vojska izpadla tako, kot so hoteli Madžari? Kolo sreče se vedno vrti in kdor je bil včeraj zgoraj, je danes spodaj. — V Avstriji so imeli pretečene dni hud vihar Na Dunaju je napravil ogromno škodo. 2 osebi ste bili ubiti in mnogo ranjenih od opeke. — Elektrarna na Fali pri Mariboru preide v jugoslovanske roke. Prodana bo za 56 milijonov kron Elektrarna proizvaja 50 tisoč konjskih sil in lahko zalaga s svojim tokom vso Slovenijo. Zgrajena je bila s švičarskim in nemškim kapitalom. — Iz Trbovelj poročajo, da se tamošuji rudarji zopet pripravljajo na stavko. Niso zadovoljni s plačo, a v resnici so nahujskani od komunistov. Tažko je z ljudmi, katerim ne diši nobeno delo, a ki hočejo gospodsko živeti. Bati se je, da bodo vlaki spet ustavljeni. Muropoljski rojak inženir Lupša se je vrnil na svoj dom pri Mali Nedelji. Bii je dolga leta v vzhodni Aziji, posebno v Siamu, kjer je zavzemal ugledna mesta in užival splošno priljubljenost. V Makedoniji je 2,972.700 hektarjev neobdelanega zemljišča. Koliko kruha bi lahko prirastlo namo na makedonskih poljanah, če bi se obdelale! Kakor se poroča, so nedavno prispeli v Beograd zastopniki lužisicih Srbov v Nemčiji, ki se zanimajo za to ookrajino in jih je mnogo pripravljenih, da se preselijo v našo državo. Lužiški Srbi so v splošnem dobro stoječi kmetje. Naseliti se namerava tudi več rusinskih družin. Za vse bo v Jugoslaviji dovolj dela in jela ! Tvornica vžigalic se bo ustanovila v Rušan prs Mariboru. Predpriprave se že vršijo. Prošnjo za obut8V, obleko in denar naj se pri Oblastni državni zaščiti dace in mladine za Slovenijo v Ljubljani (pri prejšnjem Pokrajinskem odboru za zaščito dece v Ljubljani) več a e vlagajo, ker so do-tični viri izčrpani. Novo vložene prošnje se bojij*» prosilcem vračale nerešene. V časopisih se bo «. ¿Jo, kedaj se bodo prošnje zopet sprejemale. Oblast, Ir-žavna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubguai, dne 14. januarja 1920. Ustanovitev keramičnega učnega zavoda v Sloveniji. (Piše J. M., Gor. Radgona). Sedanje razmere v Jugoslaviji jasno dokazujejo, da je pri nas nujno potreben razvoj lastne industrije, ako hočemo postati v resnici neodvisni, in to je tem lažje pri onih industrijskih izdelkih, za katere imamo doma dovolj potrebnih surovin. Keramika proizvaja celo vrsto prepotrebnih predmetov, bodisi za domačo rabo ali pa kot materija! za zidanje, zlasti za. postavitev topilnic, razbelnic in oiag, ki služijo za vse obrti, katere delajo z ognjem. Brez nezgorljivih keramičnih izdelkov ni pravzaprav mogoča nobena obrt. Železo, jeklo, baker, cink, kositer, steklo, porcelan, lončenina, kameno orodje, soda, apno, cebient, žveplena kislina, koks, prhavica, parafin, svetilni plin, smolnati izdelki, barvila, zdravila, ki se dobe potem suhega prežiganja oglja, rjavega premoga, šute, lesa i. dr., vse to se da izdelati ali predelati šele tedaj, ko nam keramika izdela snov za zidanje peči in naprav za prežiganje kislin. Vsied tega je potrebno, da naše ljudi, ki so sposobni za to" obrt, na dom ači h učnih zavodih usposobimo za uspešno sodelovanje pri jugoslovanski keramični industriji. Keramika izdeluje tudi opeko, strešno opeko, strešne okraske, opeke za okraske poslopij, za olepšayo pri zidanju, komade, za ozalj-šanje vrtov, drenažne cevi, plošče za tlak, plošče za veže, za kuhinjske stene, za kopalnice, cevi za kanalizacije, zdravstveno lončevuio, blago iz inajolike, pečnice, raznovrstno posodo za domačo rabo, namizno posodo iz lončevine in porcelana, posodo za vkuhanje, lonce, posodo za prevažanje kislin, raznovrstne vrče. ne/gorljive tvarine in take tvarine, ki jih tudi kisline ne razjedajo, končno tvarino za peči vseh obrti, kakor je samot, dinas in magnezitna opeka ter še mnogo drugih nezgorljivih izdelkov za vlako elektrotermičnih topilnic itd. Keramični izdelki tvorijo velevažen izvozni predmet. Poglejmo na pr. Marsailles, kjer se vkrca vsako leto 400 milijonov komadov strešne opeke za izvoz v razna pristanišča Sredozemskega morja z velikanskim dobičkom. Izdelovanje teh keramičnih predmetov naj bi se poučevalo ali v splošni ali pa v špecijeini šoli primerno sedanjemu tehničnemu razvoju, učenci pa naj bi. si prisvojili zaeno potrebnega trgovskega znanja, da bi postali zanesljivi in vporabni delavci, mojstri ter tehnični voditelji Charles Dickens. (Dalje) Bila je to južnoameriška obala. Imeli smo v resnici imenitno plovbo. Nismo izgubili niti enega jadra, noben mož ni bil zbolel. Lahko vas zagotovim, da je »Deber namen* izvršil le prav malo tako srečnih plobev. Poslali so me na koš, da ugotovim, kako je z zemljo na obzorju in ko sem to storil ter poročal o stvari kapetanu, se je mož takoj podal v kabino, da bi znova pregledal svoja navodila in karte. Ko se je bil vpnii na paiubo, je izdal povelje pa smo spremenili stner nekoliko bolj proti vzhodu — pozabil sem že točko, na ka-tero je kazala magnetična igla v kompasu — sicer pa to njč ne moti. Česar se natančno spominjam, je to, da je bila popolna tema, ko smo se bližali k suhemu. Obrnili smo ladjo proti vetru in zvedevši, da se nahaja na gio-bočjih vodah, pustili smo struji, da jo je prosto zibala semintja. To me je začudilo, zakaj noben izmed nas ni vedel, kake struje vladajo na teh vodah. Tudi smo se čudili, zakaj kapetan že ni vrgel sider: na moje vprašanje je odvrnil: »Ne, moram prej dvigniti luč na sprednjem jamboru in čakati na enak odgovor z obale.« Svetilka na jamboru je bila užgana, toda na obali se ni pokazalo nič podobnega. Čakali smo. Bilo je zvezdnato in brezvetrovno. Le tuintam je zavel kak vetrček z obale. Struja nas je nosila nekoliko na zahod, mogoče že celo uro, kakor se mi je zdelo, ne da bi se pripetilo kaj pomembnejšega — ko naenkrat, na mestu luči tovarn in delavnic, s čimer bi mnogo pripomogli k industrijski osamosvojitvi dežele. S tem naj bo dana vzpodbuda k ustano vitvi keramčnega zavoda v Sloveniji, ki naj obsega začasno vsaj pouk v predmetih stavbene keramike, t. j v izdelovanju opeke, strešne Opeke, raznovrstnih cevi. plošč, plošč za veže, domače posode, peči za sobe in nezgorljivih izdelkov. Tej šoli naj bi se pozneje priklopil poseben oddelek za umetno keramiko; kjer bi se naj poučevalo izdelovanje nagizdnih predmetov iz fayence, majohke, trde lončevine, iz kamena in porcelana. Pomniti je treba, da celo prva tvornica topov in orožja v Nemčiji, znana tvrdka Krupp v Essenu preustvarja razne prostore svojega podjetja v učilnice za gospodarsko industrijo, vedoč, da brez te industrije ni države. Uradno poročilo o rešilni valute. Pinančno ministrstvo v Beogradu javlja uradno, da je ministrski svet v vprašanju valute sklenil sledeče : 1 Finančni minister more takoj začeti s pretipkavanjem novčanic, ki so bile naročene povodom valutne reforme, na ta način, da se na vsaki navčanici mora označiti na obeh straneh iznos v kronah po razmerju en dinar — štiri krone. — 2. Finančni minister se pooblašča, da vzame današnje kronske in dinarske novčanice iz prometa v syrho zamenjave z novo kronsko-dinarsko novčanico, kakor hitro bo imel zadostno množino zadnjih na razpolago. — 3. Kronske novčanice po eno, dve in deset kron ostanejo še nadalje v prometu, dokler nove kronsko-dinarske novčanice v istem znesku ne pridejo v promet. — 4. Z ozirom na to, da je v enem delu našega kraljestva udomačena krona kot merilo vrednosti, a v drugem dinar v isti lastnosti, zato se bo v državnih blagajnicah nadaljevalo obračunavanje v obeh denarnih edinicah To dvejštvo denarne eainice se uveijavi na vseh državnih računskih listinah, t. j. državne oblasti bodo obračunavale na vseh svojih računskih listinah v obeh denarnih edinicah. — 5, Kakor hitro se današnje kronske novčanice Avstro ogrske banke in dinarske novčanice Narodne banke vzamejo iz prometa, postanejo nove kronsko-dinarske novčanice Narodne banke kraljestva SHS edino in obče zakonito plačilno sredstvo. Plačevalo se bo torej z eno in isto novčanico brez ozira na to, v kakšni denarni edinici je izražena vsota, katero je treba plačati. 6. Vrednost zlata ene na obrežju, opazimo čoln, namenjen k nam, in na čolnu dva moža. Zavpil sem proti njima in dobil odgovor: »prijatelji«. Obenem je eden izmed njiju izgovoril ime naše ladje. Vstopila sta na palubo. En je bil Irec, drugi doinačin-mešanec, kakor kava rjavkaste polti, in je le za silo lomil angleščino. To je bil čolnar. Irec je izročil kapetanu pismo, ta ga je prebral in ga dal meni. Pismo nas je obveščalo, da tukajšnje obrežje ni dovolj sigurno za izkrcanje zalog, zakaj neprijateljski vohuni (to je od stare vlade, Španci) so bili dan pred tem aretirani in ustreljeni v bližini tega mesta. Dobili smo navodilo, naj izročimo vodstvo ladje domačemu čolnarju, ki je bil poverjen spraviti nas na drugi del obrežja. Pis mo je bilo docela pravilno, redno označeno in podpisano. Pustili smo tedaj Irca samega, da se je vrnil na obalo, vodstvo brige pa je prevzel čolnar. Ta nas je vodil natanko v gotovi oddaljenosti od obrežja, vse do poldneva naslednjega dne — vsekakor so tako predpisovala njegova navodila. Opoldne smo spremenili smer, vendar ie toliko, da smo pripluli do obrežja malo pred polnočjo. Ta čolnar se mi je dozdeval na vzlic svojemu bolehavemu obrazu tako podel, da tako podlega človeka sploh še nisem videl, suh, boječ, jezljiv mešanec, presedajoč našim ljudem s svojo slabo angleščino, pa vem, da bi vsak bil y trenutku pripravljen vreči ga v morje. Midva z kapetanom sva jim naročila, da morajo molčati — imela sva ukaze in po ukazih se je trebalo ravnati. Toda ravno jaz sem bil tako nesrečen, da sem se še pred začetkom dneva, kljub najboljši volji in moči, sprl s čol- in druge denarne edinice se bo odredila svoje- časno s posebnim zakonom. Domače vesti. Radgona. Tukajšnje pevsko društvo »Zora« je priredilo dne 3i. decembra 1.1. v prostorih gostilne Karbaš v Gornji Radgoni dobro uspeli »Silvestrov večer». Prebitek znaša okroglo 1500 K, od katerega zneska se je naklonilo 300 K v prid revni šolski deci v Gornji Radgoni, ostanek pa se je priklopil društvenemu fondu. Da je prireditev v gmotnem oziru uspela tako izborno, gre hvala našim požrtvovalnim narodnim damam in gospicam, predvsem gospema Anki Blažon in Marici Domajnko, ki ste neutrudno zbirali prispevke v denarju in darilih za srečelov ter istega tudi sami pripravili in vodili. Iskrena hvala gre nadalje gospici Pepci Mihelič, poštarici v Radincih, ki je tamkaj nabrala v prid društva znesek 220 K, lovski družbi pri Voglerju za prispevek po 60 K in gospici Marici Dominkuš za ljubezhjivo sodelovanje pri godbenih točkah. Radgona. V nedeljo, dne 1. februarja t. 1., ob 9. uri dopoldne se vrši v prostorih »Murske Straže« občni zbor »Slov. izobraževalnega društva« v Radgoni z običajnim sporedom. Člani in Članice se vabijo, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže. Gornja Radgona. Že delj Časa se tukajšnji krogi potegujejo za ustanovitev ekspoziture ljutomerskega okrajnega glavarstva, ki je postala pereča potreba obmejnih okrajev gornjeradgonskega in radgonskega, v kolikor slednji spada pod jugoslovansko upravo. Navzlic zagotovilom z merodajne strani, da se bode -naši želji v najkrajšem času ugodilo, ni nobenih znamenj, da bi beseda postala dejanje. Kakor izvemo, je bilo sistirano tudi mesio vladnega zaupnika pri okrajnem glavarstvu, v Radgoni, vsied česar se je treba za vsako izkaznico ali prevoznico peljati v Ljutomer, kar je ob turških razmerah, ki vladajo ra progi Špilje—Ljutomer, zelo sitna reč; sicer pa tudi izboljšanje politično-uprav-nih razmer zahteva, da se ljutomersko okrajno glavarstvo razbremeni. Vodja ekspoziture naj bi prevzel tudi funkcije onega političnega uradnika, ki ga vlada zatnore v smislu znane odredbe nastaviti na meji, da vodi in nadzoruje policijske mere proti tihotapstvu in veriž-ništvu. Pričakujemo, da naše zahteve ne bodo slavno poginile med akti! Gornja Radgona. Aprila lanskega leta se je v Radgoni ustanovila «Tiskovna zadruga», ki izdaja naš list. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru takrat zauruge ni moglo registrirati, ker je Radgona spadala pod jurisdikcijo graškega sodišča. Občni zbor je na to spremenil pravila ter premestil sedež zadruge v Gornjo Radgono, torej v območje mariborskega sodišča. Navzlic teinu, da se je zadostilo vsem zahtevam zadružnega narjem. Hotel je vstopiti doli pod palubo z prižgano pipo v ustih. Ustavil sem ga, zakaj to je bilo proti predpisom. Delal se je, kakor bi se ga ne tikalo; zato sem ga odločno sunil z roko. Nisem imel namena vreči ga na tla; ali zgodilo se je tako. Urno kakor blisk se je dvignil in potegnil bodalo. Iztrgal sem mu ga iz roke, ga sunil v obraz da se je opotekel in na to sem vrgel orožje v vodo. Pogledal me je strupeno, vražje in odšel z negotovimi koraki na zadnji del palube. Temu njegovemu zlobnemu pogledu nisem posvečal preveč pozornosti, ali pozneje sem se še predobro spominjal nanj. Približali smo se obrežju ravno v trenutku, ko je utihnil veter, katerega smo potrebovali v ta namen. Ko smo vrgli po navodilih čolnarja sidro, je moralo biti med 11. in 12. uro po noči. Vladala je popolna tema in mrtva tišina vsenaokrog. Kapetan je z dvema mornarjema bedel na palubi, ostalo moštvo je spalo. Čolnar se je plazil bolj kot gad kakor kot človek po sprednjem krmu. Moja služba se je imela začeti ob štirih zjutraj, toda ves izgled te noči, čolnar in vse razpoloženje na ladji me ni niti najmanje veselilo. Odšel sem na palubo, da bi tam prespal tiste ure, ki so še mi ostajale. Hotel sem biti, pripravljen, da skočim ob prvem klicu, če bi se utegnila pripetiti kakršnakoli možnost. Zadnje, česar se spominjam, je bilo, da mi je kapetan mimogrede pošepetal v uho, da tudi njemu cela reč ne ugaja, na to pa je odšel doli v kabino, da prouči znova svoje instrukcije. To je zadnje, ka,r vem, zakaj počasno, okorno, zakona ia da pravilno opremljena prošnja že več me- | secev leži pri okrožnem sodišču, zadruga še vedno ni registrirana. Tako se je postopalo s kulturnimi podjetji v bivši Avstriji, ne bo se pa moglo v Jugoslaviji. Ali pa? Še žive! Iz obmejnih krajev nam poročajo: Stara krvnika slovenske dece in stebra vseneniškega »Drang nach Osten», nacijonalni društvi »Schuiverein« in »Sudmark«, razvijata v zadnjem času živahno delo zlasti v obmejnih nemško-avstrijskih krajih. Dne 18., 19. in 20. januarja 1920 so se vršili v Cmureku gledališčni večeri v prid »Schuhereinu» in »Siidtnarki«. Nas sicer ne briga, kaj imajo Nemci med seboj, toda če se stari predvojni Mihi prikaže tik naše meje, nam pozornost ne bo škodovala, zakaj vsi vemo, da je obstanek teh društev naperjen proti nam in nikakor ne za kulturne potrebe nemškega naroda. Orehovci. Kako drzni so zopet postali tukajšnji nemškutarji, na čelu jim znani očak štajercijancev orehovski Bračko in njegov sorodnik kovač na Žabjeku, dokazuje skoraj neverjetna vest da se je tukajšnje gasilno društvo, v katerem ima večino orehovska nemškutarija, v popolnoma slovenski vasi in v drugem letu Jugoslavije izreklo za nemški poveljevalni jezik! To je znamenje naše skrajne popustljivosti, katero smo pokazali napram ijudem, ki so dolga leta z izdajalsko zlobnostjo izpodkopavali naše narodno delo. Bračkotu in tovarišem pa povemo, da si njegovega izzivanja ne bomo dovoiili iu da bomo na jugoslovanskih tleh našli dovolj sredstev, da stremo aeinškutarskim gadom njihove drzne glave: Prometna zveza s Prekmurjem. Prejeli smo iz Murskega polja: Merodajni krogi so vendar enkrat iz-prevideli, da ja zgradba mosta čez Muro pri Spodnji Moti nezmiselna, islotako cesta čez Sester© ščavniških in giobekinskih strug do Ljutomera, pogledali so na zemljevid in zavzeli drugo stališče. V »Slov. Narodu» z dne id. t. m. se zavzema nek dopisnik Ž. (menda dr. Ž—v sam) za železniško zvezo 3 Prekmurjem preko Mure pri Bučečovcih in označuje tamošnjo železniško postajo kot križišče železnice Sobota—Maribor čez Slovenske gorice, torej ne več Sobota—Ljutomer. Tako bi prišle lepe in rodovitne Slov. gorice do zaželjene m prepotrebne železnice, Muropoljanci in Prekmurci pa zajedno po najkrajši poti v zvezo z Mariborom in glavno progo južne železnice. Ta železniška zveza bi imela neprimerno večji pomen in več izgiedov na rea-tabiliteto nego zveza Ljutomer-Ormož, ki bi v tem slučaju odpadla. Kavno sigurni izgledl na rentabilnem te proge: Prekmmje — Mursko polje — Slovenske gorice — Maribor bi utegnili napotiti državne kroge in one, ki bodo s svojim kapitalom imam: . . o zvezo s Prekmurjem, k skorajšnji ut Rojaki iz Slov, goric, gornjeradgonss.c& okraja pa uaj sc zganejo m store no. .m , j enakomerno zibanje stare brige na ¿iuuoKih vodah me je uspavalo v par minutah. Vzbudil me je ropot na kljunu ladje in robec, katerega so mi mašili v usta. Nek neznanec mi je klečal na prsih, drugi na spodnjem delu telesa. Cez pol minute sta me zvezala na rokah in na nogah. Brige so se polastili Spanci. izza kratkega boja je biio slišati šestero pljuskov v vodo — končno sem videi kapetana, ki se je bil pojavil na stopnicah in so mu takoj zasaditi meč naravnost v srce — in še en pljusk, pa je bil tudi on v morju. Razenmene bila je cela posadka pomorjena m vržena v vodo. Čemu so samo mene pustiti živega, tega se nisem mogel domisliti, uganil sem šele pozneje, ko je čolnar s svetilko y roki stal pred menoj in mi svetli v obraz, kakor da bi se hotel prepričati, ah sem to v resnici jaz. Vražji smehljaj se mu je pojavil na licu, kimnil je z glavo, kakor da bi notei reči: »Ti si torej oni, ki me je vrgel na tla in udaril v obraz. Zato so pa zdaj poigram s teboj kakor mačka z mišern«. Govoriti nisem mogel, še rnanje se ganiti. Spanci so odpirali velik poklop od prostorov pod palubo, kjer je bilo spravljeno blago ter so se pripravljali, da ga izkrcajo. četrt ure pozneje sem slišal, da je priplul skuner1*) ali kaka druga manjša iadja m se ustavil poleg brige. To iadjo so pripeli k boku naše in tako so Spanci prekladali nanjo naše zaloge. Vsi so delali zelo pridno, razen čolnarja, kateri je večkrat pristopil k meni, posvetil s *) Skuner j» naziv za manjše ladje. mogoče v prilog izpeljavi te proge; ako se medtem zgradi proga Ljutomer—Ormož, bodo morali čakati na železnico še nekaj desetletij. (Op. uredništva: Objavljamo kot prispevek k vprašanju železniške zveze s Prekmurjem. Dopisnik se moti, če misli, da dotični predlog v »Slov. Narodu» izhaja od vladnih krogov in da ga je .objavil sam dr. Ž(eria)v. ,G. deželni • predsednik se ne more tako natančno zanimati za železniške spore v Prlekiji, da bi stavil predloge v listih. Notico je spisal skoraj gotovo kak rojak iz območja predlagane železniške zveze. S tem še ni rečeno, da bi ne imel ta predlog toliko dobrih strani, kot jih imajo drugi predlogi. Vprašanje se bo moralo rešiti v sporazumu z interesenti to in onstran Mure, krajevni interesi pa ne bodo mogli biti odločilni, ker vsaki kraj ima enako upravičene zahteve, povsod so razlogi za in proti, odločiti pa bo morala vlada. Spor se bo, upamo, končal mirno, da ne bo vojske v Prlekiji!) V šolo k Sv. Petru tik Radgone hodi veliko število tako ubogih učencev, katerim starši pri najboljši volji ne morejo spraviti potrebnih učil, kakor peres, svinčnikov, zvezkov, knjig itd. Ker je uspešen pouk pri takih razmerah nemogoč, je učiteljski zbor imenovane šole sklenil, po ysem šolskem okolišu zbirati prostovoljne aarove za nabavo učil ubogim učencem. Podpisano šolsko vodstvo se torej z vljudno prošnjo obrača do vsega imovitejšega prebivalstva, da po svojih močeh daruje nabiralcem prispevke v dosego tega blagega namena. Imena darovalcev boao syoječasno objavljena v Murski Straži. — Šolsko vodstvo Sy. Peter tik Radgone. * Iz Lokavec pri Cmureku, ki leže na jugoslovanskih tleh, nam poročajo, da tam še vedno deluje nemška šuiferajnska šoia. Pristojne šolske oblasti prosimo pojasnila. iz Obmejnih Občin, ki so spadale pod cmureški okraj, se nam tožijo, da imajo slabo aprovizacijo, kar neugodno upliva na razpoloženje tamosnjega prebivalstva, uied katerim še žiyi mnogo nernčurskih hujskačev. Mariborsko okrajno glavarstvo, v čigar upravi se nahajajo te občine, naj posyeti vso skrb dobri m točni preskrbi teh krajev. Apače. (Višnjeva repatica). Apačka kotlina, ki tvori v smislu mariborske pogodbe takozvani nevtralni pas, po določilih senžermeaske mirovne pogodbe pa pripada Jugoslaviji, je dandanašnji zavetišče starih protislovenskih hujskačev, ki se trudijo s vsemi sredstvi naščuvati prebivalstvo proti državi, kateri po mednarodni pogodbi pripada. Biizu Apač ima svoj grad znani dunajski yeiemdustnjec Mcinl. Na tem gradu se pojavi večkrat angleški major, član svetilko v obraz in se mi nasmehnil prav kakor satan. Sem že dovolj star in ni mi do tega, da ne povem resnice, toda zagotavljam vas, da sem se tresel po celem životu. Groza, zvezani udje in robec v ustih, yse to je učinkovalo tako, da sem bil na pol mrtev, ko so Španci dovršili svoje deio. Bilo je to ravno ob prvem svitu,. Preložili so važnejši del naših zalog na svojo ladjo, ali izdaleč ne vsega. Pa tudi s tem so imeli dovolj dela, da so končali pred jutrom. Ni treba niti praviti, da sem bil pripravljen na najhujše, Čolnar, o tem je vsak dvom izključen, je bil sovražni vohun in si je pridobil zaupanje teh, katerim bi mi morali izročiti vojni materijah On, oziroma ti, v čegavih službih se je nahajid, so bili dobro poučeni o smodniku, katerega smo vozili, zakaj bili smo zasidrani na sigurnem mestu, oddaljenem od morskih potev, da bi jih pač nikdo ne mogel motiti pri njihovem vražjem delu. Vsied nezadostne posadke se nismo mogli braniti in ta neprevidnost nas je stala življenje. Vse to je bilo jasno kot solnce — kaj le namerava čolnar z menoj ? Cenjena družba, dam vam pošteno besedo, še danes me spreletava mraz po telesu, ko vam pripovedujem, kaj se je godilo nadalje. Ko je vse moštvo zapustilo brigo in je ostal na ladji samo čolnar z dvema španskima mornarjema, so me odnesli, zvezanega in zamašenih ust, doli v notranjost ladje. Položili so me na tla in čvrsto privezali k podu, da se nisem mogel niti ganiti. Na to so odšli. Oba mornarja sta bila pijana — ampak vrag v po- medzavezniške vojaške misije na Dunaju. Kakor je razvideti iz slike, katero je objavil nek dunajski ilustrovani list, sprejema ta antantni gospod rezolucije ODČin in korporacij, ki leže v ozemlju, katero ima po senžermenski pogodbi pripasti nam oziroma je v najzadnjem slučaju sporno politično vprašanje, ki pa ne spada pod kompetenco dunajske vojaške misije. Stem, da se ta major pusti slikati skupno z dr. Kamnikarjem in dr. ter da očevidno paktira s štajerskimi nemškonacijonalnimi krogi, ki so še pred dvema letoma nosili znak »Gott strafe England« in da nekako prejudicira rešitev obmejnih zadev, je zapustil pošteno nevtralno stališče, ki bi ga najmanj vezalo v stareh, ki se tičejo zavezniškega kraljestva Srboy, Hrvatov in Siovencev. Potrebno je, da jugoslovanske čete čimprej zasedejo priznano nam ozemlje. Pogreša se od 21. decembra 1919 posestniški srn Janez Veberič iz Očeslavec. Zapustil je dom in se dozdaj še ni vrnil. Star je 27 let, srednjevelik, sivih oči in ima male brke pod nosom. Oblečen je bil v rjavo obleko. Kdor izve kaj o njem, naj naznani uredništvu »Murske Straže«. Tihotapstvo, v Radgoni imamo dva mosta čež Muro. Do zadnjega časa sta bila zastražena oba, te dni pa je vojaška oblast opustila stražo na železniškem mostu. S tem je postala nesmiselna tudi straža na navadnem mostu, zakaj tihotapci, ki so po navadi potrpežljivi ljudje, bodo napravili mal ovinek in se preko železniškega mosta izognili vsaki kontroli. Vendar je tudi zastražitev obeh mostov nepotrebna, če državni organi ne nadzorujejo tzv. »brodov« čez Muro na Meleh in y Radincih. Dočim se na murskem mostu 'v Radgoni strogo pazi na to, da kaka babnica ne vtihotapi 3 ali 4 jajec v Radgono, gredo na Meleh in v Radincih celi vozoyi tihotapskih živil preko Mure in od tam čez Zenkovce in Slov. Gorco na nemškoavstrijsko ozemlje, oziroma v Radgono. Opozarjamo deželno vlado na to pomanjkljivost, kinaše narodno gospodarstvo oškoduje za stotisoče, ako ne za milijone! Kovači na Murskem polju in v Prekmurju, ki tožijo o pomanjkanju kovaškega premoga, se opozarjajo, da se jih bo oskrbelo iz državnega premogovnika. Vsi kovači, ki prebivajo v navedenem območju (od Gornje Radgoue do Kenija in v Prekmurju) naj takoj naznanijo na naslov gosp. Vatrosi&va Kosi, gospodarskega npravhelja v Makoie — Poijčaae, koliko kovaškega premoga potrebujejo mesečno oziroma letno ter postajo, kamor naj se pošilja. Na postajah od Radgone do Ljutomera bi se dobavljat kompleten vagon in bi se potem na vsaki postaji odgovarjajoča množina razdelila posameznim kovačem. dobi čolnarja je bil docela trezen — pomislite — docelo trezen, kakor sem jaz v tem trenutku. Ležal sem v popolni temi, srce mi je utripalo s tako silo, da bi lahko razbilo rebra. Po priliki čez pet minut je čolnar zopet vstopil, tokrat sam. Kapetanov prokleti svečnik s svečo in tesarski sveder je držal v eni, dolgo bombaževo, l oljem napuščeno vrvico pa v drugi roki. Postavil je svečnik novo lojevo svečo na tla, približno dva čeyija od mojega obraza in odšei na drugo stran ladje. Sveča je gorela prav slabo, vendar je dovolj razsvetljevala kakih dvanajst velikih sodov smodnika, ki so stali krog mene. Razumel sem takoj, kaj namerava z menoj, kakor hitro sem ugledal te sode. Groza me je spreletala, ledeni pot mi je nastopil v obraz. Vrag je pristopil k enemu sodu, stoječemu v isti črti s svečo in je pričel s svedrom vrtati v sod. Orni, pošastno se lesketajoči debelozrni smodnik se mu je sipal v dlan. Ko ga je imel toliko, kolikor ga je potreboval, je napeljal en konec z oljem namočene yrvice v odprtino tistega soda, a vrvico je posipal s smodnikom tako na gosto, da se ni videla iz smodnika. Kar je na to storil — in to je resnica, kakor da sem jaz tukaj, kakor da je Bog nad nami — kar je na to storil, je bilo, da je drugi konec s smodnikom posipane vrvice ovil okrog sveče in sicer približno eno tretjino njene višine, od spodnjega dela navzgor. Ko je končal, si je natančno ogledal moje vezi in robec v ustih, nagnil se globoko nad moj obraz in mi šepnil v uho: (Dalje prihodnjič.) Naknadno kolkovanje bankovcev. Opozarja se, j da je v členu 16 pravilnika o kolkovanju (štev. 164 j Uradnega lista) določeni 14 dnevni rok, v katerem so smele pokrajinske podkomisije za valutno reformo dovoljevati naknadno kolkovanje bankovcev, za Slovenijo že potekel in da se morejo torej prošnje za dovoljenje j takega koikovunja poslej vlagati samo še pri ministrstvu i financ (glavna komisija za valutno reformo) v Beogradu, j Bankovcev naj se ministrstvu ne pošilja, marveč naj se ! počaka na rešitev prošnje, nakar je dotični denar, ako se je prošnji ugodilo predložiti pristojni podružnici Avsiro-ogrske banke, ki izvrši naknadno kolkovanje. Drobiž (papirnati* mestne občine mariborske. J Ker je mestna občina mariborska naknadno položiia \ zadostno kritje za papirni drobiž, ki ga je izdala, se ta drobiž prizna kot veljavno plačilno sredstvo, ki je smejo sprejemati zlasti tudi državne in druge javne blagajnice. Občinstvo se pa opozarja, da je veljavnost drobiža omejna na okoliš mestne občine mariborske in da se mora drobiž potegniti iz proms'a najkasneje 30. junija 1920. i Pozor na bankovce! V Radgoni je v neki kavarni neznani vojak izda! 20 kronski bankovec, ki je bil markiran s staro avstrijsko 6 vinarsko znamko za pisma. Ta poštna znamka se po svoji barvi in obrobnih ornamentih nekoliko približuje koleku za 20 kronske bankovce in je marsikdo, ki ni pri denarju pazljiv ali pa ima opraviti z bankovci na bolj temnem prostoru, ne bo spoznal za falzificat. Gotovo bo v prometu še več takih ali podobnih neveljavnih bankovcev in svarimo naše ljudstvo pred površnostjo in nepazljivostjo gledekolko-vnih bankovcev; boljše je vsakega petkrat obrniti, kot pa sprejeti nepravilno koikovane in vsled tega popolnoma neveljavne banknote. Beležke. Temna bo točnost. »Slovenski Narod* objavlja ispod peresa vojaškega veščaka članke »Naše meje s strategičnega stališča. 1. Meje proti kraljevi ni Italiji«, kjer se razpravlja o naravnost obupnem strategičnem položaju Slovenije. Če hočemo zavarovati naše meje napram Italiji, moramo utrditi našo mejno črto slično kakor Francozi pri Verdunu, ali Italijani pri Veroni, Asieru itd. To bi požrlo milijarde narodnega premoženja. Poleg tega so take utrdbe, kakor dokazuje strategični napad na Belgijo, če jih ne brani stalno neobičajno veliko število vojaštva, dvomljive vrednosti; Ludendorff jih je razrušil v par dneh. Na teh morebitnih utrdbah bi morali vzdrževati stalno 3 do 4 pehotne divizije in ogromno šteriio tehničnih čet in topništva, to je okoli 50.000 ljudi. To bi nas financijelno uničilo. Sovražniku je mogoče, da na en mah zasede črto Dravograd — Celje — Zidani most — Novo mesto — Karlovec. Da ne izgubimo vse za orožje sposobne mladine v Sloveniji, je pa člankarjevem mnenju potrebno, da se Slovenija organizira čisto miiitarlstiško kakor nekoč stara granica. Torej mesto omejitve militarizma najhujši militarizem za Slovenijo. »S temi straiegičnitni mejami nam je naložila Antanta in kraljevina Italija vojno odškodnino, ki ja hujša, nego jo je moralo plačati Nemško cesarstvo. Na vrat so nam nastavili nož, da utrdimo naše meje in vzdržujemo na njih nenavadno visoko število čet, ako hočemo imeti proste roke in lastno voljo, kar znači finančno obremenitev v visoki meri, če pa tega ne moremo ali nočemo, smo se primorani pokoriti v mednarodnem življenju volji Italije«. (11. štev.) Tako izgleda narodna svoboda od blizu! Verižniki idt V Ljubljani je pričel poslovati državni urad zoper navijalce cen, verižnike itd., katerega vodi v Prekmurju dobro znani policijski svetnik dr. Krševau. Urad je v kratki dobi srojega obstanka dokazal, da bo ubral edino pravilno pot, ki vodi k iz-lečenju te vojne bolezni t. j. brezobzirno in občutno kazen. Do sedaj je izrekel par značilnih obsodb nad ljubljanskimi trgovci: Trgovec Benedikt je bil oosojen na 6000 K globe, 2 tedna zapora in zaplembo 8! parov gamaš, ker je hotel zaslužiti pri vsakem paru 60 K-Cermak je bil obsojen na 5000 K globe, 10 dni zapora in zapad 20 kg čokolade, ker je prodajal čokolado za 4 K dražje kot je imel označeno v izložbenem oknu. Najemnik restavracije v Narodnem domu je bil obsojen na 10-000 K globe, 2 tedna zapora in zapad 63 hi belega vipavskega vina, ker je prodajal to vino, ki ga je kupil po 11 K liter in je na ta način zahteval zase 63*3 odstotkov kosmatega dobička. — Take obsodbe zaležejo precej, vendar bo v posameznih slučajih treba seči^ po strožjih kaznih. Navijalci cen in raznovrstni verižniki skušajo ravno v času največje bede in stiske obogateti. Visoke cene plačuje tisti, ki ima visoke dohodke — in teh nima dandanašnji ne delavec ne uradnik in ne kmet. Z milijoni razpolagajo večinoma le oni, ki so že prilezli na tisti klin bogataške lestvice, kamor se pehajo navijalci cen, verižniki in tihotapci. Treba jim je res »klina«, ampak močnejšega in vrvi okrog! Dolžnost vlade je, da pometa še skrbneje in strožje. Naš narod je pošten; ve dobro, kaj je poštenost in bo potrdil vsako obsodbo nad lastnimi člani, ki mu bo pomogla do časti in boljšega življenja! Trpite na reumatizmu in gihtnih bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fellerjevim Elza Fluidom je tako rekoč dobrodejno! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 27 K. Rabite milo — odvajajoče sredstvo ? Fellerjeve prave Elza krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 12 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 5 K- Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K.— Omot in poštnina posebej, a naj ceneie. Eugen V. Feiler, Stubica Donja, Eteatrg štv. 264. Hrvatska. E pridna, ki zna šivati ter ■dVVul ll<3| vse hišna dela razume, se takoj sprejme. Ponudbe na uprav-ništvo „Murske Straže“. 24 let stara, želi službe kot blagajničarka v trgovini, najraji v Radgonski okolici ali v Prekmurju. Nastop 1. februarjem 1920. Cenjene ponudbe na npravništvo „Murske Straže,- Gospodična Kmečki sin 50 let star, samec, s primernim premoženjem, teli službe kol oskrbnik pri pošteni samski posestnici, tudi vdovi z posestvom 10 — 20 oralov. Zakon ni izključen. Ponudbe na upravništvo „Murske Straže.“ za plemen, 3 — 4 mesce stara se takoj kupijo. Ponudbe z ceno na uprav-niltvo „Murke Straže“. Dva prašiča Apno »e dobi dne 3. februarja 1820 na kolodvoru v Križevcih. Poptland, o«-«nent, in late so sedaj v zalogi. Vekoslav Bratina, trgevec v križevolh pri Ljutomera. Pozor ! 35 hi vina in 00 hi sadjevca se polom javne dražbe proda, dne 29. januarja 1920 ob 9. uri dopoldan, na posestvu Marije Srunner v Čre&njevcih. Josip Etosi sekvester. primešaj krmi: vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2 pesti. 5 zavojčkov Masuna, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gotpcdarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnk6ozy v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 20 kron 50 vinarjev z poštnino. Jugoslovanskoinženirskopodjetje družba z o. z. Inženirska pisarna in stavbeno podjetje Ljubljana, Sodna ulica štev. 2 Maribor, Viktringhofova ulica štev. 34 Brzojavni naslovi: JI P — Ljubljana, JIP — Maribor. Oddelek I. Projekti, proračuni. Nasveto vanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo. Oddelek II. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija. Oddelek III. Beton, železobeton. Železna konstrukcija. Oddelek IV. Železnice, ceste, predori, mostovi. Oddelek V. Industrijik* in gospodarska poslopja. Oddelek VI. Komercijatne razpečavanj® gradiva, orodja in industrijskih tvarin. Jugoslovanski kreditni 3avod PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 3 7«, čistih brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod iz svojega. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska •mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji® EMA URA? Katera trajno == veseljepovzročuje? SUTTNER IK0 Niklasta, jeklena, srebrna, zlata, po vsaki ceni in presenečeni bodete! Tndi verižice, prstane, zapestnice in vsakovrstne potrebne reči, kokor škarje, nože, britve, doze za cigarete, sibič-njake, denarnice itd. Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike o. do P re dopo! uradnih dnevih se snrejema in izplačuje A' mr. Ako pa prida ns ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob se dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drug: uradni _ us** izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoM Uradni prostori so v lastni hiši, Glavna cesta, Štev. 14, tik kolodvora. Lvv"íE3EBH"ü Mariborska eskomptna banka podružnica Murska Sobota _•* ~ -«ur«. ï3£ïXXi<5IE3L V V©ll]fctOVCUL ter vloge na tekoči račun po dogovoru. v ZMCa.3ri.l>c»xruL. Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po 53» °J0 Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji. XTxNaLCl.-Ei.jL prostori v oto^iacusSati Is i-ssl. v X« sa.o.«31®t:roi>Jxa.* Dobro fdoča se ila takoj v najem v Veržeju, hiš. štev. 36. pekariji Posredovalnica vseh služb posreduje zanesljivo moško in žensko služinčad, sobarice za privatne hiše, hotele, natakarice za gostilne, hlapce, dekle itd., ter se priporoča Rozalija Ruscher v Ljutomeru. 13—* Garje, srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 8 K pri lekarni Trnkocxy, Ljubljana. Hiši - Podgane stenice — ščurki in vsa golazen mora poginili ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 7-—, za podgane in miši K 7'—, za ščorke K 8'—, posebno močna tinktura za stenice K 7*—, uničevalec moljev, prašek za sši v obleki in perila, proti mravljam, prati nšem pri perutnini K 6*—, prašek proti mrčesom K 6'—, mazilo proti ušesi pri ljudeh K 4*—, mašilo za uši pri živini K 4’—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalcev rastlin) K 6-—. Pošilja po povzetju Zavod za ekspert M, Jnnker, Zagreb 46, Peirinjska ulica 3 Hočete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor baržun mehko kožo ? Nočete solnčnih ogrcev ? peg, mozoljev in Uporabljajte Felerjevo pravo Elza obrazno, kožo ob-varjajočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 6 K, No. III močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjeve najfinejše lilijnoinlečno mile 12 K. Hočete imeti lepe, zdrave lase? Fidlerjev» prava Elza Tanoehina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Zabrani plešo! 1 lonček 6 K, Na.III 9 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 7 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 1 K 80 v, in 2 K 58 v. Mučijo Vas kurje očesa? Felleijev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin,hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škadljica 3 K 50 v. velika škadlja 5 K 50 r, Želite še kaj? Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda) 1 škadlja 5 K. Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škadlja 5 K. — Fellerjev mentolui čtnik zoper glavo- in zobobol 1 škadljica 3 K 50 v. Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki stekljenici špecijalni £4 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Klnger, bel, roza in rumen. 1 velika škadlja 11 K. Močna irancovka u steklenicama po 6 K in 16 K. Lilijino mlečno milo 15 K. Katranovo milo 8 K. Hega-puder Dr. Klnger 12 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. eugeb v. feeler, smi«, s s&r Podpirajte prekmursko dijašttro ! JJaica sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksporfM trgovina Ed» Sugspanz, Pristova5 Slosefiifa. Gospodarska zadruga 2a Prekmurje, Mursko polje in Slou. gorice r. 2.1 0. 2. ima v zalegi po najnižjih dnevnih cenah razno manufaktnrno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko: usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine. Ktupugtt zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke. ~~ f*©*retfu|e pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin. Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: v Gornji Radgoni. Podružnice: Cia«skewa n IKIursk®! Sobota. Dolnja Lendava :: Križevci pri Ljutomeru banka v Xjjul>lja.zii. P03ÍV k subskripciji novih delnic. Vsled sklepov občnih zborov delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 5, maja in 21. decembra 1919 v to pooblaščen ie sklenil upravni svet na temelja odobrenja Poverjeništva za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani od 27. oktobra 1919, št. 9068 v svoji seji dne 21. decembra 1919 provesti zvišanje delniške glavnice «d SHS K 20,000.000'- na SHS K 30,000.000'- - z izdajo 25.00CI novih delnic po SHS K 4U0 - nom. vskopnem znesku K 10,000.000 - pod sledečimi pogoji: 1. Subskripcija novih delnic se vrši osi 15. da 31. januarja 892© a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Trstu, Sarajevu; Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah ; b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku; c) pri Živnostenski banki v Pragi in njeuih podružnicah v Čehoslovaški in d) pri Podružnici Živnostenske banke na Dunaju v Nemški Avstriji. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsakih 5 starih 2 novi deSniei à K 400'— nom. po SRS K 700'— tel quoi, ki so« plačljive naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tete ne vpoštevajo. 3. Novim interesentom se ponudi ostanek 5CS00 delnic à K 400'— nom. kakor tudi morebitni ostanek dosedanjim delničarjem pripadajočih delnic, ki jih isti ne subskribirajo, po SHS it 900-— tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. 4. Nove delnice so deležne Čistega dobička za feto 1920 ter opremljene s kuponom za leto 1920. 5. Pri subskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcjjskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o vplačanih delnicah. 6. Od ažijskega kurznega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad te emisije SHS K 1,000.000-— pokojni” skeiim zakladu banke, ostanek pa pripade azijskemu rezervnemu zakladu banke. 7. Nove delnice se izreče subskribentom tekom leta 1920 proti izročitvi začasnih potrdi* oziroma obračunov o subskribiranih delnicah. 8. Reparticijo delnic, določnih za nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskrip. ;;kem roku. I? Ljubljani, dne 29. decembra 1919. Upravni svet LjnWanske " fec*ltne banke. izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni. Origovorir urednik: Božidar Borko. lisk tiskarne F. Seadifgch v Radgoni.