List 36.
Gospodarsko stvari.
Korist poljskega kolobarjenja ali semenskega
vrstenja.
Ni je, bi djal , ne njive ne zemlje, ktera bi se z enakimi večletnimi, zaporednimi pridelki ne izmolzla in tako spustobila , da bi se zadnjič nič prida več ne pridelalo na nji. Nektere rastline se posebno slabo obnašajo , če se več let zaporedoma na isto njivo sejejo ali sade. Tako na priliko, rudeča detelja ne rodi dobro, če se poprej kakor čez 6 let zopet seje na isto njivo, grah pa čez 7 do 9 let. Nektere rastline, posebno žito preraste plevel, če se več let zaporedoma na isto njivo sejejo, tako, da je gospodar dostikrat prisiljen, s posetvijo prenehati in njivo zastran plevela v praho pustiti.
To je bilo najbolj vzrok, da so jeli gospodarji z razno posetvo kolobariti. In ker nas kmetijska kemija uči, da širokopernate rastline ne izmolzejo prsti tako kakor ozkopernate, temuč jo tu in tam še tudi zboljšajo, začeli so umni gospodarji po strnini širokopernate rastline, kakor na priliko, krompir, sočivje, deteljo itd. sejati ali saditi, in temu kmetijstvu so gospodarji dali ime ^kmetijsko kolobarjenje" ali „semensko vrstenje."
Poglaviten dobiček, in reči se sm6, največi dobiček kolobarjenja je, da se malo izmolze zemlja.
Drug velik dobiček kmetijskega kolobarjenja je, da se prah i ali popolnoma slovo d&, ali da je je saj redko treba. — Nekteri gospodarji so menda njive v praho največ zato puščali, da so na njih svojo živino borno pasli in da so njivo prehudega plevela oprostili. Prahe se dajo le ondi zagovarjati, kjer je malo ljudstva in kjer je poleg obdelovanega polja tudi dovelj senožet in pašnikov. Kar se je začela detelja bolj po-gostoma pridelovati in živina v hlevu krmiti, si ve gospodar boljšo klajo za svojo živino pridobiti, kakor je ona, ki jo živina po prašni njivi pobira; s tem pa, da po žitu sadi krompir ali kak drug okopovaven sad, zemljo plevela čisti in jo rodovitnejšo napravlja, in po tem takem mu ni treba prahe celo ne ali saj redko-kterikrat.
Tretji dobiček obdelovanja njiv po kolobarju je pa ta, da gnoj zemlji dalje časa tekne kakor ondi, kjer se zaporedoma žito prideljuje. Kdor iz svoje njive le žito na trg vozi, jo silno izmolze; porok smo mu, da ne bo dolgo kolovratih Slavni baron Liebig pripoveduje mnogo izgledov od krajev, ki so bili nekdaj neizrečeno rodovitni, kakor okolica Ninive, Babilona, rimska Roman i j a; ker pa so v eno mer žito sejali, so izmolzli zemljo tako, da seje izvrgla v pustote. Zgodovina te kraje sedanjim gospodarjem postavlja v svarilni izgled!
Kolobarjenje ali premenjevavno gospodarstvo odločuje žitu menj prostora za posetev in mu vvrstuje take rastline, ktere zemlje tako hudo ne izpijo, ampak jo, kakor na pr. detelja, po organskih tvarinah Še zbolj-šajo, — sade se taki sadeži, kteri s svojimi koreninami globoko segajo v zemljo in tako rudninski, to je, tisti živež zajemajo izpod zemlje, kteri se za njimi sejanemu žitu dobro prilega; — tako se v s e snove , ki jih ima zemlja v sebi, poredoma porabijo; različne pridelke daje ista njiva, in vendar se ji njena rodovitna moč varuje, ker to leto se ji jemlje to, drugo leto drugo.
Po večem pridelku klaje se pri takem premenje-vavnem gospodarstvu več in boljšega gnoja napravi kakor pri samem žitu, in kar se pri tem gospodarstvu sveta žitu odtegne, se mu po bogati žetvi nadomesti.
Daljni dobiček kolobarjenja pa je: boljša razdelitev delavnih moči. V tem, ko ima kmetovavec, ki samo žito prideljuje, pri setvi in žetvi obilo opravka, kadar pa žito raste, praznuje in križem roke drži, ima gospodar, ki se s kolobarjenjem peča, pri obdelovanji listnatih pridelkov že poleti, kadar rastejo , kakor tudi pozneje, kadar iz pridelkov napravlja olje, sladkor, špirit, prejo itd. obilo opravka.
Pri kolobarju se dajo tudi še drugi dobički našteti, kterih bi ne imel noben gospodar prezreti, namreč da se njive vedno bolj plevela čistijo, da živino bolje redi, da polje bolje obdeluje in da bolje za razdelitev gnoja skrbi itd.