tef ENAKOPRAVNOST s I Oglasi v tem listu so EQUALITY Bes+ Advertising II usPeini NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium i pgr —__________— a JUME XXIV.—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) MAY 27, 1941. ' ŠTEVILKA (NUMBER) 124 življenja naših J * Mi po Ameriki | !'VI)EL PLOČNIK IN Nc ^VAL GARAŽO k '.paul, Minn. — V tukaj-je zaprt neki jetnik, ki 3t«žen, da je ukradel ploč-/ ceste. Ta izreden jetnik je stari Adolph Marquardt, 1 ^ aretiran na/obtožbo so- pr< ' jim je ukradel pločni- svc Jl trotoarje. Policija je na- vai Vegovi garaži res 52 plošč čer , Ko so ga vprašali, za- ^ j6 to storil, je izjavil, da je izP P°ceni tlakovati svojo ga- S° II Sa: ^na hiša S pnd Prairie, 'Tex. — Delav- td ^ega projekta pri North can tovarni za bombnike 1 'on Village, so zgradili te eni uri kompletno hišo. vjc 1 Je bil že prej postavljen, ge< s so pričeli postavljati hišo, 'bila v kosih, tako zvana a hiša. V eni uri je bila _ ^stavljena in hčerka obi- i , p' bo v hiši stanovala, se ™ 6111 uri že kopala v domači Nci. J Brezdomcev v 0I)nji, 5 mrtvih d ^sbad, N. M. — Tukaj je dni trajajoča povodenj, 1 Posledica je, da je nad Judi. brez strehe, dočim re- a° moštvo s čolni in letali ... , ** p 'onesrečene ljudi, ki so a Utonili. Kolikor se je rc 2 gotovostjo ugotovilo, je . 0 v tej povodnji petero o- ~ __Vi s,Kija v oblasti u nacistov ž€ ^ara, Turčija, 26. maja. iz Latski krogi poročajo, da ss ^sla oblast v Siriji iz rok °Zov v nacistične roke. l {a "komisija premirja" je Vi pestila uradno italijansko r< ^ premirja, nakar je oči- Zi .^želo onih ljudi, ki so ž; hirali, z Anglijo. d ______ š< . Smrt v Genevi , P W s L °krog 11- ure, namreč g ^ ko se je podal k po- rj jo 36 vstal s postelje in se n | V Jurij Franko, de-[jtla farmi Franka Gruber-1 ; nes zjutraj ob 4. uri pa je > ^ Pragu hleva najden mr- F zlom?jenim vratom. Oči- s ^U je v temi spodtaknilo, 1 u, tako nesrečno padel in \ |0." smrtonosne poškodbe. 'l g* je bil star 56 let in zad- 1 ni bil član kake podpor- s lj Sanizacije. Doma je bil iz L rhove pri Št. Jerneju na 1 pogreb se bo vršil ] ^^k zjutraj iz Webster je- ! | Pogrebnega zavoda v Ge- S kluba "Ljubljana" ob 7:30 uri se vrši W Seja kluba "Ljubljana" v f prostorih. — Tajnik. Nov grob S, j°s zjutraj je priminila k ®SePhine Karda, stanujoči b15°0l Hale Ave. Podrobno poročali jutri! ^ --- pa- — Dne 21. maja V^.1 John Zust. Doma je bil e' P°šta Idrija, okraj •' Zapušča tukaj sina 'siitj111 dva vnuka, v Detroitu f franka, v starem kraju \ Marijo Bogataj in dva 1 S ^ar je bil 76 let. V Ame-I blval od leta 1903. j Nocoj ob 9:30 bo govoril predsednik Roosevelt Nocojšnji govor smatrajo za najvažnejšega v predsednikovem življenju. — Govor bodo oddajale vse ameriške radio-oddajne postaje ter se ga bo slišalo po vsem svetu. — Govor bo preveden in oddajan tudi v raznih drugih jezikih. WASHINGTON, 26. maja. — Predsednik Roosevelt bo imel : svoj važen in nestrpno pričakovan govor po radiu ob 9:30 zvečer (clevelandski čas). Pri snovanju in zopetnem izpreminjanju predsednikovega govora pomagajo predsedniku Samuel I. Rosenman, sodnik vrhovnega sodišča države New York in Rooseveltov star prijatelj; Robert E. Sherwood, pisatelj, in pomožni državni tajnik Adolph A. Berle Jr. Ogromna važnost govora Iz teh velikih priprav je razvidna važnost nocojšnjega pred-sednikovega govora, katero je j predsednikov tajnik Early še j podčrtal z ugotovitvijo, da je predsednik posvetil temu govoru več časa in pozornosti kakor j] kateremu koli govoru v prete- j' klosti. i Predsednikov govor bodo od- ' dajale vse ameriške radio-oddaj- ' ne postaje in govor se bo sliša- ■ lo po vsem svetu. Predsednikov ' govor bo tudi preveden v razne ■ druge jezike ter oddajan po radiu. Južnoameriški diplomatje — gostje Bele hiše Predsednik Roosevelt bo oddajal svoj govor iz Bele hiše, • kamor so za nocoj povabljeni sjvsi diplomatje južnoameriških : [republik kakor tudi njihove že-i ne. i ; Madžari ne morejo ukrotiti srbskih 1 komitašev na zasedenem ozemlju j Dinamitiranja, streljanja in obešanja so na dnevnem j ; redu. — Srbski četniki postopajo po geslu: zob za zob. — Madžari predvidevajo nemški poraz in 1 svojo lastno propast. (Sledeče poročilo je poslal je New York Timesu" njegov po- na očevalec Ray Brock). pojs ANKARA, Turčija, 25. maja.1 ko - Madžarska okupacijska ar- j arr lada v Bački in Banatu si z v i so silo prizadeva pokončati ak- j ivne tolpe srbskih četnikov. j , Srbski četniki streljajo stra-1 e, nočne patrulje so napadane ^ ; zasede in povsod je razširjena va] abotaža. Težke kazni za prestopke ^ V kakih dvajastih mestih in raseh so madžarske oblasti od-! se •edile, da ne sme po sončnem 1 ^^ ;ahodu nihče več na cesto. Mad- i ;ari so postavili svarilne napise,' SO1 la bo ustreljen vsak, ki bi pri-1 na iel o mraku na ulico, da bo vsak i . >ri katerem bi se našlo orožje, ^ i smrtjo kaznovan, in da se bo j ^ strogo kaznovalo vsak odpor.! roda odpora kljub temu ni ko-' lec. pe Madžari v strahu ga Madžarski prebivalci Bačke, preplašeni nad neprestanim vojskovanjem, nad dinamitiranjem bc in streljanjem ponoči, so zbeža- ^ li v velikem številu v južno Madžarsko in v Budimpešto. Mnogo ^ bogatih madžarskih rodbin, ki so spadale prej pod Jugoslavijo, je premestilo ves svoj denar v r. madžarske banke v Budimpešto, | ^ kamor so tudi same odšle in o-1 ^ stale. id. Medsebojna mržnja r< "Mi se pričanjemo čudoma čuditi, če se nam bo sploh še mogoče kdaj vrniti," mi je. rekel n neki bogat madžarski begunec, si "Mi smo imeli mnogo prijate- j; ljev v soseščini našega posestva, g ki je v bližini Novega Sada, toda z srbsko prebivalstvo nam je tako " sovražno, da je nevarnost, da bo t: prerezan vrat vsakemu, katere- F ga bi slišali Srbi govoriti madžarsko." Značilne besede Madžara j Nato je pripomnil: "Po pra- j vici povedano, jaz ne moi-em r dolžiti Srbov za to." Nato pa je t hitel pojasnjevati: "Vem, vem, i da se to čudno sliši iz mojih ust. s Saj sem sam presenečen, da s sem zopet Madžar in da sem pri- s šel zopet "domov" v Madžar- ; sko. Toda vedeti morate, da se ; je komaj dobro posušila tinta na jugoslovansko - madžarski pogodbi "večnega prijateljstva", ko je madžarska vlada ukazala g armadi, naj se pridruži ostalim v napadu na Jugoslavijo." Usodepolne slutnje "Jaz sem preživel vse predolgo časa v Angliji," je nadaljeval, "da se ne bi smejal trdit- R vam, da so Angleži zanetili to te vojno in da so oni tisti, ki so jo razširili na jugovzhodno Evro- g] I po. Madžarska armada je — to n. se pravi, generalni štab in veči- n' na divizijskih poveljnikov •— d .pronemška, in večina Madžarov sovraži Srbe. Toda kljub temu, I napad Madžarske na Jugosla- n j vijo in pa to, kar počenja mad- p žarsko vojaštvo zdaj z jugoslo- ^ jvanskim ljudstvom, bo upropa- ^ I stilo Madžarsko, ko bo ta vojna j končana in ko se bo pričelo zo- g pet s prerisavanjem evropskega zemljevida." Nemčija bo poražena e "Vi potemtakem ne sodite, da | bo Nemčija zmagovita v tej voj- r ni?" "Za božjo voljo, ne! Pa tudi večina drugih Madžarov ne ve- ^ ruje v zmago Nemčije. Težava je le, ker večina naših ljudi ne 1 i vidi več kot teden ali mesec dni ' v naprej. Vsi ti pravijo: 'Kar j !moremo storiti, storimo! Vemo, i 'da je to grozno, toda kar mo- ] remo, storimo!' " ; i Dol z Madžarsko J V okupirani Jugoslaviji je 1 madžarsko vojaštvo nalepilo po • stenah hiš slike regenta Horthy-- ja. Noč za nočjo so te slike str-, gane z zidu ali pa omadeževane i z blatom, preko njih pa napisi: 5 "Dol z Madžarsko! Dol s Hor-o thyjem! Živela Srbija in kralj s- Peter!" i- Grozodejstva nad Srbi Madžarske oblasti svarijo, da jei to, veleizdaja, ki se jo kaznu-L- je s smrtjo. Neki srbski četnik n mi je povedal, da je videl v Pri-e bičeviču tri obešene Srbe; eden i, izmed njih je bil obešen samo t. zato, ker je strgal tak lepak z a zidu. Ostala dfa pa sta bila obe-i- šena, ker sta se uprla madžar-r- skim vojakom, ki so imeli nasa-se jene bajonete ter jima hoteli Neki nacist trdi, C. da je angleška mor- v< narica uničena Značilno je, zakaj se ne iz- Z ^ krcavajo na Kreti nemške t čete, če se jim res ni bati < angleške mornarice. < BERLIN, 27. maja. — Neki C visoko stoječi nacist je danes nizi jizjavil, da se lahko smatra an- raj igleško mornarico, ki je operira- rod la na Sredozemskem morju in tiči ki je imela Aleksandrijo za svo- tev jo glavno bazo, za uničeno. Od Bet dvanajstih angleških križark jih kat je bilo enajst pogreznjenih, pra- zak vi omejeni nacist. pog Kljub temu, da pravi ta na- I cist, da je bila angleška morna- nje rica uničena, pa nima povedati 15,: niti besede o izkrcavanju nem- sle« škim čet na Kreti, katero izkr- (li cavanje bi bilo sedaj *v polnem Pa. teku, če bi se ladjam osišča ne Pa, bilo bati angleške mornarice, a- Pa, ko bi bila slednja res uničena. gel n, . j. j■ j i. J del Značilno je tudi dejstvo, da nemško vrhovno poveljstvo ne 1 potrjuje teh vesti, temveč samo cal izjavlja, da so bile štiri angleške že križarke, ki so bile pogreznjene lor v Sredozemskem morju, potop- CI< ljene po Italijanih. ---- Jl Agent Gestapa razodeva naklepe nacijske Nemčije -T. V Bivši agent nacijskje in sovjetske tajne policije pojas-nuje kongresnemu odboru mahinacije nacistov. ■ WASHINGTON, 26. maja. — Richard Krebs, 36 let star pisa- Tl } telj in bivši nacijski in sovjetski §e ' agent, je pričeval pred kon- grešnim odborom za ipreiskova- ge 3 nje neameriških aktivnosti, da ^ namerava Nemčija napasti Ze-dinjene države s pomočjo svojih ja v tesnih zvez z Južno Ameriko. ^ '' Krebs je razodel aktivnosti s . m CJli nemškega Gestapa, naperjene p( proti Zedinjenim državam, iz pj " katerih je razvidna Hitlerjeva n politika obkrožitve Zedinjenih a držav, nato pa njihovo ekonom- sko in politično zavojevanje. Krebs je povedal odboru: st si "V Zedinjenih državah ni niti r/ ene večje nemške trgovine, ki ne y a bi imela v svoji službi vsaj e- n nega ge'stapovskega agenta. j( j. "V poročilih teh agentov so klasificiram Amerikanci v troje g ,a kategorij: v prijatelje, sovraž- nike in neodvisne, le g ni "V Zedinjene države je bilo b ir poslanih iz Nemčije stotine oseb v o, v vlogi političnih beguncev ka- s o- kor tudi priseljencev, ki spada- s jo ped kvoto." r - t je Kulturo po yr'_ SEJA ČITALNICE S. D. DOMA ne Tajnik čitalnice Slovenskega si: delavskega doma, Waterloo Rd., >r- opozarja člane, da se redna seja ^ ilj vrši v sredo, 28. maja, ob 8. uri ( zvečer. To je zadnja seja do sep- l tembra meseca in članstvo je 1 da prošeno, da se je udeleži, ker je ' iu- na dnevnem redu veliko važnih lik stvari za urediti. 1 ri- ---—- i len vzeti njune konje. Srba sta jih mo napadla z gnojnimi vilami, vo-: z jaki pa so ju obstrelili v noge be- ter pustili tam ležati, nakar so ar- ju zvečer obesili. "Še tisto noč sa- smo mi zaklali osem Madžarov," , teli mi je povedal neki četnik." C. I. 0. zahteva j volitve v Bethlehem Steel jeklarnah Z volitvami delavstva naj se določi, katera delavska organizacija ima pravico do kolektivnih pogajanj. C. I. O. Steel Workers Organizing Committee je vložil včeraj v pittsburškem uradu Narodnega delavskega odbora peticijo, v kateri apelira za odredi-1 tev volitev v šestih jeklarnah j Bethlehem Steel korporacije, s 1 katerimi volitvami naj se določi' zakonito agencijo za kolektivna j pogajanja. * ' 1 Unija pravi, da je v nji včlanjenih 12,836 jeklarjev izmed 15,383. Tozadevne jeklarne so v sledečih mestih: Johnstown, Pa., (12,000 delavcev); Pottstown, Pa., (1,200 delavcev); Rankin, Pa., (650 delavcev); Leetsdale, Pa., (700 delavcev); in Los Angeles, Cal., (dve jeklarni — 833 delavcev). V treh piketiranih ladjedelnicah v okolici San Francisca se že šest tednov nadaljuje z de-: lom, in sicer brez A. F. of L. in CIO mašinistov. Jugoslovanski kralj Peter se bo nastanil v Kanadi k V Kanadi se hoče mladi kralj izvežbati za pilota zračne sile. — Jugoslo-1 vanska vlada bo ustanovila novo zračno silo. OTTAWA, Kanada, 25. maja. " Tukaj se je sporočilo, da bo pri-* šel jugoslovanski kralj Peter v Kanado, kjer se bo začasno naselil. Prošnja za dovoljenje, da 1 bi, se smel naseliti v Kanadi, je bila vlbžena pri pristojnih ob-!1 lastih že pred časom, in zdaj je bilo tej prošnji ugodeno. Tukaj-šnje oblasti pravijo, da bo kralj e Peter živel v Kanadi, dokler ne z pride Jugoslavija zopet izpod a nemško - italijanskega jarma, h JERUZALEM, 25. maja. Jugoslovanski kralj Peter upa po stati član jugoslovanske zračn« sile, ki se bo pričela v kratkeir z letalskimi silami ostalih za Le vezniških držav trenirati v Ka 2" nadi. Ambicija mladega kralj? je, postati letalski pilot. Jugoslovanska vlada v izgnan stvu namerava ustanoviti moč ~ no zračno silo, ki naj bi igrali glavno vlogo pri zopetni osvo lo boditvi dežele. Več sto jugoslo 3b vanskih pilotov, ki se jim je pc a- srečilo dospeti na Srednji vzhoc a- se je že pričelo zbirati okoli pre mierja generala Simoviča, ki j bil načelnik jugoslovanske zrac ne sile. [a nova registracija mladeničev ga Washington, 26. maja. -.ja Predsednik Roosevelt je dam Jri odredil, da se imajo 1. julija n ;p. gistrirati za vojaško službo v je mladeniči in mladi možje, ki e je izpolnili dne 16. oktobra 21 le lih Pričakuje se, da bo v tej reg straciji nad milijon mladenič« — in mladih mož. jih --7 v'o- Pozdravi >ge Iz Washingtona, D. C. p so zdravlja uredništvo Enakopra loč nosti in svoje znance v Eucli v,",Ohio., rojakinja Mary Štreki Želimo ji obilo zabave! BISMARCK POGREZNJEN; HOOD MAŠČEVAN! Prve smrtne rane je zadal nemški oklopnici ameriški bombnik, ki jo je napadel s svojimi torpedi. BISMARCK SE JE SAMO 72 UR VESELIL SVOJE ZMAGE NAD HOODOM LONDON, 27. maja. — Angleška admiraliteta danes u-|radno naznanja, da je angleška ' vojna mornarica pogreznila nemško oklopnico "Bismarck", I ki je v soboto pogreznila angleško bojno ladjo "Hood". Akcija ameriškega bombnika Da je angleška mornarica u-jela bežečega Bismarcka, se je zahvaliti velikemu ameriškemu četveromotornemu bombniku, ki je preprečil nemški ladji pobeg, dokler niso prihitele na, mesto angleške bojne ladje. Letalci na ameriškem bombniku so uzrli včeraj opoldne nemško bojno ladjo, ko je slednja hitela proti varnemu pristanišču. Nemško bojno ladjo je j zadelo najprej četvero zračnih torped, ki so jih namerila nanjo angleška letala, nakar jo je pričela obdelovati, s svojimi kro-j glami angleška bojna ladja Prince of Wales. Ladja je bila izsledena včeraj opoldne Nemško bojno ladjo Bismarck ■ je spremljala nova nemška kri-• žarka Princ Eugen. Nemška la-i dja se je otresla svojih zasledo-i valcev v megleni noči od nedelje , na ponedeljek, nakar jo je vče- - raj opoldne izsledilo ameriško letalo. Ko sta zadeli nemško bojno ladjo dve torpedi, se je - zmanjšala njena brzina, kar je J omogočilo angleškim bojnim la-x djam, da so jo dohitele. Naj-i prej sta pridrvela v bližino Bis-, mareka dva angleška rušilca, ki 3 sta izpalila vanj vsak po en torpedo, kar je bojno ladjo skoraj ustavilo, nakar so ji izstrelki e težkih topov končali njeno boj-l- no kariero. e Nemci potrjujejo izgubo h BERLIN, 27. maja. — Nem-L- ško vrhovno poveljstvo uradno e poroča, da je bila nemška bojna ladia Bismarck 400 milj od a francoskega pristanišča Bresta zadeta po dveh letalskih torpedih, nakar se je pogreznila, bo-k reč se do zadnjega. LOV ZA ZAMORCEM, KI J COLUMBUS, 26. maja. — Šerifov! deputiji so danes zasliševali dva osumljena zamorca v zvezi z brutalnim posiljenjem neke 19-letne mladenke, dijakinje na Ohio State univerzi. Skoro vsi mestni detektivi, deputiji, železniški detektivi in policisti iščejo zločinskega bru-talneža, ki je storil dekletu silo. Mladenka, ki je izredno lepa, se nahaja zaradi živčnega šoka v lpolnišnici. Mladenko in njenega prijatelja, nekega 19 let starega di-. jaka, je napadel neki zamorec, E STORIL DEKLETU SILO ko sta slednja dva sedela zvečer v parkanem avtomobilu. Zamorec je zaprl mladenkinega spremljevalca v avtomobilov "trujik", nakar je trikrat zaporedoma kriminalno napadel dekle. Dekle je povedalo, da je zamorec ukazal njenemu prijatelju, naj stopi iz avtomobila, nakar mu je zvezal na hrbtu roke ter ga prisilil, da se je stlačil v avtomobilov "trunk", katerega je za njim zaklenil. — Avtomobil, v katerem sta sedela mlada človeka, je bil parkan na neki farmi v bližini univerze. Pokojna Mrs. Marolt Včeraj smo poročali, da je u-e mrla dobro poznana Margareta Marolt, rojena Znidaršič, stanu-.. joča na 14511 Thames Ave. Po- - kojnica je bila 63 let stara ter a je dolgo časa bolehala. Doma je bila iz vasi Ulake pri Blokah, L_ fara sv. Trojica na Notranj-skem, odkoder je prišla v Ame-a riko pred 38 leti. Tukaj zapušča )_ žalujočega soproga Jakoba, dve j. hčeri, Margareto poročeno Krol-nik in Josephino, poročeno Co-l rella; sedem sinov, Edwarda B., J. Jacka, Johna, Felixa, Victorja, je Edwarda in Antona; v Evelethu g. Minn, pa brata Jerry Znidaršič. Bila je članica društva "Friendship Grove" št. 125 W. C., podružnice št. 10 S. Ž. Z. in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzetje. Pogreb se bo vršil v — četrtek zjutraj ob 8:30 uri iz es pogrebnega zavoda August F. ■e- Svetek na 478 East 152 St. ter si v cerkev Marije Vnebovzetje in so potem na sv. Pavla pokopališče, it. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje! ev ^ , , Dodatek Zadnji teden je bila priobčena zahvala za pokojnim Conradom >o- jLaurichem, v kateri je bilo izpu-iv- ščeno ime družine Mr. in Mrs. id, Joe Stefanič iz Nottinghama za al. dar v gotovini, ter se ji družina pokojnega iskreno zahvaljuje. Ljubljana prekrščena Mr. August Kollander, ki ima svojo parobrodno agencijo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. se je včeraj zgla-si.l v našem uradu in pokazal telegram, ki ga je bil pravkar prejel iz Jugoslavije, in v katerem sporočajo o prejetju nekega pisma, ki ga je bil tja poslal 21. marca. Telegram je bil odposlan iz "Lubiane", kar znači, da je bila Ljubljana prekrščena. Obenem je to znak, da je pošta v Jugoslavijo odprta in da pisma prispejo na svoja namenjena mesta. i Vile rojenice Danes zjutraj so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. Louis Opalek, 15409 Holmes Ave. ter pustile krepkega sinčka, prvorojenca. Mati in novorojenček se nahajata v dobrem stanju v Mt. Sinai bolnišnici. Dekliško ime ml^de matere je bilo Josephine Anžlovar, hči poznane družine Mr. in Mrs. Anžlovar, E. 155 St. Čestitamo! L . ' i V bolnišnici V nedeljo je šel v Glenville . bolnišnico rojak Matt Kern, na i 19105 Mohawk Ave. Obiski ne-i kaj dni še niso dovoljeni. Želimo I mu skorajšnje okrevanje! UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« 1 Owned and Published by THB AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ANI) PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-12 1 Issued Every Day Except Sundays and Holidays na Pd -aznaialcu v Clevelandu, za celo leto ......................—-------------------------------15.60 j y-c< ta « mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ......—...............................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto...................................$6.00 sop ta R merecev ...................................„$3.25; za 3 mesece ....................-.................—$2 00 vrš Za 7edinjene države, za celo leto-----------------------------------------------..............................jj j, rn k mesecev......................................$2.50; za 3 mesece.........................................»1.50 -------—---ja. Entered os Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Oifice at Cleveland, -j g Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ____________i - vse _______Ia POD JARMOM FAŠIZMA £ "Hrvatski Svijet," hrvatski list, ki izhaja v New Yorku in katerega je urejeval, dokler ni šel v pokoj, znani of don Niko Grškovič, bivši župnik hrvatske župnije na ] E. 40. cesti in St. Clair Ave., priobčuje sledeči uredniški pri uvodnik: N< "Patriotske laži 'poglavnika' Paveliča in njegovih ™ pajdašev, s katerimi so vlekli za nos one redke Hrvate, ki pg so verjeli, dab o zdaj ustanovljena 'svobodna Hrvatska' ok z že davno zarjavelo 'krono kralja Zvonimira,' ne bodo ja: posl'ej nič več vlekle. Zadeva s 'krono kralja Zvonimira' I se je pretvorila z blagonaklonjenostjo berlinskega glav- no nega 'poglavnika' v smešno, toda za hrvatski narod kljub :m< temu nad vse tragično rimsko farso. Tekom te nezaslišane farsa je 'poglavnik' Pavelič sredi srednjeveških ceremonij, kc terim so prisostvovali italijanski fašistični in dvorni paraziti, 'ponudil' 'kraljevsko krono' italijanskemu ^ kralju Viktorju Emanuelu, ki jo je od svoje strani zopet £ nag'o izročil svojemu nečaku vojvodi Spoletskemu, ki je m odtistihmal zavladal Hrvatski kot — kralj! • bi Ako je po tej tragikomediji ostal v paveličevi faši- j" stični liniji še kak hrvatski pristaš, razen seveda plačanih u, izrodkov, mora iSiti tak človek gotovo duševno bolan in z vsakega stališča brezpomemben. Tisti, ki so še s Paveli- st čem, so najpokvarjenejši izrodki hrvatskega naroda — to i0 je., naroda, ki se najizraziteje odlikuje v nepopustljivi gi borbi proti suženjstvu, in jarmu, pa ne samo, fašističnemu, P1 temveč suženjskemu jarmu v vseh oblikah. S tako zvano "krono kralja Zvonimira," ki je bila s tekom rimske komedije posajena na glavo vojvode Spo- & letskega, ki bo vladal Hrvatski kot "kralj Aiinone," je v Hrvatska končno prišla v socialno nakazo Hitlerjevega "novega reda," odnosno j P izročena na milost in nemilost v skrahiranemu fašističnemu tiranu Mussoliniju, ki je od n svoje strani zopet odvisen na milost in nemilost nacijske- ll mu tiranu Hitlerju. Teritorialno je dobila Italija največji del dalmatinske obale vključno vse otočje, razen otokov r' Paga, Brača in Hvara, kakor tudi, vsa mesta in luke se- « verno od Zadra do Sušaka, vključno i sam Sušak, Boko v Kotorsko ter vs?o obalo južno do Albanije. Sicer pa te 2 meje prav za prav ne pomenijo ničesar, ker bo celotno "kraljevstvo" — dokler bo pač trajalo — itak ostalo pod j upravo Rima in Berlina ter bo na podlagi v Rimu pod-; pisanih "sporazumov" — "sodelovalo z Italijo v ekonom- j skem in vojaškem oziru," dočim "kraljstvo" samo ne bo j smelo imeti nobene neodvisne armade kakor tudi ne , mornarice. Lahko si predstavljamo, kako se naš narod v starem ■ kraju počuti v tej Paveličevi "svobodi" in "neodvisnosti," ki je največja farsa resnične svobode in neodvisnosti. Gledajoč s hladnim premislekom na te dogodke, | človek ne more priti do drugega zaključka, kakor da ima 1 ta dogodek — gledan s političnega stališča — tudi svojo j dobro stran. Ta dobra stran obstoja v dejstvu, da ne i b< sta Pavelič in njegova, ganga poslej ne tu ne v starem j ki aju nič več zavajala poštenega, toda cesto lahkoverne-! ga in naivnega hrvatskega naroda, z nobenimi gesli o : svobodi in neodvisnosti, ker danes lahko celo slepci iz-p.evidijo, da so vse fraze teh fcrodkov in plačancev naj-n sramnejša in podla laž, in da pomeni "svoboda," o kateri toliko govore, prav za prav mrak in suženjstvo, in deer hujše kot ga je še kdaj doživela hrvatska domovina. Dobra stran je dalje tudi v tem, da bo ta dogodek raz-; č: stil ozračje ter v tem razčifščenju pokazal plačane hrvatske propalice v pravi luči, pokazal jih bo take, ka kršni so: — lopovi in zločinci, ki so s to rimsko komedijo izgubili zadnjo upravičenost za kakršne koli nadaljne politične manevre med hrvatskim narodom, ne glede na to, kjer se ta narod nahaja. Kakor nam je. vsem znano, so se med našimi (hrvatskimi) rimsko-katoliškimi duhovniki v Ameriki našli tudi taki, ki so pričeli poveličevati Paveličevo "svobodno" Hrvatsko kot narodu koristno dobrino ter so na temelju tega ojtičili rovarenje med narodom s sejanjem nesloge na tleh, na katerih je sloga najpotrebnejša. Lahko je mogoče, da so to storili na migljaj Vatikana, kakor je tudi lahko mogoče, da je tej rimski komediji posredno kumoval sam Vatikan, videč v tem dogodku svoj politični dobiček, kakor vidi Mussolini v njem syoj politični in ekonexski dobiček. Ako je temu tako, tedaj je verjetno, d;* b-~o poizkusili hrvatski duhovniki kljub vsemu temu, v f, . - . . ft; S "" Urednikova pošta is°j M raz O stavki Paineslille, Ohio. — Bom kar j a kratko poročal tukajšnje no- ^ ice, saj so že vsi ameriški ča-opisi poročali, da se je tukaj gj ršila stavka pri Diamond Alka- ZQ. kompaniji in sicer na 20. ma- ge* a. Stavka je bila v teku samo na, 6 ur. Kompanija je pristala na ^n se pogoje, katere je zahteva- na i unija. Naj še povem, da se: je> e stavka vršila pod vodstvom 1. I, O. Podrobnosti mi niso nane. Dne 28. maja se bodo vr-lile volitve med C. I. O. in A. F. jj. if L. vu Kakor je že mnogim znano, m. jriredi naše društvo št. 355 S. pa ST. P. J. na 1. junija piknik na j0 sadružni farmi S. N. P. J. Pridi- ut ;e in posetite Fairportčane in m Painesvillčane, iz Clevelanda in | k£ jkolice, saj nas poznate, da smo b< jako postrežljivi in zabavni. di Našemu društ. je ime "Vztrajnost", torej, kar pridite, mi bomo vztrajali. Louis Grzely g( --sc Štrajk in piknik cl Fairport Harbor, Ohio. — V n-tukajšnji kemični, tovarni Dia- P mond Alkali Co., ki zaposluje j£ nad 2000 ljudi, je 19. maja iz- P; bruhnila stavka, se ni njen j ^ predsednik na večkratni poziv, 1 hotel pogajati z odborom novo ''' ustanovljene unije C. I. O. Družba je skušala zlomiti 1 stavko, kar pa se ji ni posrečilo, in tako je bila delavska zmaga na čeli črti. Stavka je bila v I v pravi blitz-štrajk, kajti konca- ( na je bila v 24. urah. Društvo "Vztrajnost" št. 355 ,1 S. N. P. J. priredi prihodnjo ne- ! ^ deljo piknik na farmi S. N. P. J., I ^ v Chardon, O. i Cenjeno občinstvo je vljudno j j vabljeno, da nas obišče, poseb- s no pa rojaki iz Clevelanda, ka- r tere tudi mi obiškujemo na njih | s prireditvah. *Ne pozabite priti! Igrala bo Vadnalova godba, to- j , rej naj pridejo tudi mladi fantje j in dekleta, da se še enkrat zavrtite predno vas pokliče stric Sam pod zastavo. Na svidenje! Louis Svigel - ■ ' Iz s+ar® domovine C Zaradi preužitka Preužitkar Franc Guček v O- ] rešju pri Sevnici ob Savi se je ■ večkrat prepiral s svojim zetom11 ^ Rudolfom Ocvirkom zaradi pre- j • užitka. Po nekem takem prepi-r I ru je začel s sekiro razbijati poj i hiši, nakar je šel in zažgal go-, j :spodarsko poslopje, katero je , požar uničil do tal. Po požaru j povzročena škoda se ceni na 50 ; tisoč dinarjev. Po zločinu je po-žigalec pobegnil ter je vzel s > ! seboj sekiro in vrv, kar da slu-■ i titi, da se je odločil za samo-. j .nor. ^ Konec pivovarne Bivša Kukčeva pivovarna v _ I Žalcu je bila že pred letom pre- 1 urejena ter so v delu iste ure-i - " dili tovarno za izdelavo jute. Zdaj pa podirajo še ostali del J i pivovarne in bodo na istem pro-e štoru zgradili predilnico. Pivo-a .varno v Žalcu je leta 1842 ustanovil žalski posestnik Franc žuža. Vdova Franca žuže je le-C ta 1878 prodala vse podjetje in-. 1 ! dustrijcu' Simonu Kukcu, ki je " bil tudi lastnik pivovarne v La-u škeni. Po prevratu je Kukec e prodal obe podjetji pivovarni Union v Ljubljani, ki je leta 1924 ukinila obrat v obeh pivo-C varnah. Žalsko podjetje je po-9 tem dobila v roke Savinjska po- »i;---—-—:- n , kar se je zgodilo, prodati n ), | mislijo, da jim bo to uspelo, j se prepozno rodili. jilnica, ki je ves kompleks I zprodala. jaš --sta Hmelj za Rusijo ffr ta Po daljšem presledku je spet J >spela pošiljka savinjskega gn nelja v Odeso, kjer so jo Ru- "u že sprejeli v svojo last in br-)javno potrdili prejem. Sodi 11 da bodo v kratkem sledile Sa idaljne pošiljke savinjskega melja v Rusijo. Pošiljke bodo P° ajbrž dirigirane preko Nemči- «y __ni] Maščeval je mater . »a Lani v oktobru je bila mati tamdije Berberoviča v Saraje-u obdolžena od dveh sorodnic, w latere in hčere, da je ukradla izl ar čevljev. To je sina Hamdi- bi p tako razburilo, da je s sekiro ra bil obe ženski, ki sta njegovo later obdolžili tatvine. Veliki oi :azenski senat v Sarajevu je n 3erberoviča za to osvet.o obso- ti lil na dosmrtno ječo. fr - lil Malo kave in čaja vi Zadnji večji uvoz kave v Ju- J£ ;oslavijo je dospel preteklo je- Ci sen in od takrat so se zaloge P ;koro izčrpa|e. Tudi čaja je zad-lje čase priinanjkovalo, dasi se jrodaja do 500 odstotkov dražje kot pred sedanjo vojno. Pred lar meseci so došle manjše pošiljke čaja preko Švice in nekaj J .udi iz Finske, toda to ni mnogo zaleglo. Pravo kavo in pravi čaj 1 ji more v teh časih le malokdo 1 privoščiti. Svojevrsten posel t Na cesti iz Prizrena v d j ako-vico je nedavno narasli potok odnesel most, nakar je več ljudi utonilo, ko so skušali prebresti | potok in so zašli v pregloboko-vodo. Kmalu nato pa so se pojavili /friočni in drzni okoličani, ki so proti plačilu začeli prenašati j potnike preko potoka. Račun; se je ravnal po teži potnika, od j' 5 do 10 dinarjev. Okoličani, ki j so poznali-plitva in varna mesta ^1 v potoku, so s tem dobili nekaj j malega zaslužka, potnikom je j pa postrežba tudi prav prišla, j General Weygand -sin mehiškega cesarja? ! _ i i Nemški in za njimi češki listi, so prošle dni objavili senzacio-' nalno vest, da je francoski vrhovni poveljnik general* Way-: gand po poreklu sin mehikan-j skega cesarja in da se po njego-jvih žilah pretaka kri avstrijskih^ (Habsburžanov. Louis Maxime Weygand je'j po zatrjevanju nemških listov' postranski sin mehiškega cesar-; ja Maksmilijana, ki je bil leta' '967 ustreljen v Querataru. — Njegova mati je baje Nemka iz Posarja Tereza Weygandova, lei je .živela v Bruslju, kjer se ji je tudi rodil sin Louis. Z 20 letom je mladi Weygand, dasi belgijski državljan, stopil v službo francoske vojske in ker je bil i-, nozemec, si je lahko izbral vr-. ito orožja. Odločil se je za konjenico in ko je dobil častniški, patent, je i sprejel tudi francosko držav-. Ijanstvo. .v . I Kot poročnik je služil pri 30. .jin 40. dragonskem polku, odko-; der so ga zaradi izrednih jahal--' škili sposobnosti premestili v .. slavno vojaško šolo v Saumur-3 ju. Tu je dosegel čin podpol- - kovnika ter prejel ukaz, da moli'ra iti na visoko vojaško šolo v i Pariz. Ta ukaz je baje presene-i til vse njegove tovariše, pripi- - sovali pa so ga generalu Joffreu - ki je postal pokoren na Wey- - , 'vindove sposobnosti. --r- narodu rog za svečo, toda če , bodo morali ugotoviti, da so Po dovršenih študijah na vo- J ški visoki šoli je Weygand o- il stalno v najbližji okolici Jo- ■eovi. Skupaj sta potovala le- 1912 v Rusijo, kjer sta do- ala, da je ruska vojska v sta- ., da mobilizira v najkrajšem su in da se Francija v vsem .! , v vis nko zanese na svojega nove-j^ , zaveznika. Ob izbruhu svetovne vojne je 1 a iveljeval Weygand 5. francos- Lc mu huzarskemu polku v Nan- nepr ju. Odlikoval se je kot povelj- čil z k polka v prvih bojih, za kar ka. i je general Joffre takoj pri- p^ :lil generalnemu štabu. Po bitki na Marni, kjer je ^^ reygand zopet dokazal svojo redno strateško sposobnost, je mor .1 imenovan za načelnika gene- 't . ilnega štaba francoske vojske. ^ v Ko je general Foch za Joffre-m prevzel vrhovno poveljstvo j rancoske vojske, si je pridržal I S idi Weyganda, dasi je med .šini rancoskimi častniki vladala ve- spu ka nejevolja zaradi te nena- ga adne kariere Weygandove, ki J pla1 3 preskočil celo vrsto štabnih ^ astnikov, starejših po činu in 10 službL __Igns . 1 ščil Iveri Um, __• rao Pogostoma prihajajo najvišje 'rednote na svetlo šele pred mil emnim ozadjem nizkotnega de-lanja in zla. i11 Cim višja so spoznanja, tem /išja je cena zanje. i Bolje je pravočasno približati VZ( se dejanjem, da se ti pozneje ne ,vai 00 treba sprijaznjevati z izvrše-'_ nimi dejstvi. Nasilje in vladoželjnost ne pozna nobenih deželnih mej. — j Človeška morala bi. se morala 1 u zgledovati. S "trdo bučo" še ne predstavljaš "osebnosti" In prav tako ka-kor mehko srce še ne dokazuje dobrotljivosti. Želja je včasih mati misli, i- M sto tako pa tudi strah oče deja-nja. Časti si lahko pridobimo po drugih, toda nečastne se lahko s:; napravimo le sami. Zvijačnost ima s pametjo ta-' ; ko malo opravka, kakor surova B sila z notranjo silo. ZAKLAD V KLETI j Pri neki hiši v Varšavi so de- ' lavci popravljali vodovodno cev vi v kleti in so pri tem odkrili plo- V čevinasto škatlo z lišpom v se vrednosti 30,000 zlotov. j oi Med vojno na Poljskem je _ lastnica hiše zakopala te drago- ■ cenosti v klet in je svoji hišni povedala kraj. Hišno je prišla v klet baš v trenutku, ko so de-| lavci odprli škatlo. Hoteli so si dragocenosti de-' g lili z njo pod pocojem, da bi rii- f« komur ne pripovedovala o stva-! §j k I Hišna j s na to na videz pri- , § J stala, a je takoj obvestila last- | 1 nico. Ker delavci najdbe niso ho- l i teli izročiti, je poskrbela, polici- I ja, da se je stvar uredila. NAGRADA ČEDNOSTI ZA PI- j SMONOŠO Rumunska akademija pode- rt ljuje vsako leto tako zvano "na- I igrado čednosti" v znesku 100,- I 000 lejev. Ta nagrada predstav- I lja obresti iz zapuščine pokoj- 1 nega bukareštanskega trgovca i Mavrognenija in prejemajo naj s jo družinski očetje, ki morejo | dokazati, da so živeli v težkih | ! razmerah dostojno življenje, | vzredili večje število otrok in V jih materialno ter kulturno spra- | 1 vili na višjo stopnjo, nego so'si j8 jo mogli privoščiti sami. I ! Letos je nagrada pripadla 74- s letnemu pismorioši Vasilu Jo- c nitzi, očetu sedmih otrok, med c katerimi šteje najmlajši 14 let, i najstarejši pa je inženir pri po- J ' šti. Stari Jonitza je 32 let toč- c 1 ,no in vestno opravljal svojo i I' službo v mestnem središču. ' i Delfin torpediral letalo V bližini Kube se je zgodila e-a najbolj nenavadnih letalskih esreč. Neko ameriško letalo je višini kakšnih 800 m torpedi-al — delfin. Nesreča se je zgo-lila tako-le: Letalec je nad Kubo zašel v leprodirno meglo in se je odlo-il za velik ovinek okrog oto-ca. Prišel pa je tako rekoč z dež-ja pod okap,' kajti na drugi strani otoka je vladalo nad norjem razpoloženje, kakršno se pojavlja pred tornadi, in ki se izraža z nepreračunljivimi zračnimi toki ter vodnimi vrtinci. Stroj je letel spočetka v višini 1,200 m, potem se je moral spustili na 800 m. V tej višini ga je nenadno zajela prava poplava morske vode. Vodni smrk je bil dvignil o-gromne množine vode in jo zagnal proti letalu. Z vodo je treščil proti aparatu tudi velik delfin, ki ga je vihar dvignil iz morja bog ve kje. Kakor torpedo je švignil v krila in jih polomil. Letalo je strmoglavilo v globino. Letalec sam se je utegnil rešiti s padalom. Padel je \ morje, toda neki parnik, ki. j( šel kmalu potem mimo, ga j< vzel na krov in prepeljal v Ha vano. I_____ I j General Angari+a i ■H^M^^^mmSBB^^^ ... WH I -j ■ 1 I General Anganta je oil izvoljen za predsednika republike Venezuele. Angarita izjavlja, da se absolutno strinja s skupno obrambo zapadne hemisfere. i '_ : -- ! Na posetu iz Para- j ; guaja i Na povabilo predsednika Roo-sevelta je prispel v Zedinjenc )- države v svrho zdravljenja Hi-; d ginio Morinigo Jr., sin predsed-, t, nika republike. Paraguaj. Poleg \ )- njega je njegova mati in dekli-' ca Maria Carman Pena. Deček o se bo zdravil v toplicah v Warm ' Springs, Ga. 1 ŠKRAT IP Učitelj razlaga oblačilne dej t ^ ti hoče dospeti do besede 'r° preg; :avice". fHel tO' 1 '■' "Imenujte mi oblačilo za |%ar ;e", je dejal. r je: Petrček se je oglasil: "Hl^1" iepi, gospod učitelj." Ko je stal Napoleon visJJ t j ' svoje moči, ga je moralo vS ■ ■ li. Ties to, kamor je dopotoval, SP ; jeti z zastavami, venci in ^ l. vdušenimi vzkliki. Tudi župan r l v mestu Aschaffenburgu s0 ^ t: povedali, naj odredi, da se _ mesto za sprejem cesarja L nostno okrasilo in da bodo _ 2. poti stali šolski otroci v špa I ■ ju, da visokega obiskovalca F 1 Ob zdravijo. t11^ . go PUv Ko se je Nepoleon bliz,a' c, ®v v prve skupine otrok stale ne ^ asio. Cesarju je šla senca Pr? j^o ^lo braza. Spregovoril je neko ^ besed s svojim adjutantom 1,1 ^ je pozval župana na odgov01' "Kdo je proti povelju, ki ^ ga prejeli, naročil otrokom. ^t molče?" je vprašal raz^rj \ no. ; ff> ■i žu- i^e "Ljubi Bog", je odgovori' pan mirno. "To so namreč s lj ^ jenci gluhonemnice." t fv c Dunajski dvorni dirigent ^ a mesberger je kupoval liste dan-v isti trafiki. Nekega j^f je bil denarnico pozabil ^ t;,; ' pa mu je trafikantka pi', bo plačal pač lahko nasle 1 i dan. P "Kaj pa, če me ponoči 11 t kap?" ie dejal Hellmcsbci'gc J-], nasmeškom. j' st "Nu, v tem primeru bi ^ škoda posebno velika," je F1 vorila razmišljena trafika111 i ^ Atffl' rJ'tl V časih terorja med 0 {ej L Ijansko vojno in kratko P° ^ voini se je sovjetska obla®t 0 žala na površju le s sK1^ v strogostjo*. Marsikdo je 11 ječo in ni nikoli več videl » V ( i ga dne. Zdi se, da so se bil1 ■ E ! dje privadili tudi teh Čr° ^ L ' kajti ravno iz teh žalostni'1 ^ 1 se pripoveduje mnogo L z bridko ironično noto. mo tri te vrste: Polkovnika Smirnova vPr Pj prijatelj: rl "Kako kaj živiš?" o „ ^ t "Kakor tramvaj št. 27 -govori polkovnik. "Kako to?" se čudi pr^/fo "I, prav enostavno: Hodi«1 fl(j Ijii Taganke na I^jubljanko, P"1^'! Ljubljanke na Butirke". ^ ft moskovskih ječ). ^ ^ Dražvnega tožilci Timoš^; ji obišče brat iz Kazana in v5^j/ l! "Kako kaj živite tu v bil f "Kakor v avtobusu," a odgovor. 'Eni sede, drugi se ,m sejo." A Žid gre mimo GPU in ^ l poslopjem obrne vstran. ' ^ A i se obračaš v stran?" ga straža. "Nerad gledam s | bodočnost," odvrne Žid. i- t---- je* ] c V Duluth, Minn., so z^Ui | i- den umrli trije nadaljni !-jha Mesaba Rangu: Čharfp® ^fl. g I liik, štar 63 let in Jakob < i-j star 67 let, oba v Evelet^ k Keewatinii pa je unirla \ n.Samsa. Druge podrobnost1 znane. Usoda Miloške Venere Jlso Nemci zasedli Pariz, so lji1 ( °vi listi med drugimi remi-|zei ' čenčami na prejšnjo zasedbo ne; po nemških četah v 1. ko 71. objavili tudi spomine ra .doživljaje, ki jih je imela v tai r1 v°jni slavna Venera iz Mi- ka -v$a, cei ,.0 se je obroč nemške vojske jeseni 1870 sklenil tudi na JJ Mni strani okrog francoske ^bolnice, so na povelje mini- J J?.2a lepe umetnosti sneli slike J^h mojstrov iz njihovih ok-, °Vv Louvre in jih odpeljali . v Brest. Ker s težkimi Je .^Ornatimi kipi v zbirki J°i i Ptiir niso mogli opraviti ta- ro1 ^ Preprosto, so jih pustili pač ™c ^ftjihovem mestu, le okna. Reških dvoran so zadelali Zai ' PteHmi vrečami peska in s ^ami zemlje. Za vse kipe se ^ >le zdel ta način zavarovan- ^ posten, samo ne za slavno !je«-o iz Miloša". f c heophile Gautier je pisal te- I ,l v "Journal officiel": Misel, ^ ' j."1 mogla prekrasna grška c 3 ^ postati Prusinja in odpo- "a ,'5' 2 Seine v Berlin, vzne- ri II j* Prijatelje umetnosti pod-' J lr» ponoči." Po dolgih pos- v ministrstvu za lepe " fn°sti so sklenili, kako jo kr: 0 ^ izr v zavarovali pred to nevar- _ r- «tj0. r Os )' v 1&C UD ministrovi navzočnosti ^ko noč mramorno božico v dva dela in ju polo- an & ;v velikanski, močan zaboj iz f 0 n- , , ■ • i -i l01 L,0Vega lesa, ki so jo bil na „ i« lo obložili z vato. Zaneslji- ze tf ;°Sebe so naslednjo noč zaboj ^ ?,vile do stranskih vrat Lou- 1 te je že stal voz. Ta jo je f ' Jal p0 ovinkili do prefektu- m' . ..^'atko pred tem uradnim tri 1 ^J '-m so spremljevalce od- ™ jI |» Hi na ta način niso mog- c ;U- I e%ti, kam pride zaboj, ni po m: Pj strani niti slutili niso, J k v njem. dl *a Prefekturi so zaboj spra- ^ 0lš hodnik dve nadstrop-zemljo. Na koncu hodnika ot ^ If postavili. pokonci, pred njo . t I f kidali zid, ki so ga z raz-, ju' jstopki obdelali takr?, da !lJi J " v'ideti prastar. / L'^ ininster se s tem še ni bc »rl §j|Vol&. Pred zid je dal pos- 1Mik kup važnih aktov in ^ i tem kupom so zgradili še ff1 si., pi P lil 0- Ge bi Prusi odkrili ta r co■ 1, Sa podrli, bi za njim našli v] t ti'1 si mislli> da gre pač I ^vališče teh aktov, ne bi g av da se za naslednjim b t£j L ^skriva še ena dragoce- „ it-1'>o si je stvar predstav- \i i"" ICmist'"r iepih umetnosti- p i v 1 a bas to "varno" skriva- ^ ell |iis 13110 za Postal° kma" Id ,j.j. 1^0. Nekoliko tednov poz- J z(lt, liilj80 Namreč komunardi med u $ Pjavnimi poslopji zažgali ,(iot k Jjref6kturo. Zgorela je do n L h:0 so Upor komune Ijitj » je minister lepih umet- i 8 strahom dal iskati hra- pod razvalinami. »c ,ie pa bil čudež: neki SjL: se j- požaru podrl, je L vodovodno cev in iz £ rizgale vodne mase proti 2 I^^U kamenite božiče. Na 1 d 2ab°j je stalno curljalo c 11 rit v°de' da se ni mogla vne" 1 1 0; L H žarečih brun, ki so pa- 1 L^-\jo. Ko so ob navzoč- 1 I; ^Žavne komisije zaboj od- 1 h lei;ala starodavna lepo- : I j5 ^Poškodovana med vato 1 cV'' r .Zagledala z nebeško ved-ji 5 ^ L sančice ironije krog;s tr'■ ''<■ "" ( ;m. 1 Jmrl je od gladu pc-! leg zlatega zaklada | --1 Nekega poletnega dne 1. 1900. 1 i vozil izreden vlak skozi posta- ; 1 Pantano v Koloradskem go- 1 >vju. Skrivnost tega vlaka. je t oral nekdo izdati, kajti ko je c roj na ovinku za postajo malo 1 ivrl svojo brzino, so planili tri- 1 ; razbojniki na stopnice, ustre- <( 1 spremljevalca vlaka, zagra-li težak zaboj in pobegnili. Dan nato so opozarjali listi debelimi naslovi na dogodek: loparji odnesli, ogromen zak-d zlata!" Celo armado polici-ov so poslali na lice mesta, išli -pa niso spočetka ničesar rugega nego tri konje razboj-ikov in so ugotovili, da so pri-adali cowboyem Shortyju, roncu in Pecosu. Potem so od-rili svež grob s truplom enega med razbojnikov, Shortyja. stala dva sta bila z zlatim zak-idom izginila. V zadnjih tetih je postala meriška rudniška industrija ozorna na rudno bogastvo Ko->radskih gora. Vse to ozemlje 2 ves ta čas sistematično razsujejo zaradi rude in premoga, red kratkim so geologi pri tem elu v notranjosti ogromne kap-iške jame odkrili izsušeno ruplo nekega moža, ki ga niso logli identificirati. V prahu na leh obsežnega jamskega siste-1a so se odražale stopinje tega loža kilometre daleč in so voile do drugega mrtveca. Ležal e ves sključen na tleh in v pr-ih rnu je tičala krogla iz sa-1 lokresa. Iskali so dalje in so dkrili nepoškodovan zaboj, ki e bil do vrha napolnjen z zla-om. Tedaj so se spomnili raz-lojniškcga dogodka iz 1. 1900. . n so si rekonstruirali vso zgod- )Oc Roparji so se bili po uspelem lejanju sprli in to je stalo naj->rvo Shortyja življenje. Brone n Pecos sta ostavila konje ob /hodu v jamo, ki je njena nemarna blodišča poznal dobro le 3ronc. V jami sta se začela raz-oojnika prepirati in Pecos je EJronca ustrelil. Sedaj je bil Pe-zi,s edin gospodar zlatega raz-iada —toda izhoda iz jame ni mogel najti. Blodil je po njej, dokler ga nista utrujenost in glad vrgla na tla. Umrl je brez upanja, da bi se mogel rešiti, v temi, ki ni vanjo svetil najmanjši odsev svetlobe. Prvine človeške govorice V ameriškem Beilovem laboratoriju so v zadnjem času dalaL zanimive poskuse glede človeškega glasu. Ce vrtiš ploščo s človeško govorico na gramofonu nazaj, ne spoznaš svojega lastnega glasu. Menil bi, da čujes neki popolnoma tuj jezik, ki ga nekdo govori in vrhu tega še zelo hitrS. Celo če si to plošče mnogokrat zaigramo nazaj, je [izredno težko spoznati prav: jglas. Vzrok je med drugim \ tem, da tudi pri pravilnem go- vorjenju izpuščamo celo vrsto črk, ki sestavljajo kakšno besedo, celo vrsto zlogov pa požre-mo, da ne prihajajo do izraza. Raziskovalci Bellovega labor- 11 atorija menijo, da sta temeljni j' prvini človeškega glasu neko k brenčanje in sikanje. Sikanje je F šum brez zvočne višine, bren- r čanje pa je določeno z zvočno £ višino in zvočnimi tresljaji ter 8 dobiva svoj značaj tudi po sili, o ' s katero človek zvok oddaja. Na k teh dveh temeljnih prvinah gla- z su je Bellov laboratorij sestavil S priprave, ki razčlenjujejo z ele- e , ktričnimi filtri vsak človeški ^ glas na dvajset različnih nači- f • nov. S pomočjo takšne apara- : ture je mogoče n. pr. tudi naj- ^ : čudovitejši baritonski glas spre- 3 meniti v kcakanju podobni glas kakšnega etarca ali malega š otroka. ti Tudi milijoni ne kupijo vsega So mnoge stvari, ki ostajajo nedosegljive celo tistim, ki jim je sreča namenila bogastvo. Tako je neki chicaški milijonar pred časom ponujal okrog 6 milijonov dinarjev za pristen Shakespearov avtogram, če bi ga dobil v enem letu. Na njegov oglas, ki so ga objavili vsi veliki listi, se ni oglasil nihče. Kakor znano, je na svetu samo sedem Shakespearovih avtogramov, a eden med njimi je po vsej priliki nepristen. Tisti, ki je last Britskega muzeja v Londonu, je veljal svoječasno skoraj milijon dinarjev. Neki drugače neimovit angleški podeželski plemič je lastnik neke Raffaelove slike. Znan lon- --j; donski velemilijonar bi bil to j( sliko nad vse rad dobil in mu je j( poslal ljubeznivo pismo z neiz- k polnjenim, toda podpisanim če- v kom. Lastnik slike bi bil na ček n torej lahko napisal kakršno koli p vsoto. Milijonar se je nemalo 12 začudil, ko je naslednji dan pre- k jel ček nazaj. Potem je plemiču ji ponudil 50.000 funtov šterlin- j< > , gov v gotovini in dosmrtno ren- c< to 2000 funtov šterlingov na le- 11 to. Tudi to ponudbo je plemič n odklonil. ^ Na nekem zabavnem potovan- li I ju po" svetu je avstralski mili- n jonar Leonard v Peruju videl in n občudoval krasno krzno alpake. Q Ker goji bogataš sam ovce, je hotel takoj kupiti čredo alpak n in jo prepeljati v Avstralijo. 1 Delal pa je račune brez krčmar- j ja, kajti izvoz alpak iz Peruja ] je strogo prepovedan. Milijonar 1 je najel ladjo in je skušal na nje krov vtihotapiti nekoliko alpak. 1 Vse zaman, kajti perujski cariniki so znali njegove nakane : preprečiti Končno si je Leohard izmislil, da bi živali spravil po ' kopnem preko meje. Na skrivaj 1 jih je nakupil veliko število, na- : jel je izkušene pastirje in1 vodje ter je dal čredo gnati preko And in po argentinski nižini do Buenos Airesa. Več nego milijon dinarjev ga je stala vsa stvar, toda haska ni bilo nobenega. Živali so bile od dolgega potovanja namreč tako izčrpane, da so med vožnjo na morju vse poginile. V kroni waleških princev je majhen šop peres, ki izvirajo od posebne vrste rajčice. Žena nekega bogatega tovarnarja v Manchestru si ni želela nič drugega, nego da bi dobila tudi nekoliko takšnih' peres. Obrnila se je do velike trgovine s peresi v Londonu, kjer so ji pa poveda- i, da peres teh rajčic spolh ni na irodaj. Ta odgovor jo je še bolj jodžgal, da je na zadnje opre-nila posebno odpravo, ki naj bi i zaželjeni lišp prinesla z Nove Gvineje. Čez leto dni se je odirava vrnila — s praznimi rosami. Rajčic te vrste, od kakršne izvirajo peresa v kroni valeških princev, spolh ni bilo lobiti. Stroški za odpravo, ki so mašah skoraj dva in pol milijona dinarjev, so bili zaman. 4 rERMITI GRADIJO TENIŠČA Iz Kapskega mesta poročajo, la so s poskusi tam ugotovil, la je tvorivo, iz katerega sestoje prebivališča termitov, izvrstno gradivo za tenišČa. V drobno zmletem stanju daje plast tega :voriva izvrstna in elastična tla tenišču in ta plast je nad vse trpežna ter ji nobeno vreme ne more do živega. Nadalljnja prednost je ta, da so zaloge tega tvoriva neizčrpne in zato poceni, kajti če gnezdo porušiš le na pol, ga termiti dopolnijo v neverjetno krat-cem čaSu. WOMEN! read how thousands have been able to GET NEW ENERGY IMPORTANT Medical Tests Reveal WHY Famous Lydia E. Pinkbam's Vegetable Com- liuuiiu nd» Dt.cn ncipiug ncait, kuiiuuwii, If you feel tired out, limp, listless, moody, depressed—if your nerves ore constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy women—SNAP OUT OF rn No man likes a dull, tired, cranky woman. All you may need is a good reliable tonic. If so try famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound. Let it stimulate gastric juices to help digest and assimilate more whole- Nervous Women For Over Half A Century! some food which your body uses directly for energy—to help build up more physical resistance and thus help calm jittery nerves, lessen female functional distress and give you joyful bubbling energy that is reflected thruout your whole being. Over 1,000,000 women have reported marvelous benefits from Pinkhara's Compound. Results should deli&ht you! Telephone you druggist right now for a bottle. SICK, NERVOUS PDANKYS'£VERY 9 IjsHlllfili MANTII" I Then Read WHY Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound Is Real "Woman's Friend"! Some women suffer severe monthly pain (cramps, backache, headache) due to female functional disorders while other's nerves tend to become upset.and they set cross,»restless and moody. So why not take Lydia E. Pinkham's , Vegetable Compound made especially to help tri red, run-down, nervous wom-I en to gu smiling thru "difficult days." Pinkham's Compound contains no opi-1 utes or hahit-formloit ingredients. It I ......................I"""" is made from nature's own beneficial - roots and herbs — each with it* own J special purpose to HELP WOMEN. Famous foroverCOyears—Pinkham's " Compound is the best known and ono of the moat effectivo "woman's" tonics t obtainable. Try it I -ANURGENTMESSAGE-71 to women who suffer FEMALE WEAKNESS - Few women today are free from some sicn -of functional trouble. Maybe you've noticed ;YOURSELF 1 etting restless, moody, nervous, depressed lately—ryour work too much for you— Then why not take Lydia E. Pinkham's Vesetable Compound to help quiet weary, hysterical nerves, relieve monthly pain (cramps, backache, headache) and weak dizzy fainting spells due to functional irregularities. For over CO years Pinkham's Compound has helped hundreds of thoesands of weak run-down, nervous "ailing" women to go smiling thru "difficult days." Why not give ■ this wonderful "woman's friend" a chance to help YOU? Try itl KOLIKO STORITE U CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, d,a si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite nprnvništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: G 111 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik NASLOV:________I-_______________________ Zastopnik: ________________________i-----,— Plačal S______c______ Dne________„19___ Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršene lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 L lldOXUCiSAvill HL/WUW ivin, v«— I L t~J ----- - ■ WH AIR-BREADTH HAKKY ~~ ■fif i lipe RCY! oom't I do the 'ill /£■'. ri, IMA lilies like gatting dee 111 111 /no>pkencessV^V'0 otp WfoCL TMIMGS! INSTEAD OF fe V If IK j, MAIL DEE WAY YOU PIPPLES j e«ENTA>. J0ST IfpS? Of W, M RXLOV0WG THAT RASCALLY liNgS^^^1/ '' 1____' KEEP COM5ENG L DOES EET I1 I CIRCULAR JJ\ V J W\ RASSErtDAtte M+i --^Jlfl ' ^ A y^Z^ci \ LOOK LIKE AWYTEENG / I fc VMATTER!!^\ O T M FRANCE BEVK KRIVDA ljudska povest » Dejanje je že pjiznal preiskovalnemu sodniku. Ni hotel pono- "j viti besede, le prikimal je. c "Odgovarjajte z besedo!" s "Da," je jeknil. "Storil sem. č Sodite me po milosti!'-' se mu je ^ bolestno iztrgalo iz grla. "Saj ne veste, kako je bilo." s "Sodil vas ne bom jaz," je po-kazal predsednik na porotnike, r "sodili vas bodo ti možje. Kako ž se je zgodilo, to nam povejte in t opišite! V vašo korist bo, če govorite čisto resnico, brez vsake- 1 ga olepšavanja." i "Kaj bom olepšaval,, ko je vse j skupaj tako grdo! Nikoli nisem | ( mislil umoriti človeka!" ji Državni pravdnik, suhljat in s rdečelas človek, se je pikro na- i smehnil. ] "Če ga niste hoteli umoriti, ; ne bi ga smeli zabosti z nožem, i Tako igranje z rezilom povzroči ) smrt." < Debelušni, venomer se smeh- : Ijajoči odvetnik je z narahlo ] sklopljenimi vekami meril dr- 1 žavnega pravdnika, si posadili] naočnike na nos in se dvignil, j] "Gospod državni pravdnik boli dovolil, da g^i opozorim, naj za j bodoče opusti tako zafrkavanje pred človekom, ki se kesa svo- : jega dejanja." "Hvala l^pa za opozorilo, go- : spod odvetnik," se je državni pravdnik posmehljivo priklonil, i "Gospoda — prosim ..." je predsednik pogledal oba in nestrpno zganil z roko. Nato je o-krenil glavo do porotnikov. "Gospodje porotniki, opozarjam vas da so zadnje obtoženčeve izjave najvažnejše za pravilno sodbo in prosim za pozornost . . . Jože Jereb, pripovedujte nam; kako se je zgodilo !" je pogledal obtoženca in vrtel svinčnik v roki. "Kako naj vam pripovedu- vs • "jem?" se je Jože zmeden oziral is] okrog, kakor da išče opore za "I svoje besede. "Saj ne vem ni- pc . česar več, česar bi še ne vedeli, ve i Vse sem že povedal." či. j "Orišite okoliščine, v katerih d\ se je dejanje izvršilo," je silil er - vanj predsednik. "Povejte, če- , mu ste storili za vas tako obte- se ) žilno dejanje ? Pripovedujte nam 1 tako, kakor je bilo!" vc Fant je še vedno gledal, ka- p; - kor da išče pomoči. Roka mu je iskala, kakor bi se hotela opri- m 2 jeti česarkoli, a mu je znova pa- d; i |dla ob telesu. Moj Bog, koliko je h< I razmišljal v ječi! V minutah, ki n< i so ko krvave kaplje tekle v več- - nost, je še enkrat pretrpel ve, & prav vse. Saj ni vedel, kako se & i, je zgodilo. Kar je povedal pre- S{ t. iskovalnemu sodniku in odvet- n( i 'niku, je bilo le približno isto. Odvetnik mu je odsvetoval pri-.- znanje, da se je takrat zavedal, tj o kaj dela. Ni mu bilo treba laga- d ■- ti, saj se v resnici ni. zavedal. -X2 il jBil je pijan. Ne toliko od vina, „. ; kolikor od žalosti, sramote in ^ o I srda. Nikoli si ni mislil, da bi a mogel ubiti človeka. Ko je bral n. e povesti, se je skoraj razjokal ^ »- nad junakom, ki so ga po kri- j . vici usmrtili. Moralo se je tedaj ^ i- nekaj spremeniti v njegovi nori tranjosti, da je ubil človeka, a 1. se ni razjokal nad njegovim tru-e plom. Celo na harmoniko je i- s! i- gral. Tega se je zavedel šele v >- ječi. Ne zadostuje, da opiše go-)- lo dejanje. Povedati bi moral s več, orisati tisto skrivnostno si-e lo, radi katere se je vse zgodilo. 10 Če tega ne pove, ni povedal niče-)- sar, po krivem ga bodo obsodi-i- li. 11 Zbegane oči mu niso nehale )- iskati opore, na ustnice mu je legel bolesten smehljaj. I "Gospod predsednik," je spre- e 'govoril, "gospod predsednik, t vsega mi ni mogoče opisati. Ta- c krat sem čutil drugače ..." "Umirite se!" je pel predsednikov glas. "Mi nismo krvniki, po vaših poštenih besedah boste sojeni. Kako ste takrat čutili? 1 Kod ste hodili?" i "V krčmi sem bil," se je Jože i zbral, da bi povedal še enkrat vse tisto, kar sta že slišala preiskovalni sodnik in odvetnik, i "Nato sem šel domov. Potem — ] potem se je zgodilo. Saj ne vem več," so mu iznenada pošle mo- < či. "Če bi hotel povedati," je i dvignil glas, "bi moral vse še enkrat obnoviti." i "Obnovite!" je ukazal pred- ; sednik. - i Jože je široko zaprl oči. Ni i vedel, da ga je predsednik napačno razumel. "Obnoviti? Ne, ne!" je za- ' mahnil z obema rokama, kakor da se nečesa brani. "Ne bi ga hotel več umoriti! Nikogar več ne!" Tresel se je, ves se je tresel, da ga je večina občinstva gledala s toplim sočutjem. Predsednik je pomolčal nekaj tre-notkov. "Današnji obtoženec," se je dvignil odvetnik, "je duševno tako strt, živčno tako uničen, da ne bo prenesel tega načina izpraševanja. Prosim, gospod predsednik, da mu stavite dru-1 gačna vprašanja." Predsednik je položil svinč-| nik na mizo. Skozi okno se je u-! kradel en sam žarek pomladan-. skega solnca in mu posijal na o-braz. Slišati je bilo odaljen ropot vozov. "Jože Jereb, zberite se, pomi-■ slite, odgovarjajte počasi, saj se nam ne mudi. Torej ... vi ste 1 V bili usodnega večera v kremi v družbi vaških fantov in deklet?" "Da." "Pili ste čez navadno mero." "Da." "Prosili so, vas, da greste po harmoniko. Šli ste in ste se vrnili čez nekaj časa s praznimi rokami ?" "Da." "Vi samo pritrjujete," se je razburil predsednik. "Dostavite kako besedo!" "Kar ste rekli, je vse resnica," je pritrdil Jože komaj slišno. "O resnici ni dvoma," je poudaril predsednik. "V krčmi so se norčevali iz vas. Vi ste vzeli nož, ki je ležal na mizi in rekli, da greste ..." Jože je molče prikimal. "Šli ste. Kaj se je nato zgodilo?" Jože je nepremično strmel. — Bilo mu je, kakor da stoji pred prepadom, čez katerega ni brvi. Tedaj se je predsednik nenadoma zdramil, glas mu je sili v višino, govoril je s poudarkom, pribijaje slednjo besedo s svinčnikom na mizo. "Šli ste in zabodli hlapca v trebuh, vzeli harmoniko izpod njegove postelje in odšli z njo iz hiše, kakor da se ni nič zgodi- I 10." Izgovorjene besede so porazno vplivale na Jožeta. Spreletela ga je mršavica. Ko omotičen se je ozrl po občinstvu. "Ne samo to," je slišal glas državnega pravdnika. "Zaigral je poskočnico mimo okna, za katerim je ječala njegova, do smrti ranjena žrtev." Vsaka beseda je bridko pala v j Jožetovo dušo. Zastrmel je v - .,. \_ •■ -r. i rdečkasti pravdnikov obraz, v njegov pikri nasmeh. Nato je izginilo vse. Pred rdečkastim .o-brazom je rasel vrtinec mavričnih barv in se sukal s tako naglico, da ga oči niso mogle dohiteti. "Povejte, ali ste to storili?" Jože se ni zavedal, kdo ga vprašuje. "Da," je dahnil skozi blazni ! vrtinec. t "Čemu ste to storili?" Vprašanje, na katero si še • sam ni mogel določno odgovori- • ti. Molčal je in strmel v vrtinec, ki se je zdajci sukal počasneje, • zmeraj počasneje. ) "Čemu ste ubili človeka ? Kaj i vam je bil storil?" / , Vprašanje je vrtalo vanj ko s svedrom, moral je odgovoriti. Obrisal si je potno čelo. Vrtinec ■ se je komaj še vrtel, mavrične barve so izginile, zjasnilo se mu - je pred očmi, prikazal se je 1 predsednikov obraz. Jože je odgovoril, kar mu je prišlo na misel. j--- / Nemški diplomat ' "Ker mi je bil zaprl hišna ti ■ vrata." "Ker vam je zaprl vrata?" se j< ■ je razburil državni pravdnik. n ■ "Koliko je bila takrat ura? Saj ■ dovolite, gospod predsednik ... k "Ura?" je iskal Jože v sporni- d' nu. "Deseta." si i "Ob desetih se vendar lahko k zapirajo vežna vrata. In radi te-i ga, ker ste našli vežna vrata za- n prta, ste ubili človeka?" p Fant je občutil mržnjo do rde- k 1 čkastega obraza državnega - pravdnika. S težavo se je ubra- v , nil novega vrtinca, ki mu je š , vstajal pred očmi. Zdelo se mu je, da je izgubljen, da pada v s j brezdno. Kakor utopljenec hla- n staje po bilkah, se je oprijel dru-3 gega izgovora. 0 "Tepel me je." 0 2 "Tudi to vas ne opravičuje." 2 2 "Z materjo sta se hotela vze- v 1 ti." e "Vaša mati je vdova in sme vzeti kogarkoli. No, zakaj ste s ga torej umorili ?" Jože je bil razorožen, sklonil r G " je glavo. "Ne vem." j1 "Vi torej ne veste?" se je dr-I žavni pravdnik oslonil. "Kako x naj vemo mi ? Mi ga nismo urno-I rili ..." "Govorite!" je znova povzel ji j predsednik. "Vzroki, ki ste jih c ! navedli, niso tehtni. Radi njih bi I i nihče še vrabca ne ubil." 1 ; "Tega — rie morem poveda- 1 ti," se je Jože proseče oziral o- 1 krog. "Tega ne morem poveda- j Kakor znano, sem se preselil na nov prostor. Popravljamo čevlje ter imamo polno zalogo j čevljev za moške. FRANK MARZLIKAR I 16131 St. Clair Ave. 3" General električne ledenice l" General električne kuhimjske peči Magic Chef in Tappen kuhinj-ske peči kupite vedno po zmerni ceni pri Anton Dolgan 15617 Waterloo Rd. j Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom £612 ST. CLAIR AVE. I HEnderson 2978 ' John E. Cass, Ph. C. . (Prescriptionist) Naša glavna naloga je izvrševanje zdravniških receptov. — Naša dolgoletna skušnja v tem I poslu je vaše zagotovilo. Kadar hočete recepte pravilno izpolnjene, prinesite jih nam. Slovencem v naši naselbini smo na uslugo že nad 35 let. | 797 East 185th St. vogal Cherokee Ave. KEnmore 2877 "Zakaj ne morete povedati' f je postajal predsednik čim«^ i nestrpnejši. j "Zato, ker tega ne vem. krat sem vedel vse — sein ^ ( del vse . . . sicer bi. tega ne storil. Nato je zojet vse Io-" n se * Izrekel je, sklonil glavo » v ni ganil. Predsednik se je ob1^ l>L po navzočnih, kakor da ne ' kaj naj stori. "In ne ve tega nihče vas?" je zastavil še eno vp1" šanje. \J | Jože je dvignil glavo, P° ^ slil, nato je skomizgnil z ra ^ "Predlagam," se je dvigaj odvetnik, "da za zdaj P"^ obtoženca; mora se P01111.1 ^ Zdi se mu tudi, da je P°v^ ^ vse, kar ve in zna." (Dalje prihodnjič) - % V Bridgeville, Pa., je d"e,v maja umrl rojak Jakob Cad® ^ I] starosti 70 let. Doma je b'Go. h JPogerjev pri Škof ji Loki na^ si ' renjskem. Zapušča ženo, 3 s | «k ve in 7 hčera. ___A ^ ----—— f: Delikatesno • „ 1 VS°. k m konfekcijsko trgovino " ^ opremo se proda za $1,00^ . Najemnina prostorov za tfl? , no in stanovanje s 5 sobam1■ ne $30.00 mesečno. — P°k * . MElrose 6980.____^ ^ Prav malo rabljene 0 [ ne ledenice se dobijo r i $10.00 . .ate : ' Zakaj bi kupovali led, ko & ^ tu priliko kupiti elektrik g ledenico. 819 E. 185 St. 6104 St. Clair Ave-^ OKINCANJj Ali ste že okinčali grob ^ priljubljenih? Pri nas ^ vsakovrstne posode za po|l na grobu, kakor tudi 1®P ^ sode sa ptiče (Bird Baths)- Jj - Velika izbera vsakovrSt^^r ^ za cvetlice ter posode za ce za dom ali vrt. . Grdina Hard«**, Trgovina bo odprta celi \ sredo, 28. maja, v Vete ' f J" maja, na Decoration " , ' zaprta ves dan- 6127 St. Clair ENdicott 9559 ^ ....."i - «8 Na sliki je O t to von Reine beck, nemški poslanik v Centralni Ameriki, ki je tudi načel nik inteligenčne službe za Cen tralno Ameriko. Poslanik je na stanjen v Guatemala Cityju. Amer. športnika li t—