uf 'i, J\ »VISEN LIST ZA DELAVCE V AMERIKI. Excellent medium. >&>. - Ji*"'*'« CLEVELAND. O. TOREK 2. JULIJA 1912 »m ■ — mmm- m, VOL A4 novice. Naročnikom ki hočete jeleni voliti predsednika Zje-dinienih držav, potrudite se, da v pravem času vložite prošnjo. Mi vam vse preskrbimo zastoiy. Čez 6000 vas je še, ki lahko dobite gova naročnina. Vsak bo vedel, papirje. Na delo, ne bodite zaspani, potrudite se, da dobite svoje pravice in oblast. Prvega pol leta j» preteklo in marsikateremu naših cenje-, nih »naročnikov je pretekla nje- ■ ___ Mi ne bodemo odnehali se boriti za jnapredek slo-tnstva v Clevelandu, dokler bodemo prepričani, da ima ik Slovenec, ki stanuje- v svelandu svoj državljanski ir. Drugi listi pišejo o raz-stvareh, o teh in teh do-dkih, mi pa pišemo v mest-novicah za napredek slo-gjKva v Clevclamdu. In mi trdimo, da nihče v Clevelandu I ne more biit napreden, svobo-lega in SLOVENSKEGA [teLJENJA. kdor je tukaj že precej dobro število let in še vedno nima svojih državljanskih papirjev. Mi se borimo na tej podlagi že dobri dve leti. in priborili smo svetovnemu « ameriškemu mestu, kakor je ?veland, 700 novih slovenski Ii državljanov in volivcev, aj pa potem vi zaspanci, ki imate prve papirje, ne pridete dan in se pokažete, da ste Slovenci, ki imate pravico bi-M- , i . , ...... vati v tej domovini, vi. ki imate pravico, da volite, kar koli hočete. In »nikdar še ni bila prloznqpt, da se dobi državljanski papir tako lahko, tako dobra, kot je ravno letos pri predsedniških volitvah. Sloven-' ci v Clevelandu razpolagamo danes z 3000 volivci. Več kot tisoč -mo jih mi pripeljali na to pot, da so postali državni, Jba zakaj? Zato ker smo da Slovencev je to-!evelandu. da so upra-imeti boljše zastopstvo pri vseh oblastnijah. kakor ga flotam jo danes.» Sramota za nas Slovence v Clevelandu je, da JPfcot štejemo 25.000 slovenskih duš v Clevelandu, da nimamo nikjer svojega zastopstva, da nismo nič!!! Xa npge, vsi oni. ki imate prve papirje, na moge, zdramite se, ne bodite vedno križani od drugih, dajte, postavite se. in postanite državljani svobodne republike Zjedinjenih držav, da bodete lahko s pona* som kazali, kaj ste in kaj lahko zamorite. Še vas je, In itii smo trdno prepričanji v tem, vas je še 6000 v Clevelandu, bi lahko dobili svoje papirje, o če bi hoteli. Zadnji čas, i pridete k nam v naš urad. ie do 6. julija zvečer. Vsi tisti, ki pridejo do tega dneva, upravičeni jeseni voliti za dsednika. Torej na dan, kar slovenske misli, ker mi vam qaredimo vse brez stroškov, želimo edino-le vaše dobro vašo korist ter ničesar dru- lir Mii^'li Ob številni udeležbi in ii manifestaciji slovenske »redne misli je pričel Slo-ski Sokol v Clevelandu jo petnajstletnico. Slovenski v Clevelandu je isto dru-ref v Cleveland^, ki podpira bolne bra*e;v bolezni, to-jih objednem podpira v slovenski ideji, katere mi vsj tako io potrebujemo. Nad! tisoč 10ž in žen, zavednih Sloven-ev in Slovenk je prišlo ta dan prijetno zabavo Sokola n* Ji lastimem zemljišču, in ui-ni izostal. Fond, ki s* na-1 v korist "Sokolskega Dodali "Narodnega Doma" pokroviteljstvom Sloven-Sokolov v Clevelandu, na-Tako je prav. Zakaj bi zadnji na slovenskem 5 rise u, zakaj- ne bi kazali slovenske misli m* na-zakaj zaostajamo za in naprej, to mo-tše geslo, in za Soko-* io, ki je na- Qlrwpt je Kranjske, Štajerske, Koroške ali Primorske. Vsi smo enega jezika, vsem nam je treba, da se pogledamo iz očesa v oko in rečemo: "Slovenski rojaki smo, nas je učila vse ljudi ena mati, v*i govorimo en jezik n ta je najlepši jezik na svetu: slovenski! Bodimo navdušeni Slovenci, priznajmo, da smo slovenske krvi, ponosni bodite na svoj. rod! In Sokol v Clevelandu je, ki pravi, da smo še Slovenci v naši novi domovini, Sokol raširja slovensko i-dejo. Mi potrebujemo šole, mi potrebujemo svojega doma, društev imamo dovoli, ki se štejejo slovenska, torej naprej vsi za naš narod. !\Ti treba tujce vabiti, jim dajati pogodbe za naša dela. držimo se našega naroda, ki je močan, če je zjedinjen. Naš narod plača svoje groŠe za narodno stvar, naš narod naj ima torej pravico, da obstoji in se.ravna tako kakor sam želi. Kaj ne tako je prav. vi, ki to berete? Naj ifc omenimo, da je počastil Slovenskega Sokola oh petnajstletnici češki Sokol in So-kolice, nadalje novo ustavljeno Srbski Sokol, ki se je baš povrnil iz Chicago kjer je dobil trofeje svoje napredne srbske misli. Več o celi veselici bodemo pisali, ko se slednja konča. Medtem pa priporočamo nasipi zavednim Slovencem, da pridejo skupaj in obiskujejo prijetno domačo veselico Slov. Sokola do 4. julija, ko se bo končala z jako krasnim programom. Vsi torej naprej za Slovence in za slovensko misel. — Kakor smo poročali, obhaja društvo "Planinski Raj" v So. Lorainu. Ohio praznik raz-vifja nove zastave, katero je tako mojstersko izvršil naš rojak Ivan Pajk iz Conemaugh, Pa. Praznovanje se vrši v nedeljo, 14. julija. Te veselice se bo udeležilo tudi več slovenskih društev iz Clevelanda. V ta »namen se je za Slovence naročilo posebno karo, ki bo peljala od 63, ceste in St. Clair naravnost v So. Lorain. Na 62. cesti in St. Clair bo kara počakala ob 10:30 zjutr. standard čas, in cena tiketu je samo 75 centov za vsako osebo semin-tja. Torej za 75 centov se gre v Lorainu in vas pripelje kara zopet nazaj, kar je jako nizka cena za tako dolgo vožnjo. Slovenci v Clevelandu so poživljam, da se udeležijo v obilnem številu te veselice bratskega društva v Lorainu, ker smo vsi vsi enega rodu in Slovenec tja, Slovenec sem. kornečno smo skupaj vsi enega rodu. Vsi oni, ki se hočejo udeležiti izleta, naj se javijo vsaj do srede, 10. julija pri sledečih naslovih: Frančiška Lausche, 6121 St. Clair ave. Mihael Setnikar, 6131 St. Clair ave. Frank Gornik, 6117 St. Clair ave in Frank Kmet, 3922 St. Clair ave. Tam plačajte denar, pa dobite svoj sedež na posebni kari za Slovence. f — Mr. Ignac Smuk, tajnik društva "Lunder-Adamič", se je preselil na 6312 Carl ave. in vsi društveniki so prošeni, da se obrnejo na njega na omenjeni naslov. — Prihodnja konvencija Srbskih Sokolov bo v Clevelandu leta 1914. Brat Štefan Savich je bil izvoljen na zadnji konvenciji Srbskih Sokolov v Chi-cig\ častnim predsednikom, lepe povesti in romane, ki od kot fo ljudij ubitih pri ciklo časa do časa shajajo v listu, i™' Vsak voz v tem mestu je Z zadovoljnostjo bilježimo, da,1;'1 uporab jen kot ambulanca. se naš list Žfmdalje bolj razšir-' ***** prebivalev lah- ja in agitacij ska pot našega tko v vsakem kotu ul:c. zastopnika po zapadnih drza-!^sto J* bilo krasno okrašeno, v ah nam je naklonila stotine wvno pr«*>val. nekl novih naročnikov. Ponosni smo , Prazmk- lahko, če rečemo, da smo po | Winnipeg, 1. julija, 1.30 zju-itevilu naročnikov danes dfu- traJ- (Buletm) t ?rozfn c1' gi slovenski .liat v Ameriki. ker ,klon Je v*eraj padel preko me- števlo bralcev "lista je že zdav-'(sta k< -,e «lavno n,e~ nej prekoračilo število 3000/ pokrajine Saskatchewan in To znači .napredek, katerega takorekoč popolnoma podrl ce-vsi želimo m2Sto- Stotine, da tisoče lju- List "Clevelandska Ameri-1 f> ranjene ljudi, ki so ležali po cestah.- Mgstni župan je takoj izdal povelje, da se mora takoj vsakega ustreliti, ki bi hotel krasti. Poročila iz prizadetega mesta so jako kratka, in vsako uro prihajajo brzojavke, ki drugače poročajo o nesreči Tri cerkve v mestu so bile popolnoma razdejane, in stotine ljudij, ki so bili oni trenutek \ cerkvah, je mrtvih ali pa silno ranjienih. Vse mestne blonišni ce so prenapolnjene, in bolni kov ne morajo več sprejemati, ker že si daj ležfta po dva m® posteljah. Vse prodajalne v mestu so spremenili v mrtvašnice, ker 8;cer niso mogli ni kjer razpoložiti mrtvili trupelj Vsa brzojavna, železniška in telefonska zveza z mestom je pretrgana, tn novice prihajajo po posebnih poslaintrih potom blfžr^lih mest v druge kraje. Tri brzojavne postaje v mestu so razdejane, kakor tudi železniška postaja, ki je zletela v zrak. Škodo, ki jo je naredil ciklon, že danes računajo na več kot desjet milijonov dolarjev. Govori se tudi, da je več manjših mest prkadetih zahodno od Regiwe\ vendar ta poročila niso potrjena, ker Canadian Pacific železnica ne spne-jema nobenih poročil zapad-no od Regine. f f| ' prednjaku ali komu druzemu vsakemu svoje. Tako je prav. Vsi nimamo vedno prav, in kjer se pokaie napaka, ki bi škodila narodu, pokažemo to napako, da se ljudje vedo ravnat! po njej. Za to pa prosimo najizdabnejše pomoči od naših naročnikov. Osebnih opominov za enkrat ne bodemo pošiljali, pač pa prosimo vsakega poštenjaka, ki je naročen na n^š list. da poravna svojo naročnino v najkrajšem času, ker si-ciJr smo prisiljeni s 1. avgustom ustaviti list vsem, ki kaj dolgujejo. Kdor neče lista, naj naravnost pove, in nikdar več ga ne bo dobil, kdor p.a rad bore in se izobrazuje pri tem, kdor potrebuje dnevnih in drugih novic, kdor hoče koristno berilo, kdor rad Čita lepe povesti, ta bo ostal pri nas in z veseljem poslal $2.00 za list, ki je edini, ki shaja dvakrat na teden v Zjedinjenih državah. v i ft Moderna kaznilnica. V kaznilnici v Kopra, ki je bila v sle d modernih niaprav ie do sedaj posebno priljubljena kaznen-cem, so napravili sedaj še električno razsvetljavo in umetno ventilacijo v celicah. — The Lake City Ice Co. je odprla »vojo postajo zaloge ledu na 1387 H. 39th cesti. Slovencem priporočamo to kom-panijo za led jako dobro, ker ona ni v trustu in daje poštene cene za dober led. —-Novi raznašalec lista in zastopnik je Evstahij Brezovar, ki je upravičen pobirati naročnino. Ker se ravno sedaj bliža prvo polletje svojemu koncu, in je mbogim naročnikom potekla naročnina, prosimo, da poravnajo naročnino, da se jim omogoči redno dostavljanje lista. —-Zadnji čas, da se zglasite za državljanski papir kdor hoče jeseni še voliti je do sobote, 6. julija. Se je nekaj rojakov, ki letos prav lahko dobijo pa- DELAVCI UBITI. Xew York, 1. julija. Bati se je, da gredo na štrajk vsi mornarji in delavci na obrežjih at-1 Baltimore, Mid., 1. j tli- De-lantsktga oceana, ki so v uniji, hnokratje 11a svoji narodni kon V tem n estu se vrši važno po- venci ji se nikakor ne morejo s\etova» ij. vseh glavn h urad-l zjedioiti. Do sobote opolnoči -.likov unije, in če jts pošveto-jso glasovali še.-tindvajsetkrai vanje konča v pondeljck, tedaj j in še pri nobenem glasovanju je go ovo, da gredo mornarji, n:so mogli izvoliti predsedniš na štrajk dvajset tisoč delavcev bo stopilo v vrste boja 26 glasovanj zastonj Demokratska narodna konvencija je glasovala šestindvajsetkrat in se ni mogla zjediniti radi predsedniškega kandidata. Nazadnjaki na konvenciji imajo ie vedno veliko večino, toda naprednjaki lepo napredujejo. Najbrž ne bo nihče demokratov zvoljen za kandidata, ker se ne morejo zjediniti. ni zaštr.. kalo. Toliko čianov šteje mornariška in transportna uoija. Os- se .Zgodi, tedaj n,s i n noben parnik mogel oditi iz ameriških pristanišč v Evropo ali drugam, ker ne bodejo imeli moštva. Če pi kompasi-je najamejo skabe. tedaj bo prišlo do Iuidih nemirih. Boston, Mass., 30. jun ja. V nidel'o je prišlo v trni mestu do hudega spopada med policijo in štrajkujočimi uslu Ibenci ce; tre železnice.Rake dve uri JO strajkarji metali kamenje v kare. ki so \-oz le po mestu, do-kLr ni koneč/io nastopila policij:], ki je začela streljati. En delavec je b i ubit, mno;;o pa teško raivenih. Kiel, 1. julija. Ameriški mesarski baron in trustijan AUr* sson Armtur je dobil od nem-škiiga cesarja Viljema red ru-rlečega orla druzega razreda v prizi*avo njegovih za lug za človeštvo. To novico za to ti-k?mo med delavskimi vrstami, da Ljudje zve.io. kako se lorčiijejo poswtni velikasi z delavci. Armour je bil obtožen največje slep. rije in goljufije t mesom, seveda po sodnk h nedolžnim spoznan, toda je zopet tožen od vlade, da ie nalašč dražil msso, da bi spravil večje dobičke v svoj žep. I* takemu tatu ljudskega d^mrja podarja nemški cesar redove. Iz tega vsak lahko vidi, da nemški cesar ni pri pravi pa-nrtti. Lahko bi ga poskli v blaznico, kef pelarja slepar yzv\ in tatovom redove, za katere mora ljudstvo plačevati pri svoj h davkih. Washington. 1. julij** Sa- muel Gompers, predsednik American Federation Jof Labor, največje- delavske organizacije v Ameriki, ki j..1 bil obsojen« na eno leto zapora, ker ni poslu kega kandidata. Nihče na kon venciji ni toliko močan, da bi mogel dobiti zahtevano dve-tret'ivsko večino. Ves dan v petek in cel dan v soboto so volili, in ob polnoči med soboto in nedeljo je bil soglasne sprejet predlog, da konvencija ustavi svoje delo in se zopet zbtre v pondeljek ob 4. popoldne, ko se začne novo glasovanje. Najmočnejši kandidat je Champ Clark, ki je dosegel 552 glasov, dočim jih potrebuje za nominacijo 725. Belegatje so štirinajstkrat glasovali z večino za CIarka. ko so pa po štirinajstem glasovanju sprevideli, da nikakor ne more dobiti dvetretinske večine, so ga začeli zapuščati. Pri šestindvajsetem glasovanju j 2 že dobil ia-mo 463 glasov, torej jih je sko-ro sto zgubil. V večini je pa rastel napredni kandlidat W Wilson, ki je imel sprva 344 glasov, pa je prišel ,do 40; glasov; Kandidat, ki dela zmedo 11a konvenciji je Oscar Underwood. ki Šteje 11.2 glasov fti pol. Underwood jč orodji v rokah velikega kapitala in trustov, ki si vse prizadevajo, da bi ga spravili na pre d se dn ški stol, kar se seveda >ne bo posrečilo. Za njega glasujejo rielegatje iz New Yorka. Illin-o sa in Indiane ter Alabame kateri delegatje nimajo svojega mišljenja, pač pa volijo tako kot jim ukažejo njih bosi. Guverner Harmon iz Ohio je dobil največ 129 glasov, potem jih je pa zgubil na 29, a v tivh glasovanjih ni dobil niti enega glasu. Harmon je nazad njak in zastopn k denarnega trusta na Wall St. Kapitalisti bi silno radi videli, da " bi bil Harmon zvoljen,' kar je seveda izključeno. Glavno moč na konvtnciji ima William Jennings Bryan, napredni delegat. delegatov želeli, da ne bi prišlo do očitnega boja med Darkom in Bryanom. Bryan se je: izrazil, da zna toliko povedati o Clarku, da se slednji ne bo upal nikdar več v javno življenje. Bryan pravi, da bo zagnal tako bombo na CIarka, da. ga bo pomnil celo življenje. In ker niso hoteli, da bi se to j zgodilo v konvencijski dvorani, so sejo zaključili. Razni voditelji CIarka so hoteli imeti zaključeno sejo že ob 8. zvečer, da se zberejo in pregovorijo one delegate, ki »o| odpadli od CIarka. da zopet glasujejo zanj. Toda ta predlog je bil zavrlžen, in glasovalo se je naprej. Medtem se je pa, tudi Bryan prepričal, da ne bo mogel* dobitjl za VVHsona nikdar potrebne večine. Več kot tretina delegatov je nazadnjaških in ne bodejo na noben način« glasovali za \\ ilsona. Delegate iz Minne ote, ki so vsi »a Wilsona, so obdolžili Bry-ana, da je 011 največja zapreka na konvenciji, da ne more priti Wilson na površje. Newyor-ških 90 delegatov bi glasov; za Wilsona, če ne bi Rryž tako silno napadel denarni mogotcev kot so Ryan, Bel mont in Morgan. In načelni" newyors-kih delegatov, Mi pl.v, se je izrazil, da drže val konvencija če bo treba. In republikam vsi v strahu ter pričakujejo i ida demokratske konvej ker napredni republikanci daj sami ne vedo, kaj bi 1 redili. Slišijo se govori, da Wilson ne bo imenovan predsednika pri demoki konvenciji, tedaj bo prest v Rooseveltov tabor. R( velt naredi novo strani za predsednika imajo nam< nega ravmo dali preceniti pri tzvežbai urarju. ki jo je računal, d vredna $-2.50 in nič več. smo se takoj zavzeli za t(_ rojaka, da dobi ;voj denar nazaj in opozorili tudi poštne oblasti o sleparski tVrdki v Xew Yorku. Oglas je seveda takoj zginil iz lista, kakor hitro smo zvedeli, kje smo, slovenske liste po Ameriki p simo, da takoj naredijo isto 1 mi, da obvarujejo rojake^ nadaljnim sleparstvom. je poslala listom Fore;gn guage Advertising Co., o teri sedaj upravništva slovel skih listov lahko verujejo, " liko je vredna ta tvrdka. ki šilja "undiesi rabies" oglase Uredništva slovenskih listoi pa prosimo, da ponatisnejo tc notico, da obvarujejo m ročnike pred nadaljnim i * mi. ■ •• »m ■ in petek. — Naročnina: lM ERIKO:........$2.00 EVROPO:.........$300 Cleveland po posti.$2.50 amezne številke po 3 cente. ti brez podpisa in osebnosti se »ne sprejemajo. ___platna, dopisi in denar naj se pošilja na: "Clevelandska Amerika" h 19 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Tuesdays and' Fridays. —...... ■ ;ad by 15.000 Slovenians trainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Uivertising rates on rerjuest lahko nadalje žalostni stvari. Napa&f.o je koga obsojati, ne varnar. ki je bogat. je do da bi se vedelo vse natančno o j pomcc od pravice, postave in njem. Kdor sodi svojega blif- titlavec pa. ki nima nx, njega po svoji lastni pameti, P* ie (Jo,,,1 čut,ti moč utelese* ne da bi tega bližnjega kaj po-*« postave: bajoneta in krcgeij. ; _____i.„ „„ „„ Da. r> »oliciii v Lawrence nal, ta ni vreden, da se ga iitu, la ««• ...... D j . , . upošteva. Ameriški časniki so n>ti ne govorimo. Skoro ne bi obsojali delav ke voditelje v Lawrence, obsojali so njih 'nastop, obsojali njih nauke. Glavni princip delavske organizacije je bratska ljubezen med de- fcririi dvakrat, da so policaji v Lawrence delali več nemira kot pa štrajkarji. Policijski od-deLk v Lawrence je bil >r.a skrajno slabem stališču, ko se lavci, da mož moža pozna in je strajic pričel. Govorilo se je m« pomaga naprej, kjer more. I niflogo o graftu in »leparjjah. ••Direct action", kakor ga na ti policisti so pobijali de- primer pozna delavska unija J Industrial Workers of the avce v mestu na tla in jih su-vali. Celo ženske so na ulicah World, prvotno 7ii pomenilo, j Potepali. Skoda je, da^niso teto. kar danes pomeni. Prej je štrajkarji uložili to/.be proti pomenilo "direct action" upor polidistcm, ker slednji so bili Tel. Cuy. Princeton 189. itered as second-class matter inuarv 5th 1909. at the post office at Cleveland, Ohio, un the Act of March 3. 1879 lo. 5a. Tiies. July a'12 Vol. V — 88 >do dela nasilje?, tzna roka postave in rese je dvignila nad delavce fa pokoljenja v suženjskih irnah mesta Lawrence, lusset*. Vprašanje je se-če je ta železna roka vla-skupaj s pravico? Ali je elezna roka tako postopala, so bili ljudje prepričani, da itava pravična, |n da po-varuje mir in red v Zje-njenih državah? Ali je ta potato delala, da zatre vsa-t? delala ravno nasprot* s pravico? Ali se je postava tvala samo v imenu dr-Massachusets ali samo v tu kapitalizma, ki je delav-nagrmadil bretne na rame-a ? To so važna vprašanja, mi-katerih se ne more lahke iti. Ameriški duh je postavil ircaku&njo postavo in dru-li red. Važna preiskava je to. Pri-1 od nji rod se bo moral boriti bojejii med kapitalom in de-7, idejami starega in z nolo delavsko propagando. Vaz-je torej za Zjedinjene drža-da inc naredrjo anarhistov ij, ko se da ljudem čutiti postave. Oni, ki hočejo 'ti vse po starem, ki sovra-10 iocijalizem. se morajo ni njemu boriti s pravico It« poštenostjo, da ga odpravijo s sveta, ne pa z lažmi in zavijanjem. Pomnimo, da če ne stoji pravica za postavo in družabnim redom, tedaj ne moremo uničiti delavskega boja proti kapitalu z vsemi topovi in puškami, kar jih je na svetu. Res je, da če kaznujemo enega postavo - lomilca, prestrašimo deset drugih, da se drsijo postave. res pa je tudi, da iz se naredi iz krvi vsakega mučenima sto novih mučenikov in -totisoč zelotov, ki gredo v boj, tudi če vidijo, da je njih delo popolnoma zaman. In kaj z Lawrence? Meseca januarja se je začel v tem mestu čuden boj. Nekega dne je naenkrat priteklo iz tovaren tisoče tujih delavcev, ne organiziranih, ne poučenih, ^labo plačanih. Uprli so se delodajalcem. ker so jim slednji odtrgali nekaj ur dela. in bi s plačami, katere bi imeli dobiti, niti živeti ne mogli. Ti delavci niso imeli ničesar druzega skupnega, poznali se niso po ni čemu drugem kakor po la- _JCOtl. Če ste vi, ki to berete, prijatelj delavskega gibanja, prijatelj delavskih voditeljev, če ste "r'atelj delavskih naukov, tedaj ie absolutno potrebno za <1a zveste vso in čisto res delavskem položaju V ste pa sovražn . ..St- upor in sicer takojšen upor delavstva proti izrabljanju delavske sile v industrijskih podjetjih. Seveda, omenjena delavska unija je zavzela tudi svoje stališče proti cerkvi in proti gotovim točkam konštitucije, toda pomisliti moramo, da so se cerkveni dostojanstveniki sami vedno borili proti sedanjemu režimu v c0 smejal? Prišto je na dan, da £ttor niti oženjen ni, kapitalistih im listom pa niti v glavo >< dlo ni, da bi preklicali svoje aži. In ko je šel William Haywood', drugi delavski vodja, nekoč v gledališče, so že bili po njem, češ kako zapravlja denar! Pa pridimo nazaj k redu in >ostavi. Kaj je pravica naredi-a v mestu Lawrence, da se posluje postava iti ohrani dru-abni red? Postava je postavila na noge tri stvari, da brani pravico: milicijo, policijo in sodnije. Milicija je bila poslana v Lawrence, ker se je postava prepričala, da nikakor ne more on-došnja policija ohraniti nvru v mestu. Vojaki in častniki v mestu so se dobro obnašali. Polkovnik, ki je imel poveljstvo cz vojake v mestu, je bil prijazen s štrajkarji. vojaki so |jili skupaj z štrajkarji bratov* ščit 6, in nobenegef nereda ni bilo nikjer, razven tam, kjer je kak tvajeti kapitalistični lump hotel delati zdražbo. Vsa re-olucija, ki se je vršila v Lawrence, je bila le v glavah urednikov dnevnih časopisov, ki so morali imeti kako novico, ker sicer ne bi mogli spolniti svojih časopisov. Milicija v Lawrence je za-topala red «>. postavo v mestu, razven v enem samem slučaju. katerega se ne more do- om, ki so kršili mir in red. S t raj ka rje so policisti vodili v sod tujske dvon.uve in jih obdolžili. da so napadali dejansko policiste. Ko je pa sodnik videl. kako je štratjkar zh t in potolčen, in kako je policist čist in čeden, se, je moral smejati in zapodil policista iz dvorane. Pravi kozaški foarnival je priredila policija na železn ški postaji v Lawrence. Delavski voditelji so sklenili, da se otroke delavcfev odpravi v druga mesta, ker jih starisi radi pomanjkanja ne morejo prežrvljati. Ko sev je pa to zvedelo, je bila policrja kvišku. Udrli so sku-kaj z vojaki na železniško postajo in se pripravili, da s silo preprečijo odhod otrok. Kaj tacega se ni še nikdar .zgodilo v zgodovini Zjedinjenih držav, da bi imela kiaka oblast opraviti kaj s stvarmi, ki so družabna zadeva starišev. Oče in mati lahko pošljejo svojega o-troka, kamor hočejo, dokler vedo, da pride otrok v dobre roke. Policija v Lawrence ni bila tega mnenja. Vse otroke, ki so hoteli oditi gotovi dan iz Lawrencea. je naložila na .ekspresni voz in jih peljala na pol cijsko postaje, kjer so poizvedel] za njih stariše ior jih slednjim postali nazaj. Vrhunec modrosti ameriške svobode je pa dosegel policijski sodnik, ki se je izjavil: "C'e hočejo sta-riši otroke poslati proč, dobro, todatj prej morajo vprašati mene. če smejo to narediti!" Ta sodnik jo vreden, da bi bil zvo-Ijen častnim članom srednjeveškega inkvizitorskega kolegija. Rekord policijskega sodišča je najbolj . zanimiv. Nobena beseda se ni smela spregovoriti po nesenem državljanu, če je tak državljan mislil, da se postava prestrogo spolnuje. Nekega dne so" pripeljali na sodišče štirintrkleset štrajkur-jev, in vsak je bil obsojen na leto ječe. Vsak, pri katerem so dobili orožje, ki če je bilo nabasano, je dobil dvie leti ječe. In zakaj so prijemali štrajkar-je? Kdor je z.aklical na ulici kakemu človeku "sk!»b", je bil zaprt in obsojen. Poglejmo, nekoliko vsaj, kako je sodila sodnija v Lawrence štrajkarje. Sledeče istine so povzete iz ste-nogratičnoga zapisnika sodnije, torej morajo biti že resnične: 1. obravnava: Sbaim in Fut-chi. Polfcist: Dobil sem ta dva moža med množico. Vselej, kadar sta se obrnila, je bila množica razburjena. Povedal sem jim. naj gr.esta domov." Obtoženec: Sel sem po cesti s šestimi možmi. Policist mi je rekel: 'Poberi se!" In jaz sem odgovoril: "Da, grem!" Sodnik: Kriv spoznan! $10." 2. obravnava: Frank Meno-roski. Policaj: Malo pred sedmo uro sem raz gnal gručo štraj-karjev. Ta mož tukaj je zakli-cal, hura, hura, pojdimo, tovariši!" Sodnik proti tolmaču: "Povejte mu, da je mož obtožen pOiiciitOril n, come on!" : "Kdor sledi policaju, ki je koga aretiral, in kliče za njhn, ta je kriv javnega ne-mina. Obsojen na $15:00 kazni." Obravnava št. 4. Politaj je izpovedal, da je lovil v-tč moških in je zgrabil prvega, ki se mu je postavil na pot. Policist je hotel udariti moža preko glave s svojim kolom, toda štrajkar je prestregel udarec. Dovolj. To je javrni nemir, kdor si ne pusti glave razklati. Dlt?set dolarjev kazni. (Konec prihodnjič.) Iz stare domovine. KRANJSKO. Svoji hčeri je lobanjo prebil. Miha Kovačič iz Čužne vasi prf Kostanjevici je dpbro vedel, da hodi za njegovo i81et-110 hčerko Marto posestnikov sin Jk>že Seiko iz Čužne vasi, pa mu to ni bilo prav in je večkrat svaril hčer pred Sel-kom. Vendar Pa je P>1 2S-maja dlje časa ž njim v gostilni in ga je potem, ko je bil nekoliko zidane volje, še povabil k sebi 11a dom. Kdo se je raje odzval temu povabilu nego Seiko, ki pa se je kaj hitro poslovil od Kovačiča in navidez odšel, skrivaj pa hitro smuknil v vežo in se skril v temen kotiček, kjer je čakal, da sta zadremala zakonska Kovačič. Potem se je po tihem splazil k Marti Kovačič, ki ga je že pričakovala, Seiko pa ga je mendar vendar malo preveč pil, kajti bil je neroden in je zaropotal pri vstopu v sobo. — Kovačič se je zbudil, vzel pečno grebljo in hitel v 0 . hčerino sobo, kjer je zalotil j jo ničesar plačati. Razun tega - je nastal L . krat / gnojnimi vila ril po glavi tako hudo, da je mož takoj umrl. "Ubijalec se je baje v spremstvu prejšnjega zgornit šišenskega župana Gal-leta sam zglasil pri orožnikih. Očeta ustrelil. Kakor smo svoj čas poročali, je Janez Ep-p!h iz Stare Cerkve pri Kočevju ustrelil očeta in težko ranil str ca ter tudi sam sebe smrt-nonevarno »obstrelil. Sodna zdravniška izvedenca sta ga spoznala za blaznega in neod-govonnega za storjeni umor. Okrožno sodišče ga je zato oddalo mestni občini, da ga ta odda v blaznico. Gori omenjeni je vsled izgube krvi zelo potrt in je le včasih razburljiv, domiš-ljuje si, da je prestolonaslednik R'udolf, da ga ljudstvo sovraži" in mu streže po življenju. Vsled zadobljene rane v pljučih i.n- vedne ognojitve bode Icmalu podlegal. Poneverjevalec občinskega denarja v Cerknici. Ivanu O-šabnu, prejšnjemu občinskemu slugi v Cerknici, se je zdela njegova mesečna plača za sedanje drage čase premajhna, zato* si je skušal .na razne nepoštene načine povečati svoje dohodke. Dasi je dobro vedet, da ne bo mogel vrniti, si je iz-p os oje v al denar vsepovsod, kjerkoli mu je kdo kaj upal. Prav izurjen je bil tudi v po-neverjevanju: izterjaval je pri raznih strankah prispevke za občinska čuvaja v gozdu1 Ravnik im favornik, pobiral je denarne kazni, ki jih je več posestnikom naložilo okr. glavarstvo v Logatcu radi neudeležbe pri državnozborskih volitvah, pobral je tudi več denarnih kazni radi policijskih in drugih prestopkov, a v občinsko blagajno ni oddal od vse te iztirame svote niti vinarja, izgovarjajoč se. da ljudje noče- , olj strogo obsoditi. V glav-1 javnega nemira nem stanu milicije so bili na stanj eni privatni detektivi, ki -o stikali za štrajkarji in jih pomagali tirati v ječe pri naj-manjšttn pojavu nemira. Mi pa moramo vedeti, da milicija posameznih držav cene primerne, se priporočam vsem zavednim rojakom. FRANK J. TURK, 1361 E. 55. St. blizu St. Clair. -i--(57) DR. HOLLANDER ZOBOZDRAVNIK. Govori slovensko in angleško.'Odprto zvečer in v nedeljo zjutraj. Vhod na 55. cesti, nad lekarno, nasproti Lake Shore banke. J^azite na pravi vhod. 57 NAZNANILO. Naznanjam Slovencem, da imam v sredini slovenske naselbine mnogo hiš naprodaj od $1800 do $3500. Hiše so vse med St. Clair ave. in Superior. Podrobno ne bom opisoval, ker vsak ki želi kupiti, mora Vi« prej ogledati. Kadar vam čas pripušča, se oglasite pri John Žulich, 1197 E. 61. cesta. Tel. Princeton 1326 L. (58) ■ POZOR! Varujte se nepravdanega ptička po imenu Josipa Tomšiča, dama iz Begunj pri Cerknici, št. 13. Pobegnil je iz Cleve-landa 21. junija, ostal dolžan na< hrani svoto $41.00. ukradel iz Kovceka Jakobu Hiti $88 in Primož« Lavriču $11.00. Je bolj srednje postave, ima spredaj nekaj pozlačenih zob, kostanjeve lase in je špičastega obraza. Star je 18 let. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $5.00 nagrade. Jakob Hiti, 1306 E. 55th St. Cleveland, O. (53) Dobro idoča kovačnica napro daj. Poizve se na 4636 St. Clair ave in vogal 47. ceste. (53) Čedna soba z vodo, brez pohištva ali »^pohištvom se odda v najem. Brez hrane. Vprašajte na 1075 E. 64-th St. (55) i"''" ■ V resnici zanesljiv prijatelj za ženske, ki trpijo na slabosti, je Severov Regulator. Lahko se zanesete nanj, da ozdravi navadne bolezni, popravi telesno slabost, na kateri ženske trpijo. Cena $1.00 steklenici. Prodaja se v lekarnah. Knjižica "zdravje za ženske" se pošlje vsakemu zastonj, kdor zahteva. Pišite na W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. (53) mtiMMŠM MMM Austro-Ai s. s. CO. ma Direktna vožn]a med New York,om la Av»tr< »-Odrsko NIZKE CENIi. Fina podvorba, električna lučf izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega raz-1 reda na ladiji Kaiser Franz 'Joseph I. in Martha Washington. Govt rijo se vai avstrijski jeziki. Kotnpatiija ima sledeče dvovijake: Kaiser Franz Joseph L, Martha Washington, Laura, Alica, Argen- .(. 2 tina, Otcnia, in nove ladije ae ie ' £ delajo. Za vse podrobnosti se obr-nite na generalne agente. j; Phelps Bros. & Co. 2 Washington St New York, N.Y. ali pa na pr.znane agente v Z. D. in Canada SLOVE] FOTOGRAF. 6122 ST CLAIB AVE. N. E. Izdeluje slike za Ženitbe in drufinake slike, otre__ slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $34)0 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. iimilIifI)iIlltltBi|lilllIi;l![I);i;(tl!lllII':llfIilIilli11!l!rliilliIlill Saloon na prodaj, in sicer eden v Collinwoodu na stop 116 in eden na 6033 St- Clair ave. Eden izmed teh dveh se mora prodati, ker gospodar radi velikega opravka v obeh saloo-nih sam vsega ne more voditi. Lepa prilika za Slovenca, ker se poceni proda. Vprašajte na 6033 St. Clair ave. vogal 61. ceste. (54) -,-^ Delo dobijo takoj delavci v foundry. Stalno delo. Nobenega štraika. Vprašajte takoj pri The Ferro Machine in Foundry Comp., Hnbbard ave. in 66 St. Vzemite Broadway karo do 65. ceste^otern pa korakajte do Hubbard ave. Naznanilo preselitve. Slovencem v Clevelandu naznanjam, da 'stem se preselil iz 5384 St. Clair ave. na 1140 Norwood Rd. Kdor potrebuje kaj notarskega posla ali v drugih zadevah, ki se tičejo mene, naj se oglasi na novem naslovu. « Josip Jarc, javni notar, 1140 Norwood Rd. (52) Prihodnjič ko se pogledate v zrcalo, poglejte svoje zobe. Skrbite, da imate* Čiste zo»be in varujte svoj želodec. Slabi zobje po-vzfocajo mnogo bolezni, kar vam je mogoče znano. Jako važno je, da imate čista usta. Desetletna garancija gre vedno z našim delom, in naši zadovoljni bolniki so naš najboljši oglas. Vprašajte jih. Zaprto samo ob siedah popoldne odprto vsak večer do osmih. Govorimo razne jezike. Ženska postrežba. RED CROSS, zobozdravniki. 6426 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje The ParnbacK & Buckholz Co. PLUMBERJI Napeljujejo cevi za vodo in kimale, krijejo strehe, polagajo cevi za gas in delajo kopaliSca. Se pri-poročajo rojakom. Evropski način zdravljenja bolezni. Zdravljenje kroničnih bolez-nij, krvi, strupa, revmatizma, živčnih boleznij, nezmožnosti za spanje, zaprtje, oslabelega človeškega telesa, nosnega katarja, katarja v grlu, zdravljenje v grlu, zdravljenje pljuč, želodca in drugih boleznij, se vrši v našem uradu s pomočjo karlovških električnih kopelji, elektro-magneta, z vdihavanjem ozona, vibriranjem, X žarki in z vsemi drugimi metodami ,ki se rabijo v slavnem kar-lovškem zavodu, kakor tudi v kopališčih v Emsu, Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Trehingu. Vse to zdravljenje dobite pri Dr. L. E. SIEGELSTEIN 308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave. Uradne ure: od g. zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah od co do 13. awmsimMinii misnim m«i it' iti wmii it mnn: Najnovejše za rojake Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rok nogah in krnicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge stične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 1092 E. 64 Street CLEVELAND, OHIO. SEVEDA HOČETE NAJBOLJŠE — in vi hočete isto vsak dan. Dobri vzroki so zakaj dajajte svoji družini LAUBOV GOLDEN ROD KRUH. Zavit v papir, varen proti prahu in boleznim. 5 Cts. The Jacob Laub Baking lACin 7CI C SLOVENSKI POGREB- JUJlr A/MZLsIZ, nik in trgovec. x Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finimi kočijami. Zaloga pohištva, želez-nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan. JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE. ___'_, _____. ._ ji , * 'J '.J Tu, T!?m: 1 • Vi s« bodete čudili kako velike koristi za človeško zdravje je Father Kneipovo grenko vino To greriko vino je eno najboljših, kar jih je bilo dosedaj narejeno. To grenko vino je narejeno iz najbolj šib gorskih zelišč in korenin, raditega najboljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo 1 dalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo se bo sam prepričal o njega pristnosti. Zahtevajte Ktieipa! katerega dobite po najboljših lekarnah in gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo grenko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, kakor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vaš gostilničar aH lekarnar se nima v zalogi, pišite nam, ker smo mi edini glavni založniki in razprodajami Kneipovega vina. Prva Slovetmkn driižhn m OHIO BRANDY DISTILLING š 6X02-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio HWft'iHUt' JOHN Q0R1VIK, 1 . ]•; Priporočam «0 vsem rojakom » nakup lepita, modernih Ift trpet-alt »pomladne in letne oblek ter sukenj. Prodajam obtoke po meri in £e aarejone. Priporočam «e slavnim društvom ▼ nanravo uniform in Uvriujem rta druga k:oJaiba narofiUa. Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh moSklh potrebščin. pDINI ZALOŽNIK V8KH 80K0LSKIH POTREBŠČIN. Tel. Princeton 240a W. SVOJ K SVOJIM! Mfeihfehhltlililii iti pogrebni zavod jrnmmmmmmmmmmM^ [ Največja slovenska trgovin iti i^&iiiiii. 1 H JIH IH ML.....^ f Razdeljena v dva del« In ▼ polni meri 1 najflnejtla* pripravami preskrbljena. Trgovina sa nakup potalfttva. orodja, premog, posode. t barve, stekla in drugo. Pogrebni savod Je 1 najflnejilml priprti m preskrbljen. Ml preskrbujemo najlepfte sprevode v iadovol| " ljudlj, sakar Imamo bres fttevlla sabval. Za vsaki slučaj Imamo dva 1 ambulance in fine kočije. Trgovina odprta no6 in dan. Be prlporo- J| um v k-»in Slovencem in slovenskim druitvom. C Tel. Princeton 1381. a rt^J!^ _ TRGOVEC h P I Ball Bast 1881 A. UlUlna, 6127 ST. CLAII &mwmm ogenj t Zavarujte se proti nezgodam! o< I Pri slovenskem zavarovalnem Kje? Zavarujem talie, pohiltvO, steklene Sipe (plate glass)----- (stock) vseh vrst. konje, rosove, ter uplob vse kar vam more t tujec savarovati. POSEBNOSTI Kadar se seUte, ne pwtablts premonltl zavarovalni polici, velja ta ln v Blufiaju ognja U ne dobili k mu ilniK« mu, lis si pridite k meni ln Jas jmsaw UlflPUHB [istorično politični roman. spl&il Sir John Retcliffe; za Clev. Ameriko priredil L. J. P. HlMflfe T !l!!!t!t!l!tftftlfl!!!f!Ht!ttttlttf!| & i .-t,* •Jr Od desetih Apačev je bil en iam živ; tega je imel Diaz pod ^Jieboj; dva sta pobegnila, da naznanita svojim tovarišem o groznem napadu K mono s a m; apaško taborišče. Pa tudi napadalci so morali obžalovati «gubo. Čarovnik in Meredu sta v hudem boju, kakor smo že omenili, padla na obevj in tam zgorela. Medtem, ko sta Kriiunos in Iir<«Hj anka, ki se je z enim pogledom prepričala, da je njen j brat resen, se mudila okoli ranjenega Kleista, in jc Železna Koka zapovedoval tulečim žen-*ka,m. naj bodejo mirne, je Vonodonga skočil k senoriti in jo okušal spraviti k zavesti. Sedela je pokončno na kamnu pod hrastom in njeni pogledi ao če vedno nemirno sevali okoli, dočim je njena desnica krčevite držala roko Vonodonge. Slednji pa stoji nepremičen pred njo in temna rudečiea po kriva megov obraz. Naenkrat pa se zdi, da pride »norita k zavesti, kaj se \i zgouiJta. Svoje črne oči glo-I boko 'ipre v Indijanca, katerega je še vedno trdo držala za roko. . ^ : V , j "Bila Sem Mizu smrti, kakor ' 'aj na haciewdi del Cero," re-s tihim, toda razločnim gla-Danes si mi ž? drugič :l iživljtenje." čkrat bi Jaguar rad dal za Ognjeno Cvelico." onodonga, (zati z rudeči-mi morilci proti kristijanom in rojakom. Vsakdo mora vedeti, kaj naj naredi. Ker smo pa sedaj mi zmagalci, vas moramo prisiliti, da nam sledite tako pred vami. Vi bodete torej pu stili svoje orožje na tein mesu in nam sledili, dokler nismo prišli na cilj, nakar se lahko vrnete sem ali pa kamor hočete." "In če se ustavljam?" * "Potem pa, gospod," odvrne traper priprosto, "se ne bom kar nič obotavljal vam pognati krogljo i v glavo, vas bom smatral za svojega sovražnika. Odločite se kratko, ker mi ne moremo zgubljati časa. Te besede so bile krepke in odločne. Po kratkem posvetovanju se pa lord le odloči, da se uda v neizogibno usodo. Tako so bili pripravlejini vsi na odhod. Ranjenega Kleista so položili na bivolovo kožo, katero sta nosila mladi Komanč in Diaz. Na čelu sprevoda je Križonos, ki vodi objednem mulo, na kateri sedi senorita; njej sledijo služabnica in kru-1 je več. Potem prkleta oba no-ača s Kleistom, pobg katerega koraka Vetrna Cvetlica, lord in nrestic, in konečno 2e-ezna Roka. Bili so kakih deset minut na potu, ko se pojavi v soteski kakih sto korakov pred njimi temna postava. Bil je oni Apač, ki je; stražil dbhod v taborišče. Pogledal je malo karavano, potem pa urno zginil med grmovjem in vejevjem. Sprevod Križa vosa pa se je medtem pomikal naprej, kar najhitreje mogoče, toda silno previdno. Večkrat se je vrgel "I1"'1!,!1 Vonodonga rnuiSl pri nosu, je prevzel njegovo sto Železna Roka. To priliko je porabil niestic, da je hotel zao»stati in pobegniti. Železna Roka je pa to še ob pravem času opazil in ostro zabičil me- i sticu, da mu takoj pošlje krogljo v glavo, če naredi "Še en tak poskus. Zadevo j« pa uredil sam lord, ki je mesticu zapove-, dal, da mora pomagati pri nO-šnji ranjeweiga častnika. Križonos in Železna Roka sta upala, da prideta do haci-ende še pred dnevom, torej še predno jo Appči napadejo, i To bi se tudi zgodilo, če se ne i bi združile dve okolnosti, ki/ ste prekrižali ta »načrt. Prvi vzrok, da niso prišli do haciende je bil ranjeni častnik. Železna Roka je seveda enkrat predlagal, da se ga pusti kje v vkrivališču in se mu posije od haciende sem pomoč, toda Križonos in Jaguar sta temu odločno ugovarjrtia. Bilo je že okoli jutra, in morali so biti kake dve milji od haciende, ko [vidijo, kako se spusti oblak dima v zraku, ki se razd'eli v PAII PELLE1 poznano staro domaČe zdravilo vas refii bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omota. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in paiite na sidro in nade ime. rP r. AD. RICHTER & CO., Ill Ptul St., New York, N.Y. ^b Dr. RUbtwjeT« Oonfo PUul* ol»J*»Jo. all Ma.) & XI I > 9 X * > J2. n —tSBS mmmmmm SLOVENSKA DVORANA, MIHAEL SETNIKAR, 0181 8T. CLAIR AVE. Tal. Prlneaton IM41. ' Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvorano v Clevelandu za veselice, igre. za poroke in krstne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim f ■ stotine zvezd Kmalu potem se ^rrTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT TT TT TTTT TI T T rT T TTT TTT^TTTfTTS začuje zamolkel odmev poka- ^ 11 ja pušk. Križonos se takoj ustavi. Pardon!" reč* razburjeno, "zlodji so že začeli svojo igro. Položita Kleista na tla, ker se moramo posvetovati, kaj naj naredimo. Jaz mislim, da štiri dobre puške teh lopovov, ne bodejo imele slabe učinke." Konečno so sklenili, da odideta Križonos in Vonodonga napnej, da poskusita na kak vačin pomagati haciendi, dočim ostane Železna Roka in Diaz z ženskami pri Kleistu. Oba stara možaka sta se še pogovarjala. ko položi Vonodonga svojo roko na rame svojega prijatelja. vnr Traper se takoj obrne proti njemu, "Kaj misliš, Jaguar, kaj je?" Dalje prihodnjič. Delam in popravljam vozo» ve vsake vrste, barvam in prodajam Ozdravljamkonjske odtiske in preklann kopita. Kujem konje z največjo pazljivostjo. CENE« PRAVE IN DOBRA POSTREŽBA. V' TOSiar HOSTiL, 1263 E. 55th St : FRANK ZAKRAJSEK, 6S21 ST> CLAIR AVE Se priporočani rojakom v nakup naj> oljfiih KOLES (BYCICLE IN MOTORCYCLE,) kakor tudi v popravljanje. Kdor želi imeti dobro kolo naj ae obrne na prvo in nnjvečjo slovensko trgovino, osebno ali pismeno, ker v zalogi imam najboljia kolesa po nizki ceni ter jamčim, da hodem vsakemu ta-dovoljnost. Predno greate drugam, pridite k meni in prepričali se bodete. Odjemalcem ven iz Clevelanda pošiljam po expresu. Svoji k svojim ! FRANK STERMSHA 1 ' mmm v-.. m Vsem cenjenim prijateljem kakor tudi slavnemu občinstvu naznanjam, da sem zopet prevzel v svojo last svoje stare prostore na 1009 East 62nd St., kjer bodem nadalje prodajal najboljo pjjačo, ki se more dobiti v mestu. Ob priliki povrnitve v stare prostore, pa hočem prirediti ODPRTIJO m ■m pri kateri bode vse v najboljšem redu pripravljeno za nase ljudi. Kokosij, petelinov in rac je dovolj zgubilo svoje vratove v korist slovenskih želodcev, rujnega vina iz domačih kletij, peneče pivo in žganja za slabe želodce je pa v najobilnejši meri vsem na razpolago. t tija se vrši v sredo, 3. julija. m«, Vsak je prijazno povabljen, da pride, ker se obeta vsem najboljša postrežba. Prosim cenjene rojake, da me v obilnem številu obiščejo. « J '* /i. . ' ' :. iLi Frank Sternisha, 1009 L V i',■•-V-