Ptrtuumi platana > ggtaM _ tmm M*+*■ MmreitsHi ttrm »tt. 33 V Jjubliaiu, 10. fcbcuacia 1930 Ide tL (Jbcot okrag Nemčije Maršal TalintrosKI v lindcnu - v Pačim Dunaj, 0. febr. b, poroča iz Londona, Današnja >Neuc Freic Press c« da sedaj odhaja iz Anglije rdeči sovjetski maršal Tuhačevski, ki je bival v Angliji celih 14 dni in je ves ta čas delal s polno Paro. Iz Londona potuje v Pariz, kjer bo bival krajše časa, ker so odnošaji med francosko in rdečo sovjetsko vojsko že dalje časa prijateljski in je sodelovanje na vseh področjih od obeh generalnih Štabov že doseženo. V Parizu bo obiskal samo vojnega ministra, bo ostal pri generalnem štabu samo dva dni ter sc bo od tam vrnil nazaj v Moskvo. Glavni poudarek Tuhačcvskijevega delovanja pa dobiva njegovo bivanje v Londonu, kjer so mu izkazovali skoraj vladarske časti. Večkrat je cele popoldneve delal z načelnikom generalnega štaba angleške mornarice lordom M o n s c 11 o m , druge dni pa je bil zaposlen pri vojnem ministru Duff-Coo perju in pri poveljniku letalstva maršalu lordu S w i n t o n u. Zadnja dva dni pa je bil gost načelnika vrhovnega imperijalnega štaba vseh oboroženih sil na suhem, na morju in v zraku generala sir Archihalda Montgom mery ■ Mas-s i n g b e r d a. Maršal Tuhačevski je obiskal vse vcjn.e akademije, vsa letalska postajališča in vse hrodovne luke kakor tudi celo vrsto najvažnejših tovarn za orožje, kjer mn niso prikrivali niti najmanjše podrobnosti. Sprejet je bil še enkrat pri angleškem kralju, ki ga je pridržal na kosilu. Belgija zganit tatiUauski pas vzdolž nizozemske In nemške me|e Bruselj, 9. febr. b. Odkritja pariškega »Echo de Pariš« o napadalnih načrtih Nemčije na Nizozemsko in o načrtnem oboroževanju nemške zapadne meje niso povzročila nepopisnega razburjenja samo na Nizozemskem in med velesilami, atnpak (udi v Belgiji, ki je neposredno prizadeta. Vojni minister Dcvczc, ki je v soboto na tajni seji vojnega odbora parlamenta dal nekaj izjav o ukrepih Belgije, je smatral potrebno, da takoj pomiri javnost z nekaterimi podatki o obrambnih načrtih Belgije vzdolž nemške meje. Vojni minister Dcvezc ni zanikal nevarnosti nenadnega nemškega vpada kot leta 1914 ter je dodal, da mora biti Belgija na vse pripravljena. Način, kakor se Nemčija oborožujc na svoji zapadni meji, je dovolj jasen dokaz, da mora Belgija misliti na protiukrepe. Belgiji ne preostaja nič drugega, kakor da zgradi ob vsej nemški meji trdnjavski pas, ki bo segal od Antwerpena mimo Liegea (Liitticha) do Arlona na jugu. Vojno ministrstvo deloma že gradi trdnjavski pas, ki se bo na jugu priključil na francoskega in ki bo tako močan, da bo preprečil vsako napredovanje nemških suhozemskih edinic na belgijsko ozemlje. Tndi stoječo vojsko bo treba znatno okrepiti. To bo sicer zahtevalo od države novih izdatkov, tbda spričo takšnega nasprotnika, kot je Nemčija, je boljše sedaj izdati nekaj več za priprave, kakor doživeti, da bo nasprotnik popolnoma uničil cele pokrajine. Vojni minister zahteva, da se vojaška službena doba znatno podaljša, v nekaterih primerih za šest, v drugih pa za 12 mesecev. AitgteSK! piotioblsk w Moskvi Maršal Tuhačevski ni pustil v Angliji nobena orožna naročila, ker to ne spada v njegovo področje. loda verjetno je. da pride kmalu večje odposlanstvo iz Moskve, ki bo naročilo velike količine orožja. V angleških in sovjetskih krogih vlada veliko veselje nad uspehom tega obiska, ki da je omogočil sodelovanje obeh vojsk »na več področjih«. V angleških krogih sedaj z vso resnostjo računajo s lem, da bo kmalu odpotoval v Moskvo tudi vrhovni šef angleškega imperialnega generalnega štaba s številnimi častniki, da napravi proti-obisk sovjetskemu maršalu in študira obrambna vprašanja v sovjetski Rusiji. Željo o protiobisku je sprožila angleška vlada in sovjetska vlada je odgovorila, da bi ji bil takšen obisk seveda zelo prijeten. O sklepih, do katerih .so prišli sovjetski in angleški generalni štabi, v javnost ni prišlo ničesar. Informirani krogi molčijo kakor grob. ioca toittUmskega pcdzcmlla s Siaoiskim llMpvtt z bdim blagom ubit London, 10. febr. '/.odlije dni je vsa londonsko javnost pozorna na skrivnostno smrt naivečjega m najnevarnejšega sodobnega trgovca z ženskami, ki je bil v Londonu znan po imenom »rdeči Max«. »Rdeči Mox« je mrtev. To šepet gre po vsem londonskem podzemlju, v Scotlandyardu se po grmadijo akti o lem slučaju in brzojav med Londonom in Parizom požira naravnost ogromne vsote. Kaiti »rdeči Max« ni bil navaden zločinec in še mani komunist, marveč poglavar najnevarnejše tol-l>e zn trgovino z dekleti, kar ji je kdaj počenjalo svoie^vmmrnc po Londonu. Njegovo pravo ime je Mav Kasšel. Niegovo truplo so našli preluknjano kr°gcl za neko živo mejo v predmestni nertfordshire. loda to predmestie je lulo samo niegov grob, ne pa krni njegove smrti. Ubit jr bil namreč v neki sobi v londonski tujski četrti Soko. tam se ie umor izvršil. Miti po vsem svetu 7,dai ie policija odkrila strahovito sled. Razgalilo ie niti, ki drže na evropski kontinent, v Kanado, v Avstralijo, vsepovsod, odkoder ie Mnx Kassel, z drugim imenom Frriil Allard, dobival svoje blago, /e od konca vojne ie pri tem uporabljal K m preprost trik: inozemke ie čisto zakonito po-r°ržil na magistratih z Angleži, da hi jim tako pri-r*°mogel do angleškega potnega lista, ki ie za 9'arsikoga ideal. Ker je bil osebno zelo mikaven jn očarljiv človek, sploh ni mogoče vedeti, koliko le število deklet in žena, ki so parile v njegovo mrežo. Ko je zaniko okrog svoiih žrlcv zadrgnil 'n jih je imel v rokah v Londonu, potem se ir la jiubeznjivi kavalir izkazal kot nesramen »delodajalec«. Konkurenta Posel ie cvetel. Toda morda je prav to poslalo za Kassela usodno. Konkurenca m mogla drugega, kakor da ie z njim začela gangstersko vojno v londonskem podzemlju. Kot žrtev te vojne ie padel Kassel. V Parizu so predvčerajšnjem pu-leli nekega moškegru z. imenom Vernon in neko žensko Suzanne Bcnrand pod sumnjo, da sta onadva storilca. Pri tem se ie izkazalo, da n? Vernon kaz.njenee, ki ie pobegnil s Hudičevih otokov, /daj teko niti dalje. Seotland-Yard meni, da ie umor neke pocestnice z imenom French Fifi preteklega novembra, katero so našli zadavljeno s svileno nogavico \ zapadneni delu Londona, v zvezi s Kussclovo tolpo. Privlekli so na dan tudi akte o nepojasnjenem umoru francoskega akrobata Cho-valiera, ki sc ie izvršil pred leti v kaj zagonetnih okoliščinah. Stauisku Obstoji pa dokazana siimuia, da ie bil Kassel v tesni zvezi s Staviskim m njegovimi posli in ie verjetno, da ie imet svoje prste vmes tudi pri umo-iii preiskovalnega sodnika Princcu. Če je temu tako, potem bo londonska policija prinesla precej jasnosti v vso strahovito gnilobo francoskih političnih krogov, ki so do/daj s podkupovanjem onemogočali razjasnitev velike korupcijske afere. Zadeva Staviskcga se ie v Parizu končala z neko platonično obsodbo krivcev druge vrste, nikdar pa ni prišlo v javnost, kakšno vlogo so pri tem sramotnem procesu igrali ljudje iz visokih političnih krogov, celo iz takih, ki so v današnji vladi. Preiskovalni sodnik Prince, ki ir, kakor znano, ho-lel izvesti preiskavo docela obiektivno in je zbral že ogromno matcrijnla, ie postal temnim krogom, ki so stali v ozadju Stavyskega afere, odveč, in so se ga za vsako ceno skušali iznebiti. Ker so storilci zločina po sodnikovem umoru neznano izginili v smeri proti Kanalu, opravičuje to dejstvo misel, da je Kassel res imel prste tudi pri tej zadevi. Londonska policija noče dati o tem nobenih izjav. Peistvo pa, da je prišlo v javnost vsai toliko, govori o tem, do mora pri stvori bifi precej tega. Obel, ki le cvetela 26 let Zanimivo pri vsej tej umazani podzemeljski zadevi je tudi dejstvo, da Kassel 26 let ni niti enkrat padel v roke policiji, ne pariški, ne londonski. Prav to govori, da je moral imeti zveze z vplivnimi političnimi činitclji tako v Angliji, kakor v Franciji. Če ti činitclji tudi zdaj ne bodo potlačili vse zadeve, ie zelo verjetno, da bo zagonetna smrt veletrgovca z belim blagom odkrila vso gnilobo nekaterih evropskih krogov, ki je njihovo delovanje v tako tesni zvezi z najboli propadlim podzemljem sveta. Italilanl bombatdfeali prazno mesto London, K), februarja. -\A. Reuter poroča: Iz.vzcmši vojake cesarske garde ni \ Dcsijeju ostal noben prebivalec, ko se je začelo bombardiranje. ker jo bilo že preje objavljeno, da naj se prebivalstvo umakne iz mesta, ker se je pričakovalo. da bodo Italijani metali plinske bombe. je prebivalstvo uporabljalo in razprostiralo na tla namočeno platno. Dopisnik Reuterja takole popisuje bombardiranje Dcsijeja: Bil sem v# družbi z drugimi vojnimi atašeji in novinarji. \ idol sem, kako sr počasi spuščajo italijanska letala nad Desi-je in neprestano mečejo bombe / vseh strani so se slišale močne detonacije in videli smo. kako se v zrak dvigajo siolpi dima. Na sosednem hribu jo padla zažigalna bomba in takoj je vzrastel ogromen plamen Zdelo se je. da gori j celo mesto, še pred napadom na mesto so se po- i javila tri italijanska letala in metala bombe na I sosedne vasi. Inknj nato pa so si pojavila še | štiri letala in vseh sedem letal je začelo bom- i bardirati Dcsije. ko so končali bombardiranje, j so se letala še vrnila na letališče, na katerem i sta bili dve abesinski letali. V Desijeju ni bilo človeških žrtev. Pričakujem vesti iz sosednih vasi. London, 10. februarja. AA. Havas poroča o bombardiranju Desijcja: Novinarji, ki so dodeljeni tujim vojaškim misijam, javljajo, da so 'idrli italijanska letala leteti popolnoma nizko. Letala so metala na stotine bomb na mesto, ki De Ualcrou sin se ie ubU Dublin. K), februarja. Rp. Brian de Valera, 20 letni sin predsednika izvršilnega orlbora irske svobodne države je včeraj umrl v bolnišnici' zaradi nadca s konja, ki se mu |e pripetil pred nekaj dnevi, ko je jbhnl na jutranji sprehod v Pboni.vpar. Brian de Valera je pri tem dobil težke notranje poškodbe, katerim ni njegova' narava več mogla kljubovati in je umrl. Vsa Irska sočustvuje v veliki žalosti z njegovim tako popularnim očetom. Tuhačevski odšel London, 10. febr. Rp. Maršal Tuhačevski, cigar bivanje v Londonu je zbudilo toliko pozornosti in toliko komentarjev v svetovnih političnih krogih, je včeraj zapustil angleško prestolico potem, ko je bil 14 dni gost angleškega generalnega štaba. Sovjetski maršal si je ogledal vse zadnje pridobitve angleške armade in ie z angleškimi generatštab-nimi vodji razpravljal mnogo o vzajemnem sode-sovanju sovjetske in angleške armade v Aziji. Maršal Tuhačevski je rtidaljeval svojo pot proži Parizu. francoska ljudska fronta skuti... Pariz, 10. febr. Rp. Včeraj je Ljudska fronta proslavila drugo obletnico žalostnih dogodkov, ki so se 6. februarja 1934 odigravali v Parizu. Slavje sc je vršilo na Plače de la Republique in je poteklo v pojx>lneni miru. Manifestantje so ohranili disciplino, čeprav se je bilo bati nemirov spričo razpoloženja, ki vlada proti Flandenovi vladi. V zvezi s tem, mnogo omenjajo tudi proces nekega vojnega invalida proti tedanjemu notranjemu ministru Frotu, ki je dal 6. februarja 1934 divje streljati na množice, ki so mirno manifestirale proti temu, da so najvišji državni fukcionarji zapleteni v Stavijskijevo afero, ki zaradi tega ne more priti do razščišeenja. Minister Frot se kljub večkratnim pozivom sodišča ni upal prikazati na sodišče, ker sc je zgodilo, da so ga že prej tam vsi advokati korporativno izžvižgali in ga tudi črtali iz seznama glavnih advokatov. Ogorčenje proti Frotu, čigar jiolitični prijatelji sedijo danes spet v vladi iti ga nihče ne imenuje drugače, kakor »L'Assasiti-ubijalec«. je bilo čisto prazno, ker se jc prebivalstvo skrilo v skrivališča izven mesta. V mestu je bila samo cesarjeva garda. Cerkev v središču mesta je znatno poškodovana. Italijanska letala so bombardirala tudi letališče, na katerem sta bili dve abesinski letali. Kakor se izve. niti en ino-zemee ni bil zadet. I rdi se. do so bila italijanska letala zadeta od krogel iz protiletalskih topov in pušk. Neapelj. 19. februarja. A A. Agencija Stefani poroča: V starodavni cerkvi Jezusa Kristusa so na svečan način blagoslovili sliko Matere božje, ki bo prepeljana v Vzhodno Afriko. Tej ceremoniji so prisostvovali predstavniki civil-nih in vojaških oblasti kakor tudi zastopniki fašističnih organizacij in vseh ustanov. Kardinal nadškof je imel pridigo, v kateri je zaprosil Mater božjo, da naj da zmago italijanskemu orožju v Abesiniji. Neapelj, 10. februarja. A A Agencija Stefani poroča: S parnipom Conte Rosso« je odplula v Vzhodno Afriko topniška baterija s 10*) častniki in 1709 vojaki. i Strahotaa natokcoanla hitfedcvsKcaa liska Papež fe Jud...** 9* Berlin, 10. febr. TP. Nemški narodno-sociali-stični tisk je pričel s silovitimi napadi proti papežu. Ji napadi vsebujejo taka natolcevanja in take grožnje na račun Vatikana in na račun katolicizma v Nemčiji, da katoliški cerkveni krogi niso mogli več ostati tiho kljub vsent nevarnostim, ki groze vsakomur, kdor bi si upal |x>veda!i odkrito besedo o gorostastnosti. katere prinaša hitlerjevski tisk. Nato je kardinal Faulhaber. ki se jc že |x>-novno iz|xxstavi! napadom narodo-socialistične;|a tiska in preganjanju državne oblasti zaradi svojih odkritih nastopov, smatral za |x>trebno, da |x>vc svojo besedo in je včeraj v katedrali sv. Mihaela v Miinchenu |xisvctil govor v obrambo proti nezaslišanim na|iadom nacistov. V svojem govoru sc jc ozrl na pisanje hitlerjevskega mladinskega tiska, ki jc decembra lanskega leta papieža obdolžil, da denarno |xxlpira Italijo v sporu z Abesinijo. Neki drugi hitlerjevski list je pisal, da jc pajvež priprav- ljen takoj za vsako ceno skleniti konkordat z Moskvo, samo da bi pripravil Nemčijo v čim večjo nevarnost. Dalje trdijo hitlerjevski listi zadnje čase, da pajiež z vsemi silami dela na to, da bi v Avstriji in sploh srednji Evropi prišli na krmilo Habsburgovci. Najbolj zagrizeni glasniki nemškega fašizma v svoji onemogli jezi in protipajveževsKi divjosti ne morejo najti na svetem očetu druge napake, pa si izmišljajo očitke, da jc papež Jud. Kardinal Faulhaber ie v temficramentnem in jedrnatem govoru osvetlil vso nesmiselnost nacistov-skega pisanja in zaletavanja v Petrov prestol ter |iozal vernike, naj proti vojni laži jx>stavijo vojne molitve. Ko je kardinal odhajal iz katedrale, mu je vsa nmožica vernikov priredila silovite ovacije. Skupina narodnih socialistov, ki sc jc tudi zbrala pred katedralo, jc skušala njihovo navdušenje motiti z vzkliki »ličil Hitler«!, na kar so nekateri iz množice vernikov odgovarjali »Heil Christus!« Sm Italijanskega vchoimega trajnega sveta Kralj Boris uied Danskimi časnikarji. Rim, 10. februarja. Rp. Ministrski predsednik Mussolini je sklical sejo vrhovnega italijanskega obrambnega sveta zn 24. februarja, boja se bo vršila v palači Venczia ii se je bodo udeležili vsi člani tega sveta. Spričo vojnega razpoloženja, ki vlada v italijanskih odločujočih krogih ter spričo vse ostrejših sankcij, ki se zdi, da groze Italiji, je ta seja izredno velikega pomena. Pri tej seji bo sprejet sklep, da je maršalu Bndogliu poverjena organizacija obrambe v Italiji sami. Tega koraka, namreč, da so Badoglia poklicali iz Vzhodne Afrike, ne gre pripisovati, kakor jtoročajo nekateri listi v svojih prenagljenih vesteh, samo temu, da Badoglio ni v Vzhodni Afriki uspel. To dejstvo ne od-irovaria resnici, pač pa je res, da je Badogli- jeva izkušena organizacijska sposobnost nujno potrebna Italiji za primer kakega najtada v Evropi sami. Italija se hoče zavarovati za vse prilike, zato je jasno, da Mussolini misli na obrambo meje in države, zlasti sedaj. Zato je tudi nujno, da porabi v ta namen najsposobnejše ljudi. Verjetno je, da bodo na tej seji italijanskega vrhovnega obrambnega sveta sprejeli važne sklepe glede nadaljnje organizacije za obrambo italijanskih meja. fa obramba je. kakor znano, že izvedena zlasti v tehničnem oziru do najvišje mere. Treba j«, ztlaj samo še postaviti na mejo dovolj čet, ki so jih Italijani zadnje čase z ozirom na položaj v Vzhodni Afriki potegnili iz. italijanskih evropskih rncia. V alpskih kombinacijah smo na 7 mestu Ga-Pa., 10. febr. Danes so razglasili oficijelne rezultate o tem, katero mesto je kaka država dosegla v alpski kombinaciji. Po tej razporcdbi se je jugoslovansko zastopstvo plasiralo v celoti na 7. mesto. Pred nami so: Nemčija, Francija, Norveška, Italija, USA, Velika Britanija. Za nami pa: Bolgarija, Češka, Romunija, Poljska, Avstrija, Švica, japonska, Turčija, Švedska itd. Spori Včerajšnji rezultati V celoti je dal slalom te-le rezultate: 1. Pftirer (Nemčija) 2. Lantsehner (Nemčija) 3. Serlorelli (Italija) 4. Alkais (Francija) 5. Cranlz (Nemčija) prvi tek 72.1 sek. 76.9 sek. 79.2 sek. 80.4 sek. 80.9 sek. drugi tek 74.1 sek. 75.6 sek. 82.4 sek. 70.9 sek. 77.8 sek. Pri prvem teku je bil Rirger Rund Sele 11. s časom 85.9 sek., tudi drugi tek, ki ga je presmučal v 77.1 sek., mu ni pomagal, da bi sc placiral v aj na tretje mesto v kombinaciji. l’o končnem računu si je Nemčija priborila drugo zlato olimpijsko kolajno. V alpski kombinaciji je zmagal Pfiirer Franc (Nemčija), ki si je priborii z drugim mestom v smuku in prvim v slalomu siguren naslov alpskega prvaka v alpski kombinaciji. Tudi drugi je bil Nemec Lantsehner Guzi, ki je dobil srebrno kolajno. Bronasto kolajno pa bo dobil Francoz Allais. Uspehi naših tekmovalcev v številkah so pa sledeči: 17. Praček Ciril s časom 94,4 in 92,6 22. Cop Franc s časom 89,5 in 97,4 31. Žnidar Emil s časom 110,7 in 118,1 Po celotnem računu se bodo v alpski kombinaciji naši tekmovalci placirali takole: 15. mesto Praček Ciril, 25. Cop Franc, 33. Žnidar Emil. Uspeh naših tekmovalcev je brez dvoma zelo velik, saj če pogledamo tablico narodov, ki so pred nami, so to Nemci, Norvežani, Francozi, Italijani, Američani in Angleži, za nami pa so ostali vsi drugi narodi. Največji uspeli v alpski kombinaciji so pa brez dvoma dosegli Nemci, kajti štirje njihovi zastopniki so se placirali med prvih šest tekmovalcev. Hokej na „ledu“ Včeraj so se tudi nadaljevale hokej-tekme na tedu. Ker je bilo toliko držav prijavljenih, so bila tekmovanja razdeljena v 4 skupine. Včeraj so se ta tekmovanja zaključila in tako prideta v semifi-nalno tekmovanje po dve državi, ki sta bili v skupini najboljše. V semifinale pridejo iz skupine A: Kanada, Avstrija; B: Amerika, Nemčija; C: Cehoslovaška, Madžarska; D: Anglija, Švedska. Včerajšnji rezultati: Čehoslovaška:Francija 2:0 Avstrija:I.atvija 7:1 švedska:ltalija 1:0 Z včerajšnjimi tekmami sta bili torej iz nadaljnja tekmovanja izločene Francija, Latvija in Italija. Zlasti poslednja tekma Svedska:ltalija je bila izredno zanimiva. Saj jc prisostvovalo tekmi okoli 10.000 ljudi. Današnji in jutrišnji program Ob 9 štafeta 4 krat 10 km. Naša štafeta bo najbrže tekla v tej-le postavi: Knap, Jakopič A., Klančnik in Smolej. Na startu, ki je skupen, bo startalo 16 narodov. Ob 9: obvezni liki v umetnem drsanju. Jutri: Ob 9: obvezni liki v umetnem drsanju. Ob 11: hitrostno drsanje na 500 cm. Ob 14: vožnja z bobom. Ob 14.30: hokej na ledu. ob 21: hokej na ledu. Danes točno ob 9 se je začela v Ga-Pa smuška štafetna tekma na progi 4kratt0 km. Zapadel je tudi nov sneg, in sicer 15 cm, ki je suh in je zato smuka zelo ugodna. Start se je izvršil v masah, to se pravi, da so vsi tekmovalci na eni liniji istočasno zdrseli s starta. Jugoslovani so imeli pri tem tekmovanju startno štev. 6. Na prvem mestu od Jugoslovanov je starta! Knap. Start sam je bil oddaljen 200 m od stadiona »koglberške« 'skakalnice v mali »niuldi«. Proga ie nato vodila v loku proti stadionu in ko so tekmovalci pasirali stadiort, so imeli /a seboj 2 km. Do tja je strasiranih 8 tirov, od stadiona naprej pa samo še dva. Točno ob 9 je zaigrala godba in )e bil dan znak za start. Prvi je startni Nemec Seuber za njim Italijan, nato najhitrejši finski smučar Nurmela, dalje Japonec, za njim pa so sledili Jugoslovani. Japonec in Jugoslovan sta bila za Nurmelo 40 metrov, ko so pretekli 200 m in ko sta izginila izpred oči gledalcem. V štaleti na 10 km so do sedaj na 8 mestu Po prvi predaji so bili naši na osmem mestu. Prvi kilometer so tekmovalci pasirali v sledečem redu: 1. Norvežan, 2. Finec, 3. Šved. V razdalji dveh minut je sledil Italijan, Cehoslovak, Poljak in Francoz po 5-minutnem presledku Knap (Jugoslavija) je sledil takoj za njimi, v razdalji ene minute pa se je prikazal že Nemec. Do cilja se vrstni red ni v ničemer spremenil in so prihiteli tja: 1. Norvežan Maagen, 2. Finec Nurmela, 60 m za njim Sved, sledil mu je Italijan Gierardi, v kratkem presledku Ceh Musil, za njim Poljak Gorski. Kmalu za niim se je pokazal tudi Francoz, ki mu je sledil že Jugoslovan Knap. V krasnem stilu je Knap privozil v cilj in udaril po plečih Jakopiča, ki je bil določen za drurjt rogo. Sledil je še Avstriiec nato Seuber in reprezentant USA. Mariborski muzej v letu 1935 LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA — začetek ob 20 Ponedeljek, 10. februarja: Zaprto. 'torek, 11. februarja . Kako zabogatiš. Gostovanje v Celju. Izven. OPERA — začetek ob 20 Ponedeljek, 10. februarja: Zapito. V sredo 12. t. m. bo v operi premijera ruske opere »Jekaterina Izmajlova, lady Macbeth Izinceh-ska«. Delo je sodobno, izredo dramatično in prav v letošnji sezoni sprejeto po vseh večjih operah 'v Evropi. Na prenmjero opozarjamo, ker je brez dvoma pomemben dogodek v zgodovini naše opere. Odlična zagrebška plesalka Mercedes Goritz-Pavelič priredi v petek 14. t. m. samostojni plesni večer v opernem gledališču. Na sporedu ima koncertne narodne plese. Abonente prosimo, da poravnajo b. obrok gledališkega abonmana. VREMENSKO POROČILO Bistrica Bohinjsko jezero: —6", jasno, mirno, snega 4 cm V dolini smuka neugodna. Kranjska gora, Rateče, Planica: —8«, barometer pada, pooblačilo se je, mirno, pršič. Vršič, Krnica, Tamar: 10 cm pršiča. ruske »t Ukinitev kmuinistiine akademije Moskva, 10. febr. Sovjetska vlada je izdala odlok, s katerim razpušča komunistično akademijo, ki bo prešla z vsemi svojimi instituti in seminarji v okvir državne akademije znanosti. Ta odlok utemeljuje s tem, da sta doslej obstojali dve akademiji, kar je povzročalo cepitev dela. Komunistična akademija je bila ustanovljena 1. 1918 in se je v prvih 5 letih svojega obstoja nazivala socialistična akademija. Njeni člani so bili večinoma sovjetski Konec mpsnrshrgn šlrnjhti London, 10. februarja. Tp Danes se vrne na delo 10.000 londonskih mesarjev, ki so ves teden držali mesto v nekakem izsiradalnem poskusu. Mesarji so se to noč pogodili z merodajnimi krogi, ki so-pristali na vse njihove pogoje. Tudi razgovori z vlado so uspeli, tako, da se Londonu odzdaj naprej ni več bati pomanjkanja mesa. Roseleo letalski teknul Capetown, 10. februarja. Včeraj ob 18. je sem priletel znani angleški rekordni letalec Tommy Rose, ki je skušal potolči svetovni rekord na poletu London—Capetmvn. T,o si: mu je tudi posrečilo. Dosegel je hov svetovni rekord v solo - poletu iz Anglije v Južno Afiiko, katerega je doseduj imela ga. Molisonova. Rose je njen rekord izboljšal za 13 ur. Letalca so v Ca-petownu sprejeli s silovitim navdušenjem. Turinshfi open Turin, 10. februarja. Snqči ponoči po zaključku zadnje predstave v tukajšnji operi je izbruhnil na nepojasnjen načir, ogenj, ki je kraljevsko operno gledališče, znano po svoji slavni tradiciji, popolnoma uničil do tal Škoda je silno velika no le v materijelnem, marveč tudi v moralnem oziru, saj je trebi pomisliti, kakšno vlogo igrajo pri Italijanih čuvstva, ki so navezana na različne umetnostne spt menike. Z občega zbora Muzejskega društva. Maribor, 9. februarja. Letošnji redni občni zbor Muzejskega društva v Mariboru se je vršil danes ob io dopoldne v čitalnici Študijske knjižnice. Vodil ga je zaslužni predsednik prelat dr. Kovačič ter je po otvoritvi predal besedo tajniku, ban. arhivarju Fr. Bašu, ki je podal delovno poročilo za leto 1935. Nove pridobitve muzeja. Lani je obiskalo muzej 3998 oseb, poleg tega pa nad 200 znanstvenikov od doma ter iz tujine. Muzejsko društvo ima 301 člana, med katerimi so zastopani vsi jnariborski stanovi. Ker je članstvo omejeno samo na Maribor, je zanimanje Mariborčanov, ako upoštevamo današnjo društveno utrujenost ter inflacijo, povoljno. Pri delu v preteklem letu je moral odbor upoštevati absolutno pomanjkanje muzejskih prstorov in pa arheološko usmerjenost muzeja v preteklih dveh letih ter je zato usmeril delo v narodopisno smer. Pa tudi arheološka zbirka pri teni ni trpela. Iz Šmartnega na Pohorju je pridobil troje napisnih rimskih kamnov in oltar Saxanu, iz Šmarja pri Jelšah izvirajo rimski podstavki in rimski prag, potem je dobil neolitske najdbe pri Sv. Miklavžu pri Ormožu in v Markovcih, v Rušah so se ugotovile hallstattske stavbe in gotski podstavki na ruški Kalvariji, odkril se je rimski nagrobnik pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, mitrova plošča na Fali. Pridobila je tudi numizmatična zbirka, pomnožila Se je umetniška zbirka z darili ih dokupi, očistile so se slike na olje. Kulturnozgodovinske zbirke so bile izpopolnjene s tradicionalnimi trškimi opremami iz Lemberga, etnografska pa z zbirko skrinj iz Mežiške doline. Zelo je narastla zbirka slik na steklo iz mariborske okolice. V mariborski mestni zbirki je definitivno urejena razstava generala Maistra. S številnimi pridobitvami se je izpopolnila tudi zoološka zbirka, ki dobiva s pomočjo Slov. lovskega društva razne pri nas ustreljene raritete. Mineraloško-paleontološka zbirka je pridobila lepe petrefakte iz neposredne mariborske okolice. Muzej bi moral postati ponos Maribora, V ostalem je društvo stremelo, da pokaže javnosti, da ni mariborski muzej neka specijelna ustanova ljubiteljev starin, temveč je to ena osrednjih kulturnih ustanov Maribora, ki je ustanovljena ne zaradi spomenikov samih, ki bi mogli biti tudi kje drugje, temveč zaradi Maribora in Mariborčanov, katerih kulturni nivo bi moral predstavljati muzej. O pravilnosti tega stališča nas utrjujejo pogosti obiski tujih znanstvenikov, zlasti še obisk srednjeevropskih arheologov, ki so na svojem študijskem potovanju obiskali vprav zaradi muzeja tudi Maribor ter interes tujcev za naše zbirke. Muzej — v mariborski grad! Muzejsko društvo popolnoma upošteva današnje razmere Maribora. Vendar je prepričano, da spada k sanaciji današnjih razmer tudi rešitev muzejskega vprašanja. In gotovo je, da je možnost za to dana v mariborskem gradu, ker je namestitev muzeja v gradu rešitev, ki je najkultur-nejša, trajno najbolj praktična in gospodarsko najbolj poceni. Pri količkaj smotrenem razvoju bo rabil muzej najmanj 5000 m3 prostornine in pa 3200 ma ploskev na stenah. Na razpolago pa nima danes absolutno ničesar in je današnji muzej da- Hitler zdrav Berlin, 10. febr. Tp. Z ozirom na tendenciozne vesti inozemskega tiska, da se je državni kancler marksistični teoretiki. Ta akademija se je delila na več institutov in je izdala dolgo vrsto gospodar-sko-političnih del. Njen predsednik je bil prof. Po-krovski. Ker se je sedaj ta akademija vključila na državno akademijo znanosti, je mesto predsednika akademije obdržal dosedanji predsednik državne akademije prof. Aleksander Kartinski, ki je znan kot geolog in paleontolog. pri odpiranju zimskih olimpijskih iger v Ga-Pa prehladil, izjavlja zastopnik nemškega propagandnega ministra, da so vse te vesti izmišljene m da ni nikomur od uradnih krogov znano ničesar, kar bi take vesli opravičevalo. Nasprotno, kancler se trenutno mudi v Miinchenu in je pri najboljšem zdravju, kakor vedo povedati zadnji obiskovalci, ki so ga videli. Zato so tudi izmišljene vesti, da so h kanclerjevi postelji morali poklicati več zdravnikov. Hitler se bo prihodnje dni vrnil v Berlin in bo spet prevzel državne posle. ItoUiniU bcmbutditalc Addis Abeba, 10. februarja. Rp. Včeraj so italijanska letala v večjih skupinah letela z južne fronte v smeri proti severu ob dolini Ganale Doria ter bombardirala več abesinskih naseblin. Pri tem napadu j^ bilo ubitih precej neoboroženih ljudi (er so abesinske čete na tem odseku že izpraznile svoje položaje Zlasti je zaradi napada trpelo mesto Iram. Abesinski uradni krogi zatrjujejo, da je ta napad prvi znak za italijansko novo ofenzivo Tu ofenziva se bo pričela pred Dolo in Negcli. Priprave zanjo se vrše v vsej naglici, toda Italijani ne dajejo o njih nikakih obvestil , . ,, ':(? j Knez Stachembeco H Mussoliniju Pariz, 10. febr. V francoskem časopisju se je pojavila vest, da namerava knez Starhemberg, ki se je doslej mudil v Parizu in opravljal skrivnostne posle v zvezi z vprašanjem restavracije Habsburžanov, v kratkem podati v Rim, kjei bo Mussoliniju poročal o vsebini in uspehih svojih pariških razgovorov in pri njem poizvedel za mnenje in stališče, ki ga Italija zavzema do tega vprašanja. leko bolj muzejski magacin, knkor pa muzejska razstava. V tem smislu je Muzejsko društvo v preteklem letu iioizkusilo razložiti muzejske razmere javnim faktorjem in pridobilo upanje, da bo doseglo po njih zaslugi v teni uspeh, in to v delu, s katerim bodo Maribor uvrstili med velika kulturna mesta. Muzejsko društvo apelira |)onov-no na vse predstavnike Maribora, da storijo vse, da j>ride muzej v definitivne prostore. Nasa kulturna zgodovina jim bo zato hvaležna. Vprašanje varstva spomenikov. Važno delo Muzejskega društva je bilo sodelovanje pri varstvu spomenikov. Delo v tem pogledu je bilo težko. Običajno gleda javnost danes v tem čuvanje starin zaradi starin, medtem, ko je cilj varstva spomenikov v tem, da se ohrani ono, kar je avtohtonega, stilno pokrajini adekvatnega in končno, kar je estetsko tudi kaj vredno. V tem stremljenju je društvo našlo jazu me vanje pri mariborski občini, manj pa v javnosti, ki s svojo »amerikanizacijo kaže samo izraz pomanjkljivega vživetja v krajevne razmere. Odločno zavrača društvo trditve, da varstvo spomenikov vzdržuje anacionalno zunanjost Maribora. Odklonibio stališče je društvo zavzelo do nameravane Zveze znanstvenih društev iz razloga, ker predložena pravila niso dajala nobenih garancij za uspešno delo eventuelne organizacije. Zaradi poslovne odsotnosti blagajnika g. E. Baumgartnerja je prečital blagajnikovo poročilo društveni tajnik. Preglednika računov dr. Dolar in N. Vrabl sta pregledala blagajniške knjige, jih našla v redu in predlagala absolutorij. O društveni knjižnici je poročal J. Glaser. Za knjižnico, ki je inkorporirana Študijski knjižnici, je društvo izdalo 4000 Din ter vzdrževalo prirodoslovne revije, nabavilo nove priročnike in temeljna dela za zbiratelje starin in umetnin. Dr. Stele — častili član. Pri slučajnostih je stavil v imenu odbora društveni tajnik predlog, da se imenuje konservator dr. France Stele v priznanje njegovih zaslug za odkrivanje in vzdrževanje spomenikov v Podravju in Pomurju ter v zahvalo za delo v interesu mariborskega muzeja ob njegovi petdesetletnici za častnega člana Muzejskega društva v Mariboru ter je odborov predlog tudi utemeljeval. Odborov predlog je občili zbor soglasno sprejel. Društvu je iskreno čestital k uspehu v imenu škof. ordinarija, ordinarijata in bogoslovnega učilišča stolni dekan dr. Cukala. Povdarjal je, da ima Cerkev interes na ohranitvi folklore in zgodovinskih spomenikov. — Škofija je Muzejskemu društvu za njegovo delo hvaležna in mu šla vedno na roko. Želi, da društvo napreduje ter da so prihodnji občni zbor vrši že v novih prostorih. V imenu mestne občine je ravnatelj Bogdan Pogačnik čestital ter zagotavljal muzeju podporo v okviru finančnih možnosti in lo zlasti pri težnji, da dobi muzej nove primerne prostore v mariborskem gradu. Predsednik dr. Kovačič se je zahvalil ravnatelju Pogačniku in ga prosil, naj izrazi zahvalo merodajnim činiteljem, obenem z željo, da ostano razmerje med Mariborom in muzejem idealno ter z zagotovilom, da bo Muzejsko društvo delovalo vedno in povsod v interesu mesta Maribora. Kr. Nam. knez Paule na poti skozi flubljano Včeraj popoldne je dopotoval v Ljubljano Nj. kr; Vis. knez namestnik Pavle. Dvorni vlak je pripeljal na ljubljansko postajo ob 20.44, odšel pa ob 22. Na kolodvoru sta pričakovala kneza namestnika ban dr. Natlačen in divizijski general Nedeljkovič. Ko se je vlak ustavil, je izstopil iz njega maršal dvora Cola Antič ter spremil bana dr. Natlačena v salonski voz k Nj. Vis. knezu Pavlu. Ban dr. Marko Natlačen jc ostal s knezom v razgovoru celo uro, to je do 21.45, nakar je knez Pavle sprejel še divizijskega generala Nedeljkoviča. Zbor davidovičevcev v Belgradu Včeraj so priredili pristaši Ljube Davidovi-ča v Belgradu zborovanje, na katerm je kot glavni govornik nastopil bivši narodni poslanec in minister Milan Grol. Grol je imel daljši govor, v katerem je obravnaval historijat notranje političnih borb in demoralizacije, ki je prišla v politiko. Grol ugotavlja, da traja ta kriza že deset let. Največ je Grol govoril o hrvaškem vprašanju. Po njegovem mišljenju se je storila največja napaka z vidovdansko ustavo, ki je bila v skupščini sprejeta brez sodelovanja Hrvatov, nakar so se bile dogodile z ozirom na notranji politični |X>-ložaj velike napake, ki so jih zaključili streli v , skupščini v juniju 1928. Po teh dogodkih so Hrvati ubrali svoja pota. Danes je Hrvatsko vprašanje bolj resno kot je bilo kdaj prej. Grol je poudarjal, da je nespametno misliti, da bodo hrvatsko vprašanje rešili Maček, Davidovič ali Jcca Jovanovič v medsebojnem sporazumu. Nujno potrebno je pravo razumevanje za nujnost rešitve tega vprašanja v Belgradu na mestih, kjer padajo odločitve. Za to ne zadostuje samo skupščina, ki bo izbrana res po narodovi volji, temveč je treba tudi pri teh ljudeh dobre volje in zmernosti. Grol je v nadaljnjem svojem govoru zavračal krivo mnenje, češ da je združena ojjozicija needina, pač j« je nasprotno poudaril, da je združena opozicija v vseh glavnih vprašanjih sporazuma polagoma, ko podrobno pretehteva vsa vprašanja, ki so današnji dan za našo državo najbolj komplicirana in najbolj pereča. V delu napreduje polagoma, a uspešno. Dve vasi v borbi za gozd Sodišče v Nišu se je pred nekaj dnevi bavilo z izredno zanimivim slučajem spora med prebivalci Gornje Studene in med pribevalci Jagličja zaradi nekega gozda, kmetje iz obojih vasi se nikakor niso mogli sporazumeti glede pravice do sečnje gozda, ki leži med obema vasema. Zaradi tega so se vrstili med njimi večni prepiri, večkrat je prišlo do večjih ali manjših prask, na kar je bilo sresko načelstvo prisiljeno poseči v Spor ter je izdalo odlok, s katerim je spor začasno uredilo. Sresko načelstvo je do nadalnjega pre-jiovedalo sečnjo gozda. S tem pa nasprotstva med kmeti še niso bila poravnana. Lani v mesecu maju je sovraštvo prikipelo do vrhunca; kmetje so se spopadli, s streljanjem iz pušk so uprizorili pravcato bitko. V tem boju je padel težko ranjen eden od kmetov iz Gornje Studene, ki je dobljenim ranam tudi podlegel. Oblasti so uvedle takoj preiskavo, vendar niso mogle ugotoviti, kdo je prav za prav morilec nesrečneža. Zato so morali vsi kmetje pred sodišče, vendar zaradi množice obtožencev sodišče ni moglo ugotoviti krivca, saj se je bitke udeležilo preveč ljudi in je v boju padlo več kot 30 strelov. Proces se bo nadaljeval. Borba s tihotapci Kljub strogim odredbam, ki so jih oblasti izdale in s katerimi skušajo na vsuk način zatreti tihotapstvo tobaka v krajih, kjer sc prideluje, sc prebivalstvo še vedno v velikem številu loteva tega posla. Pri svojem delu večkrat trčijo na orožnike in na financarje, razvijajo se bitke in padajo smrtne žrtve. Tako je v petek v vasi Belakovcu prišlo do spopada med tihotapci in orožništvom; mrtev je obležal eden orožnik, a tihotapski vodja je bil ranjen. Na večer imenovanega dne so bili orožniki obveščeni, da se v neki kmečki hiši v Belakovcu v Macedoniji zbirajo tihotapci s tobakom. Takoj je odšla na mesto orožniška patrulja in obkolila hišo. Vodja patrulje, podiiarednik Radovanovič, je vstopil v hišo in zalotil tihotapce prav, pri rezanju tobaka. Čim so tihotapci zapazili orožnika med seboj, so ugasnili lue, nakar jc vodja tihotapcev začel streljati na orožnika, Orožnik se je težko ranjen zgrudil na prag hiše, istočasno pa je eden imed tihotapcev pograbil bombo in jo vrgel v ranjenega orožnika. Eksplozija je močno poškodovala hišo in strašno razmesarila ranjenega orožnika. V zmedi, ki jo je eksplozija povzročila, so vsi tihotapci pobegnili, vendar so jih drugi dan aretirali in predali sodišču. Ljubljana v soboto in nedeljo zvečer Dasi so bili ljubljanski gostilniški in kavarniški lokali v soboto zvečer in sinoči še dovolj dobro zasedeni, je bilo le opaziti, da ni bilo tako natrpano, kakor običajno. To je pripisovati okolnosti, da je na stotine meščanov že v soboto odšlo iz mesta, največ na izlete proti Gorenjski, veliko pa jih je odšlo včeraj zjutraj in so zato v soboto kmalu izginili z ljubljanskih ulic in lokalov. Pohod Ljubljančanov na smuk se je zelo poznal tudi v kinematografih, deloma pa tudi v gledališču. Tako kinematografi, kakor gledališče so namreč oba večera precej zevali. Bilo je več manjših prireditev, največ občinstva se je zbralo na Taboru, kjer je imela svoj tradicijonalni ples Jadranska straža. Veselica JS ki se je vršila v soboto zvečer na Taboru, je uspela v vsakem oziru. Dvorana je bila večeru primerno dekorirana; dekoracije na stenah so predstavljale na levi strani morje z otokom Rabom, na drugi strani pa del Egipta. Posel je bil odličen. Kmalu po osmi uri je bilo okrog Tabora vse zatrpano z avtomobili, ki so se nato postavili v dve dolgi koloni na pročelni strani Tabora in na Vidovdanski ulici. V dvorani pa je bilo medtem že nešteto narodnih noš ter veliko število ljubljanskega bčinstva. Prireditev so poselili tudi številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Tako so bili navzoči divizijonar general Nedeljkovič, banov zastopnik prosvetni šef prof. Breznik, generala Jovanovič in Popadič, podžupan dr. Ravnihar, itd. Ljubljana danes Koledar Danes ponedeljek, 10. februarja: Sv. Skolo- stika. Jutri, lorek, 11. februarja: Prik. O. L. Kaj bo dane s Salezijanski mladinski dom Kodeljevo: ob ?.<' 'sestanek Fantovskeg krožka. Predava g. katehef Zagar-Sanaval o čtivu. Filharmonična dvorana: Ob 20 komorni koncert godalnega kvarteta iz Dresdcnn. Karamboli, karamboli... Tako-le se glasi policijska kronika: Trije karamboli v dveh dneh. Dne 6. februarja ob 8 je vozil Šotler Anton, Šofer pri Dolinarju na Poljanski cesti, s tovornim avtomobilom po Sv. Petra cesti proti Marijinemu trgu. Pred hotelom »Lloyd«, kjer je cesta zelo ozka, mu jc pripeljal naproti z dvovprežnim tovornim vozom Dimeč Martin, hlapec pri I. zidarski zadrugi Obe vozili sta zadeli druga ob drugo in sc ie na avtomobilu poškodoval blatnik. Krivdo valita oba voznika drug na drugega. Kdo ie prav zn prav zakrivil karambol bo ugotovila oblast. Dne 6. februarja 19.% zjutraj je zavozil šofer Zvezne mlekarne iz Naklega na Poljanski cesti v tramvajski voz, ki je vozil od Mestnega trga proti Ambroževemu trgu. Šofer je poškodoval z avtomobilom tramvajski voz, ker je na ovinku prekoračil dovoljeno brzino in je posvetil svojemu vozilu oči-vidno premalo pažnje. Končni epilog se bo obravnaval pri sodišču. Dne 7. februarja 1936 ob 11 je prišlo do ka-rambola na Tvrševi cesti pred hišo št. 55 med dvema kolesarjema, in sicer med Lovrenčič Viktorjem, strugarskim mojstrom iz Novih Jarš in nekim poročnikom. Lovrenčič je pri tem dobil poškodbe na glavi in na nogi ter je bil z rešilnim avtom odpeljan v bolnišnico. Karambol sc je pripetil na razpotju Tyršcve in bežigrajske ulicc, kamor je hotel Lovrenčič zaviti Priče pravijo, da si je Lovrenčič sam kriv nesreče, ker je vozil po levi, torej nepravilni strani .Velo proti tuberkulozi. Protituberkulozna zveza v Ljubljani, Čopova cesta št. 1, izdaja pod tem naslovom svoje lastno glasilo, katero prinaša temeljito informativne članke o protituberkuloznem gibanju celega sveta s špecijalnim ozirom na našo kraljevino, predvsm pa na dravsko banovino. Glasilo je velike važnosti za vse zdravnike, občinske uprave, šolska vodstva, razne gostilniške obrti, kavarne ter je občinam in šolam Kraljevska banska uprava dravske banovine že priporočila nakup. Isto je storil tudi Škofijski ordinariat v Ljubljani. Vsi navedeni bi se morali naročiti na »Delo proti tuberkulozi«, ki stane celoletno za 4 obširne številke 10 Din, t. j. znesek, katerega gotovo vsak zmore. — Naroča se pri upravi: Čopova cesta št. 1 (Delavska zbornica). Birger Ruud o smuških skokih Treba se je samo naslonili na zračno blazino... Nedavno je povabil institut za telesno vzgoio na univerzi v Marburgu Birgerja Ruuda, da bi predaval o svojih izkušnjah smuškega skakanja. Skromen, kakršen je v svojem bistvu svetovnoznani >letalec na smučeh«, je stopil pred polno dvorano poslušalcev in ie povedal stvari, ki bodo tudi naše športnike zanimale. Visok 1*64 m, skače 1’60 m visoko Razume se, da Birger Ruud ni prišel na svet s smučmi na nogah, temveč da so njegovi skoki plod talenta in pridnosti. Zc kot šestletni deček je smučal, pa tudi sedaj mora trenirati poleti in pozimi. Kateri športi so priporočljivi za smuško skakanje? Ruud pravi, da je najbolje gojiti gimnastiko, orodno telovadbo, akrobatiko in lahkoatletske skoke. Tako dela tudi sam. Komaj 164 cm je visok, vendar skače v daljino 5.80, v višino pa 1.60 metra. Zelo redki so v svetu atleti-specijalisti, ki bi dosegli — majhni kakršen je Ruud — enake uspehe v skakanju v višino. Dalje priporoča tudi skoke v vodo in to s stolpa desetih metrov. »Ko skačeš v vodo, dobiš mnogo občutka z« krmare-nje po zraku.« Norveški mojstri se vadijo mnogo na malih skakalnicah Za dober skok na smučeh je poli bno dvoje: 1. dovršen odskok; 2. krmarenje po zraku. Začetkoma zime skače Birger Ruud samo na malih skakalnicah. Važnost polaga le na odskok, ki mora biti nadvse obvladan, energičen in pravočasen. Če se sprožite prezgodaj, izgubite na daljini, če se odženetc prepozno, je energija izgubljena. Po Ruudovem opazovanju je glavna napaka srednjeevropskih skakalcev v tem, da podcenjujejo »rekorderstvo na malih skakalnicah«. Kdor se vadi samo na velikih skakalnicah, napreduje v metrih sicer hitreje, vendar pride kmalu do mere, preko katere ne more več naprej. Ko doseže idealen odskok na 20. .10 in 40 mr-terskih skakalnicah, tedaj se poda na velike, da se povsem posveti treningu »zračne tehnike«. Aerodinamika ic namreč stvar, katere se navadi skakalec le na velikih skakalnicah. Treba se ie nasloniti na zrak Kdor še ni vidci Birgerja Ruuda v zraku, pozna vsaj niegove slike: Telo je močno nagnjeno naprej, vrhovi smuči so pri glavi. V tem položaiu leti v neverjetne daljine in globine, do 80 in 90 m daleč Cim koristnejša je drža smuči in telesa, tem bolje izkorišča skakalec upor zraka — tem dalje skoči. Po znanem zakonu mehanike, je težiščna krivulja letečega telesa določena že v trenutku odskoka ali meta. To velja za skok v daljino, pri ka- terem doseže lahkoatlet brzino, ki znaša lc 35 km na uro, velja tudi za skoke v vodo, pri katerih doseže (z višine 10 m) hitrost 50 km na uro, ne velja pa za smuške skoke. Pri smuških skokih doseže skakalec hitrost BO km na uro. Zračni upor je pri tem tako velik, da ga more skakalec praktično izkoristiti, da podaljša skok. Kakor učinkme veter na razpeta jadra, tako učinkuje tudi zračni upor na odgovarjajoče koristen položaj smuči in telesa. Tako je možno krivuljo skoka podaljšati (povzdigniti) in tudi smer skoka spremeniti. Svoj občutek v poletu na smučeh je izrazil Birger Ruud takole: »Treba se je samo nasloniti na zračno blazino.« Po tej izjavi sodeč bi bil za velike skoke, kakršne omogoča n. pr. skakalnica v Planici, pravilnejši izraz »pole t« na smučeh. Po teh razmotrivanjih bo razumljivo, če Birger Ruud pravi, da si poišče na koncu poleta mesto, kamor pristane. On torej ne krmari samo z roka- Willv Bogner govori olimpijsko prisego. mi, temveč s celim telesom in s smučmi. Bistvo »aerodinamičnega skoka« je namreč,v tem, da učinkuje upor zrak kot vzgon. Tudi v levo in desno se da smer smuškega skoka regulirati! Birger Ruud ie pripovedoval, da je bil nekoč, ko je s svojim bratom izvajal na Feldbergu simultani skok, v nevarnosti, dn skoči gledalcem na glave. Progo jc bilo preozka! S spretnim krmarenjem v stran je dosegel, da je doskočil na varno mesto. Nekaj sličnega smo opazili tudi pri Outornisenu v Planici. Ruudove prognoze zn Ga~Pa Po njegovem mnenju bo konkurenca v skokih nadvse zanimiva: Norvežani. Švedi, Nemci in Švicarji so skoraj enakovredni. V poštev bo prišel kvečjemu še kak Poljak. Amerikanci ne bodo nevarni. C) svojih nadah se Birger Ruud ni izjavil in tndi o svojem bratu Sigmundu ni povedni ničesar. Pri svojem predavanju je napravil vtis, da mu pri vsei borbenosti ne gre toliko za točke in čast, kakor pa za veselje, ki ga ima s svojim športom. Ko to pišemo, ic Birger Ruud središče zanimanja v Oarmisch-Portenkirchenu. Tisoči smučarjev se zanimajo, kako sc bo tokrat simpatični svetovni mojster odrezal? —n Smučarji zadovoljni Najlepši sončni n so ga morali v bolnišnici operirati. Nesrečo je povzročil led, ker masa kamenja, ki je pritisnila ob delavca ni bila tako velika, da bi delavca ne mogla vzdržati. Tako je pa kamenje zdrsnilo po ledu in potegnilo za seboi oba nesrečnika. Prtceiek drsalnega prvenstva v Ga-Pa Ga-Pa, 10. febr. Snoei se je na drsalnem stadionu začelo na naravnem ledu in pri 15 stopinjah mraza tekmovanje v umetnem drsanju 7,a gospode. Včeraj so drsali samo prvi del programa, ki je obsegal obvezne figure. Za to tekmo se je prijavilo 27 drsalcev iz evropskih in izven-evropskih držav. Ob začetku tekme se je pa sodniku javilo 1225 drsalcev. Vsi tekmovalci so morali absolvirati štiri obvezne like, ki so bili za to tekmo izredno težki. Kakor je bilo moči uganiti že naprej, je zmagal v tej tekmi dosedanji svetovni prvak, Dunajčan Karli Schaffer, ki je ves program oddrsal r. neverjetno, vprav na umetnost I Nemška vojska pozdravlja vhod narodov v * Dijaki stadion. otini Celjske novice »Smrt v gorah« je naslov predavanju, ki bo danes zvečer, v ponedeljek, v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Predaval bo s spremljeva-njem skioptičnih slik g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane. Začetek ob 20. Predvsem planinci iskreno vabljeni. Vombergarjevo »Vodo« smo videli v nedeljo popoldne na odru Ljudske posojilnice. Igralci in režiser so vložili v delo mnogo časa in dobre volje, da so pripravili Celjanom nekaj ur neprisiljenega smeha. Navzočemu občinstvu je ta izvirna kmečka komedija, ki bo kakor upamo, še šla preko naših odrov, v splošnem zelo ugajala. V glavnih vlogah smo videli naše stare znance: ob. tajnika Jakopiča je igral g. Gurač, župana Rebernika g. Mirnik. Tinčka g. V. Vrabl, Katico gdč. Mirnikova in Anko gdč. Tavčarjeva, ki smo jo po daljšem odmoru zopet videli na odru. Sijajno je rešila svojo vlogo Tinčkova mama (g. Debel ja kova). Nekaj bi kljub temu pripomnili. Če mestni človek podaja kmeta, navadno na račun njegove okornosti mnogo greši, tako tla običajno napravi iz njega navadno karikaturo, kar pa ne odgovarja resnici in tetini. In v tem oziru se je mnogo grešilo tudi pri tej predstavi. V splošnem smo pa s oredstavo popolnoma zadovoljni, ker so naši diletanti pokazali, da so dobro rešili vprašanje vaškega vodovoda. Tudi godba je bila dovolj posrečena. Celjani so kljub zelo lepemu vremenu tudi tokrat napolnili veliko dvorano Ljudske posojilnice. Ženimo se. Predpustni čas hitro teče, zato hite vsi. ki mislijo e. pred postom skočiti v sladki zakonski jarm. Tudi v Cel j« smo na lem polju zelo aktivni. V nedeljo je bilo oklicanih nič manj kakor 22 parov, katerim se cede sline po sv. zakonu. Bilo srečno! Priglasite se kot naročnik našega lista! spominjajočo rutino. Schaffer je pri občinstvu dosegel silovit aplavz, kakor ga ni menda še noben posameznik pri zimskih olimpijskih igrah. Precej naglo za njim so sledili ostali tekmovalci, tako, da razlika med svetovnim prvakom in med njegovimi tekmeci ni bila preveč velika. Kot drugi se je plasiral Wilson iz Kanade, kol tretji Sharp iz Anglije, četrti Ernst Beier iz Nemčije, peti Dunn (Anglija), šesti Kaspar (Avstrija). Tekme v drsanju se IkhIo nadaljevale danes in prihodnje dni. Tekme vzbujajo veliko zanimanje, ni pa nobenega dvoma, da bo olimpijsko prvenstvo odnesel fenomenalni Karli Schaffer. Šifer otvarja igr«* Str*n 4 SLOVENSKI DOJjSc, d9« 10. teferutrji 199$. Stsv. 3&- Maršal Tuha Muhasta usoda .je postavila za voditelja Rdeče vojske potomca starega ruskega plemstva. Mihael Tuhačevskij se je rodil leta 1893 v dedni graščini na Penzeuskem, obvlada francoščino kakor ruščino, z odliko je dovršil vojno učilišče v Moskvi in 1. 1914 tik pred vojno postal gardni poročnik, dasi kot sin obubožanih staršev ni mogel mislili na drago službo pri konjenici, in vstopil v Sein-jonovski pešpolk. Kmalu se je odlikoval v Galiciji, kjer je zasedel po sovražniku zažgani most preko Sana in spremenil v zmedo avstrijski umik. A dva meseca pozneje je obtičal njegov polk pri ponesrečenem navalu ne Vzh. Prusijo v močvirju blizu Avgustova. Tuhačevskij je bil ujet pri nem-škem ponočnem napadu in je le slučajno ostal živ. Odlikoval se je v ujetništvu po istem neukrotljivem pogumu. Štirikrat je poskušal pobegniti in se je naposled koncem leta 1917 le rešil iz kazenskega taborišča Ingolstadta v Švico. Dospel je v vzvalovano revolucijsko domovino s trdnim prepričanjem, da bo kmalu prišlo do diktature, ker bi bilo smešno misliti o zmožnosti neukega ruskega ljudstva za ustavno življenje. Zato sc je takoj prijavil rdeči vladi v Petrogradu, z njo vred se je preselil v Moskvo in že leta 1918 rešil Sovjete pred usodno nevarnostjo na Volgi, kjer so se zbrali zaščitniki razpuščene Ustavotvorne skupščine, med tem, ko je ležal po atentatu Fanny Kaplanove težko obstreljeni Lenin v postelji v Kremlju. Prihodnje leto je prekoračil Tuhačevskij Ural in dobil »sovjetsko zmago pri Marni« nad Kolčakom in Čehi ter si podvrgel Sibirijo. Leta 1920 je vrgel v morje Denikiua. Oslal je edini udeleženec meščanske vojne, ki ni doživel nobenega poraza. Kmalu na to je skoraj zavzel Varšavo in izgubil vojno samo po krivdi Budjonega, ki je dirjal s konjenico proti Lvovu, ne da bi se pobrigal za skupno fronto. — Francoski general Weigund je razpršil rdečo nevarnost, toda Pil-sudski sam prizna v svojih spominih nadpovprečno znanje in zmožnosti sovražnega poveljnika-. Po padcu Trockega leta 1921 je izgubil Tuhačevskij dosedanjega pokrovitelja in se umaknil za nekaj časa v akademijo rdečega generalnega štaba, najvišjo vojno šolo. A tudi Stalin ji; kmalu ocenil njegove zmožnosti. Zdaj je Tuhačevskij namestnik vojnega komisarja Vorošilova in poveljnik Zapadnega vojnega okraja. S tega odgovornega mesta posega v mednarodno politiko. Obračun z Evropo (pred vsem s Poljsko) in proste roke na Vzhodu, jo njegova vodilna misel. Misli samo na bodočo veliko vojno. V osebam življenju je mrk in zaprt. Ima nad vse ran Beethovnovo Šesto simfonijo in v prostem času spretno izdeluje krasne gosli, ki jih podarja prijateljem; sam ne igra. Seveda je neusmiljen. Leta 1920 Jo brez pomislekov odslovil svojo prvo ženo, staro dijaško ljubezen, ker je tihotapila sredi splošne lakote živila svojemu očetu, železniškemu strojevodji v rojstni Penzi. Žena se je ustrelila, in Tuhačevskij se je rešil sovražnikov, ki so poskušali razpihati zadevo. Kmalu se je drugič poročil. Preizkušena zanesljivost, brezmejna pogumnost in strokovna nadarjenost jamčijo za njegovo bodočnost pod Sovjeti. V Renu izpipajo zlato. Indijski Ho Evropski in posebno ameriški filmi so osvojili ves svet. Edino izjemo tvorijo azijske dežele z lastno kulturo, kjer ne kaže ljudstvo zanimanja za našo umetnost. To so predvsem Japonska, Kitajska, Indija. Slednja izdeluje posebno zanimive filme in ima svoj Hollywood blizu Bombaya. A obiskovalec bi zaman iskal v tem kraju filmske delavnice z mogočnimi obločnicami. Vse snimanje se vrši na prostem. Žgoče tropsko sonce nadomešča rnie-riške »sunlighte«. Vso opremo tvorijo leseni okvirji, ki so prevlečeni s kositrnim papirjem. Zasenčijo igralcu obraz, da bi ga izločili iz množice. Vsi indijski filmi so verskega značaja. Ponavljajo stare verske čudeže z vstajenjem mrtvih, vtelešciijem različnih božanstev in selitvijo duš. Gledalci poznajo te legende na pamet, a kljub temu pa večkrat občudujejo eno in isto predstavo. Ljudski kinemato- Kremetjshi križ v Parizu Zgodovinar Robert Laland se je lotil legende o velikanskem križu vrh kupole pariške Palače invalidov. Izročilo, ki ga ponavljajo vsi dosedanji vodniki po Parizu, zatrjujejo namreč, da ga je pri|>eljal Napoleon kot vojni plen leta 1812 iz Moskve. A povest ne odgovarja zgodovinski resnici. Res je hotel Napoleon takoj po zasedbi zažgane Moskve pokloniti Parizu trofejo v obliki kateregakoli kremeljskega križa. Neki polj. častnik iz njegovega spremstva mu je nasvetoval sneti železni pozlačeni križ z zvonika Ivana Velikega, češ da ga imajo pravoslavni v Rusiji in na Balkanu za svojo največjo svetinjo. Tudi to je bilo izmišljeno. Car Boris Godunov je zgradil zvonik med lakoto leta 1001 samo zato, da bi omogočil zaslužek brezposelnim. Ivan Veliki je postal znan samo kol grafi so vedno razprodani. Navdušeno občinstvo glasno žvižga, kar preseneti evropske opazovalce. A indijska vljudnost prepoveduje izraz nezadovoljstva. Obiskovalec, ki mu ne ugaja film, samo vstane in gre domov. Vstopnice so poceni, ker so namenjene predstave samo revnemu ljudstvu. Premožnejši tuzemci z visokošolsko izobrazbo gledajo evropske filme po angleških kinematografih. Ljudstvo ne bi razumelo angleščine in se sploh ne briga za evropsko življenje. Čeprav so domači filmi jako priljubljeni pri 300 milijonskem prebivalstvu, ni rodil indijski Mollywood nobenega zvezdnika. Njih imena ne zanikajo občinstva, ker so igralei zastopniki sramotnega poklica kakor rablji in konjederci. Igralec je parija, zavrženec. Nihče ne piše o .njegovih uspehih in ne kupuje njegovih slik, če bi sploh bile na prodaj. najvišje kremeljsko poslopje. Vsekakor niso marali domači krovci sneti križa, ker so to smatrali za svetoskrunstvo. Francoski sodobniki sploh ne poznajo na Ruskem jako razširjene zgodbe o rus-skem krovcu, ki je baje izvršil naročilo, ko so odpovedali vsi Francozi. (Napoleon mu je obljubova! zlato, a ga dal ustreliti z besedami: »Izkoriščam izdajalec, a jim poznam pravo ceno«.) To je pravljica. V resnici so sneli križ francoski vojaki sfa-viteljskega oddelka in so bili tako nerodni, da sc je razbil križ v tri kose. Napoleon ga je poslal v Pariz v popravilo, a križ ni dospel na cilj. Spotoma se je zaril v sneg, ker sc je obrnil voz. ki ga je peljal. Francoski konjeniki so prepustili voz njegovi usodi in oddirjali naprej: saj je bilo lo že na1 umiku velike armade. Laland ne ve, kaj .-e je zgodilo s križem. Zatrjuje samo, da je sedanji križ Palače invalidov francoskega izvora iu nikoli ni videl Moskve. Preprečena pomota V Chicagu se je vršila sodna obravnava, ki nudi naravnost šolski dokaz pogrešnosti naše ju-stice. Dva človeka sla samo v zadnjem trenutku ušla smrtni obsodbi, katero so narekovali »nedvomni dokazi«. Arhitekt Litsovcr je pozno ponoči zapustil svojo osamljeno vilo po dolgem prepiru s soprogo. Zgodaj so jo našli mrtvo z razbito glavo. Nedvomno jc podlegla udarcu z malim bronastim kipom, ki je ležal zraven. Preiskava jc ugotovila, da jc moral vzeti inženjer razen kovčega z obleko tudi ženine dragulje: v oblačilnici so bili razmetani prazni toki. Arhitekt jc kupil na kolodvoru listek za New York. Oblasti so odredile aretacijo dozdevnega roparja in morilca. A policija je nenadno prijela znanega vlomilca, ki je ponujal starinarju pogrešane dragulje. Vlomilec jc izpovedal, da se jc potikal ponoči blizu vile in jo sklenil napasti, ko jc videl, da jo jc naglo zapustil mož s kovčegom. Notri jc presenetil mlado ženo, ki jc ihtela v naslanjaču. Ko jc zagledala neznanca, jc planila na noge, sc prijela za srce, zakričala in padla na tla. Med padcem je zadela stebrič s kipcem, ki jo je oplazil po glavi. Vlomilec sc je prestrašil krvi, v naglici pobral v bližnji sobi dragocenosti in pobegnil. Služkinja, ki jc spala v pritličju, ga ni slišala. Preiskovalni sodnik ni zaupal zgodbi in odredil raztelesenjc, kar sc zgodi v Ameriki samo v izrednih slučajih. Zdravnik je ločno ugotovil, da je zadela nesrečno ženo srčna kap in jc bila že mrlva, ko je razbil kipec njeno glavo. Morala se je hudo prestrašiti vlomilca. Ta ugotovitev je rešila vlomilca, ki bi sicer moral na električni stol. Ce ne bi bil vlomilec slučajno zasačen pri starinarju, bi ostal arhitekt osumljen umora, in bi ga zadela ista usoda. Koncerti in kuharice V Ameriki so izšli spomini znanega dirigenta Leopolda Stokovskcga, vodje filadelfijske filharmonije. Pripoveduje, Ja jc nekoč tvegal ves svoj ugled, ker jc mislil ugovarjati kuharicam. Moral je pravočasno nastopiti umik, ker sc je prepričal, da pomeni za povprečnega Američana kuharica več kakor simfonični koncerti- To se je zgodilo v začetku njegovega delovanja. Stokovski je postal kmalu priljubljen. V Philadelphijo so prihajali poslušalci iz najbolj oddaljenih krajev. Dirigent je sklenil podariti svojini godbenikom wcek-end. Razglasil jc po koncu sporeda, da sc bodo vršili naslednji koncerti namesto dosedanjih sobot ob četrtkih. Množica jc nepričakovano sprejela to izjavo z glasnim mrmranjem in klici: >Nc maramo!« Po uspehih razvajeni dirigent se ni hotel vdati in ostro ponovil naznanilo. Ropot je narasel. Bogvc, ali ne bi imel slabe posledice. A neki prijatelj je pravočasno ojnozoril dirigenta, da je četrtek prosti dan za ameriške kuharice. Starši morajo (a večer sami ostati doma in nadzorovati otroke, ker zato bodo prosti v nedeljo. Pretežna večina Američanov ima seveda samo po eno služkinjo. Koncerti ob četrtkih bi se morah vršiti pred prazno dvorano. Prva fotografija Prireditelji dunajske novoletne mednarodne fotografske razstave so brezuspešno poskušali ugotoviti ono osebo v Evropi, ki je bila kot prva posneta na plošči. Američani, ki so se takoj pričeli zanimati za isto osebnost na lastnih tleh, so imeli več sreče. Miss Ana Katarina Drapper, ki jc umrla v starosti 95 let dne 10. decembra 1901, jc bila prva v Zed. državah fotografirana oseba. Slovela je kot pobožna dobrotnica revežev in je bila sestra prof. Drapperja, ki je leta 1840. izumil postopek za snimanje žive narave. Seveda so bile prve plošče, ki jih je izdelal v svojem laboratoriju, dokaj nerodne, Zaman je poskušal fotografirati kakor je zahtevala izredno majhna svetlobna moč plošče. Zato sc je morala žrtvovati njegova sestra. Slika sc jc posrečila. Zdaj so jo našli med zapuščino stare gospodične in svečano prenesli v državni tehnični muzej. Ta prva slika nazorno kaže velik napredek foloumetnosti v teku 100 la* njenega obstoja. Davčna napoved Neki jetnik pariškega preiskovalnega zapora »Sante« je poslal davkariji prijavo naslednje vsebine: »Čeprav se ne morem pobahati s posebno visokim zaslužkom v lanskem letu, pošteno prijavljam moje dohodke. Januarja sem zaslužil 10 tisoč frankov, februarja 112 tisoč frankov, ta kratki mesec nni je vrgel največ- Marca sem moral zapustiti Pariz iu na deželi sem imel samo izdatke. Aprila sem vnovči! pri malih poslih 4 tisoč in maja 50 tisoč. Junija sem dospel v sedanje bivališče. Torej znaša moj lanski zaslužek 170 tisoč frankov, a ne vem, kdaj bom zopet v stanju kaj zaslužiti.« Ta vestni davkoplačevalec je znan vlomilec. Morebiti misli, da bodo ocenili porotniki njegovo državljansko redko vestnost? Wilhchn Gustloff, žrtev judovskega atentata v Davosu. Ženska lahkovernost Novosadska policija je pred nekaj dnevi prijela dve ciganki, za kateri je prejela prijavo, da sta ogoljufali neko lahkoverno žensko za precejšnjo vsoto denarja. Neki starejši gospej iz Novega Sada so sc večkrat sanjale čudne stvari, ki si jih sama ni mogla razjasniti. Ko sta ciganki zvedeli za to gospo, sta stopili do nje in ji obljubili, seveda proti dobremu plačilu, da ji bosta tajnost razkrili. Ta posel sta ciganki izvrševali postopoma, potrebnih je bilo več čarovniških obredov, ki so lahkoverno gospo osušili vselej za nekaj slo dinarjev, Za končno in popolno jasnost v tej megleni tajni pa je morala gospa plačati kar 1000 Din. Proces bi se morda še nekaj časa na* daljeval, če ne bi vmes posegel sorodnik te lahko* verne gospe in zadevo prijavil policiji. Šele na policiji so gospej razodeli, da jc nasedla za drag denar dvema prevejanima cigankama. Ciganki pa se zagovarjata, da sta vse čarovnije počenjali na poziv in željo gospe. Naročajte „Slovenski domu Kondilisov pog reb v Atenah. U 26 Pustolovščine (nemške podmornice v svetovni vojni Tedaj pa trešči in poči, kot bi se zrušila kaka stavba nad u^tni in kazalec na manometru sc začne dvigali! Ali sc še kaj cilje rožljanje in d.rgncnjc ob slctlah?« Možje so sklonjeni ob stenah in napeto prisluškujejo ob hladnem jeklu. Manometer sc dviga: petnajst metrov — dvaj-*eL — trideset! Od vseb strani mi javljajo: rožljanja ni več čuti! Torej smo le predrli? Petdeset metrov! A podmornica sc potaplja še dalje. Preveč jc obtežena. Črpalke delujejo kot bi zdivjale. Šestdeset metrov — petinšestdeset! Podmornica jc zgrajena samo za petdeset metrov globine. Ali bo vzdržala še večji pritisk? Podmornica je obstala!« mi sporoča iz centrale. Kaj je spet to? Ali smo res mrežo potegnili za seboj ih s tem vlekli za seboj tudi plamene na morski površini? Na vsak način tu ne smemo ostati! Treba bo tvegati najskrajnejši korak: dvigniti se na površino i« svoj položaj čim dražje prodati nasprotniku- Kar tako se ne udarno, čeravno zdaj drugega izhoda m. »Na površje! Stisnjeni zrak v vse vodne tanke!« Kakor raca je skočila podmornica iz globine petinšestdesetih metrov na površje. Jaz sem bil žo pripravljen i" sem takoj odprl odprtino v stolpu. Sikajoče je biitil stisnjeni zrak iz podmornice. V ts-enutku sem se razgledal. Stražna črta ladij je stala pred nami, oddaljena kakih tisoč metrov. Bili smo pred Valono. Z obrežja so svetili veliki žarometi. Krog in krog nas jc bilo živahno, bilo jc videti, kot bi sc vršila kaka bitka. Samo v smeri proti Italiji jc bilo prosto morje. Ali nas stražne ladje niso opazile? Videti jc bilo, da ne ali pa so bile zaposlene s čim važnejšim. Mi smo se. že vnovič potopili in hiteli z največjo brzino proti italijanski obali. Po Lridcsclih minutah smo sc spet dvignili. Vse se nam jc srečno izteklo. Vrla Podmornica 38« je torej s svojo lastno silo predrla mrežo. Plameni, vodne bombe, vee je ostalo že daleč za nami. Opazili smo dve ladji, ki sta hiteli v smeri proti Valoni in kmalu izginili. Videli jc bilo, da se gode pred Valono velike stvari. Mi sami sicer nismo slišali lopovskega groma, ker smo bili že preveč oddaljeni. Videli pa smo bliske, ki so prešinjali jutranji mrak. Vneti sc jc morala huda bitka tam zadaj za nami. Ali so napadli Avstrijci? Naslednji dan sem zvedel novico. Kapitan Horthy nas je rešil. Horthy jc bil poveljnik male avstrijske križarke »Novarra«, poleg tega pa je poveljeval še dvema malima križarkama in torpedovkam. V tisti noči so Horthyjcvc torpedovke napravile. sunek proti Valoni. In prav to jc nam rešilo Življenje. Stražne ladje so nam namreč sledile in bi z nami, ki smo sc tako nesrečno zapletli v mrežo, opravile v nekaj minutah, če bi jih ne bile tako hitro pregnale torpedovke. Horthy pa ni bil le junak tega dneva. Nekoliko tednov pozneje je izvojeval novo bitko. Posrečilo sc mu je s svojim majhnim brodovjem ob-koliti vso stražo v Otrantski ožini. V veliki bitki je uničil trideset strašnih ladij, tri tovorne parnike in eno križarko. Sam je pa pripeljal vse svoje torpedovke in svoje tri križarke nazaj v Boko Kotorsko, le njegova križarka »Novarra« jc bila težko zadeta. IIorthy sam je bil ranjen. Obiskal sem ga kmalu po njegovi veličastni zmagi na krovu njegove jadrnice. Izročil sem mu v imenu svojega moštva velik šopek rož. Če bi ne bil zmagovalec tisto noč na straži v Otrantski ožini, kjer smo bili mi brezupno ujeli v mreži, bi najbrž ne bili več ušli nesreči. Horthy je slonel v svojem naslanjaču na krovu in pravkar so mu previjali rane. Ko sem ga tako videl sloneti v naslanjaču, s težkimi ranami, pa z izrazom sreče in zadovoljstva nad sijajno zmago v očeh, sc mi jc zazdel kot pravi pomorski junak. Nekaj mesecev pozneje jc prišel v Pulj nemški cesar, da bi proučil tudi to bojišče. Pravijo, da jc cesar dosegel, da so Horthyja predlagali za admirala in da bi tako preskočil vse vmesne stopnje od poveljnika male križarke do poveljnika bro-dovja. Saj jc po svoji zmožnosti, kot so rekli, prekosil vse druge. Prinesel jc novo življenje v avstrijsko vojno mornarico. Toda uveljavili se ni mogel več, ker jc medtem nastopilo premirje. Horthy je bil Oger. Ogri so bili zelo ponosni nanj in so ga postavili za svojega državnega upravitelja. To mesto opravlja Horthy še danes. Slovo od »Podmornice 38«, Vojne ni in ni hotelo biti konec. Namenil sem se, da bi se poročil po vojni, toda to namero sem moral opustiti in sem zato še med vojno stopil s svojo nevesto pred oltar. Moji starši so prišli iz Sonderburga v Koblcnz in tu smo praznovali ženitoino. Po štirinajstih dneh sem bil že spet v vojni. Medem tedni so bili torej kratki in še ti prav nič veseli! Zdaj mi jc bilo več do življenja kol kdaj prej. Ali se bom sploh še kdaj vrnil in če se bom vrnil, ali se bom vrnil zdrav?... Vrnil sem sc nazaj na jug — toda moje mis in želje so ostale doma. Takrat je vladalo po vsi Nemčiji veliko navdušenje nad veliko zmago pi Skagerraku. Angleži so bili dvakrat tako moči kot naši, a po zmagi so bile angleške izgube dva krat večje kot nemške. Naše brodovje jc vod slavni admiral Scbcer. Novica o tej zmagi jc šla od ust do ust p vsej državi. Jaz sem bil na to zmago tako ponosci kot vsak Nemec, vendar nisem mogel biti vese če sem pomislil na nemško mornarico, ki nikakc ni bila takšna, kot bi jo človek želel. Prvič jc bil nemška mornarica zgrajena po napačnem načeli naše ladje .so bile prepočasne. Bilc so sicer Lrdt) grajene, toda bile so prevelike in pretežke. Ns sprotno pa so bile angleške križarke grajene p hitrostnem načelu«. Brzina, lahka gibljivost ladi to je najboljša lastnost vsakega brodovja in le lasi nosti naša mornarica ni imela. Pa tudi razmer v vojski nieo bile take, kot bi bilo želeti. A lo s stvari, ki spadajo v krog vojaških slrokovnjakoi zato dovolj o tem. Leto 1917 sc jc nagibalo h koncu. Podmoi nica 38- je bila še vedno pri življenju, toda imel jc že težko sapo. S podmornicami je podobno kc z ljudmi: težko življenje jih kmalu oslabi. »Podmornica 38« bi bila morala že davno popravilo. Toda jaz. se kar nisem mogel odloči za to. Vedel sem namreč, da podmornice pote najmanj tri mesece ne bom videl in da bom mori medtem kam drugam. Zato sem odlašal s popra vilom, dokler sem mogel in končno bi bilo to oč lasanje skoraj stalo moje življenje in življenje vs moje posadke. Bilo je lo med otokoma Malto in Pantclcrio nom. Nenadoma so motorji obstali in jih ni bilo ve mogoče spraviti v pogon. Vse zaman — podmoi nica je plavala po vodi kot mrtva raca. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. 'Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košičck.